10. OKT.
1970
L IX.
ŠT. 37.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
TITO: »Odločili smo se po daljšem razgljabljanj^u«
Iz uvodnih izvajanj predsednika Tita na seji predsedstva ZKJ
Na seji predsedstva ZKJ 4. oktobra, je predsednik ZKJ Tito pojasnil, kako se je rodila zamisel o tem, da bi predlagali reorganizacijo najvišjih družbenih in državnih organov. Tito je opozoril, da so se za to odločili po daljšem razglabljanju, kaj bi bilo treba storiti, da bi se v prihodnje izognili raznim razprtijam in da bi se naša skupnost bolj normalno razvijala.
»Porodila se nam je misel, da bi ustanovili en sam avtoritativen najvišji državni organ — predsedstvo. Seveda naj bi v tem organu sodelovale vse republike s svojimi predstavniki — najvidnejšimi in najuglednejšimi tovariši. Tako bi se izognili raznim špekulacijam d tem, kaj se bo zgodilo, ko nekega dne ne bom več na tem položaju,« je dejal Tito.
Na razstavi elektronike v Ljubljani 260 razstavljaKcev iz 19 držav
V 'torek, 6. oktobra je podpredsednik republiškega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon odprl 17. razstavo sodobne elektronike. V svo-
Prejšnjl teden so obiskali Iskro vodje delegacij tripartitnega odbora za vzajemno gospodarsko sodelovanje indijski minister za zunanjo trgovino L. N. MISHRA, podsekretar ministrstva za zunanjo trgovino in industrijo ZAR HAMED El SAJED in član ZIS inž. MIRAN MEJAK. S člani delegacij so si ogledali prozvodnjo v kranjski tovarni, v razgovorih s predstavniki Iskre pa so bili seznanjeni o združenem podjetju ISKRA, njenih organizacijah in proizvodnjL Na sliki: med ogledom v obratu ATN (avtomatske telefonske naprave) v kranjski tovarni
Osnovne smernice ZF Iskra Kranj v
Prihodnje leto predvidoma 20 °/0
Odboru za poslovno politiko in delavskemu svetu ZP so bile pretekle dni predložene smernice, v okviru katerih naj bi šel razvoj našega podjetja v prihodnjem letu. Oba organa sta smernice sprejela in priporočila delovnim organizacijam, da si jih vzamejo za orientacijo, ko se bodo v naslednjih treh mesecih lotile izdelave gospodarskega plana za leto 1971.
Razstava je izredno zanimiva tako za strokovnjake, kot za laike. Med številnimi razstavljalci je zastopano tudi naše podjetje s številnimi izdelki. Po končani razstavi bomo o tem priobčili obširnejši članek.
Pri določanju smernic za razvoj smo letos za celo četrtletje hitrejši kot lani in ni pravega razloga, da ne bi z isto prednostjo izdelali tudi letnega gospodarskega plana. Sprejeli naj bi ga že januarja, letos smo ga maja, lani pa šele julija.
S smernicami skušamo določiti optimalni tok našega razvoja, se pravi takšen tok.
ki bi še nadalje pospeševal proizvodnjo, vendar pa ne za za vsako ceno, zlasti ne za ceno poglabljanja nelikvidnosti, zatrpavanja skladišč in negativnega salda v naši devizni bilanci.
Prav gotovo v tem času ni lahko ocenjevati razvoja v naslednjem letu, saj vemo, da pogosto povsem nepričakovano prihaja do preusme-
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimiiHiim!iiiiimimiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiim!!miiiiimmimmiiHiiimiiiiiiiiiimii
Koristen posvet s predstavniki pogodbenih servisov
Podpredsednik izvršnega sveta SRS ing. Tone Tribušon tned otvoritvenim govorom
jem govoru je med drugim poudaril pomen elektronike v vsakdanjem življenju. Opozoril je na lanskoletne besede rektorja univerze dr. inž. Mirjana Grudna, ko je dejai, da je elektronika na pragu nove dobe v človeški zgodqvini
Ves pretekli teden je trajalo na Bledu prvo posvetovanje med vodstvom servisnega sektorja ISKRA COMMERCE in predstavniki pogodbenih servisov Iskra Commerce.
Posvet sodi v sklop prireditev ob desetletnici prodajne organizacije ZP Iskra. Zato so prireditelji stremeli za tem, da nekako združijo »koristno s prijetnim«. Brez vseh pomislekov lahko trdimo, da so v teh prizadevanjih stoodstotno uspeli in da bo blejski posvet zabeležen z velikimi črkami v analih Iskra Commerce.
Posveta se je udeležilo nad sto zastopnikov pogodbenih servisov iz družbenega in privatnega sektorja. V sproščenih in odkritih pogovorih,
v katerih so imeli gostje vlogo tožnika, prireditelji pa vlogo obtoženega (v mnogih primerih tudi »grešnega kozla«), je tekla beseda o dejstvih in pomanjkljivostih, za katere se ne bi moglo reči, da so servisnemu vodstvu neznane ali novejšega datuma. V prvi vrsti je treba poudariti, da so bile diskusije zrele in na takšni ravni, kot jih redko slišimo na »domačih« posvetih in sestankih. Prireditelji posveta so z veseljem jemaii na znanje tako dobre kot slabe pripombe govornikov — kot argument, s katerim bodo lažje operirali nasproti domačim in tujim proizvajalcem, oz. dobaviteljem.
Zanimiv je bil ton diskusij. Govorniki so se brez iz-
jem deklarirali kot »Iskra-še«, ki jim je v čast, da so lahko sodelavci tako ugledne firme kot je Iskra. Mnogi od njih so zahtevali tudi razširitev obstoječega pogodbenega sodelovanja — tja do prodaje gotovih izdelkov. Pri tem pa so opozarjali, da jim je ravno tako pri srcu njihov lastni ugled, ki je spričo njihove občutljive vloge v našem gospodarstvu še bolj izpostavljen javni kritiki kot pa proizvajalec, ki se včasih dokaj lagodno »pokriva« z garantno listino. »Naš ugled je — vaš ugled«, to je bil refren vseh debat, ki ga ni moč zanikati.
Servisno problematiko, ki ni bila omenjena prvič na blejskem posvetu, bomo ob-
(Dalje na 6. strani)
za zazvoj letu 1971
rast proizvodnje
ritve v gospodarskih tokovih. Vendarle pa imamo ob polletnih rezultatih že neko možnost, da več ali manj realno izluščimo tendence v našem razvoju. Pri tem moramo seveda upoštevati gospodarska gibanja v svetu in računati z vplivom zakonskih ukrepov, katerim je dana naloga regulirati nekatera gibanja v naši državi.
Pomemben takt razvoju daje seveda tudi mednarodna gospodarska situacija. Po novejših poročilih ni opaziti v mednarodni konjunkturi večjega popuščanja. Recesija v ZDA, ki se je vlekla iz lanskega leta, prav v teh mesecih izgineva in se proizvodnja že rahlo popravlja. Evropa ameriški recesiji pravzaprav sploh ni sledila in bo, sodeč po sedanjih gibanjih, nadaljevala ekspanzijo z dosedanjo stopnjo. To pa pomeni še nadaljnjo rast cen in mezd.
Ob takšnih zunanjih tendencah tudi v naših razmerah ne moremo računati niti z naglim upadanjem gospodarske rasti niti z njeno krepitvijo, Gibanja v teh osmih mesecih kažejo, da prihaja do rahlega popuščanja. Lanska industri:",-'i rast v Sloveniji, ki je znašala 14 %, se je do letošnjega polletja znižala na 10 %, do konca avgusta pa na 8,7 %. In tako je bila sredi septembra postavljena prognoza za slovensko industrijo za prihodnje leto, ki računa z rastjo 7—8 %. Za elektroindustrijo predvidevajo republiški organi še nadalje najhitrejšo rast, vendar ne iznad 15 %.
Prognoza, ki smo jo dali v ISKRI, je z republiško v
(Dalje na 2. strani)
Osnovne smernice za razvoj ZP Iskra Kranj v letu 1971
mm
E*
ea
Pozor pred lažnimi kongresnimi značkami in plaketami
Odbor za sklic in pripravo II. kongresa samouprav-ljalcev Jugoslavije sporoča vsem sindikalnim delavcem in vsem samoupravljalcem, ki kakor koli spremljajo priprave na kongres, naj bodo pozorni pred privatniki, ki zlasti po delovnih organizacijah prodajajo lažne kongresne značke in plakete. Take »simbole« kupujejo družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja, misleč da so to uradni simboli II. kongresa samoupravljavcev, in jih uporabljajo ob raznih proslavah ter za nagrajevanje svojih članov oziroma delavcev.
Odbor za sklic in pripravo II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je z javnim razpisom izbral med ponudenimi osnutki najboljšo likovno rešitev za izdelavo plakata in značke. Značke bodo prišle v javnost konec tega leta, plakati pa bodo dosegljivi nekaj mesecev pred kongresom.
Spor glede uspešne realizacije programa modernizacije jugoslovanskega PTT omrežja

(Nadaljevanje s 1. strani)
določenem razkoraku. Cenimo, da bi lahko dosegli rast proizvodnje precej nad 20 %, vendar bi taka rast imela za posledico, da bi se letošnja situacija, ko je močno for-sirana proizvodnja rodila določene anomalije, še poslabšala. Zaloge bi zajela pospešena rast, uvoz bi prešel v še bolj drastične oblike, zadolžitve in terjatve bi še bolj prestopile bregove, v kadrovski problematiki bi prišlo do še večje ekstenzivnosti in slabšanja strukture itd. Zaradi takih razlogov menimo, da bi bila rast okoli 20 % optimalna in izhajajoč od tega ocenjujemo vrednost proizvodnje okrog 2.220.000.000 din. Tak obseg pa je tudi v skladu s predvidevanjem našega srednjeročnega plana.
S popuščanjem izrednega tempa proizvodnje mora biti povezano tudi popuščanje v zaposlovanju novih kadrov, porast za 6 % bi morali smatrati za zgornjo mejo, kar pomeni, da do sredine prihodnjega leta ne bi smeli prekoračiti števila 19.400. Seveda pa mora priti do spremembe vsebine, to je do izboljšanja kvalifikacijske strukture, ki postaja že nekaj lot vse bolj zaskrbljujoča.
Naraščanje osebnih dohodkov smo predvideli s stopnjo 10 %. Rast naj bi bila torej počasnejša od letošnje, ki je sploh najvišja v zadnjih štirih letih. To prognozo smo oprli deloma na ponovno stabilizacijo našega gospodarstva, deloma pa na potrebo, da je spričo močne iztrošeno-sti naše proizvodne opreme treba izločiti več sredstev v sklade, iz katerih se financirajo investicije. V tej zvezi je prav, da vemo, da bomo že letos prekoračili tisti osebni dohodek, ki smo ga v srednjeročnem planu predvideli šele za prihodnje leto.
Razmerja na področju obratnih sredstev so letos ponovno prešla v zaskrbljujočo fazo, kajti pri vztrajanju na čim večji proizvodnji bi se nam vajeti izmuznile iz rok. S smernicami smo nakazali meje, do katerih bi bilo po naši presoji povečanje obratnih sredstev še sprejemljivo. Posebej smo poudarili nujnost čimvečjega vlaganja v lastni delež obratnih sredstev. Spričo letošnjega nepričakovano visokega dobička imamo vsekakor dovolj možnosti za izdaten vložek, ki bi nam prihranil lepe obresti in hkrati zmanjšal našo odvisnost od bank. Mnenja smo, da ta lastni delež lahko povečamo za dobro tretjino. Ob povečani proizvodnji je logično tudi povečanje kreditov zanjo, vendar pa ne v takih dimenzijah, kot smo jim priča letos. Ker je treba storiti nekaj več tudi pri izterjavah, smatramo, da je povečanje kreditnega vo-
lumna za 7 % čisto zadostno. Terjatve in obveznosti moramo dobiti bolj pod kontrolo in zajeziti njihovo naraščanje; v smernicah smo predvideli povečanje terjatev za 11%, obveznosti pa za 12 c/o. Ce bomo to uspeli, potem smo za našo likvidnost storili dovolj. Pot moramo zastaviti tudi razraščanju zalog, ki so v minulem polletju ponovno narasle. Povečanje do
11	% bi bilo po našem mišljenju še v mejah, ki ne bi ogrožale normalnega poslovanja.
Problem zase je seveda perspektiva uvoza, in to ne samo v ISKRI. Tu je potrebno spremeniti dosedanjo dveletno tendenco. Menjava sedanje politike je potrebna že zato, ker bi nas sprememba uvoznega režima do katere prej ali slej mora priti, zalotila nepripravljene in nas stisnila v slepo ulico. Da bi to dosegli, bi morali porast uvoza omejiti na približno
12	%, kar je glede na letošnji porast, ki je okrog 50 %, seveda močna utesnitev. Uvoz moramo podrediti izvozu in je zato v smernicah predlagana vrednost manjša od predvidene vrednosti izvoza.
Predlagani porast izvoza je po naši sodbi normalen in tudi realen, hkrati pa ob tako povečani proizvodnji tudi nujen, kajti domači trg postaja za vse večji del našega proizvodnega programa premajhen. S predlagano vrednostjo izvoza pa bi ne napravili niti posebnega koraka naprej, saj bi znašala le 14% od celotne prodaje, to pa je toliko, kot smo že dosegli v letih 1966—1968. V srednjeročnem planu (1971—1975) so naše organizacije predvidele za leto 1971 celo 15 % večjo vrednost od te, ki smo jo predložili v smernicah; real-
no vzeto pa bi bil tak skok najbrž neizvedljiv. Pri prognozi smo se odločili za stopnjo rasti 38 %, to je toliko, kot bomo po vsej verjetnosti dosegli letos in hkrati tudi točno toliko kot nam je vsako leto potrebno, da bi prišli do cilja, ki si ga zastavljamo do leta 1975.
Investicijam smo odmerjali zadnja leta premalo denarja, zato je fizična sposobnost naših osnovnih sredstev hitro upadala. Letos so se stvari na tem področju pričele popravljati in ta kurz moramo zadržati tudi v bodoče. V tem smislu smo za prihodnje leto predlagali povečanje za 25 %. Osnovo za tako povečanje vidimo v dovolj visokem dobičku, ki ga bomo ustvarili v tem letu.
S povečanjem proizvodnje se zmanjšujejo odvisni stroški in zato narašča dohodek. To je normalen proces, na osnovi katerega smo tudi za prihodnje leto predvideli hitrejše naraščanje dohodka od naraščanja proizvodnje. Analogno temu računamo tudi s hitrejšim naraščanjem dobička. Ce smo močno oprezni, lahko pričakujemo v naslednjem letu okrog 190 milijonov din. Ker pa so tovarne že lanskoletni dobiček in bodo tudi letošnjega precej odškrnile za raznovrstne odpise, ki so se nabrali v preteklih letih, bi lahko računali, da bo dobiček prihodnjega leta s te strani manj prizadet in utegne biti zato tudi kakšno desetino večji.
Če se bomo držali poti, ki smo jo v smernicah le bežno nakazali, moremo upati, da bo prihodnje leto za naše podjetje spet eno izmed uspešnih.
V jugoslovanskem tisku so bili pred kratkim objavljeni nekateri članki, ki govorijo o sporu glede uspešne realizacije programa modernizacije jugoslovanskega PTT omrežja.
Tako je časopis BORBA (Zagreb) 2. oktobra 1970 na
6.	strani objavil obvestilo upravnega odbora Skupnosti JPTT pod naslovom: NAPADI »NIKOLE TESLE« BREZ OSNOVE in s podnaslovom »Upravni odbor smatra da permanentno zaostrovanje »Nikole Tesle« s Skupnostjo JPTT škodi uspešni realizaciji programa modernizacije jugoslovanske telefonije in sami tovarni »Nikola Tesla«.
Na isti strani in isti številki BORBE je bil tudi objavljen odgovor podjetja »Nikola Tesla« banjaluškemu PTT in ZP Iskra pod naslovom: ISKRA ŽELI BREZPLAČNO LICENCO in s podnaslovom: »Nikola Tesla« ostaia pri svo-. jih zahtevah, za —	.. .bc iz
Banjaluke pa trdi, da so enostranske in pretirane.
Časopis DELO je 3. oktobra objavil članek pod naslovom ČEMU KAMPANJA NIKOLE TESLE?... in s podnaslovom: Stališče združenega podjetja ZP ISKRA do razpisa Skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij o nabavi tranzitnih telefonskih central: »Ne moremo zagovarjati zastarelega sistema in tehnologije.«
Glede uspešne realizacije programa modernizacije jugo«'-—mcV • telefonije je odbor za poslovno politiko ZP Iskra razpravljal o teh problemih in sprejel na 9. seji dne L 10. 1970 naslednje sklepe:
•	Odbor za poslovno poli-litiko ZP ISKRA KRANJ sprejema stališče ZP ISKRE do razpisa mednarodne licitacije za tranzitne telefonske centrale v taki vsebini, kot jih je sprejel delavski svet Elektromehanike Kranj na svojem zasedanju dne 1.
10.	1970. Stališča so navedena v posebnem dopisu z dne 28.
9.	1970 in se smatrajo kot sestavni del zapisnika te se-seje.
•	Odbor za poslovno politiko ZP se iz strokovnih in ekonomskih stališč ne more strinjati z načinom in metodami javnega političnega pritiska, ki jih uporablja podjetje »Nikola Tesla« v Zagrebu za dosego svojih ciljev, ki pa so v nasprotju z realizacijo programa razvoja JPTT.
•	Odbor za poslovno politiko ZP v celoti podpira napore skupnosti JPTT pri uvajanju najmodernejšega telekomunikacijskega sistema, prav tako pa vztraja, da se mora program modernizacije skupnosti JPTT razvijati tako kot je bil že sprejet v skupnosti JPTT.
O Odbor za poslovno politiko ZP naroča in pooblašča vodstvo ZP ISKRA, da predloži stališče ZP ISKRE in sklepe odbora za poslovno politiko ZP z dne L 10. 1970 pristojnim organom SRS in SFRJ, če je pa potrebno, naj se obvesti tudi javnost, kar naj oceni vodstvo ZP ISKRE.
Peter Grčar, dipl. oec.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je 6. oktobra začela letos že 17. razstava »Sodobna elektronika«. Na sliki: gostje na slavnostni otvoritvi
35. generalno zasedanje Mednarodne elektrotehniške komisije v Washinglonu
35. generalno zasedanje Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), ki je bilo letov v Washingtonu, je bilo doslej največje zasedanje tako po številu udeležencev kot tudi po številu tehniških odborov in delovnih skupin, ki so se v okviru «zasedanja sestali.
SEJA SVETA
Seja sveta Mednarodne elektrotehniške komisije je bila v pristojnosti 61 delegatov iz 27 držav.
1.	Po potrditvi zapisnika seje v Teheranu je bil sprejet program generalnih zasedanj v naslednjih letih. Sprejeto
je bilo povabilo belgijskega nacionalnega komiteja, tako da bo 36. generalno zasedanje od 9. do 19. junija 1971 v Bruxellesu, medtem ko bosta naslednji zasedanji predvidoma v Jugoslaviji (1972) in Zahodni Nemčiji (1973).
2.	Nazoren pregled razširja-
njanja dejavnosti IEC izhaja iz poročila za obdobje 1955 do 1969. V tem obdobju se je število zvezkov publikacij povečalo od 33 na 530 (upoštevajoč, da imajo nekatere publikacije več delov in sekcij), pri čemer je samo 1. 1969 izšlo 94 zvezkov s povprečno 30 stranmi. Ustrezno temu se je povečalo tudi skupno število strani izdanih publikacij od 1650 strani na več kot 27000 strani. Vzpored-
no je še naraščanje delovnih dokumentov, katerih je bilo leta 1969 že nad 6000 s cca 26.0000 stranmi.
3.	Sodelovanje med IEC in ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) se uspešno razvija in je sodelovanje na sorodnih področjih vedno globlje. Predsednik ISO Siinter je opozoril, da bo 14. oktobra 1970 »svetovni dan standardizacije«. S to akcijo naj bi povečali propagando za vsestransko uveljavljanje standardizacije. Obe organizaciji, IEC in ISO, obravnavata koordinirano tudi vprašanje patentov v mednarodnih priporočilih, o čemer je bilo podano poročalo mešane delovne skupine ekspertov.
4.	Zaradi vedno večjega zanimanja za predloge priporočil, ki so v fazi glasovanja po pravilu 6 mesecev, je bilo sklenjeno, da sme centralni biro te dokumente tudi prodajati. Vendar morajo biti ti izvodi opremljeni z jasno vidnim opozorilom, da še dokument ni dokončno sprejet in da se odklanja vsaka odgovornost za morebitne spremembe. Ustrezno temu sklepu je potrebna dopolnitev statuta, ki bo razposlana v odobritev po pravilu 6 mesecev.
5.	Sprejeta sta bila pospešeni postopek za popravke napak v publikacijah in način za preklic publikacij IEC, ki bosta prav tako razposlana v odobritev po pravilu 6 mesecev.
6.	Poročilo o sestanku vladnih predstavnikov odgovornih za standardizacijo, je bilo sprejeto na znanje. Sestanek je sklicala Evropska ekonomska komisija in so se ga udeležili predstavniki skoraj vseh evropskih držav in 20 mednarodnih organizacij. Na tem sestanku je generalni sekretar Stanford podal obširno poročilo o izkušnjah Mednarodne elektrotehniške ko-
misije na področju mednarodne standardizacije.
ZASEDANJE AKCIJSKEGA
ODBORA
Akcijski odbor se je sestal 20 in 30. maja in je med drugim razpravljal o naslednjih vprašanjih:
1.	G. Stanford, generalni sekretar IEC, je poročal o sestanku predstavnikov TO 65/IEC in TO 124./ISO ter generalnih sekretarjev IEC in ISO, ki je bil sklican na temelju sklepa akcijskega odbora na lanskem zasedanju v Teheranu. Na sestanku, ki je bil 24. februarja 1970 v Ženevi, je bilo sklenjeno, naj obravnava celotno področje postopkov avtomatske regulacije (električne, elektronske, pnevmatske, hidravlične itd.) samo en mednarodni tehniški odbor. Ker pa bo v bodoče težišče dela na področju elektrotehnike in elektronike, je bilo sklenjeno, naj celotno delo prevzame TO 65/IEC, TO 124/ISO se ukine, njegovo dosedanjo dejavnost pa prevzame TO 65/IEC. Svet ISO je ta sklep že potrdil, akcijski odbor pa se je s sklepom prav tako strinjal.
2.	Neskladnost glede klasifikacije zaščitnih okrovov med publikacijo 34-5, ki jo je pripravil TO 2, in publikacijo 144, ki jo je izdal TO 17, je obravnaval akcijski komite že na lanskem zasedanju in zadolžil posebno delovno skupino, da vprašanje razišče. Po daljši razpravi o poročilu delovne skupine je akcijski odbor sklenil, da se za zaščitne okrove ustanovi nov odbor (TO 70), katerega sekretariat prevzame Vel. Britanija, za predsednika pa je bil ¡meno van R. Michoudet (Francija)
3.	Na lanskem zasedanji formirana delovna skupina zj avtomatsko krmiljenje gospo dinjskih aparatov se je so stala 17. in 18. marca v Pariz« in predlagala ustanovitev no vega odbora, ker je sodil« da bi razširitev dejavnosti ^ tej smeri preveč obremenili tako TO 59 in TO 61. Skla njeno je bilo, da za to dejav nost ustanovi TO 72, katerega sekretariat prevzamejo ZDA, predsednik pa se določi m naslednjem zasedanju.
4.	Na temelju sklepa akcij skega odbora na lanskem za sedanju, da je treba ugotoviti nova področja, ki jih naj obravnava IEC, je bila razpo slana anketa, na katero s« prišli predlogi za 61 novih tem. O teh je bilo 20 tem takih, da jih ni mogoče vklju čiti v okvir dejavnosti dos® danjih TO. Zato je bilo skl® njeno, da se ti predlogi vrn® jo predlagateljem, da jih izdelajo podrobneje. Za ostalih 41 tem pa so bili določeni tehniški odbori, ki jih naj vključijo v svoj redni program dela. Med temi so prenosna orodja (TO 61), mali, zlasti zaščitni transformatorji (TO 14), splošne zahteve gl® de varnosti (ACOS), zaščitna tokovna stikala (TO 17 in TO 23), živosrebmi galvanski čl® ni (TO 35), varnost barvnih
(Dalje na 4. strani)
Laserska dejavnost v ZZA
Ker je laserska tehnika v svetu še zolo mlada dejavnost, je bila odločitev ZZA, da prične tovrstna dejavnost tudi pri nas, precej smela. Sedaj, ko teče že sedmo leto, odkar je bil ustanovljen laboratorij za elektrooptiko, lahko z veseljem ugotavljamo, da je bila odločitev o ustanovitvi ne samo pravilna, temveč tudi koristna za afirmacijo ZZA tako doma, kakor tudi v tujini. Elektrooptika v ZZA predstavlja edino organizacijo v naši državi, ki avtoritativno nastopa doma in v tujini kot nosilec laserske dejavnosti.
Osnovni program laboratorija je bilo raziskovalno-razvojno delo na področju elektrooptike s posebnim poudarkom za dela na laserjih in laserskih napravah. Zato so bile v začetku izvršene študije raznih plinskih laserjev, injekcijskih laserjev, trdnih laserjev, raziskave molekularnih laserjev, študij naparevanja optičnih tankih plasti za resonatorska zrcala la-??rjev, antirefleksnih in refleksnih slojev a optiko in podobno.
Rezultati raziskav so dali možnost prvih aplikacij. Tako je bilo v naslednjem obdobju izdelano več prototipov raznih laserjev. Pri gradnji teh prototipov so bili uporabljeni lastni dosežki raziskovalno razvojnega dela, lastne konstrukcije in lastni tehnološki postopki. Prijavljeno je bilo tudi nekaj patentov, tovariša Kline in Vrenko, oba dipl. ing. fizike pa sta prejela tudi nagrado Sklada Borisa Kidriča.
Hitremu vzponu in dosežkom na področju elektrooptike so prispevale delavnice za optiko, precizno mehaniko in steklopihaštvo, ki so sposobne nove ideje v najkrajšem času tudi realizirati.
Po šestih letih intenzivnega in sistematičnega dela pod vodstvom dr. Zvonka Krevlja so vse te aplikacije in dosežki omogočili naši razvojni skupini, da nastopi kot ekonomsko samostojen dejavnik.
Sedanji delovni program »Elektrooptike« zajema predvsem delo na razvoju in izdelavi raznih laserskih naprav za razne naročnike doma in v svetu. Poleg tega se z uspehom prodaja na zahodnem tržišču plinski He-Ne laser PL-6, ki je namenjen predvsem laboratorijem. Za isti laser raste zanimanje tudi na domačem tržišču.
V delovnem programu so tudi razni elektrooptični instrumenti kot npr. merilnik svetlobnega fluksa, elektrooptični modulator, kakor tudi izdelava specialnih optičnih sistemov.
Predvsem razveseljivo je dejstvo, da je perspektiva te dejavnosti zagotovljena. Tako so z nekaterimi institucijami, ki so pozitivno ocenile naše uspehe v primerjavi z inozemskimi renomiranimi firmami, sklenjene pogodbe za dolgoletno sodelovanje. Pri tem se bo poglobljevalo sodelovanje tako z inozemskimi kakor tudi domačimi firmami.
če pogledamo prehojeno pot elektrooptike, potem so nam dosedanji uspehi p® rok, da se bo dejavnost še naprej uspešno razvijala.
P K.
ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA — Najnovejši razvojni dosežek: Hc-Ne laser PL-7a
35. generalno zasedanje Mednarodne elektrotehniške komisije v Washingtonu
(Nadaljevanje s 3. stran;l TV sprejemnikov (TPO 12B), oprema za prenos energije z enosmernim tokom (TO 22), varnost industrijske električne opreme (ACOS), standardizacija napetosti za prenos energije z enosmernim tokom (TO 8), metode pospešenega staranja izolantov (TPO 15B), preskusi nizkonapetostnih stikal na udarce in vibracije (TPO 17B) itd. Sklenjeno je tudi bilo, da se vsi predlogi za razširitev dejavnosti, ki so bili razmnoženi samo kot dokument zasedanja v Washingtonu, razpošljejo po običajnem postopku vsem nacionalnim komitejem.
5.	Lani formirana delovna skupina za kratkostične toke in njihove termične in mehanske učinke se je sestala v Washingtonu in prišla do sklepa, da je treba pred dokončnim sklepom o potrebi po novem tehniškem odboru konsultirati še druge mednarodne organizacije, ki so zainteresirane za rešitev tega problema, zlasti CIGRE, pri čemer pa je treba upoštevati tudi nizkonapetostna omrežja in instalacije na ladjah. Sklenjeno je, naj se delovna skupina ponovno sestane v času letošnjega zasedanja CIGRE v Parizu, na kar se bo o problemu ponovno sklepalo.
6.	Posvetovalni odbor za varnost (ACOS), ki je bil ustanovljen lansko leto in v katerem so predsedniki in sekretarji vseh odborov, ki obravnavajo varnost električnih izdelkov, se je sestal 25. maja in obravnaval naslednje:
Nemški nacionalni komite pripravlja referenčno knjigo o varnosti, ki bo vsebovala zahteve za varnost v obstoječih publikacijah IEC. Na temelju pripomb k osnutku te knjige bo nemški komite pripravil nov predlog. Posvetovalni odbor je obravnaval pripombe k predlogu za klasifikacijo izdelkov glede zaščite pred električnim udarom ter sklenil pripraviti izpolnjeno besedilo klasifikacije.
Odbor je sprejel poročilo TO 28, ki si je zadal nalogo koordinacijo izolacije za nizkonapetostne izdelke, tako da bi se pripravili enotni kriteriji za zračne in površinske razdalje kot tudi za poskusne napetosti. Za to nalogo je v okviru TO 28 zadolžena delovna skupina št. 3, ki naj nadaljuje z delom. Na sovjetski predlog, da bi obravnavali varnost industrijske električne opreme, je odbor sklenil, da se bo koncentriral na opremo v gospodinjstvih in pisarnah. Akcijski odbor je poročilo odbora ACOS potrdil in hkrati opozarja nacionalne komiteje na novo dejavnost TO 28.
7.	V nadaljevanju zasedanja je akcijski odbor pregledal poročila tehniških odbo-
rov, ki so zasedali v Washing-tonu. Iz teh poročil izhaja, da je bilo opravljeno ogromno delo, saj bodo odbori poslali v odobritev po pravilu 6 mesecev 160 predlogov za priporočila.
Akcijski odbor je imel pomisleke pri vsebini dela TPO 23E, kjer je treba preprečiti prekrivanje med njim in TPO 17 B in TO 72.
TO 44 (Električna oprema obdelovalnih strojev) je predložil akcijskemu odboru nov predmet dela iz katerega izhaja, da bi ta odbor obravnaval električno opremo strojev za obdelavo kovin, strojev za obdelavo lesa, strojev za obdelavo plastikov, usnja, gume ter papirja kakor tudi strojev za tiskanje in eniba-liranje. Sklenjeno je bilo, da je treba ta predlog razposlati nacionalnim komitejem kot dokument akcijskega komiteja, na kar se bo o njem razpravljalo na naslednjem zasedanju.
Daljša razprava se je razvila pri poročilu TO 48 (Elektromehanski sestavni deli za elektroniko) v zvezi s standardizacijo premerov osi, kjer obstojita dve verziji, ena temelji na milimetrski delitvi, druga pa na eolski. Ker se je pokazalo, da poročilo ni bilo popolno, mora sekretariat TO 48 pripraviti popolnejše poročilo.
Predlagani predmet dela TO 49 je bil potrjen in se ustrezno temu odbor preimenuje:	Piezoelektriki	za
krmiljenje in selekcijo frekvence.
TO 52 (Tiskana vezja) je nakazal potrebo po standardizaciji bakrene folije za tiskana vezja, zaradi česar je bil generalni sekretar zadolžen, da v stiku s gen. sekretarjem ISO ugotovi, ali ima morda to v programu tudi ISO.
TO 56 (Zanesljivost elektronskih sestavnih delov in opreme) je sprožil vprašanje atestiranja izdelkov in predvidel dve možnosti:
a) IEC formira mednarod-
ni plan atestiranja, ki bi bil odprt vsem državam,
b) Razvijejo se zahteve za nacionalne sisteme atestiranja, ki bi bile sprejemljive za vse države in ki bi se dale vključiti v mednarodni program. TO 56 je z gledišča zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti problematiko preštudiral in je pripravljen zadolžiti delovno skupino, da izdela tak program.
Sklenjeno je bilo, da TO 56 ustanovi delovno skupino, vendar samo za nacionalni program atestiranja za elektronske sestavne dele, na zasedanju v Brusellesu pa bi se o tem razpravljalo. Predsednik IEC se zadolži, da preštudira možnost ustanovitve sistema atestiranja s strani IEC ali kake druge organizacije.
France Mlakar, dipl. ing.
Prejšnji teden je obiskal Iskro pomočnik urednika časopisa »Evening Standard« g. Denis R. Wederell (levo) iz Nove Zelandije. Na potovanju po Jugoslaviji, o čemer bo pisal obširno reportažo za omenjeni časopis, se je z novinarsko vnemo zanimal za življenje in delo Jugoslovanov, izredno skrb pa je posvetil upravljanju podjetij oz. samoupravljanju. Po njegovem pripovedovanju, je želel v Iskri razgovor zato, ker je to največje podjetje v Sloveniji in ga je zanimalo vedenje v združenem podjetju, oz. kakšno vlogo ima generalni direktor, odbor za poslovno politiko, delavski svet ZP in delavski sveti organizacij. Prav tako je stavil dokaj vpraašnj glede vloge sndikatov v samoupravnem sistemu. Oboje sta mu tolmačila predsednik DS ZP inž. Zdravko Tekavec in pravni svetnik v ZP tov. Mitja Ančik. Razgovor je prevajal prof. Pavie Verbič
»Iz »Gospodarskega vestnika«
Zakaj lahko »pojemo« več, kot ustvarimo
Sindikati Slovenije že nekaj časa opozarjamo svoje članstvo in vso jugoslovansko javnost, da zaradi negospodarne potrošnje nestabilnost jugoslovanskega gospodarstva narašča. Na nedavnih posvetih predsednikov in tajnikov občinskih svetov Zveze sindikatov smo večkrat slišali, »da danes že trošimo tisto, kar bomo šele jutri ustvarili«. Za primerjavo, kako si razlagajo to gospodarstveniki, ponatiskujemo sestavek nepodpisanega avtorja »Zakaj lahko ’pojemo’ več, kot ustvarimo«, ki ga je v letošnji 72. številki 22. septembra objavil tednik »Gospodarski vestnik«.
Že v piejšnji številki smo v kratki informaciji omenili delo na izdelavi analitično dokumentirane študije kompleksa pojavov na področju sredstev v gospodarstvu (obratna in osnovna sredstva, krediti, ekonomski položaj in zadolženost podjetij itd.). Pretekli četrtek je prva gradiva s tega področja, ki jih je pripravila komisija za kre-ditnomonetarna vprašanja v zvezni zbornici, obravnaval odbor za ekonomsko-finanč-
Pred kratkim sta odšla v zasluženi pokoj tov. BOGOMIL KOBAL in STANKO FERLETIC. Za poslovilni večer sta povabila številne sodelavce in prijatelje na Vogersko, kjer sta prejela spominske darove od sodelavcev in sindikata tovarne. Oba upokojenca se iskreno zahvaljujeta za izkazano pozornost in želita celotnemu kolektivu tovarne v Novi Gorici mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. —C^—
na vprašanja gospodarske zbornice Slovenije.
V razpravi, ki so se je udeležili tudi nekateri avtorji omenjenega gradiva, ki želijo dobiti čimveč sugestij za dokončno oblikovanje predpisov ki jih nameravajo poslati zveznim organom (v zvezi z izdelavo konceptov novega srednjeročnega plana) so iziia jali predvsem iz tele osnovne ugotovitve: v naši državi več trošimo, kot proizvedemo, kar je tudi glavni vir nelikvidnosti in nestabilnosti. Ta fenomen pa dejansko in praktično omogočajo predpisi, ki urejajo finančno poslovanje gospodarskih organizacij. Zato se vsiljuje vprašanje, katere spremembe v predpisih so potrebne, da bi bile delovne organizacije stimulirane (ali celo prisiljene), da se obnašajo kot »dober gospodar«, to je tako, da ne bi z načinom svojega poslovanja permanentno reproducirale elemente nestabilnosti in inflacije.
Kar zadeva ureditev (ali normalizacijo in demonopoli-zacijo) odnosov med gospodarskimi organizacijami in bankami, za katere je značilna velika odvisnost podjetij in praktična odsotnost pro-proklamirane »enakopravnosti partnerjev«, se ekonom-sko-finančna služba slovenske zbornice med drugim zavze-
ma zlasti za transformacijo kratkoročnih obratnih kreditov v dolgoročne. Vendar pa nekateri menijo, da bi predstavljala ta transformacija dokaj težaven proces že zaradi tega, ker banke dejansko niso lastnik sredstev, s katerimi manipulirajo, razen tega. pa s tem tudi ne bi veliko dosegli — če ne bi prej ustvarili še cele vrste drugih pogojev, ki bi silili gospodarstvo k ustvarjanju lastnih obratnih sredstev.
Tipično in karakteristično za finančno poslovanje gospodarstva — kot so v zvezi s tem poudarili na tej seji odbora — je fiktivno prikazovanje aktive podjetja, kar ustvarja videz uspešnega poslovanja, dejansko pa predstavlja sredstvo /.a prikrivanje izgub za izplačevanje visokih osebnih dohodkov in za opravičevanje investicijskih naložb — brez dejanskega kritja. Da bi razvozlali ta problem, bo seveda potrebno proučiti šc celo vrsto sestavin finančnega poslovanja — kot so valorizacija osnovnih sredstev, realna in ekonomska amortizacija, realno vrednotenje zalog (danes so podjetja stimulirana visoko vrednotiti zaloge, da bi lahko izkazovala večji dohodek) itd.
Seveda pa so diskutanti tudi ob tej priložnosti ob osnovni ugotovitvi, da več potrošimo kot ustvarimo, znova opozorili, da bi morale študije in analize problematike sredstev odgovoriti predvsem tudi na vprašanje — kdo je pravzaprav pri nas konkretno tisti, ki več troši in ki je torej predvsem kriv za obstoječe stanje?
Pol leta po sprefetfu skrajšanega delovnega čara
Prek 10 % zaposlenih delavcev v Jugoslaviji še vedno dela več kot 42 ur na teden, čeravno je zakoniti rok za prehod na »skrajšani« teden potekel 7. aprila tega leta.
Prikličimo si v spomin: da bi hil uresničen 37. člen Ustave, je bil v aprilu 1965 sprejet Temeljni zakon o uvedbi 42-urnega delovnega tedna, s katerim so precizirani rok in pogoji za skrajšanje delovnega časa.
3.	oktobra je kruta usoda iztrgala iz vrst našega kolektiva nad vse priljubljenega delavca, tovariša in prijatelja, RTV mehanika — popravljalca radijskih sprejemnikov, tovariša
Jožeta
Svetliča,
rojenega 7. 7. 1946 v Brestovici.
Postal je žrtev prometne nezgode, zaradi katere je umrla še njegova svakinja tov. Marta Svetlič, 8 njegov brat pa je dobil J težje poškodbe, a je iz- 8 ven nevarnosti.	:
Pokojni Jože je končal H triletno šolo za RTV mehanike, ki jo je pred leti organizirala tovarna, in bil nato šest let prizadeven delavec. S svojim vztrajnim delom, potrpežljivostjo in iznajdljivostjo si je v kratkem času pridobil zaupanje vsega kolektiva, zato je bil večkrat izvoljen v samoupravne organe.
Pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti; takega pogreba Brestovica še ni videla.
Dragi Jože, naš kolektiv te bo ohranil v trajnem in svetlem spominu.
Kolektiv »ISKRE«, Sprejemniki Sežana
Ker so republike lahko ta zakoniti rok podaljšale za leto dni, so to pravico izkoristile Črna gora, Bosna in Hercegovina in Srbija. Črna gora je ta rok podaljšala za vse delovne organizacije na svojem področju, drugi dve republiki pa sta odločitev prepustili občinskim skupščinam. Družbeno-gospodar-ski pogoji, ki so jih morale zagotoviti delovne organizacije ob prehodu na skrajšani delovni čas so bili: najmanj isti obseg proizvodnje (ali storitev), najmanj isti neto produkt in najmanj isti realni osebni dohodki.
Točno 99% podjetij, ki se niso odzvale v zakonitem roku, je iz vrst gospodarskih delovnih organizaciji največ iz industrije in rudarstva (49,2%), gradbeništva (15 "/o), trgovine in gostinstva 13,1 %) ter poljedelstva in ribarstva (9,1 %).
V najtežji situaciji je Črna gora, v kateri dela na 1000 zaposlenih 272 delavcev več kot 42 ur tedensko. (V Makedoniji — 203, v Sloveniji — 198, v Srbiji — 98, v Hrvaški — 62 in v BiH — 49).
Vzrokov, da ena desetina delavcev v Jugoslaviji dela v neenakih pogojih, oziroma več kot drugi, je več. V naj-večili primerih je po sredi slaba organizacija, slaba opremljenost in nezadostna pripravljenost -delovnih organizacij. Opremljenost delovnih organizacij, ki so vpeljale skrajšani tednik, je v poprečju za 41% večja, kot v tistih, ki delajo še »po starem«, a neto produkt na zaposlenega je večji za 23%.
Obstajajo tudi podjetja, ki se pri najboljši volji ne morejo pridružiti tistim s skrajšanim delovnim časom, ker jim tako narekujejo delovni pogoji. Sem sodijo razna gradbena podjetja (sezonska delal), poljedelske zadruge in prometna podjetja.
SILVA JELENC se je zaposlila v tovarni 1963. leta. že šest let balansira rotorje, preden se vstavijo v ohišja motorjev. Za dokaj natančno in odgovorno delo dobi 70 do 75 starih tisočakov. Ce je potreba, rada naredi kakšno uro v podaljšanem delovnem času. Na delo hodi peš, pot pa ji hitro mine v klepetu s sodelavkami. Povedala nam je, da nima kakšnih posebnih želja. Ce pa nam je kakšno skrila, naj se ji vkljub temu izpolni.	G. P.
Železniki
FRANC MIŽE je v tovarni 8 let, od tega dela že tri leta na avtomatu za struženje gredi. Doma je iz Golice in se vozi na delo s fičkom. Ko bo zapadel sneg, bo pešačil dobro uro do avtobusne postaje v Selcih. Z delovnim mestom je zadovoljen, meni pa, da je zaslužek okrog 100 tisoč starih dinarjev premalo za triizmensko delo na dveh avtomatih. Povedal je tudi, da si misli ustvariti lastno gnezdo, ne ve pa še, ali bo to hišica, ali samo stanovanje. — Želimo mu mnogo zadovoljstva v tovarni, v življenju pa mnogo sreče in da bi se mu želje uresničile.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiitiiitiimiiitiiiiiiiiiiiitmHiuiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiniimniiiMiiiiiimiiiiiitimmiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmiiiiimiiiiiimtiimiiiimiimtiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiii
Aktualni problemi našega političnega sistema
Tovariš Edvard Kardelj, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, je za zadnjo sejo predsedstva ZKJ, ki je bila 4.10.1970 v Beogradu, pripravil uvodni reicrat, iz katerega povzemamo nekaj njegovih misli stališč in predlogov.
V uvodu je tov. Kardelj dejal, da funkcije federacije odsevajo področje dejanskih skupnih interesov vseh republik. Poudaril je, da sta zlasti dve področji, kateri morata biti predmet obdelav. To sta: 1. področje problemov, ki zadevajo odnose med federacijo in republikami in Z nekateri žgoči problemi, ki se nanašajo na strukturo v zveznih organih, njihove medsebojne odnose ter sistem in metode odločanja v njih.
Na pobudo tov. Tita, pravi
tov. Kardelj, se je izoblikoval predlog o uvedbi predsedstva SFRJ kot novega organa federacije z ustreznimi političnimi in izvršnimi pravicami ter odgovornostmi. S svojo pobudo v Zvezni skupščini in s splošno politično pobudo bi ta organ lahko vplival na sintezo, združevanje in premagovanje nesoglasij med republikami in v družbi sploh. Ta organ naj bi bil delno povezan s sedanjo funkcijo predsednika republike, delno pa bi nanj prešle
nekatere funkcije sedanjega izvršnega sveta, ki bi s tem spremenil svojo naravo. V tem smislu bo predsedstvo SFRJ moralo po vsej verjetnosti imeti v zvezni skupščini večjo piavico do zakonodaje in — rekel bi — politične pobude, kot jo ima sedanje predsedstvo skupščine. Se zlasti velja to za oblikovanje politike na tistih področjih, za katera je prej potreben še dogovor med pristojnimi republiškimi organi, ali kadar gre za odnose med republikami nasploh. Tako bo na primer verjetno nujno, da bo listava predvidela tudi možnost, da predsedstvo SFRJ skupaj z republiškimi organi
ustanovi razne politično-stro-kovne svete za zunanjo politiko, naiodno obrambo, "težavno varnost in podobno. V njih bodo pristojni republiški oigani — poleg drugih družbenih dejavnikov — neposredno sodelovali pri oblikovanju predlogov za politiko, ki jih bo predsedstvo predlagalo skupščini v potrditev Vse to seveda nikakor ne pomeni, da se s tem omejuje pravica do pobude, ki jo imajo danes poslanci ali zvezni izvršni svet, vsekakor pa se bo s tem okrepila možnost, da tudi republiški organi in člani predsedstva odgovorno sodelujejo pri oblikovanju skupne politike v federaciji.
Očitno je, da lahko uvedba takega organa okrepi odgovornost vodilnih organov v federaciji nasproti diužbi,
okrepi pa lahko tudi samostojnost politično-izvršne funkcije. Se več, nikakor ne bi smeli izključiti tudi nevarnosti birokratskih deformacij, če bi sc v takem organu osredotočilo preveč politične moči in oblasti. Zavoljo teh razlogov bo potrebno vključiti v tak sistem tudi obrambne mehanizme, ki bodo vnaprej pieprečili take težnje. V ta namen bi morali zelo natančno določiti, da je na primer predsedstvo SFRJ odgovorno skupščini in da lahko skupščina zahteva razpravo o vprašnjih, za katera je odgovorno predsedstvo SFRJ, kot lahko tudi predsedstvo samo da pobudo v tem smislu. Poleg tega morajo v enaki pozitivni smeri potekati tudi način kandidiranja in volitve članov predsedstva v republikah, obvezna rotacija in dru-
Zapiši tudi to, ambasador!
»Umi mehanizmi«: Tiskanje številčnih kolutov
Koristen posvet s predstavniki pogodbenih servisov
Začelo se je takole. Prišlo je v hišo pismo, veliko in belo, a na njem firma: Iskra Commerce — za pogodbenega mojstra Radomira Ivanoviča, Valjevo.
»Zopet račun«, mi pravi žena. — »Ne,« velim jaz, »nekaj trdega in bolj debelega je«. Odprem torej omotnico. Notri pa ...
»Ljubinka, žena! Evo, kličejo mene, servisnega mojstra Radomirja Ivanoviča. Vidiš jih, Slovence! Pravil sem jaz tebi, ne pozabljajo oni na svoje prijatelje. Hitro začni s pripravami. Tisto najlepšo obleko in par steklenic klckovače — za gostitelje ...«
In tako dalje, kaj bi govo-voril, ženski posli! Vznemiril sem se kot mlada pred poroko. Menda že stotič sem povedal moji Ljubinki in vnučki Alisi, kako sem se seznanil jaz, Rade Ivanovič, bivši tovarnar radijskih sprejemnikov, s Slovenci. Da, bilo je to leta enainštiridesetega, ko so jih pripeljali k nam v Srbijo. — »Tu jih imate, Herr Ivanovič, pa jih nekako zaposlite. In dobro jih pri vijte!« so dejali Nemci. Jaz pa sem molčal, čeprav se je vse lomilo v meni. že poprej sem se odločil. Ne, za Nemce ne bom delal sprejemnikov, čeprav sem Rade, imenovani »Telefunken«, ki mu elektrotehnika pomeni vse! Skočil sem v »drugo skrajnost« — začel sem proizvajati — marmelado. Ne smejte se, prosim. V tistih časih je bilo to pomembnejše od elektronike. Ljudje po mestih, posebno še begunci, so stradali. A slive so obrodile, bogu hvala in otroci, naši in vaši, so jedli mojo marmelado. In preživeli!
Vzel sem v svojo tovarnico vseh štiriindvajset slovenskih družin in nikoli mi ni bilo žal. Dobri ljudje so bili to, marljivi in pošteni, prima delavci. Proizvajal sem svojo marmelado vse do konca vojne, dokler se nismo razšli.
Nekateri od mojih Slovencev so odšli pred tem v par-
ge oblike demokratične odgovornosti.
Zvezni izvršni svet bi bil še nadalje za svoje delo odgovoren vzezni skupščini, prav tako pa bi se še nadalje formiral tako, kot predvideva dosedanja ustavna praksa. Obdržal bi tudi enako pravico do zakonodaje in politične pobude v skupščini, to pa pomeni tudi politične pobude nasproti novemu predsedstvu.
Toda, ker bo del politično-izvršnih nalog prevzelo predsedstvo SFRJ, bi se morali sestava in vsebina dela ZIS močno spremeniti. Zvezni izvršni svet bi namreč dobil v bistvu bolj obeležje sveta zveznih resornih sekretarjev m koordinatorjev dela zvezne uprave pri ivzajanju zakonov in poiitike zvezne skupščine ter v dajanju pobude v okviru takih njihovih funkcij.
tizane, v glavnem z mojo pomočjo. Oglasili so se iz gozdov in mi sporočali: proizvajaj ti, čika Rade, svojo elektro-marmelado in hrani naše in vaše. Ko se vrnemo, se ti bomo že oddolžili. Zopet boš proizvajal radijske sprejemnike, saj jih bomo še kako potrebovali!
Prišla je svoboda in jaz sem se poslovil od svojih slovenskih družin. Jokali smo ob slovesu in prisegali, da se bomo kmalu spet videli. Vendar, prišla je obnova, vsi smo se zagrizli v delo, da bi čimpreje odstranili sledove krvave vojne. Tudi jaz sem opustil tisto zoprno marmelado — tovarno sem dal državi — in se spet vrgel na elektroniko. Oblekel sem pomislite, vojaško suknjo, v kateri sem preživel dvanajst let! Ni šlo drugače. — Dober mojster si, čika Rade — je dejal tovariš Miloš Minic, z njim pa je bil tudi heroj žikica-španac — vidiš, mi partizani se bolj slabo razumemo na elektroniko, tehnike pa je v naši armadi vedno več. In tako dalje, kaj bi pravil— Znali so me prepričati. Bili so to dobri fantje: dali so mi vojaško delavnico in kup instrumentov, pa smo začeli.
Res, spet sem pozabil na mojih štiriindvajset družin. Pisali so mi — ne enkrat: pridi, čika Rade, dobro nam gre, naš gost boš, kolikor časa boš hotel. Ne skrbi za stroške. Prinesi s seboj le pest sliv, tistih debelih, va-Ijevskih, da jih spet pokusimo in da porečemo kakšno iz tistih časov. Dokler sem bil v armadi ni bilo iz tega nič, saj veste, da v vojski ni nikoli pravega časa. In tudi potem ko sem slekel vojaško suknjo in si postavil radio-de-lavnico, ni bilo ustrezne priložnosti. Vedno se je tako zasukalo, da sem moral odložiti obiske. Delavnica, družina, vnuki — kaj sem mogel...?
Tokrat pa je treščilo kot grom iz vedrega neba. Iskra Commerce je povabila mene, mojstra Rade Ivanoviča, na
Pri tem je logično pričakovanje, da bo imelo predsedstvo nasproti zveznemu izvršnemu svetu samo tiste pristojnosti, ki bodo izhajale iz njegove odgovornosti skupščini za izvajanje njene politike in sklepov. To velja zlasti za dajanje smernic za izvajanje ali za politično pobudo. Kajti izvajanje ni navadno nadaljevanje in mehanično izpolnjevanje skupščinskih sklepov. Izvajanje je v moderni družbi iniciativna in aktivna funkcija, ki zahteva poseben položaj, s tem pa tudi ustrezno sestavo organov, ki jim je ta funkcija zaupana. še zlasti pa velja to za večnacionalno skupnost, v kateri lahko funkcije izvajanja resno ogrozijo pravice in interese republik, čeprav poteka to izvajanje formalno v okviru sklepov zvezne skup-
proslavo svoje desetletnice in na tovariški pogovor. To je nekaj podobnega kot mobilizacija — sem dejal Ljubinki. Kliče me podjetje, ki ga zastopam kot pogodbeni servisni mojster za Valjevo ter bližnjo in daljno okolico.
Šel bom v Slovenijo, podal »raport« in jim čestital k desetletnici, če se za kakšen dan ustavim pri tistih Rozmanovih na Jesenicah in tudi pri drugih, ki me vedno vabijo, ti bom brzojavil.
Moja Ljubinka razume, kaj je mobilizacija. Zato ni rekla ničesar, samo zimski plašč mi je vsilila že na postaji, ko sem odhajal proti Sloveniji. In ko sem prišel na Bled, sem se vzravnal kot mladenič. Če gre za mobilizacijo, servisno ali katerokoli drugo v imenu proizvodnega bratstva, sem takoj nared, jaz, čika Rade iz Valjeva, zvani tudi »Telefunken«, ki vem kako se tej reči streže. Svoj obisk tistim iz Jesenic sem odložil za dva dni, do konca posveta, četudi so prišli pome z avtomobilom prav pred hotel »Jelovicoa.
A tebe, ambasador, prosim, da zapišeš vse tako kot je bilo in po pravici. In da ne pozabim: zapiši, da se čika Rade Telefunken zahvaljuje vsem v Iskra Commerce za povabilo: direktorju servisov Alekseju, inženirju Miru, tehniku Albinu. Tistemu Velimi-ru, imenovanemu Bilbija, ki je s tako vnemo skrbel za naše dobro počutje, pa še posebna hvala. Povej mu, da ga vabi čika Rade v goste v Valjevo.
Tako zapiši, ambasador!
M Ljubič
Pojasnilo uredništva. Da ne
bo nesporazumov! Po nepisanem pravila ima vsak »pravi« Srb poleg uradnega priimka tudi svoj »rezervni« priimek, ki se ob raznih prilikah lahko tudi spremeni. Čika Rade-Telefunken je dobil na blejskem sestanku dopolnilni priimek — »šerif«, a »Ambasador« je — pisec tega sestavka.
ščine. Prek sestave predsedstva, o čemer sem že govoril, bodo imele republike ne le neposredno nadzorstvo nad izvajanjem, marveč tudi odgovornost zanj, pa tudi odgovornost za politično pobudo v federaciji. Torej: poleg že navedenih motivov je namen uvajanja predsedstva SFRJ tudi v tem, da zagotovi nov položaj republik v okviru najvišjega politično-izvrš-nega telesa federacije.
Nova razvojna smer političnega sistema postavlja najbolj široko soglasnost in podporo Zvezi komunistov. Neutemeljeno je namreč pričakovanje, da bi lahko tako velika vprašanja reševali brez kar največje podpore Zveze komunistov tako v najvišjih organih federacije kot tudi v vseh republikah. Najvažnejše pa je to, da je take rešitve
(Nadaljevanje s 1. str.) javili v našem glasilu potem, ko bo vodstvo servisne dejavnosti analiziralo izrečene pripombe in nasvete ter formuliralo ustrezne zaključke. Tisto pa, kar je bilo na tem posvetu najkoristnejše, je sama ideja o sklicanju sestanka, na katerem sta si obe »strani« povedali iz oči v oči, kar jih teži in kar bo potrebno nemudoma izboljšati. Že samo dejstvo, da so dobili sodelavci iz pogodbenih servisov enkratno priložnost, da si »sprostijo dušo« v neposrednem pogovoru z vodstvom servisne organizacije, je precej prispevalo k »znižanju temperature« v razmerjih med firmo in zunanjimi sodelavci. Gostje očitno niso pričakovali praznih obljub in jih tudi niso dobili. Vsem pa je bilo zelo všeč to, da so lahko dali svoje pripombe v takšnem stilu, kot so ga vajeni v svojih odnosih z lastnimi strankami. To je — »iz oči v oči«, brez slepomišenja in jalovih obljub, ki v servisnem poslovanju več škodijo kot koristijo.
Presenečeni nad dobrim sprejemom in ustrezno po-
mogoče sprejeti in uspešno izpeljati samo ob podpori naše najširše javnosti, naših delovnih ljudi. Zato: kar najbolj se moramo potruditi, da ne bomo informirali samo javnosti, ampak se tudi čim-prej angažirali v demokratični razpravi, za katero naj ZKJ predloži tako ustrezno argumentacijo, ki jo bodo naši delovni ljudje razumeli in podprli. In nazadnje: brez jasnega stališča ZKJ do teh problemov jih naša delovna skupina za politični sistem v nadaljevanju dela ne bi mogla učinkovito obravnavati.
Pri nadaljnjem razvoju našega političnega in ustavnega sistema, navaja tov. Kardelj so zlasti naslednji kompleksi problemov:
prvič, struktura federacije in odnosi med republikami;
drugič, odnosi med skup-
zornostjo do njihovih želja in potreb, so servisni gostje izrazili spontano zahtevo, da se v našem glasilu javno zahvalijo prirediteljem, oz. Iskra Commerce. Blejski posvet je registrirala tudi širša javnost, tj. ljubljanska radijska postaja in dnevno časopisje. To pomeni, da je tudi javnost zainteresirana nad servisno problematiko, ki je vsem na očeh in ki je ni mogoče omiliti s pisarniškimi leporečji in taktiziranjem med proizvodnjo in porabo.
Ce se bodo svojih strank in poslovnih prijateljev spomnili tudi drugi sektorji jubilanta — Iskra Commerce, bodo tovrstne manifestacije potekle tako kot bi bilo želeti: manj kot javne parade in bolj kot iskreni pogovori med firmo in njenimi komitenti. Nekako tako, kot to veleva formalno sprejeti tržni koncekt, ki narakuje ustrezno mero poslovnosti v vseh naših stikih z javnostjo.
Servisni organizaciji Iskra Commerce pa gredo čestitke k tej izredno uspeli prireditvi in — zahvala za dober vzgled.
-M. L,-
ščinami in samoupravnimi organizacijami, politično-iz-vršnimi in upravnimi organi;
tretjič, smer nadaljnjega razvoja našega skupščinskega sistema, zlasti kar zadeva nadaljnjo krepitev delegatskega sistema oziroma intenzivnejše povezovanje skupščinskega sistema z vso samoupravno bazo združenega dela;
četrtič, smer nadaljnje graditve samoupravne strukture naše družbe, zlasti še samoupravne strukture komune in njene vloge v družbenem in političnem sistemu;
petič, položaj in vloga organiziranega socialističnega subjektivnega dejavnika, predvsem Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikatov, Zveze mladine in drugih družbenih organizacij, kot tudi organiziranega ustvarjalnega potenciala znanosti i°
e
Iskrini športniki
na Češkoslovaškem
Ceste so bile skoraj prazne, ko sta dva avtobusa »CRE-XNE« hitela proti Ljubelju. Športniki ZP ISKRA so se peljali v Hradec Kralove, kjer stoji znana tovarna »Tesla«.
Ljubeljski cariniki so nam zaželeli srečno pot prav tedaj, ko je v vrhovih Košute ugasnil dan. Avtobusa sta hitela v noč in v prvi uri naslednjega dne zapeljala na dunajske ulice. Kratek odmor je bil vsem dobrodošel, zatem nas je spet zajela tema, iz katere je začelo tik pred mejo s CSSR rahlo pršiti. Obmejni organi so bili precej natančni. Pričelo se je že da# niti, ko so se dvignile zapornice. Pot do cilja ni bila več dolga. Ob devetih dopoldne smo že segli v roke našim gostiteljem.
Športniki iz tovarne »Tesla« so bili že pripravljeni, da se pomerijo s tistimi »Iskra-ši«, ki so zmagali na letošnjih letnih igrah Iskre. Prav za-
nje je sindikat ZP Iskra pripravil ta izlet, da bi jih nagradil za najboljše dosežke. Tudi tekmovalci iz RIZ so bili vmes.
Pozno popoldne je bil že znan izid dvoboja. V štirih disciplinah so zmagali zastopniki Iskre, trikrat pa je to uspelo domačim športnikom. Nekateri od Cehov, s katerimi smo tekmovali, so že bili pri nas v Jugoslavije Posebno všeč jim je bilo v Poreču, pa tudi Bled so si ogledali.
Čakala nas je Praga, zato je bilo treba hiteti. Dobili smo prenočišče, uro pred polnočjo pa tudi večerjo v točilnici »pri Fleku«. Črno pivo je ob prepečencu kar samo teklo po grlu. Natakarji so ga nosili na mizo brez prestanka. Nihče ni smel imeti pred seboj praznega vrčka.
Kdorkoli je Prago že od prej poznal, ga po večerji ni
mikalo v posteljo. Končno, bila je sobota, kdo ne bi torej zavil še v to ali ono restavracijo na ogled varietejskega programa.
Nedeljsko jutro je bilo čudovito. Sonce je razgnalo megle in na nebu so se križali samo še sledovi reaktivcev, ki nenehno preletavajo mesto. V enem dnevu si v Pragi res ni moč ogledati kaj prida znamenitosti, toda obisk v muzeju češke književnosti, pa na Hradčanih in na trgu pred znamenito uro, ki kaže vse čase na Zemlji, bo vsakomur ostal v lepem spominu. Karlov most smo gledali od daleč, ker ga prav sedaj popravljajo, pa tudi sicer je bilo v mestu opaziti precejšnjo željo po obnovitvi zgradb.
Gostitelji so nas v nedeljo popoldne povabili še na dvorec Konopište. Lovskih trofej, razstavljenega orožja, portretov znamenitih osebnosti, pa gobelinov in lestencev je tu vse polno, vmes pa so obiskovalci lahko občudovali arhitekturo dvorca, pohištvo iz vseh krajev sveta in še vrsto drugih dragocenosti.
Zvečer je nastala v Pragi prava gneča. Po vseh glavnih ulicah so se vračali z nedeljskega izleta v naravi ali pa iz svojih letnih hišic, ki jih je v okolici mesta na prisojnih straneh gričkov kar precej.
Ponedeljek je bilo določen za nakupovanje spominčkov, toda presenetila nas je inventura. Mnogo ulic je bilo treba prehoditi, predno smo se spet zbrali ob avtobusih. Nihče ni bil praznih rok.
šoferja sta spet pridno nabirala kilometre. Pregled na meji je bil kmalu pri kraju. Rutico z iskrinim znakom smo v slovo podarili carinikom.
Hradec Krdlovč — češkoslovaška: Spominski posnetek strelskih ekip ISKRA : TESLA. Rezultat 994:977
Običaj je, da kdor pride v Prago, stopi v gostilno pri FLEKU, kjer točijo izvrstno pivo. Tudi naši športniki so se po dolgi vožnji odteščali s pivom
Onkraj Semmeringa sta se motorja skupaj s potniki prvič oddahnila, potem pa do ljubeljskega predora nič več. Oba šoferja sta bila zares dobra, saj sta zdržala kar po 7 ur neprekinjene vožnje. Prvi potniki so izstopili v Kranju nekaj po šesti uri zjutraj, druge pa je čakala še vožnja do Ljubljane in Zagreba. Upam, da so vsi srečno prispeli domov.
Zahvaljujemo se gostiteljem iz tovarne »Tesla« za prijetno bivanje v CSSR, šoferjem pa za varno vožnjo.
In še nekaj rezultatov športnega srečanja:
Nogomet — Iskra : Tesla 5:1; šah — Iskra : Tesla 4,5:1,5; streljanje — Iskra : Tesla 994 :777; kegljanje — Iskra : Lokomotiva 2447:2335; odbojka
—	Iskra : Tesla 0:3; rokomet
—	Iskra : Tesla 13:21; namizni tenis — Iskra : Tesla 2:5.
B. Malovrh
DOPISUJTE V ISKRO
iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiituuiiiuiiiiiMiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiuiiitiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinimimilifaimiiui
kulture v nadaljnjem razvoju našega samoupravnega demokratičnega sistema. .
če bi se glede tega načelno sporazumeli v predsedstvu ZKJ in v ustavni komisiji zvezne skupščine, potem bi Morda lahllo opravili nujne spremembe v normativnem delu ustave postopoma; tiste, ki zadevajo odnose in strukturo v federaciji in predsedstvu SFRJ naslednje leto, vsa 'Prašanja političnega sistema Pa na koncu mandatnega obdobja sedanje skupščine.
V nadaljevanju tov. Kardelj poudarja, da moramo pri vsem tem izhajati iz dejstva, je obstoj jugoslovanske skupnosti temeljni in bistveni Mteres vseh jugoslovanskih narodov, da je to bistvo vseka m predvsem odsev njiho-keisa objektivnega položaja, •vojni skupni interesi vseh
narodov in narodnosti so podlaga enotnosti Jugoslavije. To so:
prvič, skupna obramba neodvisnosti in skupni boj za mir v svetu na podlagi politike neuvrščanja, kakor tudi skupna podpora vsem naprednim in osvobodilnim silam po svetu;
drugič, skupna obramba pridobitev skupne revolucije, kakor tudi enotnost socialističnega in samoupravnega sistema, pri čemer mislim na enotnost načelnih osnov za razvoj socialističnih in samoupravnih proizvajalnih in družbenoekonomskih odnosov med ljudmi, kakor tudi za razvoj političnega sistema v tistem obsegu, od katerega je odvisna enotnost socialističnih, proizvajalnih in družbenoekonomskih odnosov sploh;
tretjič, enotno tržišče z vsemi medsebojnimi odvisnostmi, obveznostmi, pravicami in kompenzacijami, ki iz tega izhajajo za odnose med narodi oziroma med delovnimi ljudmi vse naše skupnosti, kakor tudi za regulativne funkcije federacije, ki izvirajo iz enotnega tržišča — v notranjih gospodarskih odnosih ali v mednarodni gospodarski menjavi in sodelovanju.
V nadaljevanju tov. Kardelj v svojem referatu med drugim navaja, da naj ustava omogoči, da bo organom federacije zares možno učinkovito izpolnjevati svoje funkcije, da naj bo federacija oblika mednacionalne integracije, predsedstvo — eden poglavitnih iniciatorjev naprednih družbenih rešitev, skupščine naj bodo mesta.
kjer se bodo konfrontirale in dogovarjale vse vodilne sile skupnosti. In končno govori o vlogi revolucionarne in progresivne socialistične zavesti in tudi o nevarnosti in šan-sah za novi organ federacije.
Predsedstvo ZKJ je na svoji seji po razpravi o našem političnem sistemu sprejelo izhodišča osnovne smeri nadaljnjega dela pri reformi političnega sistema, ki sta jih v svojih govorih nakazala predsednik tov. Tito in tov. Kardelj, pojasnili pa so jih tudi v stališčih razširjene seje izvršnega biroja ZKJ od 25. septembra in sprejelo sklepe. V teh sklepih so po. leg sprejetega izhodišča za reformo političnega sistema opozorili tudi na enotno podporo zamisli, za katero je dal pobudo tov Tito — da je treba ustanoviti predsedstvo
SFRJ. Na današnji seji so sklenili, da bodo načrte in osnovne zamisli za nadaljnje delo v zvezi z razvojem političnega sistema pojasnili na prvi konferenci ZKJ v okv iru razprave o političnih razmerah in nalogah komunistov. Predsedstvo je v sklepih opozorilo, da je treba funkcije predsedstva SFRJ obdelati skupaj z natančno določitvijo odnosov med republikami in federacijo oziroma obenem s pristojnostmi in strukturo zveznih organov ter skupaj z razčlenitvijo zamisli in rešitev, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj družbenogospodarskega skupščinskega sistema in, samoupravnih teles. Uspeh ukvarjanja s temi vprašanji naj bi se odrazil v ustreznih spremembah ustave po širokih javnih razpravah.
Se o izletu na Triglav
Naš letošnji izlet na Triglav po pravici lahko štejemo za dan planincev ISKRE, saj je bil to do sedaj najbolj množičen izlet. Prijave so kljub poteku roka deževale do zadnjega dne, tako da se je nabralo kar 235 udeležencev.
Kot je ponavadi pri takšnih izletih, se je nekaj naših članov skesalo zadnji hip. V soboto zjutraj se nas je zbralo v petih avtobusih 208 udeležencev, kar je še vedno izredno število.
Izlet je po splošni sodbi uspel. K temu je pripomoglo izredno lepo vreme, čeprav je v noči od sobote na nedeljo močno deževalo in na vrhu Triglava celo snežilo. Ta čas pa smo bili že vsi v kočah, delno na Planiki, delno Kredarici. Drugi dan, približno ob 6.30 se je zjasnilo in napočil je prekrasen dan, eden izmed zadnjih v letošnji planinski sezoni, saj je že čez pičlih nekaj dni zapadel sneg na Triglavu z rednimi dnevnimi temperatu. rami pod 0, koči na Planiki in Doliču pa so tudi zaprli.
V	organizacijskem pogledu je bilo na izletu tudi nekaj spodrsljajev, ki jih moram obrazložiti in opravičiti.
Po krivdi avtobusnega podjetja SAP smo se odpeljali z enourno zamudo. Dežurni prometnik podjetja SAP se je opravičeval, da je enemu izmed avtobusov počila guma in so morali defekt popravljati. če je bilo to res, ne vem, vsekakor pa je bil izgovor dober.
V	vseh kočah, kjer smo bili. je bil velik naval, kar je razumljivo. Z dobršno mero potrpežljivosti pa smo vsi prišli do enolončnic, čaja in rezerviranega ležišča. Z nekoliko večjo disciplino bi se lahko namestili udobneje v kočah, saj je nekaj ležišč ostalo praznih, medtem ko so nekateri posamezniki spali na tleh.
Najlepše na izletu je bilo dejstvo, da nas je vseh 208 udeležencev prišlo brez ne-
zgode na Triglav, od tega je bilo po zelo približni oceni vsaj 110 udeležencev izleta prvič na vrhu Triglava. Prepričan sem, da niso bili tudi zadnjič, saj je Triglav ne samo naša najvišja gora, marveč tudi ena izmed najlepših v Julijskih Alpah. Razgled z njega je edinstven, prestani napori pa stotero poplačani.
Sestop s Triglava je bil za marsikaterega izredno naporen. Vzlic udobni hoji se je pot vlekla kot kurja čreva. V Trento smo prišli vsi utrujeni, sicer pa dobre volje in zadovoljni.
Ob koncu nam je spet zagodlo avtobusno podjetje SAP. En avtobus nam je »pobrisal« domov še pred dogovorjenim časom za odhod, drugim pa se je tudi izredno mudilo in vsa prepričevanja niso nič zalegla. Tajnica sindikalnega odbora ZP tov.
Skupina izletnikov na vrhu Triglava
Metka je namreč pobirala od vsakega udeleženca prispevek 20 ND za stroške izleta. Zaradi naglice in predčasnega odhoda avtobusa pa približno 80 udeležencev ni plačalo tega zneska. Vse tiste, ki niso vedeli tega, pro-
simo, da zneske za sebe in svojce takoj nakažejo sindikalnemu odboru ZP ISKRA v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1 (tel. 57-969) z natančno navedbo imen in priimkov ter organizacije, kjer so zaposleni.
Pred njimi je še vzpon na vrh Triglava (pred kočo na Kredarici)
Povratno srečanfe keglfa
V soboto 26. septembra 1970 je bilo dopoldne povratno prijateljsko tekmovanje v kegljanju in sicer v Novi Gorici. Med seboj sta se pomerili ekipi športnega društva Borec iz Kranja in ekipa kegljačev iz »Avtoelek-trike« — Nova Gorica. Pred
tekmovanjem sta si ekipi izmenjali darila in zaželeli, da bi bilo še več podobnih srečanj. Zaslužena zmaga je ponovno pripadala rutiniranim kegljačem iz Kranja.
Po končanem kegljanju so se vsi tekmovalci odpeljali v Brda. Priključila sta se jim
Po borbeni teklni v kegljanju še spominska fotogriiija
še predsednik sindikata tovarne tov. Slejko Humbert in predsednik komisije ZB tov. Kokelj Ernest. Ob sončnem jesenskem dnevu so bila Brda še bolj vabljiva, kar je seveda tudi vplivalo na dobro razpoloženje vseh udeležencev. V »Meblu« jim je bilo prirejeno kosilo. S slastjo so pospravili dobrine, saj pa so jih tudi zaslužili po opravljenem napornem delu.
Briško vino je pospešilo zgovornost navzočih V živahnem pogovoru so izmenjaval: svoje izkušnje in dosežke v tej panogi športa. Večina udeležencev je želela, da bi tekmovali še v balinanju. Odpeljali so se v Dobrovo, kjer so skoraj do mraka metali krogle po balinišču. Nato so veseli in zadovoljni zasedli svoje pločevinaste konjičke ter se odpeljali vsak proti svojemu domu.
Menim, da so taka tekmovanja, ki so združena z izleti, zdrava in koristna. Ce
Morda bo koga zanimala tudi finančna plat izleta, Stroški so bili prvotno ocp njeni na 15.000 ND, za celotni izlet seveda in ne bodo dosti nižji. Sam prevoz nas bo veljal približno 8000 ND, pri. spevek udeležencev pa bo znašal 2000 ND. Za preostali primanjkljaj bo potrebna dotacija sindikata ZP oz. posameznih sindikalnih podružnic. Kot prva organiza-j cija, ki bo prispevala za delno kritje stroškov izleta je ISKRA COMMERCE. Kot pobudnica organizacije planinskega društva ISKRA jo namenila 1000 ND za kritje stroškov izleta na Triglav.
Priporočamo sindikalnim organizacijam ostalih, zlasti proizvodnih organizacij, da posnemaj o zgled ISKRA COMMERCE.
Vsem planincem, ki so s« udeležili letošnjega izleta, nasvidenje drugo leto spet na Triglavu!
Marjan Kralj
ZAHVALA Ob izgubi najinega očeti
IVANA KOKOŠINA
sc zahvaljujeva sodelavcem Zavoda za avtomatizacijo n izražena sožalja, podarjen« cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Mojca in sin Franc
itttittttttttttittt
ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj ndustr:je za elektromehamko telekomunikacije elektronik« in avtomatiko — Ure|u;< uredniški odbor — Gla'» urednik: Pavel Gantar - 9rj govorni urednik: Janez Sil« — Izhaja tedensko — RokoP1-sov ne vračamo — Našlo* uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-22r int. 333 - Tisk in kliš« »CP Gorenjski tisk« Kra«