Posamezna Številka 14 vinarjev.
šlev. 16.
v lihim v smo, me 19. jamna isrc.
LelO XLVL
~ Velja po pošti: »
za celo leto napra].. K 38-— za : a mesec „ .. „ 3-50 za Nomčijo celoletna. „ 40*— 'a ostalo inozemstvo. „ 46-
V	Ljubljani na domi Za oelo lato napra).. K 32--za ea mesec „ .. E 2*70
V	opravi prafaman mesefino „ 2-90
s Sobotna Izdaja: s-
Za oo: o lato.....K
za Nemčijo oeloletno. „ io-_ m ostal« inozemstvo. „ 1»w
__Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 8/IH.
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati::
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (72 mm Uroka In 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 50 v sa dva- in večkrat . „ 45 „ prt večjih naročilih primeren popnat po dogovoru.
Ob sobotah dvojni tarif.
1 Poslano:--;
Enostolpna petitvrsta K 1-—, Izhaja vsak dan lzvzemši nedelje in praznike, ob 3. nri pop. Bedna letna priloga vozni red
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlioi št 8. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosu.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Pretekli leden.
V Brestu Litovskem je na dnevnem redu samoodločba narodov. Ruska delegacija vztraja na svoji zahtevi, da morajo tuje čete zapustiti vse zasedeno ozemlje poljsko, litvan-sko, estonsko in kursko; begunci naj se vrnejo nazaj in nato naj se izvrši ljudsko glasovanje o bodoči državni obliki in pripadnosti. Nemci se temu upirajo in nemški general Hoffmann, ki se udeležuje delegacij, je nastopil proti Rusom tako ostro, da bi bil kmalu razbil pogajanja. Ta dogodek je sprožil v ozadju veliko gibanje; v Berlinu so se shajali cesar, prestolonaslednik, Hindenburg in Lu-dendorff, in Velenemci so napeli vse sile, da bi se Nemčija izneverila mirovnemu načelu na temelju sporazuma in se odločila za nasilni »zmagoviti« mir. Toda tudi zmerni življi niso bili leni in ker je tudi avstrijsko in ogrsko poluradno časopisje nastop generala Hoff-manna in vsenemške miru sovražne spletke ostro obsodilo, je ostala nemška politika »pri starem« in mirovna pogajanja v Brestu Litovskem so se zopet nadaljevala, a brez posebnega uspeha. Vse to je na strašno prizadete delavske sloje v Avstriji silno vplivalo, in ko se je šc naznanilo, da se mora po vsej državi .znižati količina moke, je delavstvo na Dunaju in v drugih industrijskih krajih pustilo delo in na velikanskih zborovanjih zahtevalo, da se brez odlaganja sklene pošten mir brez aneksij in odškodnin. Danes štrajka na sto-tisoče delavcev; vodstvo je v rokah socialnih demokratov. Le na železnicah, v rudnikih, elektrarnah in v obratih za živila se dela. Razen miru zahteva delavstvo preosnovo prehrane, splošno, enako in direktno volilno pravico za občinske zastope in odpravo mili-tarizacije obratov. — Tudi praško delavstvo se je pod vodstvom socialnodemokratičnih poslancev oglasilo pri namestniku in zahtevalo skorajšen pošten mir na podlagi samoodločbe narodov ter izboljšanje prehrane.
' Delavsko gibanje ni ostalo brez vtisa. Grof Czernin, ki je zadnji čas v Brestu Litovskem popolnoma obmolčal in prepustil besedo nemškemu državnemu tajniku dr. Kuhl-mannu, je 17. januarja izjavil zastopniku c. kr. korespondenčnega urada: »Sem porok in ja-niec za to, da se mir z naše strani ne bo izjalovil radi osvojevalnih namenov. Ne pre-kličem nobene besede od tega, kar sem postavil kot mirovni program monarhije in ga zastopal. Od Rusije nočemo ničesar; ne od-stopitve zemlje in tudi ne vojnih odškodnin. Hočemo le prijateljsko sosedno razmerje, ki stoji na varnem temelju, ki bodi trajno in katero naj zagotovi medsebojno zaupanje.«
Sicer so pa poročila, da grof Czernin boleha. — Ugodno potekajo neki naša pogajanja z Ukrajinci.
17. januarja se je zopet sešel proračunski odsek avstrijskega državnega zbora. Ministrski predsednik je podal klavrno poročilo o poteku mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem; povedati ni vedel drugega, nego kar se je poročalo v časopisju in je posebno naglašal težave, ki jih bo treba še premagati. Nato se je oglasila opozicija. V imenu Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza je vprašal posl. Ben-kovič ministrskega predsednika, ali hoče vplivati na skupno vlado, da se mir ne bo oviral z aneksijskimi načrti centralnih velesil, s protivijenjem proti samoodločbi narodov na Poljskem, Litvanskem in Kurskem, pa tudi V Avstro-Ogrski in z dogodki, kakor je bil na-
stop generala Hoffmanna. Končno želi pojasnila, ali smatra Lloyd Georgijeve in wil-sonove mirovne predloge za pripravne, da tvorijo temelj splošnim mirovnim pogajanjem. Posl. Pogačnik je vprašal, ali hoče vlada v armadnem vprašanju zavzeti stališče samoodločbe narodov, na podlagi katerega naj se ustanove samostojne narodne armade. Nem, soc. demokrat dr. Adler je odločno nastopil za, R°?ten mir in za samoodločbo narodov; rekel je, da bi bili tudi pripravljeni privoliti, da se Krakov pridruži Varšavi, a ne narobe. Nato je imel doljši govor dr. Benkovič, ki je med drugim naglasil, da je postalo jugoslovan-: sko vprašanje očito mednarodno vprašanje in ! da je jugoslovanska deklaracija naš minimalni program. — Vele važno izjavo je podal poslanec Stančk, ki je rekel, da stoje Čehi na stališču samoodločbe narodov tudi nasproti nemški manjšini na Češkem. S tem je padel edini opravičeni ugovor Nemcev proti našim državnopravnim zahtevam. Nemške stranke ; so podale izjavo, ki v bistvu odobrava vladno | zunanjo in notranjo politiko, obsoja nastope | z a mir, samo boljše prehrane žele. — Zani-1 mivo je, da je tudi oficiozni »Fremdenblatt« začel pisati proti dr. Seidlerjevi vladi, ki ji očita popolno vnemarnost in nesposobnost. Širijo re vesti, da je Seidlenev padec blizu. — I Ogrski zahtevi po samostojni armadi cesar ni j ugodil; \Vekerlejev kabinet pa vsled tega ne i odstopi, ker hoče na vsak način izvesti volil-. no reformo (ki ni vredna počenega groša). V 1 državnem zboru je Wekerle na neko interpela-i cijo izjavil, da stoji ogrska vlada, kakor vsi j odgovorni činitelji v monarhiji, posebno pa ' kralj, na stališču sporazumnega miru brez ; aneksij in odškodnin. Obsodil je pa vsako j pritiskanje za pospešenje miru in obečal naj-■ strožje odredbe proti vsem takim poizkusom. ; Te grožnje delavci na Ogrskem že čutijo. — j Ogrski minister za prehrano, grof Hadik, je j odstopil, naš Hofer mu bo menda kmalu sle-j dil. — Ogrski Rumuni zahtevajo pravico I samoodločbe.
i	češko-jugoslovanski zvezi so se za-
| kleli vsi zli duhovi; nemško časopisje je pol-; no ovadb in sumničenj. Čehi in Jugoslovani : pa si tem iskreneje prisegajo: Zvestoba za : zvestobo! -— Za združitev vseh slovenskih strank je došlo »Slov. Narodu« veliko izjav. ; »Slovenec« in »Narod« sta se pa izrekla, da j se nasprotja v svetovnem naziranju ne dado j premostiti, pač pa morajo stranke v narod-; nih stvareh složno nastopati in ustanovi se ! vseslovenski narodni svet. — Nemci bi radi ! obnovili svojo »Gemeinbiirgschaft«. Zmernejši j elementi predlagajo v to svrho naslednji mi-j nimalni program: Nobena nemška občina se j ne sme priključiti kakemu slovanskemu i ! ozemlju; Nemci morajo ostati v neposredni !
zvezi z Jadranskim morjem in nemške zveze i I 7. Balkanom se morajo zavarovati, — Vse- i i nemško zborovanje se j e vršilo v Beljaku. I ! Grmeli so proti jugoslovanskim zahtevam, i j posebno še zato, ker bi bila potem pretrgana j ; nemška pot do Jadranskega morja. Zahtevali j so nemško pomorsko šolo v Trstu in nemški i | državni jezik. Poslali so brzojavko Hinden-j burgu in mu zatrdili, da imajo Korošci dovolj trdne živce, da bodo do konca vzdržali. — Na bojiščih ni bilo nikjer velikih dogodkov. Med Brento in Monte Pertico so bili Italijani močno napadli in osvojili najsprednejše jarke. A naš protinapad jih je vrgel zopet iz njih. Ujeli smo več sto Italijanov. Ob Piavi precej hud artiljerijski ogenj.
Nova parlamentarna doba.
V torek se po daljšem odmoru zopet sestane avstrijska zbornica k plenarnemu zasedanju. Isti dan popoldne je sklicana tudi seja zunanjega odseka avstrijskih delegacij, ki dosedaj še niso mogle priti do besede. Parlamentarni krogi z veliko napetostjo pričakujejo potek tega velevaž-nega zborovanja. Jugoslovanski, češki, ukrajinski in socialno demokratični poslanci so napovedali nujno interpelacijo glede mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem. Socialni demokrati še posebej nujno interpelacijo glede nedostatkov pri prehrani. In dr. pl. Seidler je napovedal svojo izjavo glede mažarskih zahtev po samostojni ogrski armadi. Ni dvoma, da se bo vršila v zbornici zanimiva debata, kjer bo prišlo gotovo do ostrih konfliktov med zbornično večino in med nemškimi radikalnimi elementi, katere zbira sedaj WoIf v novi vsenemški domovinski stranki. Ncmci so zašli v veliko zagato. Tako radi bi razvili svoj velenemški program in podpirali vsenemške imperialistične težnje, toda v največjih tvornicah vlada stavka in ljudstvo kliče kruha in si želi miru. Če ne bodo razumele nemške stranke resnosti sedanjega položaja — to velja predvsem za nemško krščansko socialno stranko, ki vleče v prvih vrstah zadnje čase voz nemškega šovinizma, — se utegne zgoditi, da bodo nemški socialni demo- ! krati kovali iz te duševne onemoglosti , nemških meščanskih strank kapital med ljudstvom zase.
Nemška avstrijska politika sanja še I vedno o zlatih časih dobe Stiirgkhovega absolutizma. Dih demokratične dobe še j ni prodrl v njihova mrzla srca, pojem pra- , vičnosti jim je še neznan, načelo samood-ločevanja narodov, ki bi napravilo konec j mažarsko-nemški nadvladi v Avstriji, se jim zdi še vedno politični absurd. In vendar bodo morali vgrizniti v to kislo in grenko jabolko in priznati nenemškim narodom svoje pravice, če ne jih bodo dogodki prehiteli, daleč prehiteli. Delavec, ki stavka danes za kruh in mir, ve dobro, da tvorijo vsenemška stremljenja največjo oviro miru in nam veliko več škodijo kot pa najbolj oborožene sovražne armade. Lloyd George, Wilson, Clemenceau, so lahko hvaležni Vsenemcem Oldenburg-Januschau, ki je izrekel krilate besede: >Če dobimo v Prusiji državnozborsko volilno pravico, smo vojno izgubili.«
Splošno zadoščenje je vzbudila izjava našega zunanjega ministra grofa Czernina, ki je naglašal zastopniku avstrijskega ko-
LISTEK.
Rade Vešovič.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo, da se je znani črnogorski vojni minister Rade Vešovič obenem s svojimi planinskimi četami udal c. in kr. oblastem v An-drijevici na črnogorski meji proti Sandža-ku. Obenem z njim je oddal orožje tudi bivši črnogorski pravosodni minister Milo-slav Rajčevič, Temeljem amnestijske odredbe ob priliki cesarjevega godu sta oba oproščena vsakega kazenskega zasledovanja.
Ko so c. in kr. oblasti leta 1916. začele jz Črne gore evakuirati ves moški naraščaj, sta dobila nadporočnik Adolf Pecher v Kolašinu in neki civilni komisar, po rodu Srb iz Sarajeva, nalog, naj odve-deta ministra Vešoviča na Ogrsko, kamor so spravljali črnogorske internirance. Na predvečer dneva, ko se je imel ta na,log izvršiti, sta bila nadporočnik in civilni komisar gosta Rade Vesoviča. Pogostil ju je z na ražnju pečenim janjcem. Nadporočnik jc celo prenočil pri Vešoviču, dočim se Srb — civilni komisar — ni dal k temu pregovorili. Kakor sc je kasneje zvedelo, )e Vešovič že vedel za nakano c. in kr. oblasti.
Ko je drugo jutro pred slovesom nadporočnik pozval Vešoviča, naj mu v imenu
zakona sledi, se je Vešovič drage volje pokoril. Sedli so v avto. Poleg šoferja je sedela straža z nataknjenim bajonetom. Zunaj mesta so čakali na cesti Vešovičevi bratje. Ko jih je Vešovič opazil, je s hitro kretnjo potegnil iz žepa revolver in sprožil na nadporočnika in stražo. Nadporočnik je bil takoj mrtev, straže ranjene, šofer je preplašen ustavil voz. Vešovič je z brati utekel v gore.
Od tega dne leta 1916. pa do danes 1918. Vešoviča niso mogli najti. C. in kr. oblasti so ukrenile vse mogoče varnostne odredbe, ker se je bilo bati, da se s priljubljenim Vešovičem dvigne celo pleme Vasojevičev ter poišče po črnogorskih pečinah srbsko orožje in strelivo. Te odredbe so dosegle svoj smoter; tisto malo prvotne razburjenosti se je kmalu poleglo.
V tem, ko je Vešovič s svojimi tovariši živel hajduško življnje v črnogoi?ekih gorah, jc naše časopisje pisalo, da je ppc-ko Albanije utekel v Italijo, da je po težkih naporih našel zatočišče na Grškem i. t. d. Te vesti so nalašč razširjali njegovi pristaši. Vešovič se jc hranil v gorah z zelišči in janjčevino.
Vojna uprava je razpisala 50.000 kron nagrade tistemu, ki bi ga našel; Vešoviča je pozvala, naj sc v določenem roku sam prijavi, drugače prideta pred preki sod kot talca njegov sivi oče in mlajši brat Vlajko. Vešovič se ni prijavil in njegov brat »lepi Vlajko«, kakor ga je nazivala cela Črna gora, je moral v smrt: obesili so ga javno v Kolašinu. dočim so imeli z njegovim sta-
rim očetom usmiljenje in so ga pomilo-stili.
Mlado Vešovičevo sestro, izraziti tip črnogorske lepote, kakršne niti Čermak ni naslikal, gospodična francoske kulture in črnogorske odločnosti; so v zaprtem avtomobilu odpeljali v monarhijo.
Rade Vešovič je bil pred vojno v vzhodnem delu Črne gore drugi kralj; njegova beseda je neomejeno veljala v krajih Podgorice, Danilovega gradu, Nikšiča, Plevlja in Gusinja. Kadar so Vasojeviči prihajali h kralju Nikoli, da mu kaj spo-roče ali zahtevajo, je kralj najprej vprašal: »Kaj pa pravi Rade na to?« Vešovič je bil eden izmed predstaviteljev srbsko-ra-dikalne struje v Črnigori, ki je težila za ujedinjenjem s Srbijo.
Danes je Vešovič vsled pomiloščenja popolnoma prost in svoboden, kar bo nedvoumno napravilo ugoden vtis na vse Črnogorce, posebno pa na njegove Vasoje-viče. Starina oče se bo oddahnil, oblekel slavnostno narodno dolamo — to pot brez jatagana in srebrnih samokresov — in sprejel sina: »Hvala ti, svjati Vasilije!«
V tujini — daleč od silnih črnogorskih pečin — bo zaplakalo od veselja mlado seslersko srce, ki je ponosnega brata toliko ljubilo. Jokala bo veselja, toda brez solz v očesu, ker to ni črnogorsko. Elegantno dekle se bo ponosno vzpelo in se z velikimi, lepimi očmi zazrlo v dalji- i no . ., En sam vzdih. Nič drugega ...
—s—
respondenčnega urada: »Jamčim in pordU sem za to, da se mir z naše strani ne bo izjalovil radi osvojevalnih namenov. — Od Rusije ne zahtevamo ničesar, ne odstopi, tve zemlje in tudi ne vojnih odškodnin.« Tukaj se križajo naša pota s stremljenji Vsenemcev kot Hoffmann in tovariši gl&s de Kuronske, Estonije, Litve in Poljske.
Zanimivo je, da skušajo pridobiti nemške stranke zase Poljake. Morda bodoj ujeli z raznimi obljubami poljske konser« vativne elemente ,tcda čisto izključeno j«^ da bi poljski ludovci, Vsepoljaki in p* poljski socialni demokratje v teh razme* rah trajno kooperirali z Nemci.
Jugoslovanski klub je sklican v po* nedeljek, tik pred zasedanjem zbornice is važni seji. Ne da bi šele zavzemal svoj«« ga stališča glede naše zunanje in notranjtl politike. O tem smo Jugoslovani na jas* nem.
Vse valovi, vse se spreminja. Sleber« ni dan je nov dokaz, da se bo monarhij« morala preobraziti, če hoče živeti. Ali treba še močnejših, glasnejših dokazov1\ Za Jugoslovanski klub ni več vprašanj« kaj? — ampak samo: kako? Posvetovati sc mu je le o taktiki.
V/
Polila nasllsiva.
Celovcc, 16. januarja 1918. Koroški Nemci se niso v svetovni vojni ničesar naučili. Svetovni požar je njihove nacionalne instinkte le še bolj raz-palil. V začetku vojne so proti Slovencem naravnost divjali in jih denuncirali pri vseh mogočih instancah. Odkar pa je Koroška izven vojnega ozemlja, pa pripravljajo shode, da tam prejšnje prikrito rovarjenje nadaljujejo v javnosti. Prav nič jih ni sram denuncijantstva; nasprotno, sedaj samo obžalujejo, da je oblast na oltar njihovega nacionalizma položila le še premalo žrtev. »Freie Stimmen« z dne 13. t. m. kar mrgolijo izrazov, ki so ob preganjanju Slovencev igrali veliko vlogo, kakor »die ser-benverhimmelnde Schreibweise des ,Mir'; das panslavistische Treiben des sloveni-schen Klerus; das offene Liebangeln mit Serbien und Russland« i. t d. Prav nič jih ni sram, ponavljati te stare svoje laži, ka-< terih namen je edinole, ustvariti nove žr-f tve. »Freie Stimmen« nič ne tajijo, da so I denuncijacije prihajale iz nemško nacijo-nalnih krogov. Saj pišejo v isti številki o interpelaciji dr. Korošča: »Koliko teh preiskav je res dokazale nedolžnost, koliko teh preiskav je bilo le vsled pomanjkanja polnih dokazov ustavljenih, ker so bile priče poklicane k vojakom ali so vsled nerodnosti (aha!) ali strahu pred neprijetnostmi odpovedale, kolikof!) preiskav je bilo konečno vsled znanega pokleka kar-dinala-knezonadškofa dr. Piffla potlačenih, o tem interpelacija ne da nobenega odgovora.«
Dr. Brejca pa denuncira naprej takole: Interpelacija zelo izkorišča brezuspešno aretacijo panslavističnega voditelja dr. Brejca, katera je morala biti — kakor je mogel vsakdo prej povedati — že po i z -branem času brezuspešna. Če se namreč kaka srbofilna oseba šele šest mesecev po izbruhu vojne s Srbijo aretira, se ne more pričakovati, da se bo našel še obtežilni materija!, če pa takega materini« ni najti, pa še ni dokazano, da ga tudi ni bilo.
Ministerialna preiskovalna komisija naj kar vzame v roke »Freie Stimmen« in pb pazljivo bere, pa bo vedela, kdo je de-nunciral in kdo širil med vojno kaznjive laži o najpoštenejših državljanih.
Za 20. januar so nacionalci napovedali velik shod v Celovcu, na katerem hočejo »še več govoriti«. Zadnjo nedeljo so imeli prvi večji shod v Beljaku, ki ga je aranžiral znani pangerman profesor dr. Angerer. Tam so se v »obrambo nemških nacionalnih dobrin« strnili, kakor piše kr-ščansko-socialni »Karntner Tagblatt«: Kmetje, delavci, meščani, nemški duhovniki, protestantski pastor in — uradništvo. Pa tudi par »Slovencev« so pripeljali na shod, to je take »Slovence«, ki pri ljud-| skem štetju figurirajo za Nemce, na shodih jih pa predstavljajo kot zastopnike Slovencev.
Vsi govorniki na beljaškem shodu so se navduševali za nasilno politiko proti Slovencem in Čehom. Profesor dr. Angerer je gromel zoper krivice, ki se gode v Avstriji — Nemcem. Kakšne krivice? Naštel jih je: 1. Menili so, da bo vsled vojne Nemcem sovražni sistem v Avstriji prenehal in bodo Nemci dobili mesto, ki jim gre v državi. 2. Galicija se mora izločiti, ker hoče imeti nova Avstrija z nemškim državnim jezikom nemško večino v parlamentu. V resoluciji, ki obsega 23 točk, zahtevajo isto, nemške »belange«, izločitev Galicije in nemški državni jezik, ohranitev dosedanjih kronovin, da bodo imeli preko Kranjske in Primorske prosto pot do Jadranskega morja, zlasti do Trsta in brezobzirno pobijanje iredentističnih smeri in slovanskih načrtov v Trstu in ustanovitev nemške pomorske šole v Trstu; nadalje naj se »korenito odstrani protežira-nje slovanskega ozemlja na škodo Nemcev«, zlasti glede — šolstva in kot zadnji triumf zahtevajo »varstvo nemških državnih uradnikov pred poplavljenjem državnih uradov z vojnimi invalidi nenemške narodnosti po vojni.« Slovenski invalidi, zdaj veste, kakšne dobrote vas čakajo po vojni. Slovani smo bili dobri, da so nas v vojni povsod na najnevarnejša mesta postavljali, za druga kakor uradniška mesta nezmožni slovenski invalidi pa naj ne dobijo primernih mest, ki naj jih zasedejo Nemci, četudi niso invalidi. Niti zaslužka slovanskih delavcev v nemških krajih resolucija ne privošči.
Skratka, smisel vseh govorov in resolucij je, da Nemci čutijo kot največjo in edino krivico, ako ne morejo — Slovanov uničiti.
Kako si vlada predstavlja potem narodni sporazum v sedanjih deželnih mejah? Je-li mogoče, s takimi ljudmi vsesti se za mizo in začeti se pogajati? Je s takimi ljudmi, ki dejstva nostavliaio na sla-
vo, mogoče upati na kakršenkoli sporazum? Koroški pangermani so najboljši dokaz, da je edino možna rešitev narodnega vprašanja v Avstriji le v slovanskih deklaracijah!

Mariborsko pismo.
Maribor, dne 17. januarja 1918.
Štajerske občine se oglašajo prav pridno, druga za drugo za jugoslovansko deklaracijo. More se reči, da zeleni Štajer v tem oziru prednjaČi vsem drugim slovenskim pokrajinam. To pa tudi ni čudno. Saj mora ravno slovenska Štajerska občutiti vso pezo nemškega nasilstva in tujega gospodstva in zato.se je ljudstvo s tako vnemo oprijelo te ideje-rešiteljice, ki naj našemu narodu prinese tudi zaželjeno svobodo in odrešenje.
Poleg občin se oglašajo tudi druge korporacije, predvsem okrajni zastopi, društva, posojilnice i. t. d. Vse to najjasneje dokazuje, kako je ves naš narod na Spodnjem Štajerskem za svojimi poslanci, kako je jugoslovanska ideja prešla v kri in meso slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. Pa tudi slovensko ženstvo se prav pridno izreka za deklaracijo. Oso-bito je naše trde Nemce v Mariboru spe-klo, ker se je tudi mnogo tukajšnjih Slovenk podpisalo za deklaracijo. Zato so začeli veliko gonjo in protiagitacijo ter s terorizmom tudi res dosegli, da so nekatere ženske, ki so bile podpisale deklaracijo, svoj podpis preklicale. No, večina žensk je ostala trdnih in se ni dala ostrašiti po nemških pretnjah.
Želja vseh zavednih mariborskih slovenskih krogov je, da bi se jim dala prilika, da se na javnem shodu izrečejo za jugoslovansko deklaracijo. Zato je zelo čudno, da se tak shod dosedaj še ni sklical. Imamo dovolj neodvisnih ljudi, zakaj ne bi eden ali drugi vzel te stvari v roke? —
Mariborski sodišči, in sicer okrajno kakor okrožno, imata vse javne napise tudi v slovenskem jeziku. Človek bi potemtakem mislil, da tudi notranje poslovanje temu odgovarja in da vlada pri tukajšnjih sodiščih enakopravnost. Temu pa žal ni tako. Dasi ima toliko okrajno, kolikor okrožno sodišče posla po ogromni večini s slovenskimi strankami, je vendar večina sodnikov in uradnikov le nezadostno zmožna slovenskega jezika. Slovenski sodniki in uradniki pa so bele vrane. Temu primerno je tudi uradovanje. V civilnih oddelkih se še nekoliko spoštuje enakopravnost, v kazenskih oddelkih pa je izključno vse nemško. Nemški so zapisniki, nemške obtožnice, nemške obravnave in nemške razsodbe. Seveda smo temu krivi deloma tudi sami, ker se vsemu temu ne postavimo odločno po robu. Po drugi strani pa tudi ni mogoče zahtevati, da bi se priprost človek odločno postavil v bran za svoje narodne pravice, tem manje takrat, ko je obdolženec ali obtoženec in kot tak v v strahu, da bi si ne poslabšal svojega položaja, ko bi zahteval svoje jezikovne pravice. Toda ko bi naši sodni uradniki nemške narodnosti imeli nekoliko čuta za pravico in pravičnost, bi že sami uradovali s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku i. t. d. Ravno ta čut pa pogrešamo pri nemških uradnikih povsod tam, kjer se gre za narodne p/avice drugih narodov. Vsa sedanja nemška uradniška generacija je vzgojena v popolnoma nemško-šovini-stičnem duhu.
Čudno je samo, da slovenski odvetniki k vsemu temu molče!
Ker smo že pri sodiščih, naj omenimo še, kako so se razdeljevale novoletne nagrade. Neki nemški sodnik, varovanec »Siidmarke«, ki mu je »Siidmarka« pred leti dala podporo pod pogojem, da se nauči za silo slovenski, je dobil 650 kron, neki slovenski sodnik, ki je priznano eden najsposobnejših in najvestnejših sodnikov, pa ni dobil ničesar. Tudi poglavje o nemški pravičnosti! —
Znano je, da je prosluli ptujski župan Ornig sklical meseca novembra 1. 1. župane ptujskega okraja na posvetovanje o »gospodarskih« stvareh. Veliko je izšlo v imenu ptujskega okrajnega odbora in ker je Ornig načelnik tega odbora, seveda ne brez njegovega znanja. Vabilu je bila pri-stavljena opazka, naj župani prinesejo s seboj občinske pečate. To zborovanje so potem porabili v to, da so nekaterim nezavednim županom izvabili podpise proti deklaraciji. Vso to mahinacijo so razkrili dr. Korošec in tovariši v interpelaciji, ki so jo vložili v seji državnega zbora dne 10. decembra 1. I. Na to interpelacijo je dosedaj molčalo nemško in nemškutarsko spodnještajersko časopisje, kolikor tudi Ornig sam. Sedaj pa je Ornig bržkone dobil nalog, da svoje postopanje pojasni. Saj kot župan občine z lastnim Statutom vrši za svoje mesto tudi posle okrajnega glavarja in je kot tak odgovoren vladi za svoje delovanje. In tu je moža vendar nekoliko zaskrbelo. Zato se je oglasil v listu »Marburger Zeitung« od minule srede v »Odprtem pismu«, v katerem pravi, da je shod županov sklicala »Štajercijanska« stranka in da on za ta sestanek ni znal,
ker je bil radi bolezni odpotoval... Čudno je pri vsem tem samo to, da smo morali toliko časa čakati na to »Odprto pismo« g. Orniga. To le dokazuje, da mož nima čiste vesti, a je mislil, da bo interpelacija ostala pokopana v državnozborskem arhivu m da bo vsa stvar zaspala. Kar naenkrat pa mu je interpelacija priletela na pisalno mizo z uaiogom, naj pojasni, kako je z ono izjavo proti deklaraciji. Tedaj pa se je »ogorčen« vsedel in napisal v svoji užaljeni nedolžnosti gori omenjeno odprto pismo, v katerem zatrjuje svojo nedolžnost m se hvali, koliko je že storil za kraj in se povspenja do trditve, da je na Spodnjem Štajerskem vse proti jugoslovanski državi, toliko Nemci, kolikor Slovenci! Možu je treba priznati: Ta zna!
iz državnega zbora.
Proračunski odsek.
Dunaj, 18. jan. (K. u.) Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o točki »prispevek k skupnim zadevam«. Poslanec S e i t z (nemški soč. dem.) poudarja, da je izjava ministrskega predsednika nezadostna. Socialni demokrati so ponovno izjavili, da zaupajo v grofa Czernina, da hoče in želi miru, toda hkrati morajo tudi povedati, da se začenja polagoma zaunanje v moč grofa Czernina majati. Ali bo obvla« dal položaj in se znal upreti vplivom ane-ksijonistov, nemških konservativcev in junkerjev in sklenil prej ko mogoče mir. Resnično pomirjen je more doseči le eno dejstvo: Zagotovitev takojšnjega zaklju& ka pogajanj v Brestu Litovskem.	/
Notranji minister o grofu Czernina.
Notranji minister grof Toggenburg jfi izjavil, da bi bilo skoraj frivolno, če bi kdo, ki jc poklican danes k upravi in zastopstvu javnih interesov, ne umel tega trenutka. Toda mislim, vsi si moramo priznati, da ga ravno tako umevamo kakor vi. če bi tega ne bilo, bi stali mi na znatno nižji stopinji kot danes. Strah ljudstva glede neumevanja sedanje dobe, je umeven. Tn naloga vseh onih mož, lii imajo vpliv na ljudstvo, je, da ljudstvo pomirijo in mu povedo: Smete zaupati, da vedo vsi, zakaj gre. Srečni smo, da imamo v tem času za zunanjega ministra moža, ki mora vzbuditi zaupanje, če položaj objekti*, no presojamo.
Mislite, da je to težkoča, če je pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem navzoča ekscelenca, ki je slučajno grof? Temu nasproti pa stoji ljudski mož" tfp& Trockij. Jaz žal osebno Trockega tie poznam. Poznam ga samo po pripovedovanju gospodov socialnih demokratov in drugih v časopisju. Zato pa poznam grofa Czernina in zdelo se bo paradoksno, če nagla-šam, da obstoji med Trockim in med Czerninom velika podobnost. In ravno ta moment nam jamči, da se bodo pogajanja v Brestu Litovskem dobro končala. GroC Czernin je kakor Trockij mož, ki ne popusti niti za las od svojega prepričanja, naj ga to stane, kar hoče. Gre naprej svojo pot. Czernin je ena najodločnejših in naj-doslednejših osebnosti, kar sem jih kedaj poznal. Njegovo mišljenje ni nikakor mišljenje fevdalnih grofov. Prepričan sem, da stremi Czernin samo za tem, da doseže za Avstrijo sprejemljiv mir in da je za to mož na svojem mestu. Če mu zaupate — in posl. Seitz pravi, da mu zaupa — potem je vaša dolžnost, da mu pomagate.
Nikdo ne želi tako odkritosrčno miru — niti socialni demokrati •— kot grof Czernin. In ta ne bo dopustil, da se pogajanja razbijejo, če ne bodo stavljene na njega nemogoče zahteve. Toda takih zahtev ne bo, ker hočeta obe stranki miru. Kako naj se razbijejo pogajanja, če hočeta dva človeka, ki si stojita nasproti, eno in isto? Gre se samo za pot, po kateri naj hodita. Zavlačevanj od naših strani ne bo, ker grof Czernin ve Čisto natančno, da je v interesu Avstrije in Rusije, da se mir prej ko mogoče sklene. Vi verujete v njegovo odkritosrčnost, dvomite pa o njegovi moči. Pomisliti pa morate na velike tež-koče pri pogajanjih.
Prvikrat smo doživeli, da se ne vrše mirovna pogajanja za hermetično zaprtimi vrati. Vlada more storiti sedaj samo dve stvari. Izjaviti, da je želja po miru odkritosrčna, dalje pozvati ljudstvo, naj ne ovira s svojim zadržanjem in pisavo v časopisju zaupanja v naše mirovno odposlanstvo.
»Fremdenblatt«, Wolf, češko stališče.
Posl. Kadlčak (Česky svaz) interpelira z ozirom na včerajšnji članek »Fremden-blatta« notranjega ministra, ali je ta časopis glasilo vlade ali ne.
Minister izjavi, da ne more z gotovostjo presoditi, ali naj imenuje »Fremdenblatt« uradno glasilo. Po članku v včerajšnji številki bi smatral, da ni vladno glasilo.
Posl. W o 1 f (nemško-češki radikalec) izvaja, da si vso ljudstvo želi miru. Nastopiti pa mora odločno proti dogodkom, ki ovirajo mir in podaljšujejo vojno. Če sovražnik izve, kaj vprizarjajo na Dunaju oni, ki hočejo za vsako ceno miru, potem
smatramo one odgovorne, ki vodijo strahovlado, če se sklep miru zavleče. Opozarja na to, da so včeraj udrli delavci v uredništvo »Ostdeutsche Rundschau« in prisilili delavce, da so prenehali z delom. Z ozirom na to, da obvladajo ulico boljševiki, stavi Wolf predlog, naj se pogajanja proračunskega odseka odgode in' za" 22. t. m. napovedana seja zbornice odloži.
Wolfov predlog se odkloni z vsemi glasovi proti glasu predlagatelja.
Posl. K r a f t, (nemški nacionalec) ugotavlja z ozirom na izvajanja posl. Staneka, da so Čehi prvič priznali, da imajo češki Nemci pravico samoodločevanja. Češki Nemci se bodo tudi poslužili češke formulo o samoodločevanju narodov.
Posl. H e i 1 i n.g e r zaupa v skorajšnji sklep miru. Govorijo še Seidl, Niklas, dr. Diamand, dr. Sylvester.
Prihodnja seja jutri.
Boj za mir.
C. kr. korespondenčni urad je o stanju stavke na Dunaju takole poročal: Dne 18. t. m. se je število stavkujočih pomnožilo, ker se je pridružilo stavki delavstvo manjših obratov. Kakih 500 delavcev je priredilo demonstracijo pred uredništvom »Reichspost«, kjer je policija zabranila, da niso vdrli v uredništvo in v tiskarno. V plinarni in v elektrarni se redno dela dalje. Električna železnica vozi le v omejeni meri. Ker je prenehalo delati tehnično osobje, jutri najbrže večina dunajskih listov ne bo izšla. Dopoldne je zborovalo v deželni hiši pod predsedstvom državnega poslanca Friedmanna nad 100 delavskih zastopnikov in veliko podjetnikov. Minister generalni major Hofer, je poročal obširno o prehranjevalnih razmerah. Delavstvo je zahtevalo, naj se izpopolni prehrana na Dunaju, izpopolni urad za prehrano v ministrstvu glede na enako razdelitev producentom in konsumentom, iz-prejneni naj se občinska uprava, delavstvo zahteva, naj se sklene mir.
Glede na demonstracijo pred uredništvom »Reichspost« se še poroča, da so prikorakali demonstranti iz X. okraja. Straža je bila prisiljena, da je nastopila s sabljami; šest oseb so zaprli.
Glede na stavko v tiskarskem obrtu na Dunaju je poročala večerna izdaja lista »Neue Freie Presse«, da jutranjih ne bo mogoče izdati ne »Preši« in tudi nc drugim dunajskim listom, ker namerava tehnično osobje stavkati. »Die Zeit«, »Sechs-uhrblatt«, »Der Abend« in večerni listi, ki izhajajo ob 8. uri zvečer, niso izšli, le uradna »Abendpost« je izšla. Jutri ne izide na Dunaju, izvzemši uradne »Wiener Zeitung« noben list. »Arbeiterzeitung« izide danes v mali obliki, poročala bo le o stavki. Stavkati so pričeli tudi delavci tvornice za smodnik v Blumau (23.000). Strankino vodstvo socialno-demokratične stranke je naznanilo naj se v vseh okol-nostih ne moti železniški obrat, Ker je strankino vodstvo tudi izjavilo, da ne smatra umestno preprečiti izdaje časopisov, a se. le v dunajskih tiskarnah stavka, je mogoče da vodi stavkarski pokret radikalna, takozvana mlada struja socialno-demokra-tične stranke, kateri je pripada!, kakor znano, dr. Adlerjev sin.
Na Zgornjem Avstrijskem.
V	Lincu so pričeli stavkati delavci vseh večjih obratov.
Demonstracije v Krakovu.
Od ponedeljka dalje so se pojavljale v Krakovu demonstracije. Vzrok: napake v prehrani. Delavstvu so obljubili, da pripeljejo 50 vagonov moke z Ogrskega. Policijsko ravnateljstvo je zapovedalo, da se morajo ob 5. popoldne zapirati trgovine. Od 6. ure zvečer naprej ne sme nihče na ulico.
V Brnu na Moravskem.
V	Brnu so pričeli stavkati 18. t. m. delavci v dveh velikih tvornicah za izdelovanje strojev.
Stavke na štajerskem.
Stališče stavkujočih je označil 19. t. m. soc. demokratični poslanec Resel na shodu v Gradcu: Stavkati smo pričeli zato, da zastavimo ves svoj vpliv za ugodno napredovanje in srečen uspeh pogajanj v Brestu Litovskem. Ostro je napadal vlado, ki se izgovarja, da zato ni živil, ker jih Ogrska ne dobavlja. Zahteval je, naj vlada odstopi. Na nekem drugem shodu je strnil soc. dem. poslanec Pongratz smotre stavke v geslo: mir, svobodo, občinsko volilno pravico in kruh. Posebno je naglašal samoodločbo narodov, V Gradcu stavkajo v 16 tvornicah.
Iz Gradca se je razširila staka na plavže in tvornice v Donavitzu, dalje stavkajo v Kalsdorfu, Weizu, Knittelfeldu, Brucku ob Muri, v Miirzuschlagu; stavkajo tudi v delavnicah južne železnice; isto-tako v Mittcrdorfu, Wartbergu, Veitschu in v Thorlgrabnu.
Barojie za dr. Krekov spomenik!
Politične novice.
'+ Delavski shod v Idriji. V četrtek dne 17. t. m. zvečer se je vršil v Didičevi dvorani v Idriji velik delavski shod, na katerem je govoril drž. poslanec Gostin-čar o delavskih razmerah in preskrbi z živili. Zborovalci, katerih je bila velika Di-dičeva dvorana nabito polna, so pazno sledili izvajanju govornika. V razpravo so posegli poleg drugih, tudi socialni derno-kratje. Shod je soglasno sprejel resolucijo za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 in za mir. Dalje je bilo sklenjenih več zahtev in pritožb glede ureditve delavskih plač in preskrbe z živili. Izrazila se je zahvala posl. Gostinčarju za interpelacijo glede šolskega pouka na erarični ljud-sik šoli v Idriji. (Na tej šoli je ravnatelj Bilek v prvem razredu upeljal nemški pouk, kar nasprotuje našim deželnim šolskim zakonom. Uvedena je preiskava. — Op. ur.)
-f- Ministrstvo za ljudsko zdravje. V
prihodnjem zasedanju avstrijskega državnega zbora pride na dnevni red, tudi vladna predloga o ustanovitvi ministrstva za ljudsko zdravje. Ustavni odsek jc izvolil za poročevalca dr. Viktorja Adlerja. Delokrog novega ministrstva se bo raztezal na preprečevanje in zatiranje bolezni in na zdravstvo sploh. Podrobnejši pregled smo že svoj čas priobčili.
-f- Ogrski državni zbor. Gospodarski dogovori z Nemčijo in Rusijo. V seji 17. jan. je posl. Pavel Sandor interpeliral zaradi gospodarskih pogajanj z Nemčijo in Rusijo; z vso odločnostjo se je izrekel proti carinski zvezi z Nemčijo, ki bi avstro-ogrsko monarhijo težko oškodovala. Kolikor ve, je zveza že sklenjena. Ministrski predsednik je odgovoril, da so gospodarska pogajanja z Nemčijo še v teku in da se za carinsko zvezo ni nič obveznega sklenilo in se pogajanja tudi ne vrše na takem temelju. V gospodarskih pogajanjih v Brestu Litovskem gre za to, da sklenemo temeljem največje ugodnosti pogodbo za 20 let. Končni podpis pogodbe si pa pridržimo mi kakor tudi Rusija za slučaj, če bi stopili z Nemčijo ali kako drugo državo v tesnejše carinsko razmerje. Pogodba bo veljala tudi tedaj, če ostane Ogrska v carinski zvezi z Avstrijo. Ministrov govor so sprejeli na znanje.
+ Preobrat v češkem državno-prav-nem naziranju. V naziranju Čehov je nastal preobrat, ki bo imel velik vpliv na notranji in zunanji politični položaj. Načelnik Češkega svaza poslanec Stanek je izjavil v proračunskem odseku, da priznavajo Čelu Nemcem na Češkem pravico samoodločevanja. S tem so izpopolnili Čehi svoje historično državno-pravno naziranje in se postavili na stališče naravnega narodnega prava. Na mesto pergamenta bo stopila živa črka in to je edino volja naroda. S tem je padla velika ovira notranjega miru. Nemci ne bodo mogli več kričati v svet, da jih hočejo Nemci podjarmiti. S tem so se Čehi še bolj približali stališču Jugoslovanskega kluba. Ta korak češke delegacije je velikanskega pomena.
-f- Katoliško politično in gospodarsko društvo zn Slovenco na Koroškem ima v četrtek 24. januarja ob 12. uri opoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger svoj 24. letni občni zbor z naslednjim sporedom: 1. Poročilo vodstva in odbora. 2. Politični položaj v državi. 3. Gospodarska politika med vojsko. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.
Srbska radikalna stranka na Hrvatskem za jugoslovansko deklaracijo. V
vrstah srbske radikalne stranke se je pojavilo veliko gibanje, da se stranka izjavi za dunajsko jugoslovansko deklaracijo. — Izjava izide že te dni.
-j- Mažarska svoboda. Zagrebškemu dnevniku »Glas« piše neki Srb iz Bačke: »Mi smo z največjim veseljem brali izjavo našega slavnega dr. Korošca, v kateri je rekel, da ne pozablja ne Bačko, Banat in Baranjo, Še več, mi mislimo, da se morajo za te pokrajine šo bolj brigati kakor pa za druge na slovanskem jugu. Mi smo prvi na udarcu, brez vsake svobode ali narodne avtonomije, izročeni na milost in nemilost mažarskim vlastodržcem. Vi onstran Donave imate svoje šole, svoje politične dnevnike, javno govorite v svojem saboru in dunajskem parlamentu. Mi ni- 1 mamo ničesar od vsega tega razen par ubogih ljudskih šol, ki jih Mažari dnevno čezdaljebolj uničujejo, a oni izmed nas, ki so katoliki, nimajo niti tega. Medtem pa treba vedeti, da so Bačka, Banat in Ba-ranja najbogatejši kraji cele Evrope, Gla-sovita »mažarska« pšenica raste v naših krajih. Brez pretiravanja se more reči, da spada naš kmet med najkulturnejši in naj-izobraženejši del našega naroda na slovanskem jugu in da najracionalnejše obdeluje svojo drago ali nesrečno zemljo.« — Na koncu pa pravi dopisnik: »Mi se bomo znali boriti z vami, Hrvati in Slovenci, da dobimo to, kar moramo dobiti: svobodo in samostojnost!«
-(- »Fremdenblatt« proti knezu wu. »Fremdenblatt« prinaša članek n-
terem piše proti knezu Biilowu, ki hoče odstraniti državnega tajnika dr. Ktihl-manna in sam priti na njegovo mesto. Dr. Kulilmann da uživa neomejeno zaupanje narodov Avstro-Ogrske, ki mu štejejo v veliko zaslugo, ker jc znal s toliko žila-vostjo in umevanjem, zavarovan z večino nemškega naroda, vztrajati na potu do skorajšnjega častnega miru. Knez Biilovv ne vživa tega zaupanja. Nobeden še ni pozabil, da je knez Biilovv v diplomatski kampanji z nezvestobo Italije ponujal Italiji avstrijsko ozemlje in ni bil zvest se-kundant. Mi si na to mesto ne želimo kneza Biilowa.
-j- Politični intriganti. Pod tem naslovom piše dunajska »Information«: Že svoj čas, ko so gotovi naivni ljudje v Avstro-Cgrski še mislili, da bi se moglo italijansko izdajstvo proti dolgoletnemu zavezniku zadržati, smo v tem listu čisto neprikrito pisali o čudnem obnašanju kneza Biilovva. Takrat nam je cenzura nekaj zaplenila, ker Italija še ni bila napovedala vojne in ker se je mislilo, da je knez Bii-low »pošten mešetar«. Takrat se ni dalo pojmiti, kako da zastopnik našega najzve-stejšega zaveznika predaja avstro-ogrska tla, čeprav je moral kot star diplomat vedeti, kar je vedel vsak jasno misleč človek, da je našla ententa v Italiji že premočne in varne podajače, da bi bilo še mogoče računati na pomoč tega sumljivega zaveznika. Knez Biilovv je takrat s svojo italijansko soprogo zastavil vse moči, da bi ščitil stališče Nemčije v Italiji na račun Avstro-Ogrske. In ta mož meni, da bi se v slučaju, ako bi mu njegove spletke proti grofu Hertlingu uspele in bi tega odločnega, poštenega politika vrgel, našel avstrijski državnik, ki bi hotel z njim sesti za eno mizo, da bi se skupaj pogajali! Biilovv redivivus se nam ne zdi mogoč. Če bi se pa imelo to proti vsem pričakovanjem zgoditi, potem bi se dalo o skupnem delu z Dunajem komaj še govoriti ali pa tudi nikoli več. Že zadnjič smo povedali svoje mnenje o političnih intrigantih in žal vidimo, da se še vedno dobe gotovi dnevniki, ki še vedno odpirajo svoje predale tem gospodom sumljive pameti. Namesto da bi zahvalili nebesa, da so se njihova imena pogreznila v pozabnost in se o njihovi nesposobnosti, ki nas je zavedla v to najstrašnejšo vseh vojn, ne govori več, prihajajo ti gospodje v javnost, ki je njihovemu zvenečemu imenu žal še na razpolago, da prodajajo svojo modrost sedaj, ko je žal v-eliko prepozno. Politični intriganti in di-plomatične ničle naj v teh vse preresnih časih raje molče, drugače bi jih utegnili poklicati na odgovornost vsi tisti, ki na tej vojni nimajo nobene krivde in ki so bili dovolj dalekovidni, da so svarili, a so žal našli gluha ušesa. Gospod knez Biilow naj dela grofa Hertlinga in gosp. pl. Kiihl-manna ne ovira drugače bi se utegnili na Dunaju oglasiti glasovi, ki bi bivšemu državnemu kanclerju in posebnemu poslaniku na Kvirinalu jako neprijetno zveneli po ušesih.
-f Narodi vredni svobode. »N. F. P.« je polna zadovoljstva, ker je Finska proglašena za svobodno državo in pravi v sla-vospevu na finski narod med drugim sledeče: »Finski narod je vreden svobode... — V resnici, Finci so svobodo zaslužili, ker so znali zanjo umirati. Kam neki nas Nemci prištevajo?
-J- Velenemški hujskač. Velenemško časopisje zelo slavi viceadmirala Kirch-hoffa, ker je na nekem shodu rekel: Naj stane, kar hoče, prisiliti hočemo Nemčijo, da poklekne in da ji narekujemo mirovne pogoje. »Vorvvarts« je glede na to zapisal: Nemški narod nikakor ne sodi, naj stane, kar hoče, prisiliti hočemo Anglijo, hoče, da se strašnih krvnih žrtev rešimo s sporazumnim mirom, če se jih le moremo. Geslo: »Naj stane, kar hoče,« dokazuje, da Velenemcem ne gre za žrtve, naj si bodo še tako velike, samo da dosežejo svoje smotre.
+ Vsenemško čuvstvovanje. Pruski poslanec Traub je izjavil o pogajanjih v Brestu Litovskem: »Vprašate, kaj da pričakujem od Bresta Litovska? Upam, da se sklene poseben mir; a bojim se, da se ne uresniči splošen mir. Rešiti nas more le sovražnik, če ponudbo odkloni.« Traub se boji splošnega miru ... Velenemško glasilo tvorničarjev, »Deutschc Zeitung« je pa 5. t. m. pisalo: Tesnosrčno noč prvega tedna novega leta, ki je spadal politično med najbolj skrbi vzbujajoče in morebiti med najusodnejše vseh dosedanjih vojnih tednov, je končno razsvetlil žarek: svetel žarek pripetljaja v Brestu Litovskem; pre-trg mirovnih pogajanj.« Ljudje umirajo, ker stradajo; velenemec se pa plaši miru.
+ Čudne cvetke nemškega patriotizma. Zloglasna »Domovinska stranka« na Nemškem prireja shode, na katerih hujska na nadaljevanje vojske in proti sporazumnemu miru. Na neki tak shod v Berlinu so nedavno prišli vojni invalidi z železnimi križci na prsih ter so protestirali proti hujskajočim govorom. Zborovalci so navalili tla invalide in jih — nebogljence pre- j tepli. Predsednik zveze invalidov, Kutlner, ; jc nato pozval vojne invalide, naj odložc železne križce in »h nnšlioin n.n raz-
polago največjemu vojnemu zagrizencu velikemu admiralu Tirpitzu. Posledica je seveda bila, da je vrhovni vojni poveljnik na Pruskem temeljem oblegovalnega stanja odstavil Kuttnerja kot predsednika invalidske organizacije.
+ Zmaga ljudske volje v Nemčiji? »Prager Tagblatt« poroča: Navidezno se je spor v Nemčiji med Kiihlmannom in njegovimi velenemškimi nasprotniki končal. Navidezno se je dosegel sporazum vojnega vodstva s kanclerjem Hertlingom. Vele-nemci ne zahtevajo več Kiihlmannove glave, a nemško ljudstvo, katerega večino zastopajo poslanci kat centra in soc. demokratov, še pač ni popolnoma zmagala. Vpliv manjšine je še velik in ne more še umevati demokratičnega ustavnega življenja, ne more se privaditi, da poleg ustavne vlade, katero narod pripozna, more obstojati še postranska vlada. Na pomoč nemški ustavni vladi je prišel »Fremdenblatt«, ki je povedal, da je bivši kanci ler Bulow uprizoril zadnjo gonjo proti ustavni vladi in proti večini nemškega naroda. Knez Biilov/ je diplomat stare šole: mož velikih izkušenj, spreten; a njegovi spisi dokazujejo, da duha nove dobe čisto nič ne pozna. V Brestu Litovskem bi ne bil kos premagati ovir, ker nove dobe ne umeva. A ravno zato so si ga izbrali vele«, nemški vojni hujskači, da bi z njim zabra-nili mir. Kljub tišini Velenemci le še upa-i jo, da strmoglavijo s spletkami sedanjo vlado.
H- Svetovni bojkot proti Nemčiji
»Dailv Mail« poroča iz Newyorka: Trgovska zbornica namerava proglasiti proti Nemčiji svetovni bojkot, če bo po vojski še nadalje obdržala sedanjo vladno obliko. Trgoska zbornica poziva tedaj 500.000 trgovcev in zastopnike industrijskih in trgovskih tvrdk, naj podpišejo izjavo, da toliko časa ne bodo trgovali z Nemčijo, dokler nemška vlada ne bo postala odgovorno, od nemškega ljudstva nadzorovano orodje.
Deklaracije, Jugoslovanski klub in S. L S.
Dne 10. prosinca 1918 zbrano občinsko starešinstvo v Tomaju, je soglasno sklenilo le-to izjavo: Občinsko starešinstvo navdušeno pozdravlja delo Jugoslovanskega kluba za osvoboditev našega od vekov zatiranega naroda, pridruživši se maj-niški deklaraciji v vsem obsegu. Zasijaj skoro, pridi dan vstajenja, ki je vanj gledal proroški duh velikega dr. Kreka, za kojega spomenik istočasno volimo iz občinske blagajne znesek 200 K.
* . *
Občinski odbor občine trg Vače, zbran v svoji seji dne 7. januarja 1918, soglasno in z navdušenjem pozdravlja izjavo Jugoslovanskega kluba v državnem zboru z
dne 30. maja 1917.
* « •
Občina Gorje nam je zopet poslala izjavo za majniško deklaracijo, kateri sledi 404 novih podpisov s to-le vsebino: Podpisane žene in dekleta-Gorjankc slovesno izjavljamo, da smo z dušo in s srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ler zahtevamo pod habsburško dinastir jo ujedinjenja našega slovenskega naroda. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varhinje slovenskega ognjišča, zahtevamo v svo-. jem in v imenu naših dragih na bojišču, v, imenu svojih otrok za ves naš narod uje-dinjenje, samostojnost in svobodo. Hoče* mo, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani svobodne Jugoslavije. . Našim poslancem v Jugoslovanskem klubu za-, upanje in zahvala! Iz dna srca želimo mi* ru v smislu sv. očeta Benedikta, ne miru sile, ampak pravice, ki ga prinese nam le zedinjena Jugoslavija.
Istočasno pošiljamo 95 K za Krekov: spomenik, nabranih ob priliki podpiso«
vanja.	, ia
* • »
Črnomaljske žene in dekleta se navdušeno pridružujejo majniški deklaraciji
Jugoslovanskega kluba. (235 podpisov.) * • •
Izjava, Možje in sinovi, očeti in bratje krvavijo daleč proč v bojnih vrstah za domovino in cesarja. Da bi bili doma, zglasili bi se zdaj, ko velja za rodno grudo in naroda bodočnost, enako silno, kakor silno odmeva orožje v njihovih rokah. Tako pa sc oglašamo mi, slovenske žene in slovenska dekleta iz Maribora in iz okolice zanje in poleg njih. Samotne zapuščenke. ne čuvamo zvesto samo domačega ognjii šča, ne redimo le bedne dece in drugih svojcev, temveč prehranjamo s svojim znojem državo. Zato se izjavljamo odkrito in možem enakovredno za deklaracijo Jugoslovanskega kluba dne 30. majnika 1917, se zahvaljujemo jugoslovanskim poslancem za možati nastop ter jih prosimo, da trdni in neizprosni priborijo našim junakom lasten dom, rleci pa srečnejše dni. — Izjavo jc podpisalo do zdaj 2000 žen in deklet iz mesta Maribora in iz predmestij; podpisovanje sc še nadaljuje.
« • p
Žene in dekleta občine Dovje se navdušeno pridružujemo jugoslovanski deklaraciji naših državnih poslancev z dne 30. maja 1917 in zahtevi po samostojni jugoslovanski državi pod habsburško krono. Obenem se zahvaljujemo prevzvišenemu knezoškofu dr. Anton Bonav, Jegliču za njegov možat in jasen nastop.
(Sledi 463 podpisov.) • • *
Žene in dekleta občine Stari trg pri Ložu se celim srcem pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in izrekamo jugoslovanskemu klbubu popolno zaupanje. »Naj slovenski rod bo na lastni zemji svoj gospod!« — Sledi 1564 podpisov.
» . .
Z največjim navdušenjem se žene in dekleta mestne občine Lož pridružujemo jugoslovanski deklaraciji. Naj bi bilo vse trpljenje sedanjih težkih časov v prospeh
našega naroda. — Sledi 255 podpisov. • • •
Slovensko ženstvo trga Cirknica se z navdušenjem pridružuje strmljenjem po ujedinjeni svobodni Jugoslaviji. — Sledi 453 podpisov.
• » •
Za jugoslovansko deklaracijo so se izrekli člani (47 podpisov) in članice (70 podpisov) Kat. slov. izobraževalnega društva v Zalem logu.
* * *
Dosedanje Izjave za deklaracijo. Doslej so glasovale žene in dekleta v 113 krajih. Povsod ni povedano število podpisov, a vendar je bilo mogoče po listih našteti 43.765 njihovih imen. Na Štajerskem se je izjavilo za deklaracijo že šest okrajnih za-stopov. Doslej smo našteli 363 občin, ki so v prvi vrsti poklicane, da povedo našo pravico in zahtevo. Duhovščina se je izjavila v 23 dekanijah. Glasovalo pa je tudi 120 društev. Veseli srno teh uspehov, ki pa nas obenem tudi spominjajo, da je še veliko slovenskih krajev in korporacij, ki še niso povedale, kar jim je vsem globoko na srcu.
Vojna poročila.
AVSTRIJSKO POROČILO.
Dunaj, 18. januarja. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, iS. jan. Veliki glavni stan:
Na zahodu. Na večjem delu fronte so se le malo bojevali; živahnejši boji pa so se bili jugozahodno od Cambrai. Pri manjših podjetjih severno in severovzhodno od Prosnesa smo ugrabili ujetnike.
Na vzhodu nič novega.
Na maccdonski in italijan-s k i fronti jc položaj nespremenjen.
Ludendorff.
Italijansko uradno poročilo.
18. j a n u a r j a. Na celi fronti kratki boji in omejeno delovanje artiljerije. Sovražno topništvo je živahno streljalo proti južnemu pobočju Montella. Odgovarjale so angleške baterije. Tekom bojev 14., 15. in 16. januarja pri Monte Asolone in južno od Cap Sile smo ujeli 13 častnikov, 478 mož in zaplenili 18 strojnih pušk ter 2 metalca bomb.
Novi boji v Afriki.
Bern, 18. januarja. (Kor. ur.) lyonski listi poročajo iz Lizbone: Poluradno poročilo o položaju v portugalski vzhodni Afriki pravi, da je osem nemških stotnij zasedlo ozemlje Metarika in se močno utrdilo. Prihodnje dni pričakujejo boja z zavezniki.
Mirovna pogaianla.
Pogajanja komisije za ureditev političnih in teritorijalnih vprašanj v Brestu Litovskem do 29. januarja odgodeno.
Dunaj, 19. jan. C. kr. brzojavni kores-pondenčni urad iz Bresta Litovskega dne 18. t. m.: Komisija za ureditev političnih in teritorialnih vprašanj se je danes dopoldne in popoldne o političnih in teritorialnih vprašanjih posvetovala dalje. Glede na vprašanje o povratku tistih, ki so se med vojsko iz zasedenega ozemlja izselili, je izjavil državni tajnik pl. Kiihlmann, da osrednje velesile načelno soglašajo z mislijo povratka. Praktična izvedba naj bi se poverila tisti komisiji, ki se peča z zamenjavo civilnih ujetnikov. Na Ktihlmannovo vprašanje, če more ruska vlada izposlovali dokazila, da so pred izselitvijo živeli v dotičnih ozemljih, je odgovoril gospod Trockij, da žive zdaj begunci in izgnanci, za katere gre, zbrani v vojaških zvezah v Rusiji; njih civilni organi bodo brez dvoma lahko dokazila podali.
Ker se je ta točka zadovoljivo rešila, je pričela komisija razpravljati o vprašanju, kako naj bi se glasovalo o državnopravni bodočnosti tistih zasedenih ozemelj, katerim pripoznava Rusija pravico samo-uuločbe. Z nemške strani se je opozarjalo na okolnost, da s strani ruske delegacije tozadevno predlagano poročilo ne odgo-
varja razvojnemu stanju prebivalstva teh ozemelj in da bi bilo pametnejše, če bi se zastopstva, ki obstojajo v ozemljih, za katera gre, z volitvami na širokem temelju tako izpopolnili in razširili, da bi jih lahko smatrali za dejansko zastopstvo prebivalstva.
Trockif je temu nasproti pripomnil, da se rusko poslaništvo ne strinja z nazori, ki so se izrazili glede na kulturno stanje prebivalstva, za katero gre in da vzdržuje svoj predlog, naj o državni bodočnosti teh dežela odloči glasovanje.
Kiihlmann je odgovoril, da delajo osrednje velesile na to, da se pripozna širokim plastem prebivalstva teh ozemelj vedno večji vpliv na politiko. To, kar se mora brezpogojno dovoliti, je, da se ohrani red v prehodni dobi; zabraniti se pa mora., da se ne razširi revolucija v te pokrajine, ki so itak po vojski že toliko trpele.
Na predsednikovo vabilo je predložil nato general Hoffmann zemljevid, ki obsega dotične označbe za ozemlje med Vzhodnim morjem in Brestom Litovskim Na opazko, da zemljevid ne upošleva ozemelj, ki leže južno od Bresta Litovska, ker se o tem še pogajajo z ukrajinsko delegacijo, je podal gospod Trockij sledečo protiizjavo: Dvakrat sem že izjavil, da razvoj o samoodločbi Ukrajine še ni tako daleč napredoval, da bi se lahko reklo: vprašanje o mejah med nami in novo republiko jc že izvedeno. Takrat sem rekel, da to pogajanj ne bo otežkočilo, ker določa po naših načelih meje volja širokih plasti prebivalstva, ki je na tem prizadeto; v vsakem posameznem slučaju bi se morali sporazumeti naša in ukrajinska delegacija. To tiče seveda v popolnem obsegu tudi ozemlje južno od Bresta Litovska.
Z ozirom na to je načel predsednik avstrijske delegacije vprašanje o ozemljih, katere imajo zasedena avstroogrske čete in prosil predsednika ruske delegacijo za pojasnilo, ali želi, da so tozadevna pogajanja vrše s petrograjsko ali pa po želji ukrajinske vlade z njo samo.
Tudi na to je gospod Trockij odgovoril, da ukrajinski vladi enostranske in samostojne obravnave tega vprašanja ne more priznati, nakar si je grof Czernin na-daljno razpravo o teh vprašanjih pridržal za čas, ko se med rusko in ukrajinsko delegacijo pojasni vprašanje meja, kar se, kakor je upati, v kratkem zgodi.
Tekom dopoldanske razprave je prosil državni tajnik pl. Kiihlmann za pojasnilo o razmerju kavkaške armade do petro-grajske vlade. Nato je podal gospod Trockij naslednje pojasnilo: »KavkaŠka armada stoji v polnem obsegu pod poveljstvom predpostavljenih, ki so svetu ljudskih komisarjev brezpogojno vdani. To so mi pred približno 14 dnevi na splošnem kongresu delegatov kavkaške fronte potrdili.« — Na nadaljno vprašanje pl. Kiihlmanna. ,če bo zadevo Alandskih otokov obravnavala vlada ljudskih komisarjev ali pa je v to sedaj poklicana Finska, je podal Trockij naslednjo izjavo: »Izvršena proklamacija državne samostojnosti Finske doslej v vprašanju Alandskih otokov ni povzročila nobene izpremembe.« Izjavo o meritu tega vprašanja si je. Trockij pridržal.
Koncem popoldanske seje je gospod Trockij izjavil, da je iz notranjepolitičnih razlogov prisiljen, da za približno teden dni odpotuje v Petrograd. Ker je pa komisija itak podrobno obdelala že vse predmete, predlaga, naj se posvetovanja te komisije odgodijo do 29. t., m. V njegovi odsotnosti prevzame vodstvo ruske delegacije gospod Joffe. — Zastopniki osrednjih držav so vzeli to izjavo naznanje in izrazili upanje, da se bo po vrnitvi gospoda Trockega dosegel popoln sporazum.
Trockij odpotoval v Petrograd.
Dunaj, 18. jan. C. kr. brzojavni kore-spondenčni urad iz Bresta Litovska: Prvi delegat Rusije, gospod Trockij, je odpotoval danes ponoči v Petrograd. Ostali člani ruskega odposlaništva in njihovo osobje je ostalo v Brestu Litovskem.
Posveti o ruski demobilizaciji.
5>Times« so poročale iz Petrograda: O demobilizaciji ruske armade se posvetujejo ljudski komisarji z vojaškimi oblastmi. Na prvem posvetu je govoril Ljenin o raz-orožbi armade in o mirovnem vprašanju. Rekel je, da ne morejo obvezno sklepati, dokler ne končajo pogajanj v Brestu Litovskem. Odpustiti vojakov ni mogoče. Vse se mora storiti, da postane ruska armada zopet sposobna za boj. Izdelati se mora načrt za obrambo Petrograda. Nič se ni poročalo o sodbah vojaških strokovnjakov.
Trgovina na ruski fronti.
Vojaški sotrudnik lista »Tagespost« piše: Desorganizacija ruskih čet na fronti zavzema spet, ostrejše oblike. Sklep vlade, da ne odpusti nadaljnih letnikov, je povzročil veliko uevoljo. Več polkov je sa-molastno zapustilo fronto, se na najbližji etapski postaji polastilo železniških voz in lokomotiv in se odpeljalo v zaledje. Ruski vojaki na fronti nam prodajajo svoje orožje, puške, strojne puške, opremo in konje, oziroma zamenjavajo za industrijsko blago. Trgovina na fronti ie nnatntn
izredno živahna. Za galanterijsko blago in perilo prinašajo Rusi moko, mast, surovo maslo, Ča.| in strožje.
Napad aa Ljenlna.
Milan, 18. jan. (K. u.) «Corriere della sera» poroča 17. t m. iz Petrograda: Napad na Ljcnina je izvršila neka žena, ki je takoj izginila. Ljenin ni bil zadet. O napadu molče. Imenovani list poroča dalje: Skoro gotovo bodo vsi zastopniki Rumunije zapustili Petrograd. Policijskega komisarja, ki je prihitel, da brani italijansko poslaništvo, so vojaki zaprli.
Boji v Odesi.
Amsterdam, 18. januarja. (Kor. urad.) Listi poročajo, da se je-po ulicah v Odesi bila bitka med ukrajinskimi četami in ma-ksimalističnimi mornarji. Ukrajinci so zasegli gledališče in postavili strojne puške. Boj se je razširil po celem mestu. Vodja rdeče garde je bil ubit. Križarka »Syno-pe« in druge bojne ladje so priplule v ladjedelnico in pričele streljati. Poroča se, da so maksimalisti porušili arzenal.
DRetw* novice.
—	Cenjeno naročnike opetovano opozarjamo, naj naročnine za nove naročnike nikar nc pošiljajo po položnicah, ker se 3 tem pošiljatev lista zakasni najmanj za 14 dni. Uprava prejme denar z Dunaja šele čez 10 ali več dni. -— Tudi poštne nakaznice imajo v zadnjem Času več dni zamude, vendar je razlika znatno manjša. — Istodobno z naročnino nikar pošiljati darov in drugih zneskov. Vsaka pošiljatev bodi ločena.
—	Poroka. V Zatičini se je poročil dne 16. t. m. g. Josip Furlan, veleposestnik s Svinega pri Šmarjah na Vipavskem, z go-spico Pavlo Pavlica iz Rihenbcrga. Voščimo obilo sreče in blagoslova božjega! — .Ob tej veseli priložnosti so svatje nabrali 50 kron za »Slovensko sirotišče« v Gorici.
—	Oprostitev učiteljev od vojaške službe. Naučni minister je izjavil, da domobransko ministrstvo z vojaškimi oblastmi pretresa vprašanje, da se oproste do 15. julija 1918 vojaške službe oni učitelji, državnih, dežel, in komunalnih šol, ki služijo v zaledju, pripadajo moštvu in so sposobni samo za pomožno službo ter so potrebni na svojem šolskem mestu.
—	Za »Krekov dom« je darovala mla-deniška Marijina družba v Bohinjski Srednji vasi čisti dobiček od svoje božič-nice: 136 kron.
—	Za Krekov spomenik so poslali našemu uredništvu z Blejske Dobrave
K 10.
—	Popravek. V 7. izkazu darov za Krekov spomenik je stavec napravil napako, ki jo tu popravljamo. Črta naj se postavka »Po 120 K: Občinski zastopniki občine Blagovica«, in naj se mesto tega postavi: »Po 120 K: Begunci v višnjegor-ski občini. Po 118 K: Občinski zastopniki občine Blagovica«. Drugo in tudi končni znesek je v redu.
—	Razmere v Idriji. V Idriji je velikansko pomanjkanje živil, delavske družine naravnost stradajo. Delo v rudniku in tovarni je težko in zahteva za delavčevo moč potrebno količino živil. Teh pa ni. Vsled tega delavstvo grozno trpi. Opozoriti je merodajne faktorje, da je tu zastaviti vse sile za odpomoč, in to takoj. Sedaj so jim znižali količino moke od 9 na 6 kg. To je za uboge trpine udarec, ki ga ne bodo mogli prenesti. Nujno je, da me-rodajni činitelji delavstvu takoj upostavijo prejšnjo količino moke. Krompirja niso dobili skoro nič, kajti od jeseni do sedaj so dobile nekatere družine vsega skupaj 8 kg. Masti ni skoro nobene, zato pa polno bledih in upadlih obrazov. Poleg teh težav mora pa delavstvo prenašati še razne šikane vodstva. Pritožbe so izključene, delavci so torej brezpravni. Nujno je, da se te razmere kmalu končajo.
—	Nov jugoslovanski dnevnik prične izhajati v najkrajšem času v Splitu, ki ga bo izdajala skupina naprednih elementov. List bo stal na stališču jugoslovanske deklaracije.
—	Socijalno demokratična stranka v Osjeku je pričela izdajati list pod imenom »Aprovizacija«. Naročnine na list ne bodo sprejemali, ker bo list, izhajal le po potrebi. List bodo samo kolportirali in prodajali po trafikah.
—	Prepozno. C. in kr. vojaška inten-danca v Gradcu nam je z dopisom z dne 16. januarja t. 1. poslala v priobčenje razpis ustanove Roze Polansky roj. Nobile Ferrari da Grado za častniške sirote. Prošnje za to ustanovo pa so se morale vložiti do 15. t. m. Tudi drugače dobivamo razpise vojaških ustanov večinoma prepozno.
—	Poštna objava. V avstrijsko-ogr-skem upravnem ozemlju Srbije se je etapni poštni urad II. razreda Vladenovac spremenil v etapni poštni in brzojavni urad I. razreda in se kot tak odprl za zasebni promet z dnem 10. decembra 1917.
—	Pasivna resisteuca pri poštni hranilnici. Z Dunaja se poroča, da pasivna rc-»'»♦"nra uslužbenk noštn« hranilnice še v
nezmanjšanem obsegu traja dalje ker vodstvo doslej ni ustreglo zahtevam urad-ništva.
—	Roparski napad. Pred kratkim se je oglasilo pri posestniku Skola v Tešnu, občina Sladkagora, pet mož, ki so se izdali za vinske trgovce iz Maribora ter so prosili za prenočišče. Posestnik jih je pogostil v svojem vinogradu. Ker so se mu pa možje zdeli sumljivi, je hotel iti k sosedu po pomoč. Oni pa so ga zadržali, mu zvezali roke in noge in zahtevali od njega denar, preteč mu s smrtjo. Nato so pobrali 3000 kron v gotovini, eno hranilno ktmžlco in nekaj mesa ter so hitro izginili, tr zločincih ni ne sluha ne duha.
—	Razglas. Izpiski iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke od večjih dohodkov v letih 1914., 1915. in 1916. za davčne okraje: Postojna, Ilirska Bistrica in Vipava so od 21. prosinca nadalje skozi 14 dni razgrnjeni v javen pogled, in sicer med običajnimi urami pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojni (davčni oddelek soba štev. 6).
—	Drag petrolej. V Zagrebu je bila obsojena neka ženska na 14 dni zapora in 50 kron globe, ker jc prodala poldrugi liter petroleja za 32 kron. Večjega oderu-štva si skoro ne moremo misliti.
—	Krmljenje divjačine. Deželni odbornik na Dunaju Kunschak je odložil mesto člana prehranjevalnega sveta, ker se prehranjevalni urad ni držal sklepov prehranjevalnega sveta, da se prepove krmiti divjačino.
ljubljanske novice.
lj Umrl je c. kr. oficijal v tobačni tovarni g. Josip Kaman. Zjutraj je prišel še , v tovarno; poslalo mu je slabo; šel je do-i mov in umrl. Pokojnik je bil zelo dober, plemenit človek; prijatelj delavstva in naše organizacije. R. I. P.!
lj Redna seja občinskega sveta bo v torek 22. januarja ob šestih zvečer.
lj Šentpeterska Vincencijeva konferenca ima svojo redno sejo v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 7. uri zvečer v cerkveni hiši sv. Petra (I. nadstr.). Vsled sestave ubožnega katastra je udeležba vseh delovnih članov potrebna.
lj Tretjič odlikovan je bil nadporočnik 2. bos. herc. pp. Vilko T u r k. Dobil jo nemški železni križec 2. razreda.
lj Po smrti odlikovan je bil desetnik gorskega strelskega pp. št. 2 Stan ko j Sterniša za hrabro vedenje pred sovražnikom z veliko srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda.
lj Včeraj so se vršile v Ljubljani ova-cije in demonstracije dijaštva in občinstva-Take politične priredbe so nepotrebne in škodljive. Nujno prosimo vse, naj ostanejo mirni! Naš boj bo izbojeval Jugoslovanski klub v državni zbornici z resnim ter treznim sodelovanjem naroda.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 18. januarja 1918. Položaj glede moke in kruha se ni čisto nič izboljšal in še vedno pričakovati najhujšega. Oficfjelno se razglaša, da ostane krušna racija nezmanjšana in bo le moke za kuho polovico manj. Oficijelni razglasi se pa nikakor ne ujemajo z nič manj oficijelnimi nakazili moke Ljubljani. Kar dobiva sedaj Ljubljana moke, komaj in komaj zadostuje za peko kruha, in moke prav nič ne preostaja za kuho. Aprovizacija je ponovno intervenirala pri c. kr. deželni vladi, da nakaže več moke, C. kr. deželna vlada pa dosledno odgovarja, da niti govora ni, da bi dobila Ljubljana več moke. Zagotovitev, da ostane le odmera moke za kuho za polovico zmanjšana, ostaja po obstoječih razmerah le papirnati razglas brez vrednosti in veljave. Mestna aprovizacija potrebuje mesečno še 6 vagonov moke za kuho, da jo je mogoče razdeliti v izmeri zmanjšane, polovične racije, tp je po pol kilograma na osebo in mesec. Teh 6 vagonov c. kr. deželna vlada ne nakaže. Če c. kr. deželna vlada ne spremeni svojega stališča, je neodložljiva posledica, da bo aprovizacija primorana zmanjšati racijo kruha, če hoče, da dobi prebivalstvo vsaj malo moke za kuho. Vprašanje moke do danes torej še ni povoljno rešeno navzlic tolažljivim odlokom c. kr. urada za prehrano ljudstva. Obljubuje se, da bo zadeva tekom prihodnjih dni rešena. Do takrat bo prebivalstvo s skrbjo čakalo na razrešitev krušnega vprašanja. Že naprej se pa lahko reče, da prebivalstvo nikakor ne bo moglo vzdržati, če se racija kruha ali moke zmanjša, ker je beda in pomanjkanje prišlo v tako resen stadij, da že pri današnji odmeri živil trka lakota na duri. Obupna jc bodočnost splošne prehrane, ako se bodo razmere vedno slabšale, mesto boljšale. Mestni aprovizačni odsek sc bo še enkrat telegrafično obrnil na c. kr. urad za prehrano ljudstva in nujno zahteval, da se v Ljubljani nakaže najmanj 6 vagonov moke na mesec več kot do sedaj. Obenem bo tudi odsek pojasnil neznosni položaj ljubljanskega prebivalstva glede preskrbe s kruhom in z moko. — Kakor jc bilo razglašeno, prodaja prihodnji teden mestna
aprovizacija v vojni prodajalni v Gosposki ulici lešnikovo olje po 47 K liter. — Aprovizacija iina na zalogi večje množine marmelade. Marmelado bo mestna aprovizacija oddajala na izkaznice ubožne prehrane, in sicer po 2 K kilogram. Razpored razdeljevanja se pravočasno v časopisih objavi. Za one sloje, ki nimajo izkaznic ubožne prehrane, bo prodajala mestna aprovizacija marmelado v vojni prodajalni (Gosposka ulica) po 4 K 40 vin. za kilogram, Tudi za to prodajo se razvrstitev pravočasno objavi. — Proti večjemu številu ljubljanskih pekov je dobil mestni magistrat pritožbe, da niso honorirali vse krušne karte z izgovorom, da je moke zmanjkalo. Do sedaj so imeli vsi peki dovolj moke in bi morali zadovoljiti v polni meri vse svoje odjemalce. Kam so dali peki moko, bo mestni magistrat natančno pre-iskal in krivce najstrožje kaznoval.
lj Mestni aprovizaciji bi svetovali, da naj sc vendar ozira enako na vse mestno prebivalstvo, ne samo na nekatere. Rdeče in rumene karte brez A, z A in B so namreč prav pogosto na vrsti, one s C pa zelo redkokdaj. Saj vendar mi s črko C tudi jemo!
lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v torek dne 22. januarja ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici.
lj Marmelada na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo marmelado v ponedeljek, dne 21. t. mes., dopoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure št. 1 do 100, od 9. do 10. ure št. 101 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 2 K. Posodo je treba prinesti s seboj.
lj Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo marmelado v ponedeljek, dne 21. t. m., in v torek, dne 22. t. m., na Poljanski cesti 15. Določen jc ta-le red: v ponedeljek, dne 21. t. m., od 10. do 11. ure dopoldne št. 1 do 100, od 2. do 3. ure popoldne št. 101 do 200, od 3. do 4. ure št. 201 do 300, od 4. do 5. ure št. 301 do 400. V torek, dne 22. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure št. 401 do 500, od 9. do 10. ure Št. 501 do 600, od 10. do 11. ure št. 601 do 700, popoldne od 2. do 3. ure št. 701 do 800, od 3. do 4. ure št. 801 do 900, od 4. do 5. ure št. 901 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 2 K. Prinesite s seboj posodo.
lj Nakazila za prekajeno meso. Mestna aprovizacija naznanja, da dobe v ponedeljek, dne 21. t. m., prekajeno meso v cerkvi sv. Jožefa le tiste stranke, ki imajo ze nakazila. Novih nakazil urad več ne izdaja. Opozarjamo stranke, naj zaradi novih nakazil ne prihajajo v pisarno.
Primorske novice.
p Pri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani se nahaja seznam v skladišču Loosdorf pogrešane begunske prtljage. Seznam ,je strankam na razpolago.
p Stanovanje oplenili so v Trstu neznani tatovi gospej Horak v ulici Loggia, V tem ko je bila. gospa par ur po opravkih izven doma, so prišli tatovi skozi okno na dvorišču v stanovanje in ji od-i nesli za 4428 K dragocenosti, perila, | obleke itd.
p Pet tatov naenkrat v pasti. Te dni je prišla na policijski urad v Trstu neka Marija Semola in naznanila, da so ji tatovi odnesli iz stanovanja 1000 K in mnogo dragocenosti. Ovadbo so vzeli na zapisnik, nato pa poslali dva redarja v označeno stanovanje (ulica Solitario 4), da bi morda našla kake sledi za tatovi. Ko sta moža postave govorila s Semolo, nekdo potrka na vrata. Semola prebledi in odpre. Med vratmi se pokaže moški z vrečo v roki. Ko zagleda policaja, začne zmedeno nekaj blebetati. Policaja zapreta vrata in napovesta aretacijo. Ko odpreta vrečo, najdeta v njej do sto kosov srebrnega namiznega orodja. Komaj sta to dognala, že zopet potrka na vrata. Hitro odpreta in v roke jima pade drug moški, ki jc imel s seboj sveženj. Tudi njega aretirata. In zopet trkanje in zopet en mož. Nazadnje je prišlo še 20letno dekle, ki je presenečeno gledalo zbrano družbo in nato vprašalo — če stanuje tu ta in ta. Pa zvi-l'ača ji ni pomagala in z drugimi vred je korala v zapor. Ko so preiskali stanovanje Marije Semola, so našli velike zaloge najrazličnejšega perila, oblek, moških in ženskih kožuhov, dragocenosti itd. Tu je bilo skrivališče drzne tatinske družbe, ki jo je njena pokroviteljica nehote izdala: hotela je namreč svoje pomagače oslepa-dti za del plena, in da bi ji bolj verjeli, je Sla izmišljeno tatvino javit na policijo. Lakomnost sc ji je slabo obnesla.
p Umrla je v Senožečah 14. januarja »incencija Kukanja, stara 56 let, begunka
Malega Doba pri Komnu.
Prosveta.
Pr -Cerkveni Glasbenik«, 1917. 10., »1., 12. št. — Vsebina: Fr. Ferjančič: Cer-
Introit, b) Kyrie eleison; dr. Fr. Kimovec: Odpor proti novejši cerkveni glasbi; dr. Fr. Kimovec: Rekvizicija orgel; dr. Fr. Kimovec: Pavlinska Pjesmarica iz godine 1644; Nikolaj Loboda: Pismo iz Poljske; P. H. Sattner: Orgle v Rodinah, župnija Brez-nica: Mihael Arko: V tolažbo našim skladateljem; Organistovske zadeve; Pregled cerkveno-glasbenih listov; Dopisi (Ljubljana, Sv. Jakob ob Savi, Škocijan pri Turjaku, Idrija, Tržič, Etapna pošta 267); Razne reči; Oglasnik: Ing. Hladnik: Te Deum, op. 71; Sacrum Crisiense Majus (Auctore XVII. saeculi). Priredil Franjo Dugan; Listnica upravništva; Ob koncu leta. — Glasbena priloga prinaša: 1. »V sveti noči«, za mešani zbor in klavir oziroma orkester, zložil Stanko Premrl; 2. »Jesu dulcis amor meus«, mešani zbor, zložil P. Greg. Zahl-fleisch. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja med vojsko na dva oziroma tri mesce in velja letno z Glasbeno prilogo vred 5 K, za dijake 4 K. Uredništvo in upravništvo lista je: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. — Zadnja (trojna) številka sama stane 1 K 50 vin. Naroča se pri upravništvu lista. — Tudi mnogi starejši letniki »Cerkvenega Glasbenika« se še dobe. Cena: Letniki od leta 1880. do 1889. po 1 K, od 1890. do 1899. po 2 in 3 IC, od 1900 dalje po 4 in 5 K.
liveie širnega vozm red?.
Uradno se razglaša: Ob polnoči od nedelje, dne 21. januarja 1916, se uvede omejeni mirovni vozni red. Časi odhoda in dohoda vlakov, ki se jih stavi v promet z dnem 21. januarja t. 1., so na začetnih in končnih postajah vlakov na posameznih progah tukajšnjega okraja sledeči:
Trbiž—Ljubljana £l. k.
Ljubljana gl. k. odhod 6.45 zvečer v Kranj (Tržič), Jesenice (doh. 9.18, odh. 10.05), fSv. Lucija—Tolmin. Beljak, Celovec), Trbiž doh. 11.20 ponoči. Trbiž odh. 8.06 dop., Jesenice doh. 9.20, odh. 10.20 (zveza iz Sv. Lucije—Tolmina, Beljaka, Št. Vida ob Glini) (Kranj, Tržič) Ljubljana gl. k. 12.40 pop.
Kranj — Tržič
Kranj odh. 8.25 zvečer, Tržič doh. 9.19 zvečer z zvezo iz Ljubljane. Tržič odh. 9.30 dop., Kranj doh. 10.16 dop. z zvezo v Ljubljano,
Ljubljana drž. k.—Kamnik.
Ljubljana drž. k. odh. 7.30 zvečer, Kamnik doh. 8.45 zvečer; Kamnik odh. 5.28 zjutraj. Ljubljana drž. k. doh. 6.44 zjutraj.
Ljubljana gl. k—Bubnjarci. Ljubljena gl. k. odh. 8.00 dop., Rudolfovo doh. 10.55, odh. 11.10, Bubnjarci doh. 1.16 pop., Bubnjarci odh. 3.50 pop., Rudolfovo doh. 5.51, odh. 6.02, Ljubljana gl. k. doh. 9.03 zvečer.
Rudolfovo—Straža-Toplice.
Rudolfovo odh. 11.12 dop. in 4.00 pop., Straža-Toplice doh. 11.30 dop. in 4.18 pop.; Straža-Toplice odh. 11.52 dop in 5.20 pop.; Rudolfovo doh. 12.10 pop. in 5.38 pop.
Grosuplje—Kočevje.
Grosuplje odh. 9.10 dop.; Kočevje doh. 11.11 dop. z zvezo iz Ljubljane; Kočevje odh. 5.46 pop.; Grosuplje doh. 7.45 zvečer z zvezo v Ljubljano.
Trebnje — Št. Janž.
Trebnje odh. 10.30 dop., Št. Janž dohod 11.28 dop. z zvezo iz Ljubljane in Rudolfove-ga (Rudolfovo odh. 9.16 dop.); Trebnje odh. 9.33 ponoči; Št. Janž doh. 10.31 ponoči; Št. Janž odh. 5.28 zjutraj; Trebnje doh. 6.32 zjutraj (zveza v Rudolfovo, doh. v Rudolfovo 7.16 dop.); Št. Janž odh. 4,59 pop; Trebnje dohod C.25 zvečer z zvezo v Ljubljano.
Jesenica — Sv. Lucija — Tolmin.
Jesenice odh. 10.10 ponoči; Sv. Lucija— Tolmin doh. 12.25 ponoči z zvezo iz Beljaka, Št. Vida ob Glini, Ljubljane; Sv. Lucija—Tolmin odh. zjutraj 6.30; Jesenice doh. 9.15 z zvezo v Beljak, Št. Vid ob Glini, Ljubljano. Gorica južni kolodvor — Trst drž. kolodvor. Trst drž. k. odh. 9.20 dop., Prvačina doh. 11.53 dop., odh. 12.40 pop.; Gorica j. k. doh. 1.22 pop.; Gorica j. k. odh. 1.45 pop., Prvačina dohod 2.24 pop,, odh. 4.15 pop; Trst drž. k. doh. 7.00 zvečer.
Prvačina — Ajdovščina.
Prvačina odh. 3.14 pop.; Ajdovščina doh. 4.39 pop. z zvezo iz Gorice j. k.; Ajdovščina odh. 11,16 dop.; Prvačina doh. 12.26 pop. z zvezo v Gorico j. k.
Herpelje — Kozina — Trst drž. kolodvor.
Trst drž. k. odh. 6.40 dop.; Herpelje— Kozina doh. 7.37 dop. z zvezo v Divačo in^ Pulj; Trst drž. k. odh. 4.42 pop.; Herpelje— Kozina doh. 5.38 pop. z zvezo v Divačo in Pulj; Herpelje—Kozina odh. 8.20 dop.; Trst drž. k. doh. 9,08 dop. z zvezo iz Pulja; Herpelje—Kozina odh. 6.35 pop.; Trst drž. k. doh. 7.25 pop.
Divača — Pulj.
Divača odh. 9.32 dop.; Pulj doh. 2.06 z zvezo v Divači k vlakom južne železnice z Dunaja in z zvezo v Herpelje—Kozino iz Trsta; Divača odh. 5.25 pop.; Pulj doh. 10.14 ponoči z zvezo v Herpelje—Kozini iz Trsta; Pulj odh. 3.55 zjutraj; Divača doh. 8.25 zjutraj z zvezo v Herpelje—Kozini v Trst in v Divači k osebnem vlaku na Dunaj; Pulj odh. 2.08 pop.; Divača doh. 6.50 zvečer z zvezo v Herpelje— Kozini v Trst in v Divači k vlakom južne železnice na Dunaj; poleg tega Divača odhod 10.46 ponoči (tovorni vlak); Pulj doh. 5.32 zjutraj samo za cjvilne potnike od Divače in v zvezi od osebnega vlaka južne železnice.
Kanfanar — Rovinj.
Kanfanar odh. 7.00 zjutraj, 3.30 popoldne; Rovinj doh. 7.42 zjutraj in 4.12 pop.; Rovinj odh. 12.00 opoldne in 5.11 pop.; Kanfanar doh. 12.49 pop. in 6.00 zvečer.
Trst državni kolodvor — Poreč.
Trst drž. k. odh. 5. 46 zjutraj, Buje dohod 9.11 dop., odh. 9.26 dop.; Poreč doh. 12.42 popoldne; Poreč odh. 2.50 pop., Buje doh. 6.12 pop., odh. 6.27 pop; Trst drž. k. doh. 9.45 po noči.
Narodno gospodarstvo.
Poljedelstvo središče prehodnega gospodarstva.
V	sedanjem času, ko se zdi, da se nam tam od daleč prikazujejo prvi žarki miru, se zelo mnogo govori in piše o prehodnem gospodarstvu. Vendar se to dela skoro le od industrijske strani in le v tem smislu, med tem ko se poljedelstvo, najbolj prizadeti produkcijski faktor, komaj upošteva. In vendar je vojska poljedelstvu najbolj in najobčutnejše škodovala. Ne samo pri nas. Vse evropsko in tudi ameriško poljedelstvo je hudo trpelo.
Izgube vsled svetovne vojske na najbolj dragocenem kapitalu, človeškem življenju, cenijo na »samo« 15—20 milijonov. Tudi na to plat se pri prehodnem gospodarstvu mnogo premalo misli. In vendar jc človeška sila sedaj prvi faktor!
Pred vsem moramo prehodno gospor darstvo prijeti v smislu direktnega želodčnega vprašanja, v smislu pridelovanja živil. Polja so se že med vojsko zelo zanemarila, najbolj sicer v Evropi, vendar pa tudi v Združenih državah, v Kanadi, Ar-gentiniji in kakor se že imenujejo evropske žitnice. V Avstriji in tudi v Nemčiji se ne smemo po vojski zanašati na dovoz iz omenjenih dežel. Angleška, Francoska in Italija same rabijo dovoza in imajo več Ia-dij na razpolago. Pri nas moremo pravzaprav računati edino-le na dovoz z Balkana in iz Rusije.
V	prvi vrsti moramo tedaj skrbeti, da se polja temeljito zboljšajo, da nam bodo več rodila kot prej. Mi moramo v najvažnejšem pridelku, v žitu, postati popolnoma neodvisni od inozemstva, to je naša prva naloga. Pa tudi za druge naravne pridelke moramo skrbeli, tako da bomo uvažali le tiste naravne pridelke, za katere naše podnebje ni.
S tega vidika se mora pri nas uvesti prehodno gospodarstvo.
Pred vsem bi morali ob začetku de-mobilizacije kar najhitreje spustiti domov vse naše kmete in poljske delavce. V drugi vrsti pridejo v poštev tisti industrijski delavci, ki izdelujejo za kmetijstvo neobhodno potrebno orodje, nadalje rudarji in končno delavci, ki so določeni, da spravijo zopet v red naša prevozna sredstva. Poleg poljedelstva je prevozno vprašanje najvažnejše. Prevoz je pravzaprav ne le glede na dovoz živil pomožni faktor poljedelstva.
Prava industrija, v kolikor ne služi v podporo poljedelstva in prevoza, se more upoštevati še-Ie v drugi vrsti, in to tembolj, ker ji bo primanjkovalo surovin.
Iz inozemstva bomo v prvi vrsti morali dobiti obilo živine, da pridobimo dovolj gnoja za polja.
Prehodno gospodarstvo nikakor ni tako lahka naloga, kakor si to predstavljajo posamezni voditelji industrijskih krogov. Bistvena momenta sta polje na eni strani, delavska sila na drugi strani.
Kar se tiče našega avstrijskega poljedelstva, mora postati od carinskega inozemstva popolnoma neodvisno, pripraviti se pa mora tudi proti konkurenci Ogrske. Ogrska je med vojsko s svojimi odviški nastopala proti nam takorekoč kot carinsko inozemstvo in še slabše.
Ogrska zida na svoje poljedelstvo, stremi pa tudi za lastno industrijo. S tem se bo zmanjšal izvoz raznovrstnega blaga iz Avstrije na Ogrsko. To nadomestimo le, ako sc odpovemo dovozu od tam in sami proizvajamo blago, ki smo ga doslej dobivali z Ogrskega.
Kakor že v začetku omenjeno, je svetovna vojska uničila milijone in miijone ljudi. Po vojski bo po celem svetu primanjkovalo poljskih delavcev. Avstrija bi deloma mogla kriti človeške izgube, ako otežkoči nadaljno izseljevanje. Tega se pa ne sme doseči z brutalnimi sredstvi. V letih 1890—1910 je Avstriji pokazalo hrbet 3 milijone ljudi. Ta beg iz domovine se mora ustaviti. Sicer so prinašali izseljenci, ki so šli v tujino le začasno iskat delo, obilo zlata v domovino — pred vojsko letno za 300—400 milijonov — ali pridne roke bodo tudi v domovini kopale iz tal denar v obliki žita in vsakovrstnih drugih pridelkov.
Poljedelstvo se mora že danes v svojem pripravljati na prehodno gospodarstvo. Postati mora središče, okoli katerega naj se suče nova ureditev gospodarskih razmer, ne samo v lastnem interesu, marveč tudi bistveno kot nujna državna potreba. • . •
g Angleška grozi z gospodarsko vojsko. Londonski poročevalec lista »Neue Ziiricher Ztg.« piše pod naslovom: »Angleška mirovna alternativa« med drugim: I< vsem govorom angleških odgovornih državnikov se neprestano vrača nastopna misel; Ali osrednjim državam potom popolne zmage ententi naloženi in samo z novo nemško vlado dogovorjeni mir, ali pa s sedanjimi vladarji Nemčije sklenjeni mir, katerega jedro bi bila izključitev Nemčije iz vseh gospodarskih odnošajev s svojimi dosedanjimi nasprotniki in zabra-nitev vstopa Nemčije v zvezo narodov.
Poročevalec pravi, da mu je to alternativo potrdila oseba iz sedanjega ministrstva ter pravi dalje: Kot predpogoj za priče-tek javnih razprav zahtevamo, tako je rekel oni član angleškega kabineta, izpraznitev vsega ozemlja, ki so ga zasedle osrednje države v Evropi. V len\ slučaju bomo jamčili Nemcem svobodo gospodarskih odnošajev z zavezniškimi državami. Ali kaka jamstva, tako sem odvrnil, boste ponudili Nemčiji za izpraznitev pred sklepom miru? Velika Britanija ni nikdar prelomila svoje besede, tako sc je glasil odgovor in to mora zadoščati. Ako pa Nemčija pod temi pogoji noče z nami razpravljati, bo sledila vojni z orožjem gospodarska vojna.
^
Ljudska knižnica: »Kako sem se jaz likal«, spisal Jakob Aleševec. Delo izšlo v treh delih v Katoliški Bukvami v Ljubljani; cena vsakemu lično vezanemu delu 2 K 50 vin. — Kdor se hoče tudi v sedanjem žalostnem času vsaj nekoliko razvedriti, naj kupi in čita ta Alešovcev spis. Pisatelj nam slika z nepopisno hudomušnostjo in šaljivostjo svoje življenje od prve zavesti do konca »likanja«. Življenjepis je tudi zai raditega zanimiv, ker nam živo opisuje te-i clanje šolske razmere. Slovensko šolstva nima nobenega spisa te vrste; brez dvoma smemo šteti Alešovca med najboljše in naj-* originalnejše slovenske humoriste. Ale-šovčevi spisi so izšli v dobi narodne pro-buje; ker so bili popolnoma razprodani, se je priredila na večstransko željo nova iz«, daja.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Frančiška šurtman. Naslov je: Hom-I met & Co. Basel, Heuniattstrasse 10, Švica. Vsakemu pismu je pridejati i poštne od-govorilne listke po 25 vinarjev (Postani vvortscheine fur Ausland). Naslov prejemnika v Ameriki mora hiti natančno pisan* ravno tako tudi naslov odpošiljatclja. —« J. Abram. — Poslali smo Jugoslovan,skey mu klubu.
*
Hranilni in posojilni konsorcij
prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani naznanja vsem p, n. članom, da je njega večletni zaslužni odbornik, gospod
Josip
oficijal c. kr. tobačne režije
dne 18. t. m. nenadoma preminul. Bodi mu časten spomin. Pogreb se vrši v nedeljo 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
F. 89® M* M) Stili M št. 28
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, e'ek-trlčne žepne svetilke. - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11'
* ,
za drobljenje, najboljše konstrukcije, dobavlja takoj najceneje po pošli E. '^olisohn, Dunaj ILj Obermiillners!raOe štev. 17.
dobra mlekarica, 3—6 let stara, in sicer taka po teletu. — Istotam se proda velik, dobro ohranjen
s ploščami.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 186.
Sprejme sc krepak deček s primerno šolsko izobrazbo kot
v večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani, Ponudb? pod »Trgovski vajencc« poste rcstanlc Ljubljana,
Sprejme se več sprotnih
icariev
proti dobri plači, prosti hrani in stanovanju. — Priglasiti sc je pri stavbeni tvrdki G. Tdnnies, Ljubljana, Dunajska cesta št. 35.
rabljeue, nczdrobljenc, nikako umetno blago, po kg K 28—, novu, nezdrobljene. nikako umetno 'blago, po kg K 40'—; šampanjske, nezdrobljene, nikako umetno blago, komad K 110, prevzamem brez prejšnjega vprašanja po povzetju
Pavi Birnbaum
Einkaufsstclle, Dunaj, II., Darwingasse 39 b. d.
Kupujem zmedene
par žesiske lase
ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA,
Pod Trančo štev, 1. 3396
POZOR! Zaradi vpoklicanja v vojaško službovanje je lokal odprt vsak dan samo od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do U. ure dopoldne.
Najstareiša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad &H let
imsjitaljlca zaloga oerk. obleka In orodja
SLjubEjjana, WoSifova ulita 4 se priporoča veleč duhovščini in slavnem« občinstvu v oblla naročila.
Išče se za veliko podjetje zmožen t* v v 01
Nastopi lahko takoj. Ponudbe na uprav-ništvo tega lista pod št. 149.
železo, kovine, lase ter odpadke novega sukna KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah
VIKTORIJA PANHOLCER, 108 Pražakova ulica 4, Ljubljana.
Snfl M	šib kurjih očes, bra-
li II P fv^iP^ davic in trde kože>
UU fii '■'šjilp jt-Sm t®!40111 a tlni s kore-JZjJBh n'uo ')rez bolečin
OIo Ralcam Cena lo6ku 1 iani"
J^.lClBOClla9clltl* stvenitn pismom K 1"75, 3 lončki K 4'50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau
(Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
Trdi
kakor tudi lipo, jelšo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini Fr. ŠKafar, mizar, Rimska četa št. 16, Ljubljana. Kavno tam se sprejme več
S vinarjev
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje _ na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONPiAD,
C.in kr. dvor. založnik Briix št. 1552 (Češko.)
Nikel ali leklene uie na sidro K J —, 1-—, 8-—. Vojno-spominsko nikeln. ali icklene ure K U —, K 2-— armadno radij. ure iz niklja ali jekla K. 12-—. Msivno srebrne Koskopt remont, ure s sidrom K 19 — K20 — Kndilke. Btensko m ure na stojalo v veliki • izberi po nizkih cenah. 3letno pismeno jamstvo 1 o-eUjapo povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj

cs
Ura z zapestnico
z varnostnim stsklom
ponikljana K 30.-, 40.-, 50.—, 00.—, 80,-z varnostnim steklom I< 2-—, radij K 10-— več. Žepne ure K 24--, 30--, 40--, 60--, 80 -,
Pošilja sc z Dunaja proli vposlatvi zneska poleg K 1-50 za poštnino tudi na bojiSCe.
" MUK ROHNEL
Dunaj, IV. Margaretr:enc*rasse 27,TP,
Tovarniški cenik proti vposiatvt K V—. Olnamo žepna svetilKa K 30-—.
Fellerjev dobrodejni, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn.
amaške
nove in stare |(||B)3 vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Nordb.
138
Posestvo s io
na Krasu
v bližini državne železnice se proda; primerno za kakega begunca. — Kje, pove upravništvo tega lista proti znamki za odgovor pod štev. 152.
3» w
Kče se več
ogljarjev "^t
proti dobremu plačilu. Natančno se po-izve pri tvrdki E. Hieng, Miklošičeva cesta 18.	174
Več
sprejme v trajno službo Loška graščina pri Zidanem mostu. Zagotovljena dobra plača in popolna oskrba. Vstop takoj.
z vrtom ali stanovanje z 2 sobama vzame
mirna stranka v najem. Ponudbe pod »A« na upravo »Slovenca«.
ki je vajen dela v drevesnici in na zelenjadnem vrtu, se sprejme v stalno službo na deželnem vrtu in drevesnici v Črnomlju in Metliki.	179
Pismene ponudbe s spričevali naj sc pošiljajo do 15. februarja 1918 na naslov; Kulturni oddelek deželnega odbora v Ljubljani.
Nastop službe najkasneje 1. marca 1918. — prednost imajo samci. — Upoštevali se bodo tudi zmožni in vešči invalidi. — Plača po dogovoru.

ss raztopita®
3^arameute
cerkveno orodje, celotne cerkvene r..	oprave itd.	■■
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducat K 14'40. IfcŠT Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
I MILAN HOČEVAR
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 28
L.^—.................................................................
Katoliška tiskarna v Ljubljani
12 steklenic franko 14 K 32 v. Lekarnar E. V.Feller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrv.). Čez 100.000 zahvalnih pisem. I-a
IZVOZ !
UVOZ!
DUNAJ XVI, Menzelgasse 19, naslov za brzojavke: »Fernando«,
išče poleg vseh za nevtralno inozemstvo in orient primernih predmetov ponudbe za vseh vrst lesa (desk, tramov), železnega in jeklenega blaga (kos, srpov, namiznega orodja, verig itd.), poljedelskih strojev in orodja.
Ponudbe z vzorci sc žele, če lc možno tudi pro
91	forma račun.
Izvršitev vsakovrstnih naročil na uvozne predmete.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
Krepak in močan
poštenih staršev se sprejme v poduk mesarske obrti pri Karlu Kovač, mesarju v Starem trgu pri Rakeku.	171
v«
z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naulov pove ,.Uprava Slovenca" pod št. 292:2.
Kupim vsako količino
W
Cena po dogovoru. Jos. Oražem, zeljarna Selo-Moste, Ljubljana.
BD
Uradniški zbor c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminul njega cenjeni tovariš, gospod
c, kr. oSicijal tobačne režije.
Pogreb se vrši dne 20. t. m., ob štirih popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv, Križu. Počivaj v miru!
V Ljubljani, dne 19. januarja 1918.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naš srčno ljubljeni soprog, sin in brat, gospod
c. kr. orožniški postajenačelnik
dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne umrl previden s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni, ki si jo je nakopal v vestnem izpolnjevanju domovinske dolžnosti.
Pogreb se vrši v nedeljo, 20. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Trnovska ulica št, 1.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v Trnovski župni cerkvi. Bodi mu blag spomin!
Ljubljana, dne 19, januarja 1918.	184
ŽALUJOČI OSTALI.
Vojno-posojilno
Opozarjamo slavno občinstvo še sedaj na
zavarovanje
Sžie-avstrilske deželne zavarovalnice
............Kranjska deželna podružnica
Ljubljana, Marije Terezij« cesta 12.
SVILENO BLAGO
in modno volneno blago ponuja tvrdka
Prokop Skorkovsky & sin,
H u m p o 1 e c , Češka. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem.	3445
Srbečico, HSaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino I< ll-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelenn. Ljubljana, Marijin tro.1520
sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani, "VC Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2, ure popoldne.	3244
ostne tehtnice
IBrackeniDaggen)
vseh velikosti in sistemov za tehtanje vozov in živine, izdeluje