itajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom j naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-itro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in Jetrt leta razmerno; la Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plato« naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo to uprav- .ništvo se nahajata t "Ptuju, gledališko po- slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za »/« strani K 16, za >/, strani K 8, za »/« strani K i. za Vu strani K 2, za >/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se Štev. 1. . ■AwMUCTsr1 cena primerno zniža. V u v siedeljo dne 5. januarja 1908. IX. letnik. Somišljeniki pozor! V uedeljo, dr, e 5. prosinca 1908 ob 3. n r i popoldne se vrši v V i n d i Š-B 1 o d n i k o v i gostilni v Leskotcu veliki kmetski shod. Občani! Kmetje ! Pridite vai, da pokažete trdno voljo, izpremeniti žalostni položaj kmetskega stanu. Možje in žf ne ! Pridite v polnem število! Naprej v novo leto! Mi vstajamo, — in vas je strah 1 (A. Aškerc.) Silvestrova neč nam je porodila nepoznano dete. Skromno ime nosi to dete: ,Leto 1908". Kaj postane iz tebe, ti mlado novo Jeto? Kaj nam prineseš? Kako se bodemo poslovili od tebe, kadar pride zopet Silvestrova noč in te pahne v prepad pozabljenja? . . . Odgovora na ta vprašanja ni! Kaj smo,vedeli.lansko novo leto, kako se bode izvršilo in dokončalo? Z veseljem smo ga pozdravili in nismo vedeli, da nam prinese odprte grobove. Solzne so bile naše oči in nismo vedeli, da nam prihaja i sreča... Večna je božanska modiost. Ali najveličastnejše dejstvo je, da ne vidimo v bodočnost. Znanost nam prodira neznane kraje, tisoče metrov nad žemljico plovejo zrakoplovi s človeškimi bitji in tisoče metrov pod morjem išče človek novosti. Daleč, daleč seže naš um in s ponosom se ozremo na jekleno delo, ki ga vstvarja človeški duh z vsakim dnevom. Ali, — par metrov daleč brli naša svetilka, kadar iščemo v globokem rudniku skrivnih zakladov, — pa naprej? Kaj je naprej? Kakšno bodočnost doživimo? Kaj nam prinese novo, mlado leto? Ni odgovora! Po vendar: — vsega, vsega nam bode prineslo, — veliko trpljenja in malo ■reče, veliko solz-in malo smeha, malo tihega šja! Morda nas čaka v senci večera že večna smrt a svojo kose, — morda te pozdravljamo zadnjič, ti novo, tulado leto . .-. Ali kaj to! Dalžtost nam je, da korakamo svojo ravno pot naprej. No zapusti nas, navdušeni napredni pogum, — ne ugasnite, svitle baklje naših ciljev! Romar je človek, večni romar. bi tava skozi temno noč. Mrak in groza ga cbduiaia, ali pred sabo vidi svitlo malo lučico, bi g\ navdaja z novim pogumom, kakor je navdajala zvezda-vodnica svete tri kralje . . . Naj izpsde novo leto kakor hoče, — mi ostanemo zvesti svojemu prepričanju, mi držimo svojo besedo! Kar smo bili, kar smo delali, trpeli, žrtvovali iTi, jaz bi imel s teboj nekaj prav resnega govoriti«. — »Tako, le govoril Upam, da ni nič slabega za-me«. — »Ne, ali obljubi mi, da me mirno poslušaš, kajti s par besedami se to ne da povedati«. — »Torej govor? I« »Vidiš, Zagorjan«, je pričel zdaj Joža, »mene ima vsa vas in vsa fara za Iumpa. Ljudje imajo tudi deloma prav. Ali kako sem to postal, tega pa ne vedo. Ti veš, da je imel moj oče v gospodarstvu veliko nesreče. Ali skrival je to in jemal denar na hišo, brez da bi komu kaj povedal. Tudi meni ne. Mislil sem torej, da nam gre čisto dobro. Ali nakrat umre oče in jaz sem moral posestvo prevzeti. Zdaj so se mi oči odprle. Od vseh strani so prihajali in zahtevali denar in tako so šli lepi gozd, paša, najboljši travniki in njive. In v tem obupanem stanju sem pričel piti; kako je naprej bilo, to pa veš«. — Zagorjan je tiho pokimal, potem ga je pogledal in vprašal: »»No ?«« — »Veš, sosed, jaz mislim, da bi vendar še kaj iz mene postalo, ko bi dobil pošteno žensko. Moči imam, gospodarstvo tudi zastopim in to, V nedeljo 5. januarja popoldne ob 3. uri vsi na shod v Leskovec! kar potrebujem za začetek, imam hvala Bogu še. Potreboval bi le pridno ženo, ki ima veselje do dela in se mi dopade. In vidiš, taka ženska zame bi bila tvoja Rozika. Bi ji ne bilo treba veliko dati. Samo toliko, da hišo malo izboljšam in par komadov živine. Potem bi ti dokazal, da znam delati in je v meni več, kakor lump. To sem imel na srcu, pomisli in povej mi tvoje mnenje«. — Zagorjan je bil od teh besed tako presenečen, da ni našel besedice odgovora. Zamišljen je korakal poleg Joža in kadil. Ko mu je pa pipa ugasnila, se je ostavil in rekel: »Ne morem ti takoj odgovoriti, ker mi je prišla stvar prehitro. Rečem ti le odkrito: na najboljšem glasu nisi pri dekletah. Ako ti bode moja Rozika verjela, da hočeš postati pametni kmet, tega ne vem. Ti si držal z mano in tega ti ne pozabim. Veselilo bi me, ko bi mogel reči: Vidite ljudje, jaz Zagorjan, ki se mu vsi izomikate, sem napravil iz Jožeta nekaj. In za en tisočak ter nekaj živine se mi tudi ne gre. Ali dekle, — to ne vem. Kajti silil ne bodem Rozike«. — »Ti bi moral z Roziko v redu govoriti in povedati, kar sem ti rekel«. — Se precej časa sta govorila. Končno je Zagorjan obljubil, da bode Roziki vse povedal in da bode skušal, jo pregovoriti. »Pomisli, kaj sem zate storil«, je rekel Joža. V globokih mislih je šel Zagorjan proti domu. Prvič v svojem življenju se je pečal s svojim otrokom in mehko mu je postalo v njegovem sovražnem srcu. Mislil je, kako krepka in pridna je bila Rozika vedno T Politični pregled. Naša in madžaronska plačila. Državni proračun za leto 1908 je predložen. Prvič se porabi nove določbe glede „kvote", to se pravi glede doneska k skupnimi izdatki obeh državnih polovic. Preglejmo, kak Ana so naša in madžaronska plačila: - milijonev kron Skupne potrebščine znašajo . . . .42525 Odtegniti kredit za 1907, ki se razdeli še po stari kvoti .... 6 22 Ostane torej . 419 03 Od tega odtegnemo lastne dohodke vojne uprave, ki znašajo . . 9'24 nadalje skupne colninske preostanke 136 99 Torej se ima pokriti v zmisln kvote skupno........ . 272 80 Sknpne državne potrebščine, m jih imajo plačati avstrijski narodi in Madžaroni ▼ zmislu kvote, znašajo torej za leto 1908 kron 272 milijonev 800.000. Po novi, ravnokar sprejeti av-stro-ogrski nagodbi plačuje Avstrija 63 67, cd te srote. Ogrska pa 364%. — Avstrija torej 173'/» milijonev, Ogrska pa nekaj čez 99 milijonev kron. Preračnnajmo tedaj, koliko plačujemo sploh. Avstrija plačuje: milijone kron: Pri kroti...........17350 Pri dohodkih colnine...... 120*81 Vsega skupaj 294 31 Eaj pa Madžaroni ? Ogrska plačuje: milijonev kron: Pri kvoti............ 99 29 Pri dohodkih colnine......16 40 Vsega skupaj 115*69 Z drugimi besedami povedano: Avstrija bode plačevala leta 1908 za skoraj 179 milijonev kron več nego Ogrska. To imamo zahvaliti tistim ljudem, ki se pustijo ^ljudske poslance" psovati, ki pa v resnici niso druzega nego ponižni „štifelpucerji" vlade. Le plačujmo, — čas pride, ko bode ljudstvo samo odprlo oči in pognalo nad-ležneže ter sebičnike tja, kamor spadajo. , Agrarno gibanje. Boj, ki se je ravnokar za avstro-ogrsko nagodbo vršil in končal in v katerem so kmetje vsled izdajstva svojih poslancev propadli, — ima vendar tudi dobre posledice. K m e t 8 k o vest, kmetsko voljo je zbudilo blazno počenjanje ljudi, ki mečejo milijarde madžaronatvu v žrelo. Po vsej državi gr3 mogočno gibanje skozi kmetske vrste, t najbolj zaspanih krajih se pričenjajo kmetje zavedati, trumoma se odvračajo od pogubnega klerikal-stva in v mnegobrojnem, mogočnem številu se združujejo v kmetskih agrarnih strankah. Vsi čutimo, da je šlo do sem in da ne gre več naprej. Nova nagodba je prenapolnila posodo! Na Štajerskem so pre-drugadili nemški kmetje svojo dosedanjo gbsuarn-bundovsko1* stranko v veliko »nemško agrarno stranko" (Agrarpaitei). Isto se godi na Zg. Avstrijskem, isto je že ustanovljeno na češkem in drugje. To je pravi odgovor ria grehe vlade in poslancev! Agrarna Bt-ranka ni danes več igra-čica, ona je mogočna državna stranka, s katero mora tudi vlada računati. In »Štajerceva" napredna stranka koraka v eni vrsti s temi stran- pri delu in kako ničesar dobrega v njegovi hiši ni imela. Kaj bi dekle zamoglo storiti, ko bi postala žena moža, katerega bi ljubila! Zagorjan je čutil nakrat ljubezen in ponos za svojo hčerko. Rozika se je začudila; ravno je molzla, ko je stopil oče v hlev in hvalil lepo živino. Svit sreče je stopil v njene oči in vse njeno srce je trepetalo, ko je rekla : >To rr.e veseli, da pravi oče to«. — >Rečern samo, kar je res«, je odgovoril Zagorjan in zapustil hlev, ker ni hotel pokazati, kako mu je srce mehko postalo. Drugi dan, po dolgem premišljavanju, si je vzel poguma, da govori z Roziko o Joževi ženitni ponudbi, Zavzemal se je za Jožo, ali rekel je vendar, da pripusti nje odločitev. Rozika je pritisnila roko na srce in rekla š sobnimi očmi: >Hvala vam oče, da mene silite. Kar zahtevate, storim; samo Jožeta ne vzamem I Raje umreml Oče, prosim vas, ne pečajte se z Jožom. Ne morem po» magati. jaz se bojim pred njim; zdi se mi, da bode postal on naša nesreča«. — Resno je gledal Zagorjan in odgovoril: >Jaz te oe silim, ako ga na noben način nočeš, mu moraš to povedati. Ali kar si naprej rekla, to nočem več slišati. Joža je lump, ali ti ne veš, zakaj je to postal in povem ti, da je v Rdečem gozdu še veliko večjih lumpov. On je moj prijatelj in zato ne trpim slabe besede o njemu. Razumeš ?• — S tem je bil pogovor končan. (Naprej prihodnjič.) k a m i, pod isto zeleno zastavo k m e 11 k e »pravice. Dal Beg, da bi poBtali močnejši in dokazali avetu, da je kmet prvi gospod! Nagodba in kmetje. Kmetijska centrala, ki je bila odločna voditeljica borbe proti avstro-ogrski nagodbi, objavlja zdaj sledeče vrstice: „— Nagodba se je z veliko večino sprejela; torej se je najvažnejše kmetijske zahteve pod noge teptalo. Združeni naši nasprotniki so sicer zmagali, ali v principu smo ostali mi zmagovalci. Vkljub svoji zmagi so naši nasprotniki razbiti in drugi takšni boj s tako izrednimi sredstvi bi ne zamogli dokončati. Naša kmetijska odkritosrčnost nam sicer ni prinesla zmage, ali vsaj častni poraz. Centrala je držala zeleno zastavo do zadnjega hipa visoko in ne-omadeževano. Vedno se je držala svojega programa in ni ae pustila pripogniti. Obdana od stoterih kmetskih društev, podprta od sklepov kmetskih zborovanj, polna zaupanja, je centrala falanga, od katere odletijo vsi nasprotniški streli brez uspeha. V polni moči stoji tukaj in postane voditeljica fcmetskega gibanja na Avstrijskem. Centrala se zahvaljuje vsem, ki so ji bili v težkem času zvesti. V naši edinosti leži moč. ..Fiir Halm und Ar, heut' und immerdar!" A. Simitscb vitez Hohenblum. Tudi gosposka Zbornica je 19. decembra i velikimi težavami avstro-ogrsko nagodbo sprejela. Vse je torej pod streho, — vlada in poslanci ao šli lahko z mirnim srcem na božične počitnice. Prestolni govor, s katerim je cesar delegacijo sprejel, je omenil v prvi vrsti, da so zunanje razmere naše monarhije z drugimi državami iz> berne. Posledica dobrih razmer, v katerih se nahajajo evropske države, je stalni mir. — Cesar je omeni! v prestolnem govoru tudi zahteve za armado in prosil delegate, naj izvršijo redno svoje naloge. Friderik grof Schonborn, predsednik upravnega sodišča in bivši minister, je umrl. Bil je klerikalec, kakor skoraj vsi avstrijski.ministri, ali sknSai je vsaj ostati brezstrankarski. Koliko tobaka se je porabilo 1. 1906? Poraba tobaka je prinesti Jržavi leta 1906 skrjpno čez 241 milijonev kron, to je za 11'/. milijonev več nego leta 1905. Lope številke, kaj?! Dopisi. Janživrh pri Ribnici. Gospodični učiteljici tam pri Orozlu, ne vemo prav, kak se že pišejo, želimo veselo novo leto. Naši otročenki nam pravijo, da gospodična ves božji dan v šoli šivajo in štrikajo, zato si mislimo, da jim je veliko časa na razpolago, če je res taka, bi se jim mi priporočili, da bi nam izluščili z deco bučnega semena v tej dolgočasni zimi. Račje. (Sramote ni.) Dragi nŠtajeic", ne zameri, da bo zopet drznem te prositi tvoje ojstre krtače, da osnažiš neki jungferci njeno uniformo. Bilo je na dan sv. Štefana, pri g. M. gostilničarju v Racah. Dolgi čas zimskih večerov, me je privabil z mojimi tovariši v to gostilno. Kmalu pri vstopu v sobo, zagledam dobro poznano Eolarvo Nančo. Bila je prav zidane volje, sedeča med dvema fantoma. Dekle si je gotovo hotelo privoščiti par kapljic rujnega vinca, ali zgodi se dostikrat, da človek malo preveč pije, tako se je tudi zgodilo naši šikani Nanči. Bila je tako pijana, da ni vedela ima hlače ali jenko in v tej pijanosti je prepevala, razbijala in tolkla ob mizo, kot besna. Ker si pa pri tej zabavi ni mogla ohladiti svoje vroče krvi, ji pa hitro pride na misel, kako bi se kaj kegljalo in res kmalu sta se podala z nekim fantom v kegljišče ; kaj sta tam delala — tega ne vem. Ko ee vrneta, se naša Nančika zelo prestraši, uvideč, da nima rute, ali ruta ni bila vkradena, temveč skrita. Ko bi ti frajlioa ne bila tako noblik in bi se bila tudi z nekim fantom šla kratkočasit v keglišče, tedaj bi ti ne bilo treba drugi dan rute iskati, toraj bodi prihodnjič bolj previdna, če hočeš kaj več dobit, sicer te pa malokdo mara. * Medborovnice, 26. dec. 1907. Prišel Bern v gostilno pri „Vahu" na eno steklenico piva, ker vem da ima Jozej vedno dobro pijačo. Pri drugi mizi ao se pogovarjali čez Glinjsko in pa čež Borovsko posojilnico; eni so vlekli nazaj — drugi pa naprej. Slednjič so mogli Glinjani usta tiščati, ker niso mogli dokazati, kaj je Glinjska posojilnica že koristnega napravila. Se čežino-vega križa niso spravili vkup. — V Borovljah ima pa posojilnica vsako leto 5 do 6 tavžend kron čistega dobička, ker ima velik promet. Zdaj po novem letu bode dala od hranilnih vlog 4 V« V, obresti, kar drage pritlikave hranilnice ne za-morejo. A tako — reče gostilničar — kar v nedeljo grem k Cinglcu na Trato in bom svoj denar pobasov in ga bodem nesel v Borovlje, kjer dobim več obresti in tudi' je bolj varno tam. (PloBkanje in odobravanje). Šent Janž v Rožu. Pri nas so zdaj odprli železnično p o s t a j i c o, seveda ne dru-gači, da smo sami plačali vse stroške. Smo pa vaaj z svetom zvezani, prej nismo vedeli, ali bi se vozili do Svetne vasi, ali pa do Biatrics v Rožu. V Sent Janžu je vae koj kmet, čeravno prijatelji „Mira", pa vendar tihi, pobožni in pošteni ljudje. Niso tako hudobni in brezznačajni kakor zveza crnoiudečih anarhistov od Borovelj do Ždovelj. Rajši imam tihega slovenskega kmeta, kakor pa odpadnika, ki se je vjel v mreže ,Korošca". Borovlje (Ferlach). V Rožni dolini je nekaj takozvanih .visukošolcev", kateri bi imeli duhovniki biti, pa niso ostali zvesti .Marijanišču" in hočejo postati juristi. Ti mladeniči, prof. Scheiningova garda, pridigujejo zdaj novo vero v Borovljah in okolici! Zloglasnemu BMiru" v Celovcu obrnili bo hrbet in postali bo — liberalci !!! Ti ljudje pišejo list .Korošec" na Kranjskem, ker na Koroškem ne dobijo tiskarne — res v tako prevzetnem jeziku, kakor le od tako mladih neskušenih oseb pričakuješ. Po gostilnah nosijo svoj nos tako visoko — da ne pozdravijo več nikogar, kakor znajo le pijani hlapci in barabe. Ne vem kako, to naš vrli na- . I prednjak prvi gostilničar gospod Jože Jast še pretrpiti zamore. Praojbova hiša je bila vselej napredna in tudi vsi tujci tam občujejo in prenočujejo; torej naprej z odpadnimi mlado-slo-venskimi fantalini. Sram bi imelo biti stare Bo-rovljance da tem neskušenim mladeničem dajo se za nos voditi. Gospod Tonček Štangl le zato drži z njimi, da bi mu na konja poruagalL-jUL nima z konzumom dosti opraviti? Podljubelj, 23. dec. 1907. Sliši se iz zanesljivih ust, gospod fajmošter Janko Arnusch podjdejo na Prevalje k Dev. Mariji na jezeru za župnika. Ta nova fara bode pa že bolj mastna kakor Podljubeljom, kjer razsaja dane3 le samo brezverski eocijalni - demokratizem. Gospod h) si je ustanovil eno posojilnico, da bi svoje slabe dohodke malo poboljšal, a socijaliati ne marajo za njegovo .kašo", kupili so si sami eno in nastavili jo v Bundravo hišo v Borovljah. Gospod Štangl in Barovnik vidita lepo poslopje stare Borovske hranilnice, revčka pa hočeta temu močnemu zavodu tekmovati! če Vama tudi .Turki* pomagajo ne bodeta nič opravila. Delajte kar hočete, stari Borovski hranilnice niste kos! Borovlje, na božičev dan 1907. Ljubi „Šta-jerc", ti ne veš, kako ae pri nas svet meša. črni socijalisti so si izmislili kosmate laži, katere vsaka baba ošljata da nimajo nog, in spravili yj so med ljudi čenčarijo, da Borovska posojilnica nazaduje in da ljudje denar vzdigojejo. To pa ni resnica in vsak pameten človek vidi, da je narobe res. Posojilnica v Borovljah, katera je v rokah poštenih in zmožnih mož, se dobro vla-duje in ima dosti kapitala, da vselej na vse strani vložnikom, kakor tudi vsakovrstna posojila, seveda na gotov način vstreči zamore. Posojilnica v Borovljah ima že svojo lastno hišo, katera zdaj 6% obresti nese, ker je vae dobro v najem dano. — Poaojilnica je kupila tudi Boštovo hišo, katera ima veliko stavbenega prostora v vrednosti 10 K seženj D, Lesa zrelega v gozdih je za več ko 25.000 gold. Železnica K 6500*— odškodnine, prodalo se je tudi nekaj grunta in vidi se, da ima Spodnjerožna posojilnica v Borovljah celo. Boštovo hišo — zastonj, -m Rajni Bost je bil pa najhujši in najzagriženejši I prvak C i n g 1 c o v e stranke. Mož je bil velike postave in agitator po goatilnah, kakor ga zdaj patent-liberaini Slovenci nimajo, (če bi Bost to vedel, da ima zdaj napredna stranka njegovo hišo, tako bi se še v hradni gomili zaaakal. človek suče — Bog pa obrne.) To jih pa strašilo boli, da je poaojilnica z nakupom Bošteve hiše za K 27.000 — temo zadela. — črni klerikalci bo ae pa z Bandrovo hišo, ki ima tako majhne okne kakor lisičje lukDJe prav dobro nasekali. (Hiša jim premalo nese in vsako leto plačujejo davke in obresti po viha, da kar vše. Škriplje!) Mislili so odpreti gostilno — pa na-r pravili so račnn brez krčmarja. Vlada je spoznala da je nepotrebno v tem koten ta petindvajseto kremo v Borovljah odpreti in rekla jim je na vedne vloge in prošnje dr. Brejčeve jako odločno — ne!! To jih p* tako boli, da cele noči Bpati ne morejo — iu ker z resnico nič ne opravijo — pomagniejo si z lažmi. Odslovim se za danes od vas: Pometajte pred svojimi durmi!! (če Vi komu jamu kopljete, padli boste eami noter. Opoiuba črkosta^ca). Napredno gospodarsko delo. Iz Rogaške Slatine se nam piše: V nedeljo 15. dec. se je vršil pri nas prav dobro obiskani občni zbor naše priznano delavne kmetijske podružnice. Po prisrčnem pozdravu generalnega tajnika Juvana in vseh došlih udov po predsedniku dobi generalni tajnik k prvi točki dnevnega reda besedo. V več kot 1 nro trajajočem lahko razumljivem govoru je ta izvrsteni strokovnjak in bu-ditelj argrarne misli med kmečkim ljudstvom, razpravljal delavsko vprašanje na deželi. Dokazal nam je, da je kmet k temu veliko kriv da nimamo več dovolj poslov in delavcev, da se le-ti vedno bolj izseljujejo v velika mesta in v inozemstvo, ker kmet ni korakal s časom in v svojem gospodarstvu in torej ni mogel delavcu to ugodno plačilo dati, katero se mu nndi pri industriji. Poleg lepega plačila pač še vleče mladega delavca, mlado delavko še samostojno neobvezno življenje v zvezi z različnimi poželjivostmi po veselji in zabavi, ne pomisleč da ga na starost zato po navadi čaka — revščina. V veliko večji meri pa je kriva vlada teh žalostnih prikazni. Naša drŽava oziroma postavo-daja, ona ni le »okriva, da ni kmetic na svojem gospodarstvu s časom korakal, ker mn vlada ni pravočasno nndila si pridobiti potrebne znanosti itd., ona je namreč še v veliko večji meri odgovorna za to, ker ni dosedaj postav vpeljala katere se v naši sosedni Nemčiji tako izborno obnesejo. Ako ravno Nemčija v industriji čudovito naglo napreduje, nima Nemčija takega pomanjkanja kmečkih poslov in delavcev, ja v -^zadnjem času je sploh pri kmetijstvu dovolj Največjega pomena za stalnost kmečkih poslov na Nemškem so pač sledeče postave: Splošno zavarovanje za starost in onemoglost skozi kojo je vsak hlapec, vsaka dekla, vsak delavec za starost in onemoglost zavarovan. Skoz postavo „Das Heimstattengesetz" bo večjim kmetom in veleposestnikom podane velike ugodnosti pri grajenju hiš in lastnih domov (kakor se pri nas še tn in tam na večjih posestvih nahajajo takozvane ofarije) delavcu pa je omogočeno svoji želji po samostojnosti ustreči in se labko primeroma mlad lastno hišno gospodarstvo ustanovi (seveda ket ofer). Z postavo „Das Rentengutsgesetz" se je' določilo, da razdeli riada svoja velika posestva in razven tega nakupi še primerna posestva in napravi z njih vse tako, da more potem novi posestnik na višini časa gospodariti, uravna vodo, drinažira in gnoji travnike, zloži posestva, napravi primerne ceste, zgradi hleve in druga potrebna poslopja, nakupi potrebne stroje, lepo plemensko živino in sploh vse kar je potrebno. Nato proda posestva delavski rodbini, katera ima kupno ceno, proti prav nizkimi odstodki obrestovati in amortizovati. Skoz te tri postave je vsacemu kmečkemu delavca in poslu dana priložnost, danes ali jutri po svojih zmožnostih večji ali manjši lastni posestnik postati. Kot pomožna priprava se je vpeljala z velikim uspehom delavska hranilnica, katera jako blagodejno upliva na štedljivost (Sparsamkeit) in značajnost tamošnjih delavcev. Enako postopanje proti pomanjkanju poljskih delavcev in gospodarskih poslov pač v naši Avstriji v veliko škodo kmetijstva še danes ne naj- navlja na vseh kmečkih shodih, da se odločno zahteva od naših poslancev, da popustijo uprizorjen je komedij, teatrov in šaljivih burk in se spravijo na resno delo. Poživljamo jih, da se udeležijo naših shodov, ker le na istih jim je priložnost dana, nase želje spoznati, naše zahteve zastopati in z nami misliti. Žalibcg nam je kmečki zbor (Bauerntag) v Gradcu pokazal, da je večina naših gospodov poslancev na lastno vednost tako ponosna, da se tem gospodom pač ne zdi vredno h tistim kmetom na zbor priti, katere poslanec le za časa volitev potrebuje. Burno odobravanje in prisrčno kmečko zahvalo je žel gospod Juvan, ko je sklenil svoj jako zanimivi referat, o katerem hočemo še poročati. Izvoljena preglednika letnega računa gospod posestnik Druškovič in g. nadučitelj Sekirnik sta po pregledu računov, knjig in blagajne, stavila predlog, da ker je blagajniška knjiga z računi v najlepšem redu, se naj gospodu blagajniku Bobeim izreka priznanje, kar se zgodi. Pri sklepu računov se je pokazalo, da so gospodje odborniki blagajni za nakup orodja večjo avoto iz lastnih žepov posodili, da sta delegata gg. Sever in Drofenig na lastne stroške podružnico v Gradcu zastopala in da se niti vinar ni vporabil za kako neumnost, pač pa so odborniki pri različnih prireditvah imeli precej stroškov. To naj bo tistemu gospodu, kateri je pri Koražiju našo podružnico in nje funkcionarje tako grdo napadal in trdil, da (dobesedno) si slatinski nemčnrji pri podružnici žepe „flikajo", v odgovor. Poročilo o delovanju podružnice v tem letu je prebral gospod predsednik Aug. Sever. Iz istega posnamemo, da je podružnica v tem letu pridobila precej udov in izgubila skozi smrt gospoda Loschnigg. V teku tega leta je priredila podružnica 10 zborovanj, na katerih so različni strokovnjaki govorili. Raznn 2 zborovanj so bile vse prireditve jako dobre obiskane. K točki 4. je bil kmetovalec Drofenig enoglasno kot zastopnik" podružnice na občnem zboru v Gradcu izvoljen. Izvoljeni se zahvali za to veliko zaupanje, izjavi, da sprejme izvolitev in da hoče kakor v prejšnih letih stroške tega potovanja v prid podružnične blagajne sam prevzeti. K točki o. se oglasi gospod inžener Miglitsch in izjavi, da je gospod mornarski komisar Aug. Sever odločno izrazil, mesto načelnika radi njegove bolezni nikakor več prevzeti, in predlaga kot načelnika g. direktorja Josef Simony, kateri se z velikem navdušenjem takoj enoglasno izvoli. Ob enem pa g. inžener predlaga sledeče gg. v odbor izveliti: g. mornarski komisar A. Sever (blagajničar), kmetovalec Drofenig (namestnik načelnika), gg. Druškovič, Pototschnigg, Sporu in Boheim kot odbornike. Kmetovalec Drofenig predlaga, da se odbor še za posebne slnčaje pomnoži z 2—3 zaupnimi možmi in sicer g. Pirker v Kostrivnici, nadučitelj Sekirnik v Gaberji in kmet Vesovišek pri sv. Florianu, kar se sprejme. Novoizvoljeni načelnik g. Simony io njegov namestnik Drofenig se v imenu celega odbora zahvalita za skoz enoglasno izvolitev izkazano zaupanje in prosi prvi odbor in druge vse ude za sodelovanje. Gospod zaupnik, nadučitelj Sekirnik predlaga, da naj se v bodoče tndi večkrat v Rogatcu in tamošnji okolici poučna zborovanja obdrži, kar se obljubi. K zadnji točki stavi kmetovalec Drofenig 12 raznih predlogov, kateri so odločeni deloma tudi pri glavnem zboru v razpravo priti; isti se en bloc sprejmejo. Gospod direktor Simony se mu kot novi načelnik za njegov trud pri sestavljanju teh predlogov zahvali, nakar Drofenig obljubi ne le te ampak tudi vse v prid kmetijstva posebno še spodnjoštajerskega stavljene predloge v Gradcu z vsemi močmi podpirati. Dosedajni načelnik g. Aug. Sever se v imenu starega cdbora poslovi, vošči novemu odboru veliko uspeha pri bodočem delu ter zaključi letošnji občni shod ob 5. uri zvečer. Dal Bog, da bi novi odbor v bodoče istotako plodonosno deloval in da bi se podružnica v prid štajerske stanovske organizacije razvijala Novice. Leto 1908 je pričelo na sredo in bo končalo* v četrtek. Leto je prestopne in šteje torej 366 dni. Svečnica in Vsisveti padeta na nedeljo. Vseh skupaj štejemo 52 nedelj in 13 praznikov. Pepelnična sreda pade na 4. marca. Ako bode vreme lepo, potem bomo šli v slamnikih na predpustne bale.. . Shoda v Strazgojncih in Št. Vidu pri Ptuju sta se vršila zadnji dre nedelji. Smeio trdimo, da sta dokazala našo moč in vpliv naših naprednih misli. Druge stranke Be skrivajo za zaprtimi durmi, — mi pa stopamo odkrito na dan. Vsakdo ima na naših shodih svobodno besedo. Vsakdo pove lahko svoje mnenje. V mirnem, dontojnem glasu se izvršijo naši »hodi in veselje je pogledati vrle napredne kmete, ki uvidevajo nujno potrebo gospodarskega združenja. Predpreteklo nedeljo popoldne ob 3. uri se je vršil shod v gostilni g. Stampfel v Strazgojncih. Lepi prostori so bili napolnjeni s kmeti in njih ženami. Iz Ptuja je prišlo več zastopnikov naše stranke. Po 3. uri je otvoril g. Malenscheg s kratkimi besedami zborovanje. Predsednikom je bil izvoljen vrli gospodar g. Vnuk. Beaedo k poročila pa je dobil naš urednik g. Kari Linhart. V 1 urnem govoru je le-ta raz-tolmačil oškodovanje ljudstva na Avstrijskem, ki se je zgodilo vsled sprejetja avstro-ogrske na-godbe. Hudo ogorčenje Be je pojavilo, ko je govornik na podlagi uradnih številk dokazal, da imamo Avstrijanci vsled pogodbe letno čez 30 milijonov škode. Govornik je nadalje ožigosil hinavsko in izdajalsko postopanje klerikalnih poslancev, ki so za dva ministeraka fraka prodali svoje prepričanje. Klerikalni prvaški poslanci bo glasovali za nagodbo in s tem dokazali, da jim ni nič za ljudutvo ter da so le ponižne sluge mačehe vlade. Istotako nosi pečat izdajstva naš poslanec v ptujskem okrajn hofrat Ploj na čelu. Kajti v hipu, ko se je imelo odločiti v državni zbornici najvažnejše vprašanje, je šel mož raje v oštarijo, nego da bi glasoval proti vladi. Urednik Linhart je nadalje razložil prave vzroke današnje draginje. Kmetje niso krivi visokih mesnih cen, — oni so ravno tako kakor meščani žrtve kapitalističnih podjetnikov. Končno je govornik raztolmačil potrebe kmetakega stanu in nevarnost prvaških strank. Odobravanje na koncu govora je bilo veliko. Z veseljem so kmetje poslušali besede in uvideli, da resnica mora zmagati. Shod se je končal v polnem redu in vsi so se veselili lepega uspeha. Zunaj je sicer neki mladi nevednež vrgel „Štajerca" v lužo; ali kadar bode mladenič iz lastnih moči svoj kruh prideloval in svoj želodec napolnil, mislil bode pač drugače. Posestniki so se neumnežu le smejali. Samo ob sebi je umevno, da bo izražali kmetje upanje, da se bodejo taki shodi še večkrat zgodili. — Drugi shod se je vršil preteklo nedeljo v prostorih krčmarja Kranjca v Št. Vidu pri Ptuju. Bil je izvrstno obiskan. Od vseh okoliških krajev so kmetje prihajali in lepe dvorane so bile do zadnjega kotička napolnjene. Veselje je bilo videti veliko število kmetskih žena in deklet, ki so pazno govorni-kove besede poslušali. Tudi tukaj je otvoril v imenu naše stranke g. Malenecheg zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen naprednjak g. Schosteritech. Govornik urednik g. K. Linhart je najprve izrazil veselje, da se je v šentvidako faro z novimi duhovniki povrnil mir in red. Preje ni bil nikdo zadovoljen, sovraštvo ae je širilo; zdaj pa bo farani z duhovniki in duhovniki s farani zadovoljni. Potem je držal govornik slični govor kakor v Strazgojncih. Po končanem govoru je bilo navdušeno ploskanje dokaz, da bo navzoči strinjajo z načeli „Stajerčeve* napredne stranke. Za g. Linhartom je izrazil predsednik g. Schosteritsch v imenu shoda govorniku svojo zahvalo. Potem so ae oglasili še razni govorniki. Ponosno smo gledali vrle možake gg. Hernec Lovrenc, Požar Jakob in varejskega občinskega predstojnika g. Zemljaka, ki so zahtevali s prepričevalnimi besedami uresničenje nemških šol. Tudi tem govornikom se je burno odobravalo. Nato je zaključil pred-| sednik shod. Prebivalci šentvidske fare so jasne dokazali, da so bili, so in ostanejo naprednjaki. Ta fara je vzor za druge! S ponosom gledamo nanjo I Shoda pa sta nam pokazala pot — med. demo. Skrajna sila pa je, da se ta terjatev po- V nedeljo 12. prosinca, pop. ob 3. uri t gostilni Marinič v sv. Urbanu kmetski shod { ljudstvo.' Naj nasprotniki še tako rogovilijo, — mi gremo med ljudstvo, da ma povemo resnico ! Kdor nas zaradi resničnosti naših besed sovraži, tema ne moremo pomagati. Ali upamo, da bode število naših prijateljev vedno večje in — zmaga je ljudski stvari gotova. Zivio naprednjaki! Iz Spodnje-Stajerskega. Okrajni zastop ptujski je imel 21. decembra 1908 svoj občni shod, ki dokazuje jasno, kako uspešno deluje ta zastop. Zboru je predsedoval načelnik g. Josef Ornig. Navzočih je bilo 22 odbornikov. Predsednik se je spominjal s toplimi besedami na pokojnega člana g. SellinBchegga. Po prečitanju zapisnika zadnje seje se je dalo naznanje, da jec. kr. štajerska kmetijska družb* dovolila okrajnemu zastopu 1500 K podpore in sicer za nakup čistokrvnih, plemskih bikov, telet in telic od v okraju nahajajočih se plemen. Glavno zaslugo, da se je dobilo to podporo, ima g. veleposestnik R. Kiammer, kateremu se je tudi zahvala izrazila. — Potem je prečital zapisnikar poročilo o delovanju zastopa t letih 1905, 1906 iu 1907. Temu velezanimivemu poročilu posnemamo sledeče točke: Za vzdržavanje cest v dolgosti nad 222 kilometrov bo jo izdalo skupno 282.389 kron. Za razne občinske ceste v dolgosti čez 22 kilometrov pa 38.083 kron; občine so plačale k tej svoti blizo 7000 kron. Nadalje se je zidalo sledeče okrajne ceste: Sv. Florijan (4V, km. košta 31.332 kron); Okičeva cesta (1 km. 900 m, košta 37.488 K); Podlož-Sesterše (5 km, košta 26.168 K); Janžovce-Jiržovce (5'A km, košta 13.956 K); Velovlek-Juvance-Destmce Svetince (6 km, košta 33.670 E). — Nadalje se je nadomestilo 233 lesenih z betonskimi kanali; položilo se je zato 1165 m cementnih rorev, pri novih zgradbah okrajnih cest 924 m itd. Betonskih mostov se je sezidalo na novo 15; nadalje se je 7 objektov betoniralo ; na mostu v Ankensteinu 152 m dolgo, 5 70 m široko itd. Nadalje se je naredilo 3 Km pešpota ter vsadilo 2000 sadnih dreves. Tudi se je popravilo strmi Golivih in Strmec. — Za živinorejo je delal okraj v teh 3 letih tako-le: Razdelilo se je 80 komadov čistokrvnih Jookschir plemenskih marjaecev za 2004 K; prodalo se jih je za 757 K; torej je prispeval okraj s svoto 1246 K. Nadalje se je nakupilo 14 plemenskih čistokrvnih manadvorskih bikov za 3.327 K ter 41 pincgavških za 12.310 K. Nadalje se je subvencioniralo 5 pincgavških telet z 178 K, 22 telic z 657 K. Skupno se je izdalo tedaj za živinorejo 17.474 K, dobilo pa 10.620 K. To so glavne točke iz poročila o delovanju okrajnega zastopa r zadnjih 3 letih. Poročilo se je vzelo na znanje. Tudi prvaški nasprotniki, katerih L listi tako gnusno lažejo o Ornigovem gospodar-[ stvu, niso našli niti besedice ugovora proti temu ( poročilu. — Potem je bil izvoljen g, Jakob i Schampa v okrajni odbor. Nadalje se je sklenilo i zgradbo ceste Dornava-Mezgovec-StrelceBrezovce. 1 Govorilo se jo še o raznih drugih zadevah, o I katerih poročamo zaradi pomanjkanja prostora I ob priliki. Župnik Cilenšek iz Poličan in častna beseda. . Župnik Cilenšek je tožil. Ali zapustil je tožno I dvorano z madežem laži na čelu Položaj je sledeči: Dae 10. maja so se vršile v Poli-" čanah občinske volitve. Prišel je tudi pooblaščenec neke Jožefe ■ Korošec in hotel zanjo voliti. To bi pa zamogel le storiti, ko bi bila Korošec od svojega moža sodnijsko ločena. Vkljub temu, da to ni bilo, je izjavil kot volilec navzoči Župnik Cilenšek: „ Jaz vam dam svojo častno besedo, da je Korošec od svojega moža sodnijsko ločena". Nato se je pustilo dotičniku voliti. Ali pozneje je prišel mož volilke Korošec in izjavil, da sic8r ne živita skupaj, da pa nista sodnijsko ločena. S tem je bilo očitno dokazano, da je župnik Cilenšek pod častno besedo lagal. Napredni zaupnik 'g. Josef Baumann je tudi stopil k župniku in mu povedal v obraz: „Gospod župnik, vi ste torej lagali. Vi ste lažnivec!" — Pri . isti voiitvi se je oddalo za Georga Lubej 3 glasov. Župnik pa je zopet dejal, da to ni res. Zato je g. Baumann ponavljal svojo trditev: »Gospod župnik, vi ste zopet lagali, 1 pojdite me težiti*. Končno je Cilenšek v tretjič I 1 a g a 1, ko je rekel, da je neki volilec ogrski ^državljan. Župnik pa ni bil z lažjo zadovoljen _ 4 — in je hotel, da se mu ta laž tudi sodnijsko dokaže. Šel je torej in tožil g. Baumanna. Pri obravnavi se je zaslišalo 15 prič, ki so dokazale, da je župnik Cilenšek lagal. Zato je bil g. Baumann tudi oproščen, Cilenšek pa mora plačati vse trošfce. Po prvi preiskavi je prišel župnik h g. Baumannn in ga pričel hvaliti, češ da je resnicoljuben in pravičen človek. G. Baumann pa mu je odgovoril: ,Ja vidite, gospod župnik, ker sem resnicoljuben, zato sem vam tudi rekel, da ste lagali." Sodba je napravila v Poličanah veliko veselje. Z mož-narji so pozdravili g. Baumanna. Župnik Cilenšek pa naj se skrije, — kajti on je mož brez častne besede! Iz 8V. Lenarta SlOV. gor. se nam poroča : 23. p. m. Be je tu za vojaški erar artiljenjske mrzlokrvne konje nakupovalo. Nakup ie je sicer le 2 dni preje oznanil. Prignalo Be je vsled tega tudi malo konj. Nakupilo se je pa od prignanih 30 konj le 8. Pet konj je doseglo ceno 1.100 kron. Vpisalo se je tudi Se 6 konj za eventualno potrebo. Nakupovalna komisija je bila s prignanimi konji zelo zadovoljna. * Izjavila je tudi, da bode v bodoče v prvi vrati v tej pokrajini svoje potrebščino na konjih krila. Kajti polov ca prignanih konj se je za sposobno spoznala. Zalibog se je potrebovalo le 8 konj. To je na vsak način lepo spričevalo za razvitek konjereje v tem okraju in naši posestniki so lahko zadovoljni! Naprej v gospodarstvu ! V Ptuju našlo se je na cesti proti Savecu 2 nova okna s šajbami in na glavnem trgu v naglavni ruti (tihelcu) moško sukno. Izgubitelj naj se oglasi pri policiji v Ptuju. V vodstvo okrajne šparkase v Slov. Bistrici so bili izvoljeni: G dr. Wiesthaler kot načelnik, g. H. Stra«8guttel kot ravnatelj, njegov namestnik g. Versolatti in blagajnik g. pl. Hellmer. V ravnateljstvo so prišli gg. : A Grundner, J. Baumann, L. pl. Helimer, J. Hoinik, Joh. Katz, F, Petzolt, F. Schager, Kari Sima, A. Stiger, H. Strassguttel, J. Vusolatti, J. Warhoscheg in dr.. Wiesthaler. Vinska licitacija. Pred kratkem 88 je vršila t Veliki nedelji vinskau licitacija nemškega vitežkega reda. Doseglo se je cene od 60 vin. do 1 K 52 h. Licitacijo je vodil oskrbnik g. Flucher in se jo je udeležilo nad 40 gostilničarjev. Pogoreli — prvaki. Po prvaških popih nahujskani občinski svet v Dobrni (Neuhauan) je sklenil, da uvede edino slovensko uradovanje. Prvaki so se že veselili tega nespametnega sklepa. Ali okrajno glavarstvo v Celju je razre-ljavilo ta sklep. Torej prvaki, pogoreli ste! Sramota, da se pustijo resni, odrašeni ljudje od mladih zagrizenih črnosukuežer za nos voditi! Dravski most v Mariboru. Vlada je dovolila natančni načrt novega dravskega mostu v Mariboru. Novi železni most bode dobil 2 kamenita srednja stebra. Dolgost mu bode 122 metrov. Graščina pokojnega poslanca Berksa se je prodala za 174.000 K. človeški jastreb. Iz Rogaške Slatine se nam piše : Pri nas smo zasačili čudnega jastreba, kateri je kuretnino kradel in jo prodajal, potem pa žganje pil za novce, katere je za kurentumo dobil. Ali prišlo se mu je na sled; želje za en mesec kašo pihati in mora škodo poverniti. Mož je seveda farški podrepnik, zato je pozabil na deseto božjo zapoved ! Samomor zaradi 2 litrov fižola. Posestnik Joh. Rakuša v Loperšici se je s puško ustrelil. Sprel se je z ženo zaradi prodaje 2 litrov fižola (!). Ponesrečil je mariborski kondukter J. Kokov-nik v Račjem. Padel je iz bremze in se težko poškodoval. Živinska podivjanost. V noči na 24. decembra »o napadli neznani zlikovci pri „pnmpštaciona" y Mariboru 26-letnegi nočnega.Čuvaja V. L:ka-wetza. Vrgli so ga v tamošnji šaht, kjer je ležal nesrečnež z zlomljenimi udi do jutra. Šele zutraj so ga privlekli na dan. Tako podivjanost bi bilo pač najostrejo kaznovati. Pri vlomu v mariborsko krčmo »Schwarzer Adler* so vjeli nevarnega ptička Štefana Kvesteka iz Varaždina. Iz Koroškega. Somišljeniki na Koroškem! Tudi do vas se obračamo ob začetku novega leta in vam želimo sreče! V zadnjem letu se je naš list na Koroškem izredno hitro razširil. Ni je skoraj vasi na Koroškem, v kateri bi ne prihajal vsaj en izvod „Štajerca". In čeprav delata »Mir" in »Korošec" z združenimi močmi, da onemogočita napredek ter izobrazbo, čeprav se trudijo prvaški hujskači v potu svojega obraza, da bi našnntali mirno koroško ljudstvo v obupni in škodljivi boj proti nemškemu sosedu, čeprav jim pomaga pri temu marsikateri slabi duhovnik, — vendar ima koroško ljudstvo toliko zdravega čuta, da se zgraža nad kranjskimi hujskači in da posega vedno hitreje po našem listu. Stotero naročnikov na Koroškem smo v preteklem letu pridobili. Ali — Se ni vse delo izvršeno, še ni čas. da polo-ž.mo roke v naročje in počivamo. Nasprotno: Ob novem letu si obljubimo, da bodemo b po-dvojenimi močmi delali za napredno kmetsko stvar. Vsak koroški odjemalec in prijatelj napredne besede naj si obljubi, da pridobi vsaj še enega naročnika, Kako veliko postane potem število naših so* m šljenikov, kako uspešno se bode zamogel naš list povečati, koliko koristnega, zabavnega, po-dučneg* čitava bode prinašal med ljudstvo! Naše geslo pa ostani i zanaprej: Mir med ljudstvom I Sporazumno jekleno gospodarsko delo obeh narodov, ki živita na Koroškem! Napredek na vsakem polju! Živeli koroški naprednjaki! Iz Zrele se čuje prav neprijetne novice o župniku, ki je prišel meseca novembra preteklega leta tja. Prva skrb je bila možu, da odstrani staro šego nemškega cerkvenega petja. Zbral je nekaj fantov okoli sebe in jih navduševal z raznim, tudi s pivom. Posledica tega „navduševauja* so bile črne volitve vtem kraju, nadalje ustanovitev prvsškega teatra, romanje na Lušarje itd. Možje! Ne pustite se nahujskati v prvaško gonjo! Kmetijski napredovalni poduk bi naj vlada v interesu kmetskeg* stanu vpeljala. V ta namen so vložili napredni poslanci gg. Nagele, Pirker in tovariši predlog, ki se glasi: ,C. k. vlada naj ustanovi od 14. do 17. leta trajajoči, na gotove dneve in ure zimskega časa omejeni splošni strokovni izobraževalni poduk na ljudskih šolah in naj predmgači učni načrt na učiteljiščih, da bode zadostoval kmetskim potrebam". — Pač pametni predlog! Tako se dela za ljudstvo, ne pa s praznim psovanjem Nemcev, kakor si ga privošči modri orglar Grafenauer. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile 21. decembra v Sachsenburgu, bo zmagali sami naprednjaki. Mi gremo naprej! Otroška smrt. V sv. Rupretu pri Beljaku so se igrali otroci s šlitami. Sinček posestnika Lindnerja je padel in se ubil. Prodaja. V Rudnu je prodal posestnik Gregor Errat svoje lepo posestvo za 36 000 K. Gosp. Errat je bil pošteni naprednjak in vsi obžalujejo, do odhaja. Po svetu. Kopeniški ..hauptman ■ na Dunaju. V nedeljo 21. dec. se je zgodil v dunajskem arzenalu slučaj, ki spominja na znanega »hauptmana" v Kopeniku. Neki Goldschmid, ki je bil dezerter, se je preoblekel v uniformo lajtnanta, in dobil v arzenalu blagajniške ključe. Šel je skozi 5 vrat, vlomil v blagajno in ukradel blizo 30 000 K. Potem je zopet vse zaklenil ter ušel. V par dneh so ga šele vjeli. Ko so g* zaprli, je dejal: „Hotel sem le dokazati, da sem bolj pameten, nego vsi drugi oficirji". Lačni izstradani duhovniki. V Kolnu se je vršila te dni konferenca višjih katoliških duhovnikov. Kardinal F.schsr je dal ob tej priliki pojedenj. Ta pojedenj je obsegala sledeča jedila: Kokošji kote'eti, kraljevska juha, forele s krompirjem in putrom, hrbet srne z makaroni, grah in špargelj, ragu ia jezika, mlade gosi 8 salato in kompotom, led, Bir, sadje, kava. Pilo se je pri temu madajra-vino, nadalje še 7 vrst najfinejših vin. Iu ti ljudje so nasledniki Jezusa, ki ni imel prostora, da bi svojo trudno glavo odpočil. .. Režnja cepičev. — Za režnjo C8pičev na sadnem drevju je sedaj najboljši čas. Najboljši cepiči so oni, ki se nahajajo v skrajnem dela Trrha. Pri črešnjsh so najboljši cepiči na konca mladike, pri jablanih in hruškah pa bolj v sredini, ker je les pri tem drevju na koncu manj dozorel. Narezane cepiče zrezati je v majhne snope, na katere je privezati tndi ime dotične ■sadne vrste ter zakopati v pesek ali v zemljo. Kako se zavaruje kupec vina, da se mu to vino pozneje ne zapleni? — Na shodu v Trstu prošlo nedeljo se je razmotrivalo to vprašanje, ki bi znalo tudi druge zanimati. Marsi-kedo kupi vino in doiični prodajalec piavi, da je pristno. Tako je tudi zapisal na scd. Kupec .pelje vino na svoj dom in ga morda toči. i-Sedaj pa pride kletarski nadzornik ter se izjavi, da je vino ponarejeno. Vino se pošlje na kemično poekuševališče in to potrdi, da ni vino naravno. Kedo bo kaznovan in kedo trpi škodo ? — V tem slučaja bi vsekakor pala kazen na kupca, ako ne dokaže, da je to ravno tisto vino, ki ,ga je kupil t prodajalčevi kleti. Kako je dokazati ? Prav lahko, ako so še za časa preskrbi z ^Piokazili. Kdor knpi vino, vzame naj pred prodajalcem ia lahko še pred kako pričo uzorec v steklecico. To steklenico je dobro zatakniti ter zapečatiti s prodajalčevim pečatom. V pečat je prilepiti tudi listek papirja, na katerega Be zapiše potrebna pojasnila. Ta listek papirja podpišeta naj prodajalec in kupec. Listek naj bo n. pr. takšen : Uzorec vina, ki ga je prodal Jožef Pipec ia V. krčmarju Juriju Pcgačarju iz G. V V., dne 20. decembra 1907. Jože Pipec. Juri Pogačar. Uzorec v i ca vzeti je seveda takrat, ko se je odvzelo tudi vino iz prodajalčeve kleti, če se je pri preiskavi pokazalo, da je vino, katero je kletarski nadzornik zaplenil, ravno tako, kakoršno je v uzorcn, potem tipi piodajakc škodo in kazen, v nasprotnem slučaju pa kupec. Uzorec Arina hraniti mora seveda kupec če nima prodajalec pečata, zapečati se steklenica in listek lahko tndi z občinskim pečatom. Brzojavi. El Paso. 1. pros. Na cehi Cartago pri San Antonio v Novi Mrksiki se je zgodila razstrelba plinov. 30 redarjev je 'zasutih in se jih ne more rešiti. Krakova. 30. dec Umrl je bivži finančni minister dr. pl. Dunajevski. Praga 81. dtc. D j 20. dec. je prišlo iz M&menke 21.000 de!aic-'v nazaj na Češko. Listnica uredništva in uprav-ništva. Vsem prijateljem za njih novoletna in božična •voščila najprisrčnejšo zahvalo I — Mnogo dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko. Brez zamere! — Prihodnji list izide zopet v petek, 10. prosinca z datumom nedelje. Uredniški sklep je v sredo opoludne ; le brzojave se še do večera sprejema. : iGrsdec. dne 28. decembra: 39, 22, 63, 81, 18. Trst, dne 21. decunbra : 15, 39. 63, 4, 40. Detelja in lucerne dajejo kot na fosforjevi kislini in apnu bogate rasiliDc živini močne kosti. Z dobrim gnojenjem z Tomaževo moko zlasti po travnikih in pašah se pripeljeta zdaj fosforjeva kislina in apno v posebno primerni obliki v rastline. Podpira se to gnojenje tudi i močnim kajnitnim gnojenjem. Na dobro gnojeni zemlji ne raste samo več, ampak tudi boljša krma. Kapljajoče opozarjamo na inzerat glede Thymorael Scillae, ki je od zdravnikov dostikrat priporočani, splošno znani preparat. Trgovino Johann Koss v Celju na kolodvorskem prostoru nam priporoča vsskdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane stvari, potrebščine za nevesto, gotove obleke, bluze, srajce, otroške vozičke, nagrobne vence ild. Tudi mi priporočamo to pošteno firmo! Promet razp^iljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se H kupcem pravočasno ugedi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake .vrste biaga mora biti posebej nutoeriran, registriran, pri prodaji ■fakturiran m izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre K milijoce in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hann8 Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb ; o njih delu najdemo lepe { članke v letnikih 1907 in 1908. Hanus Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Za postno kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močoatih jedi. V to je ,,Ceres-jedilna mast" «dino najboljša, ker se izpreša v Ustju v las-oem zavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov in je obvarovana. pred vsako Živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem post-lih jedil fino „Ceres-jedilno mast1. Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi. — 5 — Dviganje živinoreje je nemogoče brez kraie. ki ima dovolj Sveža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in pase ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjku e fosforjeve kisline; morata se meSati z Tomaževo moko. V mnogih slujajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo! Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo 1 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 krasni prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par odesnik s pat. kavljj, 1 krasno Žepno tualetno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par m&nsetnih gumb, 3° Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 Šaljivi pre Imeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in Se 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. PoSilja se po povzetju ali ako se posije denar naprej po dunajski razpo-iiljevalni trgovini P, Ltlst, Krakova 4L — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 14 Ugodna prilika Lepo malo posestvo obstoječe iz prebivalnim in gospodarskim poslopjem, vrtom sadonisnikom in poljem, 25 minut od železnične postaje Ruše oddaljeno, se proda za 4600 goldinarjev. Za pensionista posebno primerno. Pojasnila da g. J a g r i t s c h, Zcllnitz a. d. Drau 9 Štev. I. 9182/07. Razglas. Svarilo pred izseljevanjem v Ameriko. Slabo financielno stanje v zdrnže-nih državah Amerike ima kot posledico, da so ustavila ali pa zelo zmanjšalo razna industrijska podjetja ter da se ni pričelo razna že namenjena velika dela. Vedno naprej se godi velikansko odpuščenje delavcev in stotisoeeri ev-ropejskih izseljencev, ki ne morejo dela najdeti, zapuščajo deželo in prihajajo nazaj v domovino. Pod takimi razmerami se mora, dokler se razmere temeljito ne zboljšajo, pred izseljevanjem v združene države Amerike nujno svariti. Vsi izseljenci, ki se podajo zdaj v to deželo, grejo sigurno žalostni usodi nasproti. To se z ozirom na razglas namest-ništva z dne 12. dec. 1907, št. 77 v splošno na znanje daje. Župan: J. Ornig* m. p. V Ptuju, 18. dec. 1907. . 41 43£ St' II. 6420 RAZGLAS. Štajerski deželni odbor je sklenil, da .uresniči i leta 1908 za izobrazbo dobrih pred-delavcev in viničarjev v amerikanski trtni kulturi in v podjetju sadjereJBkih šol ter za nasade sadonosnikov in ravnanje z njimi po eni Btalni viničarski tečaj i. a. na : 1. deželni viničarski šoli v Hilberbeigu pri Leiboicu; 2. deželni sadjaraki in vinogradniški šoli v Burgwaldu pri Mariboru ; ' 3. deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni; 4. deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 5 deželni viničarski šoli t Skalici pri Konjicah. Ti tečaji pričnejo s 15. februarjem in končajo 1. decembra 1908. V Burgwaldu pri Mariboru se sprejme leta 1908 14 posestniških in viničarskih sinov, v Slb*rbergn pri Leibnicn leta 1908 = 24, v Zg. Radgoni leta 1908 = 16, t Ljutomeru leta 1908 = 12 in v Skalici pri Konjicah leta 1908 = 12. Le-ti dobivajo na imenovanih zavodih prosto stanovanje, vso hrano in poleg tega mesečne plaie 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le toliko tudi teoretična, kakor je to za preddelavce ter samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanih tečajih dobi vsak udeleženec spričevalo o zmožnostih. Glede sprejema na teh tečajih se pošlje nekolekovane prošnje do 15. prosinca 1908 na deželni odbor. V teh prošnjah treba izrecno povedati, v katero omenjenih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in je prošnjam priložiti: 1. Dokaz, da je 16. leto starosti skončano. 2. Naravnostno Bpričevalo, ki mora biti potrjeno od župnijskega urada. 3. Zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na kakšni nalezljivi bolezni. 4. Oipustnica iz ljulake šole. Pri vstopu ne morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1908 nepiet-g&no v tečaju in da se bodo držali vseh naredb od strani strokovnih organov. Gradec, 16. dec. 1907. Od deželnega štajerskega odbora. z večimi za vsako delo sposobnimi osebami sprejme pod ugodnimi pogoji Andrej Drofe- nig pošta Podplat. s = Prodajalka = za pekovski posel nemščine in slovenščine zmožna ter ne rcanj stara nego 24 let, se sprejme. Katera je žs v enaki službi bila, ima prednost. — Naslov se izve v upravniStvu ,Štajerca". 6 Lepo puranovo perje kila........K —"50 kokošje perje „ .... • . . . K —"28 gosje perje „ ........K 1*25 najlepši gosji puh „ ........K 5"— pošilja po poštnem povzetju Franz Podlipnik perutninski trgovec t Brčki Bosca. 7 Važno za krem ar je in vinske trgovce! Nova Vinska postava, slovenska in nemška, se dobi proti prejplačilu 70 vin. pri W. Blanks V PtUJU. a*" Ure bucliiit.ee s cifernico, ki sveti itn Z 1 ivoncem nav. ... K 2-40 Z 2 /viir.cniii«.....„ it-— Z cifernico, ki »veti . . „ 8-20 Marka J. Prima .... „ 4'— Žilfzniska bndilniea . . „ tj— Budilnicas stolpovim zvo- ni'iij«-in (Schiagwerk) . „ 6'— Budi In ca z muziko . . „ 10-— 3 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Posije po povzetju. 700 ________________Max Bobnel K&&*.». Zahtevajte moj cenU z nad B0O0 pod. Zastonj in frank o. W StSi SWi-O'-. " •-" fSsBsm Najboljše budilnice (Wecker) registrov.' na znamka „Ad!er-Ro8kopf-Alarm" se dobi li- uri moji tvrdki Z 1 zvoncem, jekleni anker in „Abs!eller" K 3 SO Z cifernico, ki se po noči sveti......K 420 Z 2 zvoncoma. jekleni anker in „Absteller" K 4 40 Z cifernico, ki se ponoči sveti......K 4 80 Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernico ki se p noči sveti......K 3'30 Z lepo malo leseno posario 1 K 4-40 Z cifern co. ki se sveti po noči . . . . . . K 4 80 Športna budilnica . K 5-50 Ki se sveti ponoči . K 6 — 3 leta pisneno garancijo.! Ako nedopadc, dinar nazaj! Posije po povzetju prva fabrika ur v Briixu HANNS KONRAD C. Ink. dvor. lif Briix. St876. Zahtevajte moj glavni aii/k, ki ima čez 3000 slik zastonj in poštnine prosto. 69H Lepo posestvo 2 tiiši od teh ena z gostilno in trgovino, prav dobro ohranjeni ; kleti iz cementa izdelane z 8 orali polja vse pri glavni cesti se proda zaradi bolezni posestnika Več pove Janez Knez gostilničar Tre-mersfeld 9. Markt Tftffer. 11 i** Absolvent kmetijske žolč, kateri je vajen v vseh strokah kmetijstva ter veič slovenskega in nemškega jezika išče službo. — Ponudbe na upravništvo Štajerca pod „Agrar St. 10C. 10 Učenec za kovačijo z bakrom (Kupferschmiedlebr-ling) se sprejme pri Peter M a r c h e 11 kovač z bakrom Millstatt na jezeru Koroško. 831 Nova davka prosta hiša s i sobami, gospodarskim poslopjem ter 6 oralov zemljo, 10 minut od Ptuja ležeče proda se takej. Naslov prodajalca pove „Št8Jerc". 853 Lepo malo posestvo tik okrajne ceste v Ptujski okolici obstojoče iz travnika, mivo, gozda in pašnika, skupaj 7 oralov se proda za 2400 gold, in sicer bi bilo 1200 gold, takoj pri kupčiji za plačati ; 1200 goldinarjev pa lahko obleži. Naslov Joh. Toplak, Sv. Martin pri Vnrbergn. 8*7 Viničar m z večim pomožnimi osebami, kateri je zmožen vinogradst*a z novimi trtami, posebno žejnega ceplen a se sprejme. Pojasnila da g. Josef P r s t e c trgovec v Maribora Triester-strasse Nr. 7. Denarna posojila vsake velikosti po i do 5'/j proti dolžnemu listu z ali brli pri6 za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realltete po 3'/,'/0 na 30—60 let, največje svote; večia financiranja. 817 Hitro in diskretno se vse izvrši Administracija „&tirsen-Courir" Budapest Postfacli. Porto za nazaj se prosi. Pros se nemško korespondenco. Vrle zdrave = : delavke najdejo pri prostem stanovanju trpeči posel v .Zundwaren- fabrik" v Rušah. 8 Krojaški učenec na 3 ali i letno učno dobo ori prostem obskrbovanju se takoj sprejme pri Jakob Skaza krojaški mojster v Slovenski Bistrici. 3 Novost! Novost! Mali orkester za žep. Par oseb zamore celo godbo z orglicami in bobni napraviti. Ustne orglice s perfektnim spremlje-vanjea z bobnom. Štev. 2271, me-sing plate, 10 lohov, 20 štim, I-a kval. z bobnom (Fell). Vsakdo igra lahko takoj, vsak komad v elegantnem kartonu K 2 50. Štev. 2272, ista 10 loiiov, 32 štim, tremolo, 1-a kval. z bobnom (Fell) eleg. karton zapokano K 3■—. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu 2 c kr. dvorni liferant in razpošUjevalna hlia glazbenil potrebščin HANNS KONRAD, v Briixu štev. 876 (Češko; Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj* m franko. (Brieftrager) nemškega in slovenskega jezika zmožen, zanesljiv in tiezen u\cž se sprejme pri en«ro poštnem uradn. Kje? se izve v upravnišUn .Štajerca". Pozor! Citaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: p. JlITiŠiČ«] 578 lekarnarja v Pakracu št. 200 (Slavonija) Registrovane ..Adler-Roskopf" ure se dobijo edino pri moji tvrdki in jih ne »me nobene druga firma prodajati. Zlasti pripravne za uradni.e. orožnik«, kmete, finančne m železniške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. Fina original ..Adler-Itaikopf"-Anker-rem- Odlikovan s c. k. avst. drž. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi medajlami. Ustanc.vljena 1887. Export v vse dele sveta. Moj etnik obsega 200 strani in 3000 slik in se posije vsakomur zastonj in franko. Po takem izvesku se poznajo skladišča v katerih se prodajajo Singer-Jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujanj stroji narejeni so po enemu naših starejših zislemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. 1.' „CoIumbia=kitara=citra" ■ i — iom vsakdo (akni kw nnpo polirani leseni kosten, se xa-pre, razirno zrcalo, ki se da prestaviti, obsega vae predmete xa raziranje. 1. Dobra britev St. 8701, paše za vsako brado fino votlo WiiEenit in gotova »a rabo. 2. Dobri jermen «a brnicnje. 3. 1 doza mase (Scharfmasse) .4. 1 toia najboljšega mila Ta raziranje. 5. 1 zaniklanl pisk«4ek *a raziranje. 6. Čepifi xa raziranje. V«0 skupaj I-K 5*—- lata ^a minira, ali briiva z varstveno pripravo ta nevajen« (ranjenje nemogoče) z navodilom 7'—. Britev t. varstveno pripravi) j^tna K S'B0 Š:ev.S762. Milo Mriziranjc, čisto fino, najboljša vrsta? [alike i>eae, Stcdilno v rabi in prijetno za koto v lepi plchnail dozi K.—-40. Štev. ^7l,'J. Pukertek inčepič za razironie prvi in ročnik zadnjega fino zantk-lana, v "lepem kartonu K 1-80. Sermen za brušenje 20 cm. dolg. '. rfiO. Maiina za rezahje la» (gotova za rabo Ia kvaliteta K 6'—. vnm-vjo.. Iztr.tjnjava do-KompletnO le K 5'—. voljena ali denar nazaj. PoSlje po povzetju ali naprej plačilu c. kr. dvorni liferant HANNS KONRAD Srft\fiS Glavni katalog z nad 3000 podobami dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko. 824 Hranilno m posojilno društvo v Celju (Spar- und Vorsohussverein) reg. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih pro= štorih hranilnice mestne občine Celje prevzame e po 4 01 2 0 vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po 5\%, kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu listu po 6°|0, konto-korent-kredit: pokriti po 6°|0, nepokriti po 6Yo. 819 Predstojništvo. CekoTMBin radonu it 808051 pri c kr. poS-taorkra&ilnifaieB) uradu. Mestni denarni zarod. Giro koHto pri podružnici avst. ogersk. banke v Graoku. L -------^^7---- Uradne ure za posloVasje s strankami eb de^ lavnikih od 8-12 ura. priporoča se glede vsakega med hramlnieae zadeve apada-jeoefa poeredovaaj«, ietotako tadd m posredo-▼aaje vsakorteega posla z avst. ogerak. banko. 8«r«»kani se med iwad,niDai urami radovoljno in brezplačno veaka»zade*a pojaeni in po vsem vstreže. <0>tuj ObČrltjt Z m\. ofl«r«ko »»•ko. Ravnateljstvo. ► anilo!! MAX STRASCHILL vele-žganj arij a v Ptuju naznanja, da s? je preselil » svojo veliko trgovino z žganjem t lastno hišo, FlorijanskO UliOO štev. 4 (preje Kaiserjeva hiša) in ie pripoiofia cenjenemn občinstvu i zanaprej. Ptn j , .▼ decembra 1907. Otrokom in odrašenim p ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymomel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kaSelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svojo izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thymomel Scillae pri 03lovskcm kaSlju in drugimi vrstami krčnega kaslja. 8^f* Prosimo vprašajte zdravnika. -^M 1 steklenica 2'5» H. Po poŠti franko pri naprej-plačilu r«t) K. 3 steklenica pri naprej-pla' ilu 7*— K, 10 steklenic 20'—- K» Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k- dvorni liferant Praga-III, Nr. 203. G 0 So dobi v vseh apotekah. & /S Pazile na ime preparata izdelovalca In na varstveno znamko. Kovaški učenec. metan in priden fant se sprejme O O pri Franz-a W e 8 t e rreay er O O vozni in podkovaški mojster v O O Celju, Spitaigasse 21. 8i0 O O Poročni prstani in okraski za neveste. Porodni prstan c. kr. uradno Stempljan v pravem srebru 80 h, pozlačeno srebro K 1*—. Novo zlato K 8—, 360, 4-, 14 karatno zlato K 750, 850, 9-50. OSesniki (Ohrringe), broSe, naročniki, poročna darila vseh vrst po zelo nizkih cenah. Za mero zadostuje trak paoirja. "Ltr Hanns Konrad B's^:876 Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi 851 franko. Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija 600 komadov za gold. 2*50 Pestrežba natančna in urna. Vsaki dan sveže: Povojene klobase Povojene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga Pri M. Luttenberger-ju mesar in prekajevaleo v Ptuju. Postrežba natančna in urna. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. priložnostni nakup, i. s.: 1 prava Svic. zist. Roskopf patent žepna ara, gre natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 2 amerik. zlatn-douhlp. prstana (za gospoda in damo) 1 angl. pozlač- garnituro, obstoječo iz jnangetnih, ovratnih in pranih gumb, 1 amerik. žepni nož 5 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, in muSter po želji, najnovejši fačon. 1 krasna knoflica za kravato s simili-briljaoti, 1 nežna damska broSa zadnja novost, 1 potrebna toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par amerik. bouton3 s imit. kamenji. 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali lasni koljer s pravimi orientaličnimi biseri, 5 indijskih čudo-delni-kov-vragov zabava vsako druSlo in Se 350 kom. raznih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. zist. Roskopf patent žepno aro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo gold. 2'50. Dobi se po povzetju ali naprej - plačilu (tudi ti I'«-l^r»^>1» svetovna razpoSilna hiša, znamke) pri £5» «-'* M«*ti,JJLE} Krakova St. 101. N. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. britev ali 6 ff. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopade denar takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. Wenzel Schramm izdelovat*!] elasnmili instrumentov (Mosik-Iastrimeate), stdnjiaki zaprisežen zvedenec v Cetfu, (jrazerstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu ob-stfjoče.in čiste na kvinte; Gosle za šolerje od 6 K 60 v naprej; Bitare po K 7-10 nap. Citre za koncert od 15 K naprej; Fina izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi -stare italijanske instrumente se zmiraj dobijo pri meni. Lone od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 6 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— 21 t>pKami 6 basami od 86 K naprej. Fliltjelhorne In trompete od 28 K naprej. Prave francoske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune z« citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih instrumentov prevzame. 488 Vsakovrstni otročji yodb. instrumenti in listne harmonik* Najstarejša tvidka z» špediranje === potnikov ■ ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnolatz št. 9 »prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piSe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 SMS" Jajca knpnje po najvišji ceni And. Suppanz, riakopo-valec jajc v Ptojn, Rozmanova hiša (blizo posojilnice) in v Središču (D?ckova hiša). Železniška Roskopf 7 K Moja originalna ,,/elezmska Roško p i" anker-re-montoir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v msinovih kamenjih, cifernica is emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovje, Samimi pokrov, patentni „aufzugK za urno perU, s katerim je strgane nemogeče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsacera vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam Že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7-—- Z sekundnim kazalcem..... „ K 8*— 3 leta pismene garancije. PiSilja po povzetju Max Bobnel, Dunaj JIarKaretenstrai.il' 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 6000 podobami, zastonj in franko. 698 Meščanska parna žaga. Na ntvem lentnera trgu (Lendptetz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena jt nova parna žaga vsakeaan v poraba. Vaakemu m les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tadi sam oblati, vrtati trn apahati i. t. d. 68 OMatnaa v»r»T»»ol ArtsiH ecbtepBalian «<« ii*uii.nii-ipim» trn >. Thr»rry I* Prejrcft Wlrllti* Imtwa, Taak« penarejuij« ki ■trn I Edino pristen Jt Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih ateklnnif ali velika specialna steklenica • patentnim zaklopom K 6-—. Thiorryjwo oontifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'tO. Poiirja »e samo po povzetju ah denar naprej. Te dve domači zdravili ate kot laj-keljii iploaioiaaai i a •taroilarii. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Kaji*-iee s tikočuzvrnih aahvainih pisem zastonj in poštnine proitn. V ptujskem mestnem soparnem kopališču •e dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b Vili uri predpoidan za 60 vin.* (30 krajcarjev.) **• Vedstve ptujskega mestnega kopališča (Pettauir Badeanstalt). Razglas. 1 glede špeharskih sejmov v Ptuju, Giasom sklepa občinskega sveta ptujskega z doe 22. novembra 1907 ae razglasi, da j« vsem kmetom (posestnikom) v sosednih okrajih dovoljeno, da prinesejo svoje zaklane prašiče (tndi mlad«?) na tnkajšni špeharski sejem ter jih po živinozdravniški preiskavi razsekajo in prodajo. Torej pozor, špeharji in kmetje! V Ptaju, decembra 1907. Job. Oraig. župan. N »t 1« e z. C f z r r t i i fl*r 8 dni na ogled glasom določb mejpga cenika, torej brez rizike za naročitelja razpošlem proti povzetju mojo „Volk8* frenml*'- harmoniko Število 6631/«, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima ga-ant. nezlomljiva Spiralna peresa ne samo ?a lastno, marveč tudi za base in zračne klapne, nadalje lOtastnov, 2 registra, dvojno slimungo, 50 mesing-štim., 3 vrste trompet, mahagoni polit, Črne lajšte z barvano burdo, obkovano zniblom, dvojni meh, varstvo za oglje iz ^ kovine m „cuhalter", velikost 31X15 *m. kešta K 8'—. Šola za lastni poduk zastonj. ManjSe »n cenejše harmonike za poduk zlasti 5a otrtke po K 2-50, 3-20, 8'80, 5i0. -680. Boljše harmonike po K 8*50, 960, 13-60, H*20 se vidi v mojem ceniku. Na mojih harmonikah ni eolnine, ker je vse češko delo! .Ni rUike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pufllje po povzetju c. in kr. dvorni UnnMe Ifnnnori r*zP°s- hiša glazb. liferant Manns ivonran blaga BrUx Slev> 876 (Češko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 852 ♦ j ♦ Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše »redslvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drngo kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval— nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, flp 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jiirišič lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 579 Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, slišanega, dobregai K, se boljšega 2 K 40 v; 1 kg belegu Slišanega 3 K 60. finega, mehkega i t Bi,;.'Ty, 10 v; 1 kg izredno Onega sneženo-'•-^^^belega. Slišanega 6 K 40 v. 8 K;J kg najfinijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega f.nega 10 H najbolj finega od prs 18 K. Pri nakupu 5 kg. franko. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivimj trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, H h, '., £ z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 8 K 40, i I razpošiljanje po povzetju 15 K naprej. Izmenjanje in vrnite franko. Denar nazaj. C Ranjsch v Desohenitz 716 76 °- s,0",0,", Bohmerwald Ne pozabite K 6-80 pred nakupom vseh vrst ur, kakor Žepnih, stenskih, budilnih, pe deljskih ur, ur kukavic itd. zahtevati moj glavni cenik, ki obse 3000 slik in ga dobite zastonj in franko. Kn Nikel-ren>ontoar-ura.....3 Zistem Roskof-patent-ura ... 4' Z dvojnim manteljnom . . . 6* Ren-eutoar-ura črno jeklo odprto k-Švicarska zist. Roskopf patent-ura 6" Reg. Adler Roskopf remenioar ura 7' Prava srebrna rementoar - ura BGloria-kolesje" .... Kovinssa tula remontoar-ora dvojni mantelj .....10, Prava srebrna rementoar-ura K)sL Ro3kopf'patcnt . . 11 7, dvojnim manteljnom . . . 13*fl Konkurenčna budilnica(Wecker) 2 9 Budilnica z 2 zvonoma .... 3( Adler-Roskopf-Alarm-budilnica reg. marka.......3 Budilnica z slolpovim zvenenjem 6- Svarcwaldovka....... Ura kukavica........ Ura na pendelj....... BCT Za vsako uro strogo reelna 3 letna pismena garancija. Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj f Razpošilja po povzetju ali denar naprej STvftS? Hanns Konrad ^ra«"' Briixu %g} & Tiskal: W. Blanle v Ptuju.