119
Ozir po svetu.
Repato ljudstvo.
Mnogo ee je že pripovedovalo od človeškega rodu, ki se Niam-Niams ali repati rod imenuje, — pa učeni možje, ki ne verjamejo vsaktere pravlice, dokler se ne p r e-pričajo resnice, niso dosihmal verjeli, da so res taki ljudje na svetu. Pred nekimi mesci pa je dr. Hubsch, zdravnik v bolnišnici carigradski, vredništvu zdraviteljskega časnika v Pariz pisal pismo, v kterem razjasnuje to imenitno prikazen.
Preden pa pove'mo, kaj je omenjeni dohtar pisal od repatih ljudi, moških in žensk, hočemo se omeniti, da pervikrat  se je od  njih  slišalo v letu 1677;  takrat je
tudi holandski popotnik Jan Struva pisal, daje v Afriki vidil zamorca z repom, ki je bil več kot en čevelj dolg. Pozneje se je pripovedovalo od repatih peslaj narj ev, to je, od tacega zamorskega naroda, ki stanuje med zalivom Beninskim in Abisinijo, in človeško meso je. Še drugi potopisi so omenjali od Niam-Niamsov, — pa , kakor smo že rekli, učeni naravoslovci niso ravno tajili, da bi to nemogoče bilo, vendar pa niso tudi prav verjeli, da bi resnično bilo. Zdaj, ko je dr. Hubsch od tega naroda več pisal, so ober-nili na to prikazen svojo pozornost. Dr. Hubsch pa piše sledeče:
5)Leta 1852 sem pervikrat vidil repato zamorko, in zvedii, da v notranjih krajih Afrike biva narod z imenom Niam-Niams, ki je repat. Mož, ki kupčuje s sužnimi, ni mogel te zamorke v Carigradu tudi ne za majhen doar spečati, pa ne ravno zavolj repa, ampak za tega voljo, ker je znano bilo, da je peslajnarskega rodu, ki človeško meso je. To divje ljudstvo namreč žre meso vjetih tistih sosednih narodov, s kterimi se večkrat bojuje. Kakor hitro eden izmed njih umerje, ga ne pokopljejo, ampak na kose razrežejo in povžijejo. Sicer narod ta seje tudi koruzo in rež in redi živino. Jezik njih je nek pervoten jezik, zmešan pa z mnogimi arabskimi besedami. Obleke nimajo nobene in sicer prav živinsko žive. Ali imajo ktero vero, nisem mogel zvediti. Sicer so sila močne postave, zraven pa tako divji, da le teško je, jim prirojeno divjost sleči. Turkom je ta narod že dolgo dolgo znan; in čudili so se, ko sem jim pripovedoval, da v omikani Europi nič od njega ne vemo".                       __________