Darko Komac                         Darko Komac, rojen leta
1948V BavšSici pri Bovcu, je dijak tolminske gimna
PEPEL V KRVI   zije« Svoje pesmi je dos
lej objavil v Objavah,
Kriki so raztrgali tiho dolino   reviji za 1^
po grebenih so se vlačile       teraturo in
umetnost, poslednje sledi
izdajalskega jutra
Mimohod brezdomcev -
pod nabrekle dlani zemlje so skrivali zlate uhane in s povešenimi znamenji so označili pot svojega bega
Po telesih so jim polzeli
ožgani zmaličeni obrazi
na podplate se jim je lepil
žgoč pepel okamenelih trav
in njihova usta
so iskala požirek vode
Mimohod brezdomcev
goloprse ženske razbrazdani starci, starke povešeno cvetje otroških oči
V zenicah jim je plesal ogenj
ogenj in kri
s pepelom na temenih
in grozo pred nočjo stopati dalje
iskati trave
iskati kamen
položiti njegov hlad na ožgana lica
prebresti sajasto reko
in pozabiti KRIKE
POZABITI ognjene KRIKE...
6
ISKANJE
ITe slutiš
kaj vse sem poljubljal -
zarjavelo železo, razpadajoči kamen, počrneli bron neznanega junaka, suho listje in mrtve trave
Z bosimi nogami sem prebredel
ognjeno reko,
da bi na njenem bregu našel tvoje stopinje
njih so bile žejne moje ustnice -a ti nisi hodila tod Z rokajni sem grebel prod, da bi našel vsaj daljni odsev tvojega mimohoda. -a jalova so bila vsa moja semena iskanja
Vrnil sem se -
sram me je bilo ljudi -
zaradi ožganih nog
zaradi razpraskanih rok
zaradi zmaličenega obraza,
ki je v blatu iskal tvoje stopinje
Spreletela me je groza -v sebi sem nosil mrtveca in njegove otrdele čeljusti so nosile tvoj posmeh
Ne slutiš kaj vse sem poljubljal -
votle očnice, njegovo koščeno čelo, teme in prostor kjer je nekoč bilo srce
I'fe verjamem več vate, ker je vse cvetje zgubilo svoj sijaj -*
7