Poltntno ototane v gotovini
Leto XX., št. 264
Jpravniirvo t|ubf|ana, Knafljevo d — Telefon štev. 3122. 3123. 3124. 3126 3126. inseratni oddelek) Ljubljano, Selen-burgovo ul. — Tel. 3492 In 2492 l>odružmco Maribor-. Grajski trg it. 7,
Telefon 2455. »odružmco Celje: Kocenova oiica 2.
Telefon it. 190. »lačuni on oošt ček. zavodih: llub-Ijana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien it 105.241.
_Cena i Din
.	dan razen ponedeljko
Notocn:no cnošc mesečno 25 din io .nozemstvo 40 din.
Uredništvo* iubliano, Knafl|evo ulico 5, telefon 1122, 3123, 3124, 3125 3126; Maribor, 3ra|ski trg štev 1. telefon štev 2455} _ elie. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65
Rokopisi se ne vračajo.
Ljubljana, nedelja lž, novembra 1931
Pogaiania s Finsko prekinjena
Popustiti noče o niti Finci niti Kremeli — Rusi bodo skušali sedai Finsko finančno tako izčrpati, da io bodo končno brez vojne prisilili h kapitulaciii
London, 11. nov. s. V Moskvi je objavila nocoj agencija Tas komunike, v katerem ugotavlja, da zadnji finski predlogi ne samo niso zmanjšali razlike med stališčem finske in ruske vlade, temveč jo še povečali. Finska je pokazala v pogajanjih brezkompromisno in nespravljivo stališče tudi s tem, da je na karelijski meji v bližini Leningrada koncentrirala na meji 7 divizij mesto 2 ali 3, ki jih je imela postavljene običajno. Finska ni sprejela niti ruskih minimalnih zahtev.
Finska delegacija zahteva novih navodil
Helsinki, ll. nov j. Finska delegacija v Moskvi je sporočila danes finskemu zunanjemu ministrstvu, da so bila prekinjena poganjanja z Rusijo na sedanji bazi in po dosedanjih navodilih, ki jih ima finska delegacija. Delegacija je zahtevala nemudoma novih instrukcij. V tukajšnjih krogih sodijo, da pomeni prekinitev pogajanj sicer do neke mere zaostritev razmerja med obema dražvama, vendar pa ne kaže izgubljati dosedanjega optimizma v mirno poravnavo spora. Pričakujejo, da bo Rusija še nadalje vztrajala na stavljenih pobojih in da bo skušala Finsko prisiliti h kapitulaciji, ne da bi se ji bilo treba zateči k nasilnim metodam.
Prosvetni minister o položaju
Helsinki, ll. nov. br. Snoči je prosvetni minister priredil večerjo vodilnim finskim političnim osebnostim. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je še enkrat opozoril na potek dosedanjih pogajanj z Rusijo in ugotovil, da je vzbudila odločnost fin-
ske vlade glede na obrambo finske nevtralnosti in neodvisnosti po vsem svetu mogočen vtis. Pogajanja bodo trajala še dolgo, ker se Rusi in Finci še zmerom niso zedinili za osnovo sporazuma.
Seja finske vlade
Helsinki, 11. nov. s, Po včerajšnjih več-urnih posvetovanjih bo imela finska vlada danes ponovno sejo. Na tej bo sprejela instrukcij e svojih delegacij v Moskvi, od katerih bo odvisno, ali sploh še in kedaj se bo vršil prihodnji sestanek finske delegacije z ruskimi državniki.
Nova ruska taktika
Stockholm, 11. nov. z. Rusko-finska pogajanja, ki so se po ruskih praznikih nadaljevala na osnovi novih koncesij iz Helsinkov, so spet obtičala na mrtvi točki. Finska delegacija je snoči poslala svoje poslednje poročilo v Helsinke ter zahtevala novih navodil, v Moskvi pa izgleda,, da so Rusi ubrali novo taktiko. Na eni strani so pričeli izvajati pritisk na Fince, na drugi zavlačevati pogajanja, ker mislijo, da bodo tako finski odpor končno le omajali. Verjetno pa je, s psihološkega vidika učinek te njihove akcije na zdrave živce finskega naroda zelo majhen Edino kar bi moglo zlomiti finski odpor, je okoliščina, da bo finskj narod težko vzdržal bremena za totalno mobilizacijo, ki traja sedaj že mesec dni. A finska vlada se tudi v tem pogledu lahko še zanaša na požrtvovalnost zavednega finskega naroda Vse kaže, da bo sedaj nastalo neko razmerje med Rusi in Finci, ki ne bo podobno ne vojni, ne mdru in ki bo lahko trajalo še dolgo časa.
ženskemu svetu imperija
Zahvala za pogum in nesebično udejstvovanje, ki ga izpričujejo žene vsega angleškega imperija
London, 11. nov. s. Ob priliki obletnice sklenitve premirja je govorila nocoj ob 21. po radiu angleška kraljica Elizabeta ženam v angleškem imperiju. Izrazila je svoje posebno globoke simpatije za poljske žene, ki so pretrpele tako težke udarce, kakor tudi za hrabre francoske žene, ki morajo zopet ob strani angleških prenašati bridkosti in skrbi vojne. Vojna je v vseh časih zahtevala poguma tudi od žensk. Med tem pa, ko je v preteklosti žena imela le malo možnosti, da z dejanjem pomaga pri vojnih naporih, se je to sedaj izpre-menilo. Sedaj morajo žene nič manj kakor možje opraviti prvo in bistveno važno delo. žene so se pričele udejstvovati na vseh poljih službe za narod. Izražam priznanje vsemf vam, ki dajete tako sijajno in nesebično podporo v času nesreče. Mnoge rodbine so se morale ločiti. Možje so šli k svojemu odrejenemu delu, otroci pa so bili evakuirani na varnejše kraje. Kralj in jaz poznava bojazen za otroke, kadar je treba biti ločen od njih.
Spominjam se sedem srečnih tednov dobrega razpoloženja in prijaznosti, ki sva
ph s kraljem preživela o priliki obiska v Kanadi in Zedinjenih državah ter jih primerjam s povsem drugačnimi okoliščinami, ki vladajo danes. Iz srca se vam vsem ženam v imperiju zahvaljujem za način, s katerim ste odgovorile na moj poziv k sodelovanju za srečen izid vojne.
Cenim tudi gostoljubnost, ki so jo pokazali oni, katerim so bili poslani otroci s posebno ogroženih ozemlej v varstvo. Vsi ti opravljajo svojo dolžnost napram domovini. Konec koncev se borimo za naše domove in za njihovo varnost. Vsak izmed nas mora opravljati svoje delo in vem, da ga bo vsak izmed vas svojega opravil. Samo, če bomo zmagali, bomo dosegli trajen mir in bomo imeli možnost svobodnega dela za večjo srečo in blagor vseh. Zanašamo se v boga, ki je naše pribežališče in naša moč v časih nesreče. Iz vsega srca molim, da naj nas blagoslovi in vodi povsod.
Govor kraljice je trajal dobrih 5 minut. Na koncu je godba zaigrala angleško, francosko in poljsko himno.
Nič novega na fronti
Angleška vojna letala nad Stuttgartom, Mannhetmom
in Niimbergom
Pariz, 11. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 137. vojno poročilo:
Na fronti je bilo v pretekli noči le malo izvidniškega in topniškega delovanja.
Pariz, 11. nov. s. Večerno 137. francosko vojno poročilo pravi:
Tekom noči so sovražna letala letela nad severovzhodnim delom Francije. Miren dan na zapadni fronti.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 11. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu je bilo le malo topniškega m izvidniškega delovanja. Neko nemško lovsko letalo je v bližini Colmara sestrelilo pritrjen francoski balon.
Angleški izvidniški poleti nad jugozapadno Nemčijo
London, 11. nov. j. Ministrstvo za zra-koplovstvo sporoča: Angleška letala so v prošli noči napravila uspešen izvidniiški polet nad jugozapadno Nemčijo. Med drugim so preletela tudi mesta Stuttgart, Mannheim in Numberg. Eno izmed letal se ni vrnilo na svoje oporišče.
Alarm v Berlinu
Berlin, 11. br. Danes popoldne ob 17 je bdi v vzhodnih okrajih Berlina letalski alarm. Ljudje so se naglo zatekli v protiletalska zaklonišča, a že nekaj minut pozneje je bilo razglašeno, da je nevarnost •minila Policijske oblasti so pol ure pozneje razglasile, da je bilo prebivalstvo pomotoma alarmirano.
Nemška letala nad Francijo
pariz, 11 nov. s. Nad severno Francijo ep se danes zgodaj žgutraj pojavila nem-
ška letala. Opazili so jih zlasti nad LU-leomi, Tourcoingom in Maubsugeam. Letala so morala priti bodisi preko Belgije ali Severnega morja, vrnila pa so se vsekakor preko Belgije ter s tem kršila belgijsko nevtralnost. V zvezi s pojavom teh letal je bil tudi letalski alarm v Parizu. Od daleč je bilo v Parizu slišati streljanje protiletalskih topov.
Zastopniki dominionov pri Gamelinu
Pariz, 11. nov. a- (Reuter). Predsedniki angleških dominionov so obiskali na bojišču vrhovnega poveljnika zavezniških čet, generala Gamelina, ki jim je pojasnil vojni položaj ter razkazal svoj podzemeljski glavni stan, kjer se lahko enako dela, kakor v navadni hiši. Po skupnem kosilu z generalom Gamelinom so se vrnili v Pariz, kjer jih je sprejel predsednik francoske vlade Daladier.
Dva ponesrečena napada
Pariz, 11. nov. s. O dveh nemških napadih na zapadni fronti, ki jih omenja si-nočnje francosko vojno poročilo, poročajo še da sta bila izvršena snoči še preden je' bil izdan vojni komunike. Nemškim kolonam je uspelo pordreti preko postojank francoskih prednjih straž, francoska vojska pa je bila o prodiranju točno obveščena ter je po skrbno pripravljenem načrtu vrgla Nemce že po kratkem času nazaj in jim prizadela hude izgube.
Utrjevanje angleškega
frontnega sektorja
London, 11. nov. br. O položaju na an-, »leškem sektorju zapadne fronte objavljajo I listi danes spet nekaj podrobnosti. Iz An-i glije so tja pripeljali celo vrsto bagrov, s
katerimi so v zadnjih lepih dneh izkopali cel sistem novih jarkov in zgradili vrsto ] novih kavern, tako da so se velike razdalje med dosedanjimi utrdbami spričo novih utrdb zelo zmanjšale. Močno so bile ojačene tudi žične ovire, napravili so celo vrsto novih minskih polj in izkopali strelske jarke celo na rezervnih postojankah.
Chamberlainu boljše
London, 11. nov. j. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Chamberlaina se v redu popravlja, vendar bo moral bolnik preko nedelje ostati v postelji Ministrski predsednik ni prekinil svojih vladnih poslov in redno sprejema ter konfe-rira s člani svojega kabineta.
Vojna služba
za transfuzijo krvi
London, 11. nov. AA. Reuter: Vojno ministrstvo sporoča, da je ustanovljena vojna služba za transfuzijo krvi, v katero
se lahko prijavijo vsi prostovoljni dajate-lji krvi, ki bodo v določenih časovnih razmahih dajali svojo kri, katero bodo potem devali v posebne posode, in jo prevažali v Francijo. Ko bo kri preparirana, jo bodo vojaška letala prevažala čez morje. V treh urah se posode prenesejo iz centralnih laboratorijev v Angliji na Francosko in se oddajo na razpolago posameznim sanitetnim oddelkom. Celotna organizacija te sanitetne službe se izvaja učinkovito in kri je bila že dostavljena raznim britanskim vojnim enotam v Franciji.
Božične čestitke bodo v Angliji cenzurirane
London, 11. nov. s. Uradno javljajo, v.a bo letos prepovedano pošiljati v nevtralne evropske države ln njihove prekomor-ske kolonije pisane božične čestitke na odprtih kartah, ker so bile v svetovni vojni ponovno izrabljene v vohunske svrhe. Božične čestitke bodo letos podvržene posebni cenzuri.
Ambulantni kor pod skupnim pokroviteljstvom
London, 11. nov. AA. (Reuter). Kralj Jurij VI. in predsednik francoske republike Lebrun sta prevzela skupno pokroviteljstvo nad britansko-francoskim ambulantnim zborom, ki bo funkcioniral v Franciji. Prvi transport bo obstojal iz 100 ambulantnih voz.
Angleška pomoč
poljskim beguncem
London, 11. nov. s. Poljski minister za socialno skrbstvo Jan Stanczik, ki se je mudil nekaj dni v Londonu, se vrne jutri v Pariz. Izročena mu je bila denarna pomoč angleške vlade za poljske begunce, ki jih je po podatkih poljske vlade sedaj v raznih evropskih državah 120.000. Minister Stanczik je izjavil, da je po informacijah poljske vlade položaj v Varšavi obupen. Primanjkuje živil in kuriva. Posebno hudemu trpljenju so izpostavljeni Židje.
Francoski parlament
Pariz, 11. nov. br. V zvezi z napovedanim zasedanjem parlamenta poročajo današnji listi, da se bo poslanska zbornica sestala šele koncem tega meseca. Posamezni odbori zbornice bodo zaključili svoje delovanje šele 28. novembra. Finančni minister Reynaud mora v smislu nekega dogovora še pred tem odpotovati v Anglijo.
Obrambna zveza Be'gile in Holar "ike?
V švicarskih krogih smatrajo, da je belgijsko nizozentika mirovna nkclja že propadla — Izgledi morebitnega vdora na Nizozemsko in
v Belgijo
Haag, 11. nov. z. Napetost v odmošajih med Nemčijo ter Nizozemsko in Belgijo, ki je včeraj dosegla svoj vrhunec, je prišla do izraza v prvi vrsti spričo silne re-zerviranosti uradnih krogov. Vlada v komunikeju o svoji seji ni pojasnila, o čem je sklepala. Tudi njen komunike o incidentu pri Blericku ni pojasnil, kaj je tičalo prav za prav za incidentom. Danes se nizozemski Ksti tolažijo s tem, da je šlo bržkone za kakšno tihotapsko afero.
Vsekakor je sedaj smatrati, da se je ni-zozemsko-belgijska mirovna posredovalna akcija brezuspešno zaključila. Preko nje skušajo sedaj mnogi nevtralni opazovalci dognati, kaj bo storila Belgija, če bi nemška vojska dejansko vdrla na Nizozemsko Stvar utegne postati odločilnega pomena, Belgija pa še zmerom ni odkrila svojih kart. Po nekih znamenjih sodijo, da sta oba državna poglavarja o priliki svojega zadnjega sestanka poleg mirovnega poziva opravila še neko vse važnejše dejanje, namreč sklenila defenzivni vojaški pakt. Bržkone je prav spričo tega danes napetost znatno popustila.
Zamisel, vdreti preko Nizozemske in Belgije v zaledje Maginotove linije, bi namreč težko zadržala slehernega nemškega generala od takega poskusa. Ce pa bi Belgija marširala v obrambo Nizozemske. bi se prednosti, ki bi za Nemčijo izšle iz takega pohoda, znatno zmanjšale.
Obče tu ugotavljajo, da je treba biti pripravljen na najhujše, a da ni razloga za skrajni pesimizem Koncentracija nemških čet na nizozemski meji je bržkone služila le poudarku nemškega diplomatskega pritiska. Sodijo, da je Nemčija zahtevale od Belgije in Nizrv/emske, da bi se uprli britanski blokadi. Ta pritisk je sedaj ponehal.
General Gwyn razpravlja v nekem strokovnem listu o eventualnem nemškem vdoru na Nizozemsko ter prhaja do zaključka, da bi prav ta vdor odpri vrata obema zapadnima velesilama za nasprotno akcijo, ld bi se lahko zaključila z obkolitvijo Siegfriedove črte.
Ce bi Nemčija zaSedla Nizozemsko, W svojega cilja še zmerom ne dosegla, temveč bi se šele morala na novem terenu pri. pravili za odločilno ofenzivo. Vsekakor bi konjenica, ki jo je koncentrirala na nizozemski meji, igrala za zasedbo dežele, močvirij in kanalov, važno vlogo, toda š-vedno bi se lahko zgodilo, da bi tudi nemški konji obtičali v blatu. Nasprotno bi se s primernimi operacijami na tereniu zavezniški vojski, ki bi se opirala na nizozemsko pomoč, nujno posrečila baš obratna akcija, vdor v Nemčijo.
Kriza prekoračena?
Amsterdam, 11. nov. br. Tukajšnji politični krogi ugotavljajo danes, da je napetost, ki je nastala zaradi incidenta na ni-zozemsko-nemški meji, zaradi poletov nemških vojnih letali preko nizozemskega ozemlja, kakor tudi zaradi koncentracije nemške vojske na nizozemski meji, znatno popustila. Vse kaže, da je vrhunec krize že prekoračen.
Položaj v pariški...
Pariz, 11. nov. j. Navzlic navidezni po-pustitvi napetosti med Nemčijo in Holand-sko prihajajo semkaj Se zmerom vznemir-jujoče vesti, ki kažejo, da se spor med obema državama vse bolj zaostruje. Tekom današnjega dneva po dosedanjih vesteh sicer ni prišlo do nobenega novega kicidenta, toda zaradi čedalje močnejše koncentracije nemških čet na zapadni meji ter zaradi zapletenosti, s katero se še vzdržuje malenkostni promet med Nemčijo na eni strani ter Holandsko in Belgijo na drugi strani, se oblastva boje, da utegne priti do novih obmejnih incidentov. Po najnovejših vesteh se nemške čete zbirajo ne samo ob holandski meji, ampak je prav tako opaziti premikanje nemških vojaških
edinic tudi proti meji Belgije in Švice. V Parizu računajo z vso resnostjo, da lahko pride vsak trenotek do popolne zapore meje med Nemčijo ter Holandsko, Švico in Belgijo.
V dobro Informiranih krogih sodijo, da je imel Hitler včeraj ponovno posvetovanja s svojim generalnim štabom in da je v zvezi s tem v najkrajšem času pričakovati dokončne odločitve.
e e e angleški s s e
London, 11. nov. s. Današnje angleško časopisje posveča posebno pozornost položaju na Holandskem, ugotavlja pa v splošnem, da neposredna nevarnost Holandski ne preti. »News Chronicle« piše: Ce bi nemška vojska vkorakala na Holandsko, bi smatral to ves svet ln najbrže tudi nemški narod za zločin. Nobenih opravlčeval-nih okoliščin ne bi bilo mogoče navesti za tako postopanje. Se v septembru je nem- ; ška vlada dala zagotovilo, da bo v vsa- ' kem primeru spoštovala nedotakljivost in
neodvisnost Holandske. Kljub temu je bila Holandska sedaj prisiljena, da podvzame varnostne ukrepe.
Tudi ameriški listi komentirajo položaj na Holandskem. >Newyork Herald Tribune« pravi, da ni verjetno, da bi se Nemčija ravno sedaj odločila, da s tako gesto izpremeni položaj. To bi prepričalo milijone Američanov, da je treba izvojevati še enkrat staro vojno.
• ••in rimski luči
Rim, ll. novembra. AA. (Štefani). Italijanski listi spremljajo z velikim zanimanjem razvoj položaja v Holandiji in BelgijL Listi objavljajo dolga poročila svojih dopisnikov iz Amsterdama in Bruslja o varnostnih ukrepih, ki so bili izdani v obeh državah ter poudarjajo tudi sklep Holan-dije, da se bo borila do konca za obrambo svoje nevtralnosti. Se zmerom se komentira izjava, ki jo je podal holandski zunanji minister o neomahljivi volji Holandije, da ohrani svojo politično neodvisnost.
Holandska poplavlja
nadalje svoja ozemlja
Mnenja o poostritvi, pa tudi o popustitvi napetosti Nizozemska odločena, da se z vso silo upre vsakemu
poskusu invazije
Haag, II. nov. j. Priprave za obrambo holandske meje se nadaljujejo z vso naglico in potekajo povsem normalno. Poleg dosedanjih preplavitev na strateško najbolj eksponiranem terenu ob meji, so bili tekom današnjega dneva poplavljeni tudi nekateri predeli v provinci Utrecht. Izseljevanje prebivalstva iz te province se normalno nadaljuje. Ob meji so bile utrjene nekatere strategi čno važne točke in posadke po posameznih garnizijah so bile ojačene.
London, 11. nov. s. Iz Holandske ni danes nobenih novih poročil o obrambnih ukrepih. V vsej državi je življenje mirno in normalno. Časopisje ne objavlja nobenih alarmantnih vesti. V merodajnih ho-landskih krogih izjavljajo, da ne vidijo nobenega vzroka za nepotrebno nervoz-nost. Vladni krogi si posebno prizadevajo, da obrambnih nkrepov, ki so bili odrejeni v zadnjih dneh, ne bi tolmačili v kateremkoli oziru, kakor da nasprotujejo nevtralnemu položaju Holandske, ali da so naperjeni proti katerikoli izmed vo-jujočih se držav.
Vesti o poplavi tvah v večjem obsegu Se ne potrjujejo.
Holandski listi prinašajo o incidentu pri Venlu samo poluradno poročilo.
Nemška demarša ali ne
Haag, 11. nov. s. Holandska vlada je preko svojega poslanika v Berlinu prosila nemško vlado, da naj izvede preiskavo o incidentu pri obmejnem mestu Venlu, pri katerem je prišlo do streljanja med nemškimi in holandskimi civilisti.
Vesti iz Pariza in Londona, da bi bila včeraj Nemčija stavila Belgiji in Holandski kakršnekoli zahteve v grozeči obliki, se uradno demantirajo.
Pariz, 11. nov. s. Kljub demantiju holandske vlade se tu vzdržujejo govorice, da je nemška vlada postavila včeraj Belgiji in Holandski gotove zahteve, o katerih vsebini pa ni ničesar znanega. V francoskih političnih krogih opozarjajo v tej sveti na včerajšnjo izjavo holandskega zu-
nanjega ministra Kleffensa, ki je izjavil, da v primeru napada ne bo nobenega dvoma o tem, kdo bo napadalec.
Nemško pojasnilo o zbiranju čet
Berlin, 11. nov. o. (United Press). Glede na vesti, razširjene v inozemstvu o zbiranju nemških čet ob nizozemski meji, opozarjajo v službenih nemških krogih na jamstva za nizozemsko in belgijsko nevtralnost, ki jih je dal kancelar Hitler. Merodajna nemška osebnost je izjavila o zbiranju nemških čet v bližini nizozemske meje naslednje: Mi ne moremo koncentrirati vseh svojih armad na relativno kratki nemško-fra ncoski meji, zaradi česar se mora ostali del nemških čet raz-mestiti nekje v bližini.
Angleži in Francozi
pripravljeni na vse
Pariz, 11. nov. o. Agencija Havas poroča, da je franoosko-angleški generalni štab izvršil vse ukrepe, da bi primerno pariral vsako presenečenje sovražnika, če bi skušal napasti Anglijo preko Nizozemske ali pa Francijo preko Belgije. Poudarjajo, da prekršitev nevtralnosti teh dveh držav ne bo imela za posledico samo platonskih protestov zajpadnih sil, temveč bodo izvršeni vsi potrebni ukrepi, da se bo tema dvema državama nudila najbolj učinkovita pomoč.
Nesreče pri polaganju min
Amsterdam, 11. nov. o. Pri polaganju min sta se pripetili včeraj dve nesreči, pri katerih je izgubilo življenje 6 ljudi. V Ger-derlandu je eksplozija mine, ki so jo pravkar položili, ubila štiri vojake, v pokrajini Groningen pa sta bila ubita en vojak in en civilist.
Nizozemsko vojno brodovje
Pariz, 11. nov. AA. (Havas). Utrdbe in poplavljeni kraji v srednji Holandiji se raztezajo v dolžini 180 km. Napad bi se "~ihko poskusil s seveda in z vdorom v Zui-
Nadaljevanje na Z* strani
dcrsK /iaiiv. Kjei pa Di moiebitni napadalce aaietel na froiandsko vojno Dro-ovje, ki si;-er maiosi« v Jno loda od.ično oprem liCiio za obrambo obale. N,eno oporišče je v t ie.de;-j pri vhouu v Zuidersko jezero.
HOiandija je dižava starih pomorskih tra^iuij Prav taKo je velika kolonialna sila Njena prosperiteca n njena obramba slonita na morski poti. Poleg posebnega kolonialnega brodovja. ki ima svoje oporišče na Javi in Sumatri, ima Holandija tudi
domačo vojno mornarico, ki lahko plove
daleč po posamezn.h prekopih. Holandija ima tudi divizijo podmornic razreda »O«, to je okrog 10 podmornic male tonaže, ki so se izkazale kot zelo primerne za obrambo holandske obale. Poleg te podmorniške e-skadre ima Holandija tudi 2 obalni ladji, 3 torpedovke po 450 do 500 ton, več oklop-nic, 9. polagalcev in 8 zbiralcev min. T obro dovjc ima tudi svoje letalske enote in ima odlično utrjena oporišča.
Položaj v Belgiji
Nem&ko-belgijska meja je bila včeraj pri Aachettu in
Eupenu zaprta
Bruselj, 11. nov. s. Nemško belgijska meja je bila danes pri Aachenu in Eupenu zaprta Zaprli so jo Nemci.
»Independence Belge« piše. da bo mednarodna napetost najbrže prihodnje dni dosegla vrhunec ter bo prišlo do važnih dogodkov Belgija nima povoda, da bi se čutila ogroženo, ker ni storila ničesar, kar bi kompromitiralo njeno nevtralnost in povzročila da bi bila zapletena v konflikt Tako obstoji še vedno upanje, da bo Belgija očuvana najhujšega.
Nekaj kanalov v severni Belgiji, v katerih je bila iz obrambnih razlogov plovba zadnje čase ukinjena, je bilo včeraj zopet otvorjenih. Iz tega sklepajo, da belgijsko vojaško poveljstvo položaja ne smatra za kritičnega.
Belgijska vlada bo krila izredne izdatke za obrambne svrhe s 70% povečanjem davka na izredne dohodke ter povišanjem davkov na avtomobile, petrolej, vžigalice, kavo, kolonialno blago in pivo.
Holandski poslanik je imel danes dopoldne razgovore z ministrskim predsednikom Pierlotom in zunanjim ministrom
Spaakom.
Papež kralju Leopoldu
Rim, 11. nov. s. Papež XII.. je poslai belgijskemu kralju brzojavko, v kateri izraža priznanje plemenitim čustvom, ki so privedla do holandsko-belgijskega mirovnega apela. Papež pravi dalje, da moli, da bi se odprla pot za pravi in trajni mir.
Pripravljenost Švice
London, 11. nov. A A. (Reuter). Po vesteh, ki jih je objavil pariški radio, je poveljnik švicarske vojske general Guisan doto J včeraj pooblastilo, da lahko pokliče pod orožje vse letnike, ako bo smatral to za potrebno. Ta sklep je sprejel zvezni svet po razgovorih s predstavniki vojske ter v zvezi z mednarodnimi dogodki.
Podmorniška vojna
Obramba proti nemškim podmornicam postaja vedno
bolj učinkovita
London, 11. nov. br. Angleški listi v svojih današnjih poročilih o vojni na morju ugotavljajo, da v prvih 10 dneh meseca novembra od nemških podmornic ni bila potopljena nobena angleška trgovska ladja, čeprav je jasno, da je ta pojav le začasnega značaja in bo treba računati še z novimi žrtvami, so vendar listi mnenja, da je postala obramba proti nemškim podmornicam zelo učinkovita. Za enkrat je jasno, da so bile nemške podmornice pregnane z vseh najvažnejših pomorskih poti.
London, 11. nov. s. Na pomožni mali vojni ladji »Norther Rover«, o kateri je včeraj admiraliteta javila, da jo pogrešajo, je bilo 27 mož posadke. Smatrajo, da so vsi izgubljeni.
London, 11. nov. s. Finska vlada je odredila izpustitev nemškega parnika »Blu-mental«, ki ga je pred dnevi zaplenila finska mornarica. Nemška vojna mornarica
je zopet zaplenila dve finski in dve švedski trgovinski ladji.
Nemški bombnik napadel francoski parnik
London, 11. nov. s. Neki francoski potniški parnik je bil danes na poti skozi Ro-kavski preliv napaden od nemškega bombnega letala. Na parniku je bilo nad 90 potnikov. Letalo je vrglo dve bombi, ena od teh je padla samo sto metrov od parnika. Nato so prispela na pomoč tri zavezniška letala, ki so nemško letalo prisilila k begu.
Ostanki nemškega letala ob danski obali
London, 11. nov. s. Oh danski obali so našli ostanke nemškega hidroplana Gre očividno za letalo, k: je bilo pred dnevi sestreljeno v bližini Esbjorga.
Obletnica premirja v vojni
21. obletnico sklenitve premirja so proslavili včeraj v Angliji in Franciji skromno, a dostojanstveno
Pariz, 11. nov. br. Obletnica premirja po zadnji svetovni vojni ni šla neopaženo mimo francoske in angleške javnosti, čeprav so bile odpovedane vse velike vojaške in bojevniške svečanosti, M so bile tako v Franciji kakor tudi v Angliji vsa zadnja leta običajne. Po vseh francoskih in angleških cerkvah so bile službe božje v spomin na padle žrtve, na zmago in obnovo miru, ki je trajal komaj 21 let. V Londonu je vojaška delegacija, obdana od več oddelkov vojaštva, položila venec pred spomenik Neznanega junaka, in tudi v Parizu je bila skromna svečanost pod slavolokom Zmage.
Prezident Lebrun je Imel kratek govor, v katerem se je spomnil ogromnih žrtev, kfi so jih zavezniki doprinesli za mir človeštva in zmago duha, ki pa jih očitno ni bilo dovolj, da bi se človeštvu zagotovil v resnici pravi mir. Z mirno vestjo gledajo zavezniški narodi v bodočnost, zavedajoč se. da bodo z novimi žrtvami vendar prispevali za novo ureditev sveta na osnovi človečanske svobode in zakona.
V Londonu je kraljica Elizabeta zvečer po radiu sporočila vsem ženam britanskega imperija posebno poslanico.
Tudi francoski in angleški tisk se v uvodnikih spominjata 21. obletnice premirja. »Times« poudarja, da so se obletnice premirja vsa zadnja leta praznovale kot obletnice zmage duha nad orožjem,
zmage nepremagljivega človeškega duha, osvobojenega vsakega materializma, sposobnega, da razlikuje med dobrim in zlim, med svobodo in častjo ter tiranijo. Drugi listi se v svojih člankih spominjajo padlih milijonov, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi človeštvu darovali mir, in katerih idealov se tudi sedanja generacija ne sme izneveriti.
London, 11. novembra, AA. (Reuter). O priliki današnje proslave dneva premirja je policija organizirala posebno službo zaradi možnosti letalskega napada. Odposlanstva združenja bivših bojevnikov so zavzela že zjutraj svoja mesta okrog spomenika padlim, povsod pa so prodajali sveče v korist dobrodelnih skladov. Iz Francije so letala prinesla dva milijona kosov umetnega cvetja, ki so ga delili v Londonu in po vsej državi kot simbol bratstva v orožju Obeh narodov. Vojaški oddelki so korakali mimo spomenika po določenem redu. V imenu kralja je položil venec major Campbell.
Bruselj, 11 nov. A A. (Štefani). Dan premirja so svečano proslavili v vsej Belgiji. Kralj Leopold se je poklonil na grobu belgijskega Neznanega junaka in položil venec. Temu dejanju so prisostvovali tudi člani vlade, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, bivši bojevniki in ogromna množica.
Delegati dominionov pri Daladieru
Pariz, 10. nov. br. V Francijo je danes prispela večja skupina zastopnikov angleških dominionov pod vodstvom angleškega ministra za dominione Anthony Edena. Poleg poedinih članov kanadske, avstralske, novozelandske, južnoafriške in indijske vlade so prišli tudi dominionski oficirji in visoki funkcionarji v večjem številu. Danes popoldne jih je sprejel ministrski predsednik Daladier v vojnem ministrstvu. Izrazil jim je svojo zahvalo za obisk. Zastopniki dominionov so mu izpričali solidarnost, s katero so se dominioni in Indija postavili na stran Velike Britanije in Francije v skupni borbi za ohranitev civilizacije. Daladier se je dal z njimi
tudi slikati, nato pa so imeH po vrsti kratke govore po radiu, ki so jih prenašali po Franciji, Angliji in vseh dominionih.
Ministrski predsednik Daladier je izrazil svoje veselje, da je mogel v razgovoru z eminentnimi zastopniki dominionov velikega angleškega imperija ugotoviti popolno istovetnost pogledov na sedanji položaj ter popolno solidarnost z Anglijo ln Francijo. Milijoni in milijoni ljudi, ki so na tisoče kilometrov oddaljeni od Londona, so pokazali, da so istih misli kakor Velika Britanija in Francija in da so prav tako odločni, da je namreč treba napraviti konec sedanjemu poskusu, da bi se s silo ustvaril nov sistem oblasti na svetu.
Roosevelt o potrebi boljšega miru
WashingtOn, 11. nov. s. Ob stoletnici vojaškega inštituta v Virginiji je imel danes po telefonu predsednik Roosevelt govor, v katerem je izjavil med drugim: Svet rabi novega in boljšega miru, v katerem ne bo več v rabi orožje sovraštva in bodo opuščene brezsniselne ambicije, ki povzročajo strah, in na koncu ne prinesejo nobenih koristi. Lščemo jezika, ki je skupen enostavnemu človeškemu instinktu, ki naj bi našel izraza povsod ter izločil strah.
Papeževa poslanica
Zedinjenim državam
Vatikan, 11. nov. AA. (Štefani). Papež Pij XH. bo 13. novembra o priliki 501et-nice ustanovitve katoliške univerze v Washingtonu poslal poslanico Zedinjenim državam. Poslanico bodo prenašale mnoge radijske postaje.
Varnostni ukrepi v Ameriki
Washington, 11. novembra. AA. Mornariško ministrstvo je izdalo povelje, da se na strategičnih točkah ob obalah Atlantskega in Tihega oceana postavijo mine. Ta ukrep ima namen onemogočiti vsak poskus izkrcanja tujih čet.
Blaznež napadel
kralja Faruka
Kairo, 11. novembra, a. (Reuter). Včeraj je neki blaznež napadel v bližini finančnega ministrstva kralja Faruka. ko se je vračal iz džamije. Vrgel je v kraljev avtomobil steklenico bencina, ki pa se je k sreči odbila in padla na tla. Policija je blazneža takoj aretirala. Ime mu je Ahmed Farag Na osnovi zdravniškega pregleda je bilo ugotovljeno, da Farag ni odgovoren za svoja dejanja, ker je slaboumen V spremstvu kralja Faruka je bil njegov nečak, knez Mohamed Ali.
Anglije
in Italije
London, 10. nov. br. Bela knjiga, ki jo je angleška vlada nocoj izdala o italijan-sko-angleških gospodarskih sporazumih, se v prvi vrsti nanaša na italijansko-angleški stalni gospodarski odbor, ki bo imel nalo-lo proučevati razvoj trgovinskega prometa, prometne zveze, vse možnosti nadaljnjega gospodarskega sodelovanja in vsa vprašanja, ki se nanašajo na plačilni promet. Poleg tega se bodo od časa do časa sestajale tudi trgovinske delegacije obeh držav v svrho pogajanj o posameznih konkretnih vprašanjih. Sporazum se bo uveljavil začasno že s podpisom in ga lahko vsaka izmed obeh vlad kadarkoli odpove z enomesečnim odpovednim rokom.
Nemčija in mirovna pobuda
New Tork, 10. nov. s. Po informacijah iz Berlina namerava nemška vlada počakati z odgovorom na holandsko-belgijsko ponudbo mirovnega posredovanja, dokler ne bosta nanjo odgovorili angleška m francoska vlada.
Izseljevanje Nemcev iz Rusije
Kovno, 11. nov. br. Tukajšnji 'isti poročajo, da se bo prihodnji teden izselilo iz Rusije 50.000 Nemcev. Potovali bodo s posebnimi vlaki preko Litve v Vzhodno Prusijo.
Končni rezultat
volitev v Švici
Bern, 11. novembra. AA. Končni rezultat parlamentarnih volitev v Švici je naslednji: radikalni demokrati 50, socialni demokrati, katoliki in konservativci 43, kmečka stranka 22, neodvisni 9, mlada kmečka stranka 6, liberalni demokrati 6, socialni dišidenti 4, neodvisni dva poslanca.
Usmrtitev bivšega
župana v Bidgošču
Berlin, 11. nov. AA. V Bidgošču je bila izvršena smrtna kazen nad bivšim županom Leonom Baroševskim. Zanj je bilo ugotovljeno, da je bil eden glavnih krivcev za .krvoprelitje v tem mestu.
Poljska informacijska centrala v Parizu
Pariz, 11. nov. br. Poljska vlada je ustanovila v Parizu posebno poljsko informacijsko centralo.
Rusnunsko-turški
trgovinski sporazum
Ankara, 11. nov. br. Rumunsko-turška trgovinska pogajanja so se zaključila s sporazumom, ki je bil snoči parafiran. Trgovinski promet med obema državama bo na osnovi sporazuma znatno povečan.
Medtem so se pričela oova trgovinska pogajanja tudi med Turčijo in Grčijo.
Nobelova nagrada
za literaturo
Stockholm, 10. nov. j. Nobelova nagrada za literaturo za leto 1939 je bila podeljena finskemu pisatelju Fransu Sillan-paaju za njegove novele lz kmečkega življenja, ki so bile prevedene v mnoge tuje jezike.
Ustavitev reksističnega glasila v Belgiji
Bruselj, 10. nov. br. Belgijska vlada Je na svoji današnji seji sklenila, da se zaradi kampanje proti Angliji prepove nadaljnje izhajanje glasila reksistov ter še dveh drugih listov. Prepovedan je bil tudi uvoz m razširjanje nemškega lista »Der Sturmer«.
Sikorski — naslednik
maršala Rydza Smiglya
Pariz, 10. nov. br. Prezident poljske republike Rackiewicz je danes sprejel ostavko vrhovnega poveljnika poljske vojske maršala Rydz Smiglya, ki jo je podal že konec oktobra. Za njegovega naslednika je Imenoval generala Sikorskega.
„City of Flint44
se bo vrnila v Ameriko
Oslo, 10. nov. s. Tovor z ameriške ladje »City of Flint«, ki so ga začeli včeraj razkladati, bo na Norveškem prodan. Kapitan ladje je izjavil, da ni vozila ladja nobenega orožja ali municije, kakor tudi nobenega takega materiala, iz katerega bi bilo mogoče orožje in municijo izdelovati. Po poročilu agencije Reuter se bo »City of Flint« vrnila v Ameriko z novim tovorom.
Polet iz Pariza v Brazilijo brez pristanka
Pariz, 11. nov. br. Dva francoska letalca sta danes popoldne dovršila polet Pariz-Rio de Janeiro. Z letalom »Camille Fla-marion«, ki je urejeno za stratosferske polete, sta preletela progo brez vsakega pristanka. O njunem velikem uspehu je bil objavljen kratek komunike, ki naglaša, da sta v Rio de Janeiru pristala povsem nepričakovano. Polet iz razumljivih razlogov ni bil napovedan.
Postani in ostani član
{Vodnikove družbe!
Pogreb monakovskih žrtev
Včeraj so v Monakovu slovesno pokopali smrtne žrtve atentata v meščanski pivnici - Pogrebu je prisostvoval tudi vodja in kancelar Hitler
Berlin, 11. nov. br. Danes dopoldne je bil pogreb žrtev monakovskega atentata. Včeraj so njihova trupla prenesli v dvorano vojskovodij, kjer so bila izpostavljena na skupnem mrtvaškem odru. Nešteto ljudi je definitino včeraj popoldne in ponoči mimo njih. Monakovo je bilo davi vse v zastavah na pol droga. Na pogreb je prišel tudi kancelar Hitler, ki je položil pred mrtvaški oder ogromen venec. Pred dvorano je imel njegov namestnik Rudolf Hess pogrebni govor, nakar se je med salvami topov razvil ogromen sprevod skozi mesto proti severnemu pokopališču. Opoldne je bil pogreb končan. Po pogrebu je Hitler obiskal v bolnišnici ranjene žrtve atentata.
Hessov žalni govor
Namestnik vodje, Rudolf Hess, je v svojem posmrtnem govoru med drugim dejal:
V tem trenutku se nemški narod poslavlja od žrtev groznega zločina, kateremu ni enakega v zgodovini. Klanja se žrtvam, ki jih je zadela smrt, katero so odvratni morilci namenili vodji rajha. Na odru leži 6 starih sobojevnikov vodje skupaj z mlado ženo in materjo, katero je lsoda zadela v izvrševanju svoje dolžnosti. Žrtve so izdihnile pod ruševinami, v katere se je pretvorila dvorana, kjer je še nekaj minut prej govoril vodja Nemški narod in nacionalno socialistično gibanje ne bosta nikdar pozabila teh žrtev. Večna je reka krvi, ki teče za Nemčijo. Večna je pripravljenost vseh Nemcev za svoj narod. Večna je zato tudi Nemčija, za katero so te žrtve položile svoje življenje. Nemškemu narodu so simbolično predočile, kako strahovit je bil atentat, ki je bil namenjen vodji rajha Njihova smrt je nemškemu narodu prinesla strašno spoznanje. Vodjo bi morala doleteti ista usoda, vodja bi moral biti odtrgan od nemškega naroda. Toda to spoznanje je popolnoma prebudilo ogorčenje nemškega naroda. Krivci tega zločina so naučili nemški narod: sovražiti Oni so neskončno povečali pripravljenost nemškega naroda za vsiljeno mu borbo, njegovo pripravljenost, da da vse od sebe. Čudežna rešitev vodje rajha je oieklenila vero: božja previdnost nam je rešila vodjo Previdnost bo nam ohranila voditelja, ker ga nam je ista previdnost tudi poslala. Trdno je naše prepričanje, da se bo tudi vsiljena vojna končala v korist vodje rajha in Nemčije, v korist Nemčije in vsega sveta, kakor se je tudi zločin v mestni pivnici končal v korist vodje rajha. Zmaga Nemčije bo prinesla svetu resničen mir. Zmaga Nemčije bo končno onemogočila vse hujskače na vojno. Zmaga Nemčije bo onemogočila v prihodnje, da bi spet obkrožali mirne narode, ki se posvečajo svojemu delu. Zmaga Nemč;je bo onemogočila nasprotnikom miru, da bi še naprej izvrševali zločine nad narodi, zločine talke vrste, katerih žrtve sedaj pokopujemo.
Našim sovražnikom in krivcem tega zločina pa vzklikamo: Hoteli ste nam vzeti
vodjo, pa ste ga nam še bolj približali. Hoteli ste nas oslabiti, pa ste nas samo oja-čili. Napadli ste, da bi nam vzeli vero v bodočnost, toda to vero v božjo previdnost ste samo učvrstili in ta božja previdnost je z Nemčijo. Upali ste, da nam boste odvzeli vero v zmago, toda nikdar ni bil nemški narod bolj prepričan v svojo zmago kakor danes. Pa naj se dvigne sam pekel proti nam, zmaga bo kljub temu naša. Zmaga bo hvaležnost mrtvim!
Zanimive ugotovitve
dosedanje preiskave
Monakov«, 11. nov. AA. (DNB). komisija, ki vodi preiskavo glede zločina v Monakovu, je morala biti v teku včerajšnjega dneva razširjena, ker je število prijav in sporočil, ki stalno prihajajo, naravnost ogromno. V teku včerajšnjega dneva so strokovnjaki ponovno pregledali vse dele mehaničnega aparata, ki je sprožil eksplozijo. Ugotovljeno Je, da je ves material prišel iz tujine. Imenovanih je bilo več podkomisij, ki delajo popolnoma neodvisno druga od druge, da bi se lahko na ta način točnejše ugotovilo dejansko stanje. Oblasti pričakujejo, da bodo prihodnje dni lahko dale točne podatke o sestavi peklenskegla stroja.
London, 11. nov. s. Kakor poročajo iz Berlina, je nemška policija ugotovila, da je bil peklenski stroj, ki je eksplodiral po govoru kancelarja Hitlerja v mona-kovski meščanski pivnici, najbrže montiran v steno, in da so morali imeti storilci na razpolago zelo mnogo časa, da so dovršili priprave za atentat.
V nemški tajni policiji napovedujejo važne osebne izpremembe.
Hišna preiskava v nadškofijski palači
Pariz, 11. nov. br. Listi poročajo, da je bila včeraj izvršena hišna preiskava v nadškofijski palači v Monakovu. Kardinal Faulhaber je protestiral proti temu ukrepu.
Sožalje ruske vlade
in čestitke mikada
Moskva, 11. nov. s. Agencija Tas javlja: Ruski poslanik v Berlinu Škvarcov je po-setil včeraj zunanjega ministra Ribben-tropa in mu izrazil sožalje ruske vlade povodom atentata v Monakovu, ki je zahteval človeške žrtve.
Tokio, 11. nov. br. Mikado je poslal kancelar ju Hitlerju brzojavko, v kateri mu čestita, da se je rešil pred atentatom.
Aretacije Židov na Dunaju
Rim, 11. nov. j. »Popolo di Roma« piše, da je bilo na Dunaju v zvezi z atentatom aretiranih večje število Zidov. List izraža bojazen, da bi utegnilo priti do sličnih po-grOmov proti Židom, kakor iani, ako se izkaže, da so bili Zidje v resnici kakorkoli zapleteni v ta atentat.
Skrbi Društva narodov
V začetku decembra bi se morala sestati skupščina Društva narodov, vendar bo zasedanje najbrže za nedoločen čas odgo-deno, ker so baje nastale razne tehnične težkoče. V resnici pa je položaj čisto drugačen in nameravajo v Ženevi odgoditi zasedanje v prvi vrsti iz važnih političnih razlogov. Diplomatski sotrudnik »Manche-ste* Guardiana« priznava v svojem listu odkrito, da bi znalo postati zasedanje Društva narodov v decembru nekaterim vojskujočim se državam zelo neprijetno. Izraža namreč bojazen, da bi mogel londonski sovjetski veleposlanik Majski, ki bi najbrže zastopal moskovsko vlado in tudi vodil zasedanje sveta Društva narodov
kot predsednik, govoriti o priliki otvoritve o mednarodnem položaju v duhu najnovejše ruske politike. O takih izjavah bi se nedvomno razvila splošna razprava, ki nikakor ne bi bila zaželena in tudi ne bi rodila nobenega uspeha.
V Ženevi se zato vedno bolj nagibljejo k načrtu, da bi se namesto glavne skupščine Društva narodov sestal samo svet Društva narodov. Na eni strani je ta gremij bistveno manjši, na drugi strani pa Poljska že leto dni ni več zastopana v njem. Zato upajo, da se bi svet Društva narodov omejil samo na posvetovanja o tehničnih stvareh.
Slovaški drobiž
Bratislava, 8. novembra Državni predsednik dr. Tiso je pred nekaj dnevi sprejel inozemske novinarje. V svojem nagovoru jim je zatrjeval, da državna konsolidacija Slovaške lepo napreduje, čeprav je morala Slovaška letos že dvakrat poseči po orožju, v marcu na vzhodu, v septembru na severu. Po tisočletnem premoru so Slovaki zopet dosegli svojo državnost, kar priča o življenjski sili njihovega naroda. »V bodoče bomo poskrbeli za materialni ln duhovni napredek slovaškega naroda v smislu modernega nacionalizma in moralnih načel, ki jih propove-duje vodja Velike Nemčije. Ker imamo z Nemčijo prijateljsko pogodbo, je naša ne-Konec oktobra so prišli v promet prvi slovaški kovanci po 20 kron. Na kovancih je slika msgr. Tisa z napisom: Prvi predsednik slovaške republike.
Znana češka tvrdka Bata je osnovala za področje Slovaške avtonomno delniško družbo s kapitalom 20 milijonov kron. Sedež podjetja je v Batizovcih, tovarne pa v Batizovcih, Bošanih in šimanovcih.
Slovaški filatelisti so začeli izdajati svoj mesečnik z naslovom »Slovensky filatelista«.
Vladna glasila zavračajo vesti, da bo enako kakor v Nemčiji in v protektoratu tudi na Slovaškem uveden sistem živilskih nakaznic. Listi zatrjujejo, da vlada nima take namere.
Seja vodstva SDS
Beograd, 11. nov. p. Od snoči zaseda v Beogradu izvršni odbor SDS. Seje so v stanovanju dr.Rajka Djermanoviča, udeležujejo pa se jih predsednik SDS minister dr. Budisavljevič, bivši predsednik Adam Pri-bičevič, predsednik izvršnega odbora Veče-slav Vilder, Valerijan Pribičevič, Dušan Kecmanovič, profesor Sava Selenič in drugi. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in strankarskih vprašanjih. Veče-slav Vilder je po seji izjavil novinarjem, da je netočna vest sinočnje »Pravde«, po kateri je razpravljal z dr. Kramerjem o vstopu slovenskega dela JNS v SDS. Z bivšim ministrom dr. Kramerjem se je v Zagrebu sicer sestal, vendar pa o tej stvari nista govorila.
Iz državne službe
Beograd, 1L nov. p. Premeščen je k glavni carinarnici v Novem Sadu kontrolor 7. pol. skupine Marinko Mitrovič z Rakeka. — Upokojen je višji računski inšpektor Josip Kočevar pri fin. direkciji v Ljubljani. — Upokojena je višja kontro-lorka 6 .pol. skupine Cecilija Truger pri pošti Ljubljana L
Imenovani so: za svetnika 4/2 pri gradbenem oddelku žel. direkcije v Ljubljani inž. Fran Urbas, doslej v Novem mestu; za svetnika 5. pol. skupine pri 7. sekciji v Novem mestu inž. Stanislav Novak, doslej v Mariboru; za višjega kontrolorja 7. pol. skupne na postaji v Srbskih Mora-vicah Bogomir Mozetič iz Osjeka; za višjega kontrolorja na postaji v Kninu Egi-dij Perič, doslej v Srbskih Moravicah; za višjega kontrolorja na postaji v Gračacu Robert Kastelic, doslej v Kninu; za kontrolorja 6. pol. skupine na postaji v Srbskih Moravicah Edvard Mance, doslej v Gračacu.
Upokojeni so strojevodja Mihael Soklič, Anton Pire, blagajničarka Ana š trava, vsi pri železniški direkciji v Ljubljani
Premeščeni so nadzornik proge Franc Koželj iz Brezna — Ribnice v Ptuj, stro-ejvodja Salomon Motil iz Maribora vDo-lac — Lašva (sarajevska žel. direkcija), uradniški pripravnik Vojin Erbee pa iz Ponikve na postajo Indjijo.
Ameriške leteče trdnjave na poti v Brazilijo
MJami, 11. nov. o. Sedem težkih bombnikov Zedinjenih držav je odletelo z leta* lišča v Miamiju na 6000 milj dolgo pot v Brazilijo. Ti bombniki so prave »leteče trdnjave«. Na vsakem je 57 vojakov in oficirjev. Sodelovali bodo v Rio de Janeiru pri proslavi osnovanja brazilske države.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno in megleno. Gosta megla v dolinah in kotlinah. Toplota brez znatnejše spremembe.
Ob 70 letnici kralja Viktorja Emanuela III.
V Italiji so včeraj z velikimi svečanostmi obhajali 70-letnico življenja svojega popularnega vladarja Viktorja Emanuela 111., kralja Italije in cesarja Abesinije. Kralj se je rodil 11. novembra 1869 kot edini sin takratnega prestolonaslednika, poznejšega kralja Umberta. Imel je sijajno vzgojo, ki jo je vodila in nadzirala njegova mati kraljica Margerita, ena najbolj razgledanih in izobraženih vladaric v takratni Evropi. V oktobru 1896 se je Viktor Emanuel poročil s črnogorsko kneginjo Jeleno, hčerko kralja Nikite. Spoznala sta se bila nekaj poprej ob priliki svojega obiska v Petrogradu, kjer je mlada in lepa pricesa takrat živela na carskem dvoru. Poročila sta se iz ljubezni, vendar pa je imela poroka v toliko tudi politične posledice, da je pripomogla k še večjemu zbliža-nju med Italijo in Rusijo ter potem tudi med Italijo in Srbijo Zvest tradiciji velikih dinastij, se je Viktor Emanuel kot prestolonaslednik skrbno ogibal aktivnemu poseganju v politiko Živel je s svojo rodbino, pri tem pa neprestano študiral in tudi mnogo potoval.
Na enem takih potovanj je bil prestolonaslednik s svojo soprogo tudi v poletju 1900. Sredi poti, ki ga je vodila po Prednji Aziji, ga je ujela vest, da je postal njegov oče kralj Umber-to žrtev anarhističnega atentata. Zgodilo se je to 29. julija 1900. S tem dnem je postal Viktor Emanuel italijanski kralj.
Glavno svojo pozornost je mladi vladar posvečal organizaciji in okrepitvi italijanske vojske ter utrditvi mednarodnega položaja Italije kot evropske velesile. Ponovno se je sesta-
jal z vladarji ostalih evropskih veles sil. V veliki meri je njegova zasluga, da sta ugled in vpliv Italije močno narasla, tako da leta 1911., ko je Italija v znani tripolitanski vojni premagala Turčijo, od nikoder ni bilo resnega odpora proti italijanski aneksiji Tripolitanije in Cirenaike.
V svetovni vojni je bila Italija prvo teto nevtralna, leta 1915 pa se je pridružila antanti. Ko se je po neuspehih zaveznikov pojavila proti koncu leta 1917 med nekaterimi italijanskimi krogi močna težnja, naj bi Italija sprejela od Nemčije in Avstroogrske ji po-nudeni separatni mir, je kralj zastavil svoj osebni vpliv, da je bila ta ponudba odklonjena in da je tudi Italija vztrajala do konca. Zgodovina mu je dala prav.
Z razstave likovnih umetnic
Vodstvo po razstavi bo imel danes mojster Vavpotič
Že en teden so odprti prostori Jakopičevega paviljona, v katerem imamo redko priliko videti najboljše plodove ženske stvariteljske sile na umetniškem polju. Umetnice iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Sušaka, Milica Beševič, Mara Kralj, Dana Pajnič, Štefa Pažič, Elda Piščanec, Mira Pregelj, Bara Remec, Božena Ružič, Avgusta in Henrika Šantel, Jela Trnkoczy in Anica Zupanec-Sodnik so razstavile 87 svojih najboljših del, zvečine olj, nadalje akvarelov, risb, monotipij, del na steklu ter plastik v gipsu.
Že ob otvoritvi, ki se je preteklo nedeljo vršila ob navzočnosti najodličnejših predstavnikov naše javnosti in drugega ljubljanskega občinstva, smo poročali, da vlada za razstavo veliko zanimanje. To je bilo potrjeno tudi v prvem razstavnem tednu. V treh razstavnih dvoranah, ki so
povsem izpolnjene z deli umetnic, je sleherni dan mnogo občinstva, ki noče zamuditi redke prilike, da se seznani z delom naših likovnih umetnic. To zanimanje izpričuje, da nikakor ne zaostaja za zanimanjem, ki ga naša javnost redno posveča stvariteljskemu deiu moških. In ocene in pohvale, ki so jih razstavljajoče umetnice deležne pri obiskovaloih, jim morejo dati zadoščenje, da je njih delo s strani naše umetnost ljubeče javnosti spremljano s prav tolikšnim razumevanjem in odobravanjem kakor delo njihovih tovarišev.
Prav zato, ker nihče ne bo mogel odhajati z razstave nezadovoljen, jo vsem prav toplo priporočamo, obenem pa čitatelje opozarjamo, da bo danes ob 11. uri imel vodstvo po razstavi mojster Ivan Vavpo-| tič. Razstava je sicer odprta vsak dan do 18. ure in bo trajala do 20. t m.
Z lepo pesmijo med narod
e e e
Poijčane, novembra Priljubljeni sefrtet bratov Živkov iz Maribora, ki je aceolviral med drugim v preteklem letu več koncertov po obmejnih krajih Slovenije, je napravil preteklo nedeljo izlet v Sp. Laže pri Pcijčanah, kjer je v znani narodni gostilna pri Mlakarju
prfilfci so bila trem članom septeta izročena odlikovanja in to gg. Feliksu živku in Fran ju Logarju (ki sodeluje kot sedmi v seiptetu) zlati kolajni z diplomo za nepretrgano 201etno delovanje na pevskem polju ter g. A. živku srebrna kolajna z diplomo aa lOletno delovanje. Odlikovala
Kakor vse druge države, je po sve» tovni vojni tudi Italija šla skozi hude notranje viharje. Iz njih je naposled kot zmagovalec izšel fašizem, ki je pod Mussolinijevim vodstvom v oktobru 1922 prevzel državno oblast. Fašistična stranka je bila takrat ie tako močna, da bi jo bilo mogoče zadržati samo z državljansko vojno. Kralj pa je odločno odbil to namero takratne vlade in na ta način omogočil, da je fašizem pod Mussolinijevim vodstvom lahko na legalen način in brez prelivanja krvi prišel do oblasti. Po končani abesinski vojni je prevzel Viktor Emanuel v aprilu 1938 tudi naslov cesarja Etiopije in po proglasitvi personalne unije z Albanijo v aprilu letošnjega leta tudi naslov kralja Albanije.
Sin italijanske kraljevske dvojice dne 15. septembra 1904 rojeni prestolonaslednik Umberto se je l. 1930 poročil z belgijsko princeso Marijo Jose, sestro sedanjega belgijskega kralja Leopolda. Od štirih hčerk je princesa Mafalda poročena z nemškim princem Hessenskim, princesa Jolanda z italijanskim grofom Salvijem, princesa Marija s princem P arma-Bur bonskim, princesa Ivana pa je od jeseni 1930 kraljica Bolgarije.
Včerajšnje svečanosti so znova po* kazale, kako priljubljena sta kralj in kraljevska dinastija med italijanskim narodom. S simpatijami se ju ob tej priliki spominja tudi prebivalstvo Jugoslavije, saj sta obe državi poleg prijateljstva, ki se zlasti v zadnjem času bolj in bolj utrjuje, povezani tudi po sorodstvu obeh dinastij, ker je bila kraljica Jelena prava teta našemu kralju Aleksandru.
harda Jožefa Auersperga, ki pa se je moral zavezati, da ostane kot posebna bolni-šniška ustanova za ubožce, v kateri sta bili zagotovljeni oskrba in nastanitev vsaj desetih mestnih ubožcev. Poznejši lastniki so te obveznosti odkupili, vendar pa je ustanova obstajala vse do danes. Kakor kaže, je bila cerkvica za časa Auerspergov prenovljena ter je dobila današnje lice in tudi Auerspergov grb nad vrati. Po svetovni vojni je ostala cerkvica čisto zanemarjena. Šele pred kratkim so na poslopju popravili streho. Vsa preureditev cerkvice, ki je zidana v krasnem baročnem slogu, bo znašala okoli 32.000 din. Takoj po omenjeni svečanosti so začeli v cerkvici pospravljati. Nato pa bodo začeli popravljati cerkvico, ko dospe obljubljeni kredit. Oltarne nastavke bodo prenesli v mestne kapelice.
S svečanostjo v četrtek je dobilo Muzejsko društvo svoj prepotrebni dom, kamor bo lahko shranjevalo in kjer bo tudi kazalo vsej javnosti zgodovinske znamenitosti.
prtfsffli PBoficiBM :iih ki narodsdh flfcvpvaffi njihovem« 11 navdušeni nad bcrega predaašanja. mnogo n^bcrih fcoč, št Jerneja i t užitek
VteL, ki smo priso-petja, smo bite lahkoto nfi-Zbrafto ae je tam Foijčan, d., kf so pevcem sa Ob U4
JBi Je 3ugosflov«ns(ka pevska zveza v Beogradu. OcOikovancem prisrčno čestitamo, želja vseh prisotnih je bila, da se septet čimprej oglasi. Kakor smo izvedeli priredi septet v najkrajšem času v Poljčanah dobrodelni koncert, katerega čisti dobiček bo v prid šolski kuhinji za preskrbo tople hrane Siromašni šolski deci čez zimo.
fnzef^ko društvo v Krškem ima doi
V ta	so razsvetSfi cerkvico sv. Duha
KrSco, If. novembra
Te dni se je tevršila v Krškem svečanost, kakršne so zelo redke v zgodovini našega naroda. V zgodovinski cerkvici sv. Duha je v četrtek zjutraj izvršil dekan m mestni župnik g. Kurent v prisotnosti zar-stopnika Muzejskega draštva g. Otona Aumana razsvetitev (exsacrificacio). Najprej je blagoslovil še enkrat cerkvico in prisotne, nato pa je g. Auman izklesal vzi-dne plošče na vseh treh oltarjih. G. dekan je nato odnesel relikvije najprej iz glavnega oltarja, nato pa še iz stranskih. Svetinje so bile na spodnjih vzidnih postavkah, in sicer na glavnem oltarju le 6 cm, na stranskih pa 11 in 14 cm globoko. Relikvije so bile shranjene v začinjenih ovalnih pločevinastih dozah. Dasi so pričakovali, da bodo našli v vdolbinah, kjer so bile svetinje, kake dokumente, se to m zgodi-
IO'Po končani slovesnosti, ki je trajala komaj slabo uro, je želel g dekan Muzejskemu društvu, katerega vnet pobornik je. mnogo uspehov v novem domu ? »zročil ključe nekdanje cerkvice zastopniku Muzejskega društva g. Aumanu.
Nekdanja cerkvica sv. Duha je bila prvotno bolnišniška cerkev, zgrajena v 16. stoletju. Leta 1770. pa je prišlo cerkveno in bolnišniško posestvo v oskrbo grofa Ki-
Davorin Tancar 70letnik
Skromen, duševno čil in zdrav praznuje danes v krogu svoje družine ugledni jeseniški meščan, gostilničar in posestnik, g. Davorin Tancar svoj 70. rojstni dan. —
Naš jubilant je pristna gorenjska korenina, Jeseničan, kjer je dne 11. novembra 1869 zagledal luč sveta. Usoda mu ob rojstvu ni bila naklonjena, saj je kot sin rudarja — plavžarskega delavca živel precej bedno življenje. Po končani ljudski šoli je šel v orglarsko šolo, kjer se je izoblikoval za svoj poznejši napor in delo v javnosti. Tako ga najdemo pozneje kot or-ganista, poštnega sla, pevovodjo pri Sokolu Že leta 1910. pa je bil pevovodja tudi pri tedaj šele ustanovljenem pevskem društvu »Sava«, katero je še danes s svojimi uglajenimi glasovi in dobrimi pevci najboljše pevsko društvo na Jesenicah. Naš jubilant je posvetil vse svoje znanje in sile kulturnemu podvigu Jesenic. Nikdar se ni silil v prve vrste, vedno je bil samo mož dela in napredka. Olepševalno društvo je imelo najboljšega delavca v njem, on je zasadil kostanje vzdolž ceste od postaje do Sokolskega doma na obe strani, ki dajejo poleti prijetno senco Jeseničanom in tujcem. Bil je ustanovitelj »Pipčarskega kluba«, katerega dohodki so šli za najrevnejše Jeseničane.
Svojo življenjsko družico si je poiskal v Šenčurju in v svoji skromnosti in plemenitosti je znana »Tancarjeva mama«. S to družico si je uredil lično hišico na najbolj prometnem kraju Jesenic, kjer še danes vodita moderno restavracijo z daleč na okoli znano kuhinjo »Tancarjeve mame«. Bil je občinski odbornik ter je bil vedno prvi, kjer je bilo delo za procvit in napredek, a zadnji, kjer so se delile nagrade in priznanja Deloval je tudi v »Gostilniški zadrugi«, bil njen ustanovitelj, vodja in tajnik. Za zasluge na tem mestu je dobil priznanje pri »Združenju gostilničarjev« v Ljubljani v obliki lepe diplome. Poleg vseh teh del je bil še ustano-, vitelj Društva hišnih posestnikov na Jesenicah. Žena Ivana mu je redila štiri otroke, ki so danes vsi na uglednih mestih. Tako je sin Gustelj železniški zdravnik na Jesenicah, sin Vinko davčni kontrolor v Brežicah, ena hčerka poročena na Dunaju, Mici pa pridno pomaga svoji mami voditi kuhinjo in gostilniški obrat. Duševno čil in zdrav, s pesmijo na ustnah je naš jubilant prekoračil 70. leto svojega življenja. Delo njegovo je bilo plodno. Znana je njegova hiša kot zaščitnica najbednej-ših. Tu nikoli ne ve levica, kaj daje desnica v plemenitem lajšanju gorja podpore potrebnih. Jesen življenja naj mu poteka mirno ob strani njegove družice in otrok, pesem naj ga spremlja še mnogo, mnogo let!
— Korpulentnim in mlšičastim, pri katerih se pokazujejo znak! raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
__Ogt reg S. Pt 10474/31_
Direktor M. Mastnak slovi 60 letnico
Direktor dri. klasične gimnazije v Mariboru g. Martin Mastnak praznuje GOtet-nico rojstva. Slavi je nec je markantna oseba v vrstah naših bolnikov in nacionalnih kulturnih delavcev. S svojo ljubeznivo preprostostjo in podrobnim vzgojiteljskim delom si je pridobil mnogo priznanja in spoštovan j a.
Slavljenec, ki je ie ves mladostno im ponosno vzravnan, je bil rojen pred 60 leti kot sin kmečkih staršev v Drami j ah pri Celja. Po končanih srednješolskih študijah se je odločil za profesuro. Pred vojno je služboval na goriški gimnaziji, po vojni pa v Celju, dokler M bil spričo odličnih vzgojiteljskih m strokovnih sposobnosti imenovan aa dbektorja državne klasič-
ne gimnazije v Mariboru. Na to mesto j*
bil postavljen 5. sept. 1932. Odtlej vodi ta ugjedni srednješolski zavod z očetovsko skrbnostjo in mojstrsko spretnostjo. Izkazal se je zlasti v gospodarskem pogledu s posebnim ozirom na potrebe gimnazije, na preskrbo te* izpopolnitev učil ter zunanje stanje šolskega poslopja. Zaradi svoje korektnosti in pravičnosti uživa pri profesorskem zboru, pa tudi pri dijakih tople simpatije ter priljubljenost.
Direktor Martin Mastnak pa Ima mimo svojega poklicnega dela in težkih dolžnosti še zmerom dovolj časa za udejstvova-nje v krogu mariborskih nacionalnih in kulturnih društev. Med drugim je omeniti predvsem njegovo dragoceno sodelovanje v Jugoslovensko-bolgarski ligi in zlasti pri sokolstvu, saj je še zmerom navzlic šestim križem na krepkih ramenih telovadeč član Sokola in odbornik mariborske sokolske župe. Že v Gorici se je v predvojni dobi živahno udeleževal nacionalno prebujajo-čega se dela, ki ga je nadaljeval pozneje v Celju. Specialna slavijenčeva ljubezen pa so čebele in čebelarstvo, saj je znan kot izboren, umen čebelar.
Direktor M. Mastnak pa je tudi vzor skrbnega rodbinskega očeta. Iz srečnega zakona z ljubeznivo soprogo gospo Pavlino iz ugledne Mravljetove rodbine pri Sv. Križu na Vipavskem ima šest otrok, ki so po večini že vsi izšolani.
Naj bi bila slavljencu tudi v naslednjih desetletjih ohranjena tista svežost in mla-dostnost, s katero ga je priroda oblagpda-rila ob njegovi 60letnicil
delavnega moža
V Nabrežini slavi svojo 70-letnico g. Martin Okretič, ki ima za seboj življenje velikih naporov, a tudi lepih uspehov; Kot sin malega kmetica se je rodil 10. novembra 1869. v Kostanjevici na Krasu, a se je, čeprav ni imel razen ljudske šote nobene izobrazbe, s svojo prirojeno nadarjenostjo povzpel celo do izumitelja Izu-
čil se je za kolarja, defcd kot fcolarski pomočnik nekaj let v Trstu, potem pa se je Rreselil v Nabrežino, kjer si je popolnoma sam napravil moderno kolarrfoo delavnico. Sam si je sezidal tudi hiša pozneje pa si je. ko je dobil na posodo nekaj denarja, uredil mlin. Vse, kar je bOo iz lesa in železja, je sam napravil in celo star motor, ki ga je nekje kupil, je preuredil za svoj obrat Pozneje je začel izdelovati razne stroje za mlinsko stroko. Izumil je stroj za čiščenje žita in luščenje ječmena ter dobil zanj diplomo na neki razstavi v Italiji. Pet kmečkih mlinov je sam napravil, oziroma uredil: dva na Krasu, tri pa v Bosni. Po svetovni vojni je bival 7 let v Jugoslaviji, nekaj časa na Gorenjskem. ootem pa je bil kot strokovnjak za ureditev mlinov povabljen v Bosno. Tam je napravil kar tri mline in je eden od njih na posestvu usmiljenih sester blizu Sarajeva. Iz Bosne se ie vrnil domov, kjer se še danes v visoki starosti bavi z raznimi tehničnimi napravami ter uživa kot veščak in dober gospodar velik ugled. Nai bi ea spoštovan ie rojakov in delo veselilo še mnogo zdravih, srečnih let!
— V. K.
70 let Marije Gaberikove
Beograd, 11. novembra Danes na Martinovo nedeljo praznuje cfrioT^ri^seHetrtico svojega rojstva dobra Gphrrknva mama, ki preživlja jesenske dneve svojega življenja *>ečiidel v Beogradu v krogu svoiih otrok. Ne zamudi pa nobeno leto prilike, da obišče domače kraje. s katerimi ima stalno zvezo tudi po našem »Jutru*, ki redno prihaja v njeno hišo.
Mainoveiše vesti
na
»m
Din 2750.-
Prodaja tudi na obroke
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevni
popularni super na mesečne obroke
od Din 180*-
RADIO r. z. o. z^ LJUBLJANA, Miklošičeva e. 6, RADIOV AL — LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTON BREMEC — CELJE, MUdoS-
čeva uL 2, L. LUSICKY, MARIBOR, Koroška c. 1L
Jubilantka je bila rojena v Loki pri Mengšu 1869. Že kot mladi deklici so ji stare vaške mamice prerokovale, da ne bo dolgo tlačila trave, ker je bila vedno zelo rahlega zdravja. Pa je z 18. letom vseeno primahala v Ljubljano v službo. Tam je pozneje spoznala svojega življenjskega druga, ki ga je tudi življenjska pot prived-
la b Vrhpotja pA Morevčoh. W svojem 26. leta je postala Je vzorna ženica in samostojna gospodinja. S svofiza možem Francem GabrŠkom, državnim nameščencem sta preživeta dobre tn slabe čase. Imela sta sedem otrok, od katerih živita samo še dva. Najstarejšega strta Franceta, praporščaka, je zatekla smrt teta 1916 na italijanski fronti, sin dr. Miha je fin. svetnik r ministrstva financ, kjer službuje tmS hčerka Mira. Savljettka je vse svoje življenje posvetila samo svoji dražim. Najtežji udarec ji je bila izguba ljubljenega ona Franceta teta 1916, druga izguba pa je bila smrt predobrega soproga leta T93L Vse križe in težave je vedno prenašala s samozatajevanjem in srčnostjo ter s svojim blagim srcem bila vedno pripravljena nuditi pomoč vsakemu, ki se js zatekel k njej.
Naj oBve r meseffa In zadovotjnosti 9s nadalje lepe dneve naša dobra Gabrškova mama v krogu svojih dragih, to je iskrena želja im čestitka k njeni 70letnici od vseh, ki poznajo njeno dobro srce.
Zagonetna ljubezenska žaloigra
Maribor, 11. novembra.
V Maarfijor je prispela vest o pretres-l£vi žaloigri, ki se je odigraža v glebeko-vem domu v Jareninskem doto. Tam so našE v šupft ustreljena 25-ietnega šoferja Vekcelava šlebeka, ki je bil usiužben pri trgovcu Perku na Pesnici, in njegovo voijenko, uedužbeno istotam.
Med šlebekom in njegovo tovuijeuko je bik) že dalje časa ljubezensko raesnerja. Pred nekaj dnevi je morala šiebekova voljenka po novo sfkržbeoo knjigo v svojo domovno občino Omurek. šlebek se je ponudil, da jo popelje tjakaj na svojem kolesu. Odpeljala sta se, in ko ju tal dni ni bilo nazaj, se je to zdelo domačmam zelo čudna Zaradi tega so sporočili zadevo orožnlikom in svojcem obeh nesrečneže«. Začeli so ju iskati m so ju našli v šupt pri domačij Vekoslava šlebeka v Jare-ninskem dahi. Skrivnost, kako se je odigrala žaMigra. sta oba nesia s seboj v! grob. Ugotovljeno pa je, da je šlebefc s samokresom naprej ustrelil svojo izsvo-ljenko, nato pa sebe. V zvezi s tem dogodkom, kakršnega v jareninski otaHcI že dolgo ne pomnijo, krožijo med ljudmi najrazličnejše govorice.
Postani in ostani ilam V odnikoue dr mJ&e*
Gospodarstvo
Rudarsko In topilnisko delavstvo v Sloveniji in ostali državi
2e ponovno smo na tem mestu opozorili na neenak razvoj gospodarske delavnosti v Sloveniji in v ostali državi. Na podlagi statistike zavarovanih delavcev pri krajevnih organizacijah Suzorja smo ugotovili, da je Število zavarovancev pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani šele doseglo stanje iz najboljšega leta pred nastopom gospodarske krize, med tem ko je v ostali državi število zavarovancev že znatno večje nego je bilo pred gospodarsko krizo. Vse to nam dokazuje, da Slovenija v svojem gospodarskem razvoju vedno bolj zaostaja za ostalo državo in da postaja zlasti njen delež v celotni industrijski produkciji vedno manjši.
Kakor je znano, pa ss statistika okrožnega urada odnosno Suzorja ne nanaša na rudarsko in topilniško delavstvo, ki je zavarovano pri bratovskih skladnicah. V rudarstvu in topilništvu pa je razlika nasproti zadnjim letom pred svetovno gospodarsko krizo še mnogo večja. Znano je, da število rudarskega in topilniškega delavstva v Sloveniji še vedno hudo zaostaja v primeri z letom 1929, medtem ko se je v ostali državi zelo povečalo; to povečanje pa ni zgolj posledica otvarjanja novih rudnikov v zvezi z odkritjem novih ležišč rude (zlasti v Bosni in Srbi
Glavna bratovska skladnica:
Beograd Sarajevo Split Zagreb Ljubljana
V	primeri z letom 1929. se je število zavarovanih rudarskih in topilniških delavcev lani na področju glavnih bratovskih skladnlc v Beogradu, Sarajevu in Splitu povečalo za 20.248 ali za preko 60%. Na področju ljubljanske bratovske skladnice je bilo ob koncu leta 1938 za 2470 ali za skoro 16% manj rudarskih in topilniških delavcev nego leta 1929, na področju zagrebške bratovske skladnice pa za 1084 manj ali za 16.6%.
V	najslabšem letu 1933, ko je gospodarska kriza dosegla svoj višek, je bilo na področju Glavne bratovske skladnice v Ljubljani samo 10.546 zavarovanih rudarskih in topilniških delavcev, to je za 32% manj nego v letu 1929. Na področju glavne bratovske skladnice v Beogradu je v istem razdobju število zavarovancev nazadovalo le za 12.5%, na področju glavne bratovske skladnice v Sarajevu pa le za 9.5%.
To občutno nazadovanje članstva je povzročilo znane finančne težkoče pri glavni
znatni meri tudi povzročeno z raznimi ukre pi, ki so imeli za posledico, da se je delež Slovenije v celotni rudarski in topilniški produkciji zelo zmanjšal. Tu je predvsem omeniti dobave premoga za državne železnice, ki so pred gospodar, krizo krile znaten del potrebe v rudnikih dravske banovine. V letih krize je železniška uprava pričela postopno reducirati delež premogovnikov iz dravske banovine pri oskrbi železnic s premogom, in sicer v korist premogovnikov v Bosni in Srbiji. Ti ukrepi so povzročili hud udarec predvsem delavstvu v slovenskih premogovnikih. Na drugi strani pa je v tej zvezi omeniti tudi for-siran razvoj železarske industrije v Bosni, zlasti z velikimi investicijami v državni železarni v Zenici.
Kakšne posledice je imel ves ta razvoj na zaposlenost rudarskega in topilniškega delavstva, nam kaže primerjava števila zavarovanih rudarskih in topilniških delavcev v letu 1929 in 1938. številke, ki jih tu navajamo, so objavljene v statističnih letopisih državnega statističnega urada, število zavarovanih rudarskih in topilniških delavcev je znašalo ob koncu lanskega leta v primeri s stanjem ob koncu leta 1929 pri posameznih glavnih bratovskih sklad-
temveč je v	nicah, kakor sledi:		
konec	konec		
1.1929	1.1938	razlika	v %
19.244	31.171	+ 11.927	+62.0%
11.222	18.911	+ 7.689	+ 68.5%
1.248	1.880	+ 632	+50.5%
6.532	5.448	' — 1.084	—16.6%
15.587	13.117	— 2.470	—15.9%
bratovski skladnici v Ljubljani, ki je imela ob koncu leta 6853 upokojencev In drugih rentnikov, to je 52% vseh aktivnih članov. Pri vseh glavnih bratovskih skladnicah je bilo ob koncu leta 1938 razmerje med aktivnimi člani ter upokojenci ter rentniki naslednje:
Glavna brat. aktivni upokojenci
skladnica člani in ost. rent. v % Ljubljana	13.117
Split	1.880
Sarajevo	18.911
Zagreb	5.448
Beograd	31.171
Gornje številke o razmerju med aktivnimi člani ter upokojenci in rentniki, nam kažejo, kakšne dalekosežne posledice je imelo zmanjšanje zaposlenosti v rudarstvu za finance Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Poleg tega pa je važna ugotovitev, da je leta 1929 odpadlo na Slovenijo še 29% vsega rudarskega in topilniškega delavstva, lani pa le še 18.6%.
6.853	52.0%
693	36.8%
3.978	21.1%
978	18.0%
3.320	10.6%
Povečanje trgovinskega prometa med Italijo
in Anglijo
V zapadnoevropskih gospodarskih kro-gih so vzbudila veliko pozornost gospodarska pogajanja med Anglijo in Italijo, ki so te dni dovedla do sklenitve prijateljskega agreementa in ustanovitve stalnega angleško-italijanskega gospodarskega odbora, ki bo po vzorcu slične francosko italijanske ustanove sproti urejeval tekoča vprašanja medsebojnega blagovnega prometa. V sklenjenem sporazumu so tudi v glavnem postavljene naloge, ki jih bo morala v kratkem rešiti ta mešana komisija.
Gre predvsem za oskrbo Italije s surovinami, zlasti s premogom, ker ni računati s tem, da bi mogla Nemčija stalno kriti vso italnjansko uvozno potrebo in se nemški ter poljski premog zaradi blokade ne more prevažati v Italijo po morju. Tudi druge surovine bo Anglija v povečanem obsegu dobavljala Italiji. Vzporedno bo prišlo do povečanja uvoza italijanskega blaga v Anglijo, zlasti tipičnih italijanskih izvoznih predmetov, kakor je južno sadje
in nekaterih industrijskih izdelkov. Drug problem, ki obstoja v gospodarskih vprašanjih med obema državama, je vprašanje potrebnega ladijskega prostora za medsebojni promet. Ker je angleška trgovinska mornarica zaradi uvedbe convoyev (skupnih voženj trgovskih ladij v spremstvu vojnih ladij) in daljših prometnih prog zelo angažirana, bodo za potrebe blagovnega prometa med Anglijo in Italijo po potrebi v večjem obsegu angažirali tudi nevtralne ladje Nadalje je važno tudi vprašanje angleških remboursnih kreditov. Doslej je znaten del italijanskega uvoza iz Anglije in angleških dominionov financiral londonski trg z remboursnimi krediti S pričetkom vojne je londonski trg odpovedal vse te kredite Po sedaj doseženem sporazumu in glede na popolno nevtralnost Italije smatraio sedai Angleži, da ni povoda, da se ne b: obnov?iJ ^'"^nji kreditni odnošaji.
V novembra se je obtok bankovcev zopet zmanjšal
Izkaz Narodne banke od 31. oktobra je, kakor znano, zabeležil povečanje obtoka bankovcev zaradi večjih potreb Ob koncu meseca, in sicer za 234.3 na 9244.3 milijona din. Najnovejši izkaz od 8. novembra pa zaznamuje zopet zmanjašanje za 71.9 na 9172.4 milijona din (lani 6841.4). Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se povečale obveznosti na pokaz za 76.1 na 1622.4 milijona din (lani 222.6); med temi obveznostmi na pokaz zaznamujejo privatni žirovni računi sicer zmanjšanje za 2.5 na 982.4 milijona din, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so narasle za 75.4 na 607.3 milijona din.
Zlata podlaga je v prvi četrtini novembra za malenkost narasla na 1987.0 milijona stabilizacijskih din (lani 1892.9) v stvarni vrednosti 3179.3 milijona din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, pa so se zmanjšale za 10.3 na 605.6 milijona din (lani 449.8).
Menična in lombardna posojila, ki so ob koncu novembra dosegla najvišje stanje 2572.5 milijona din, so v prvi četrtini novembra nazadovala za 67.8 na 2504.7 milijona din (lani 1875.6). To zmanjšanje posojil bi v znatnejši meri povzročilo skrčenje obtoka bankovcev, če se ne bi istočasno povečala postavka posojila finančnemu ministrstvu na podlagi posebnih blagajniških zapiskov za narodno obrambo, in sicer za 58.0 na 663.5 milijona din.
Glede na stvarno vrednost zlatega zaklada v višini 3179.3 milijona din je znašalo 8. t. m kritje obtoka bankovcev od obveznosti na pokaz 29.45% (prejšnji teden 29.46°/o).
Gospodarske vesti
«= Vprašanje bosanskih predvojnih posojil v Nemčiji. 2e o priliki majskega zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora so bila predvidena pogajanja glede ureditve vprašanja bosanskih predvojnih posojil. Obveznice teh posojil so po večini v bivši Avstriji, v Ceško-Moravski in Nemčiji. Sedaj poročajo z Dunaja, da bo o ureditvi teh posojil razpravljala posebna komisija, ki se bo sestala sredi novembra v Beogradu. Gre za posojila iz leta 1895. 1898, 1902 m 1914 y nominalnem znesku 171 milijonov kron
= Direkcija za zunanjo trgovino bo v kratkem ustanovljena. V zadnjem času st je ponovno čulo, da je načrt za ustanovitev posebne direkcije za zunanjo trgovino naletel na težkoče in da se direkcija morda sploh ne bo ustanovila. Po najnovejših informacijah lz Beograda, pa so težkoče odstranjene in bo prišlo do ustanovitve te direkcije v najkrajšem času. Za ustanovitev potrebne uredbe so že izdelane. Njihova stilizacija pa je zahtevala mnogo časa, ker je bik) treba upoštevati interese raznih čini teljev. Spremenjene razmere, ki so nastopile v zunanji trgovini, in nove naloge, ki so stopile v ospredje, zahtevajo, da se vodstvo, kontrola in deloma tudi sami trgovinski posli koncentrirajo v eni državni ustanovi. Že doslej je država vršila, svoj vpliv na našo zunanjo trgovino, vendar so bile kampetenee razdeljene na zunanje ministrstvo, trgovinsko ministrstvo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Prizad in Narodno banko. Vse te kompe-tence naj se sedaj združijo v direkciji za ■zunanjo trgovino.
*™ Razprava v bencinskem odbora. Včeraj dopoldne je bila v oddelku za carine v finančnem ministrstvu pod predsedstvom načelnika dr. Pavliča druga seja odbora za nadzorstvo in določevanje prodajnih cen bencinske mešanice. Nadaljevali so z razpravo o vprašanju povečanja odstotka alkohola v bencinski mešanici, kakor tudi o analizi prodaje čistega bencina v državi. Poleg rednih članov odbora so se seje udeležili kot eksperti predstavnik ministrstva za gozdove in rudnike dr. Nikolič, univerzitetni prof. dr. Po-povič, predstavnik inšpekcije narodne obrambe ter dva predstavnika lesne destilacije iz Tesliča. Odbor bo nadaljeval s svojim delom v ponedeljek, ko bo izdal potrebne sklepe.
= Uvedba kontrole nad izvozom živine in živinskih proizvodov v nAglijo in Francijo. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres je izdal naslednji odlok: Na podlagi § 1. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov, nadalje § 1. pravilnika o kontroli izvoza živine ter členov 1 in 7 uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine odločam, da se izvoz živine in živinskih proizvodov v Anglijo in Francijo postavi pod nadzorstvo Zavoda za pospeševanje zunanje, trgovine.
| = Razširjenje izvoznega odbora pri Narodni banki. Finančni minister je izdal odlok, ki določa, da se izvozni odbor pri Narodni banki razširi s tem, da pdde v odbor še predstavnik finančnega ministrstva (načelnik carinskega oddelka) in en predstavnik kmetijskega ministrstva.
= Trgovinska pogajanja s Svioo ie niso
končana. Zadnje dni se je mudila v Beogradu švicarska trgovinska delegacija zaradi nadaljevanja trgovinskih pogajanj, ki so se pričela že pred tedni in so takrat dovedla do sporazuma o izvozu živine v Švico. Ker je morala švicarska delegacija zopet odpotovati, bodo nadaljnji razgovori kasneje, bodisi v Beogradu ali pa v Bernu.
= Obrt brivcev in frizerjev. Ban dravske banovine je razveljavil svojo odločbo od 26. januarja 1937, ki je določala, da se brivska in frizerska obrt iz točke 58. § 23. obrtnega zakona ločita za območje izvest-nih občin v sorodni obrti. Glede na razveljavi j en je te odredbe sta označeni obrti na območju dravske banovine istovrstni.
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je nova tvrdka Edmund Heintz, trgovina z lesom na veliko v Mariboru. — Pri tvrd-ki Avtomatični buffet »Daj-Dam«, družbi z o. z. v Ljubljani, je izbrisan zaradi smrti poslovodja Franc Oset, vpisana pa je po-slovodkinja Justina Zupanova, trgovčeva soproga v Ljubljani. — Pri Splošnem Jugo-slovenskem bančnem društvu d. d. v Beogradu, podružnici v Ljubljani, je vpisan direktor Georg Saal iz Zagreba. — Pri Srednje evropskih rudnikih d. d. The Central Evropean Mineš Limited v Mežici je izbrisan dosedanji reprezentant in pooblaščenec za podpisovanje tuzemske podružnice Jurij Bargate, vpisan pa Geoffrey Mark Leader, generalni ravnatelj in rudarski in-ženjer v Londonu, sedaj v Mežici, kot generalni pooblaščenec ln zastopnik, pooblaščen za samostojno podpisovanje podružnice. — Pri tvrdki Kregar & Co, družbi z o. z. v Ljubljani, je izbrisan poslovodja Anton Tiran, vpisan pa poslovodja Aleksej Kregar, akademik v Ljubljani. — Tvrdka »čebila«, družba z o. z. v Kočevju, je pre-
šla v likvidacijo (likvidator Anton Kajfež, trgovec v Karlovcu).
— V likvidacijo je prešla Perutninarska registrirana zadruga v Ljubljani, i = Licitacije.' Dne 14. novembra bo pri Zavodu za izdelavo oblačil za vojsko v Beo-i gradu pismena licitacija za dobavo stroja za vulkanizlranje ter medeninastih linij 20. t m. pa za dobavo dveh krojaških strojev. Dne 13. novembra bo v pisarni komande ' 37. pešadijskega polka v Ribnici licitacija za oddajo čiščenja dimnikov. Dne 22. t. m. bo v ekonomskem odd. gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo zimskih ognjegasnih delovnih oblek, plaščev in obutve.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 13.08 milijona din j nasproti 6.96, 10.46, 9.80 in 9.17 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu je povzročila pozornost ponovna oslabitev angleškega funta in francoskega franka, ki sta v primeri z oktobrom popustila za 4J'/». Včeraj pa je curiška borza zabeležila zopet malenkostno okrepitev devize London od 17.10 na 17.20 in devize Pariz od 9.70 na 9.75
Devtoe
Curih. Pariz 9.75, London 17.20, New York 446, Bruselj 72, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 177.25. Stockholm 106.25, Oslo 10130, Kobenhavn 86.12.
Blagovna tržišča
Živina
+ Mariborski svinjski sejem. Dne 10.
novembra so prignali okoliški kmetje 179 svinj, prodali pa so jih 80. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 70 do 85 din, 7 do 9 tednov stari 90 do 120, 3 do 4 mesece stari 130 do 210, 5 do 7 mesecev stari 270 do 390, 8 do 10 mesecev stari 395 do 490, 1 leto stari 680 do 870 din. Svinje so se prodajale po 6—8.50 din za kg žive teže in po 8—11 din za kg mrtve teže.
Predsednik vlade Dragisa Cvetkovič o JRZ in perečih političnih zadevah
V petek zvečer je govoril predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič na konferenci JRZ v Beogradu. Podal je pri tem politično poročilo, ki je tudi za širšo javnost zanimivo. Protestiral je predvsem proti onim, ki dol-žijo JRZ, da je etablirala svojo diktaturo v državi, in je pri tem med drugim izvajal:
»Imeli smo diktaturo, ki ji je bil na čelu s svojo veliko avtoriteto pokojni kralj, pa navzlic vsem plemenitim ciljem ln dobrim stremljenjem ni mogla rešiti osnovnih državnih in narodnih problemov. Tudi če ne bi bilo marsejskega dne, bi bili dobili spremembo v našem notranjepolitičnem sistemu. če t>a narod ni hotel sprejeti diktature , kako naj bi sprejel diktaturo ene turne stranke? Toda pri ljudeh, ki so prej vodili JRZ, nI bilo razumevanja za to. Obstojala je klika, ki je silila vodeče osebnosti v stranki neprestano na slabo pot.«
Predsednik Cvetkovič je opozarjal na razne govore dr. Stojadinoviča in njegovih sodelavcev, ki so vsi naravnost bežali od resnice in bili polni onega, kar je črno in nezdravo. JRZ je imela slabo organizacijo. Zapuščala je svoj lastni program. Vodila jo je klika po slabi poti in njeno mladinsko organizacijo so imeli v rokah pokvarjenci. Gosp. Cvetkovič je zlasti opozoril na znano beograjsko kasarno omladine JRZ. Napovedal je, da je JRZ v popolni reformaciji in da bodo sledila nadaljnja dejanja v smeri pomirjenja ln ureditve nagih notranjih odnošajev.
Sporazum s Hrvati — je dalje izvajal
predsednik vlade — je bil najpotrebnejši kruh za državo, Srbskega vprašanja ni treba reševati, saj bo srbsko ozemlje vedno srbsko. Ni politika na odgovornem mestu, ki bi mogel in smel napraviti kaj drugega, nekaj, kar bi bilo proti interesom srbskega naroda. Zato se je treba najenergičneje postaviti proti onim, ki danes brez potrebe zvonijo k alarmu. Interesi zdrave Jugoslavije zahtevajo popolno enakopravnost za Srbe, Hrvate in Slovence.
Politični zakoni še niso sprejeti. Del teh zakonov je že gotov, ostali pa bodo v kratkem končani. Ko se rešujejo tako velika vprašanja in problemi, ni mogoče drveti, temveč se mora postopati pametno, da se s preveliko naglico ne poruši ono, kar predstavlja moč državne celote. Kar se tiče govoric o incidentih na Hrvatskem, je treba vedeti, da je v takih prehodnih stanjih marsikaj mogoče. Toda vlada izvaja energične ukrepe in na Hrvatskem energično čistijo deželo teh elementov. Dr. Maček se v tem oziru popolnoma strinja s predsednikom vlade.
Glede svobode tiska je poudarjal predsednik vlade, da se anonimnih izjav ne bo smelo več objavljati. Kdor se skriva za anonimnimi letaki, ni mož. Novi tiskovni zakon bo zato ukinil vsako anonimnost in ne bo dovolil osebnih žalitev. Kdor se danes pritožuje, da tisk ni svoboden, nima prav. Kar se tiče zborovalne svobode, pa je že danes popolna. »Zborujte in govorite, kolikor hočete«, je dejal predsednik vlade navzočim delegatom beograjskih organizacij JRZ.
Nove politične akcije v Sloveniji
»Zakaj slovenski politični krogi vprašanje banovine Slovenije sedaj ne smatrajo za tako nujno, kakor pred mesecem dni« — tak. je naslov članka, ki ga objavlja beograjska »Politika« od svojega ljubi janskega poročevalca. Informacije poročevalca izvirajo očividno iz vodilnih krogov slovenske JRZ in so zato prav zanimive.
Poročevalcu »Politike« so zatrjevali, da so vladni krogi želeli, da bi se istočasno s prenosom kompetenc na banovino Hrvatsko izvršil tudi prenos kompetenc na slovensko banovino. Toda s forsiranjero prenosa na banovno Hrvatsko so se zavlekle priprave za prenos kompetenc na slovensko banovino. Poleg tega so izvest-ne hrvatske vodilne osebnosti naprosile danes merodajne politične osebe iz Slovenije, naj se prenos kompetenc na slovensko banovino ne forsira, dokler ne bo gotov prenos za Hrvatsko, ker hrvatska javnost zahteva, da se prenos na bansko oblast v Zagrebu čim preje izvrši. Baje zato se vprašanje prenosa kompetenc na Slovenijo v zadnjem času ni forsiralo. Razen tega so izvestni notranjepolitični, a posebno še zunanjepolitični momenti spremenili položaj glede hitrega prenašanja kompetenc na slovensko samoupravo. Pojavilo se je celo mišljenje, da bi se vprašanje Slovenije odložilo in reševalo šele istočasno z vprašanjem ostalih pokrajin, torej istočasno z organizacijo srbske samouprave, odnosno s splošno državno preureditvijo. Ljubljanski krogi JRZ mislijo tudi, da bi bilo najbolje, če bi se organizacija slovenske samouprave izvršila brez parlamenta in bi potem narodno predstavništvo samo še potrdilo "'zvršeni čin. Toda tudi ljubljanski krogi JRZ pripuščajo možnost, da ta problem ni tako enostaven, temveč da je »povezan z drugimi okol-nostmi, od katerih je odvisno, po kakšnem potu se bo izvršil ta važni državni posel.«
Poročevalcu »Politike« so zatrjevali tudi to, da so domači odbori JRZ že vse pripravili za bodočo banovino Slovenijo, celo voliln? zakon, ki je baje tako moderen, da bo vseboval splošno in direktno volilno pravico in tajno glasovanje. Glasovanja se bodo mogle udeležiti tudi manjšine...
Poročevalec zaključuje svoje informacije, da politični krogi, s katerimi je govoril, ne pričakujejo skorajšnjega prenosa kompetenc na banovino Slovenijo.
Iz poročila »Politike« sledi torej prvič, da so glavni povzročitelji odgoditve vpra- j šanja banovine Slovenije prav za prav Hrvati! Drugič, da se danes še ne ve, kdaj
bo to vprašanje postalo aktualno, in tretjič, ds je vezano s problemom preureditve celokupne države. Kar se tiče podrobnosti o načrtu volilnega zakona, ki so ga baje izdelali bivši poslanci JRZ, je informacija nekoliko nerazumljiva. V Sloveniji imamo samo eno manjšino, to je nemško. Drugih ne poznamo. Morda je kdo mislil na jugoslovenske nacionaliste, ki jih sicer časopisje iz Kopitarjeve ulice stalno Izključuje iz občestva slovenskega naroda, pa jim hočejo sedaj dati manjšinsko zaščito. Mi pa vendar menimo, da so gospodje, ki so dajal-' informacije o manjšinah, mislili na proporc...
Pri zaprtju stolice
deluje izvrstno, ugodno in orez draženja voda vrelca Donat. To vodo je treba piti hladno, najprej zjutraj in sicer na tešče ter nato še približno pol ure pred vsako jedjo po 200—300 g V teh primerih je treba vodo hitro izpiti!
Beležke
Predsednik Peter Živkovič pri ministra Budisavljevicu
Kakor smo že poročali, je minister dr. Budisavljevič v svojstvu preusedndttca SDS obiskal predsedn ka JNS Petra Živko-viča. V petek je predsednik živkovič vrnil obisk ministru dr. Budisavljeviču. Pri obeh obiskih sta ostala oba politična voditelja v daljšem razgovoru.
Volilni zakon za hrvatski sabor pred sankcijo
Kakor poroča glasilo dr. Mačka, je hrvatski ban ob svojem zadnjem obisku v Beogradu predložil kraljevemu namestnl-štvu v sankcijo volilni zakon za hrvatski sabor. Po zagrebških informacijah je ta volilni zakon zgrajen na sistemu okrožnih list s tajnim glasovanjem in proporcem. Volilna oblast je sodnija. Hrvatski sabor bo Imel 100 poslancev. Glede obsega volilnih okrožij so do zadnjega obstojali dve mišljenji. Po prvem naj bi okrožja obsegala približno 10 srezov, po drugem mišljenju pa naj bi bila okrožja mnogo večja to bi jih bilo samo okrog pet v banovini Hrvatski.
O četrti banovini
Z ozirom na velika nasprotstva, ki so nastala tudi v JRZ zaradi posebne četrte banovine Bosne in Hercegovine, piše »Hrvatski dnevnik«, da bo za razvoj političnega položaja vsekakor zanimivo, kako bo sedaj reagirala skupina ministra dr. Kule-noviča, ki je podpredsednik JRZ. »Hrvatski dnevnik« misli, da dr. Kulenoviču ne bo preostalo drugega, kakor da se pridruži večini JRZ, ki je proti avtonomiji Bosne, ali pa da izven JRZ kot predsednik muslimanske organizacije brani svoje mišljenje.
Organ ministra dr. Markoviča »Delo« pa zopet opozarja, da bodo ta vprašanja urejena tako, kakor bo to hotela večina Srbov, Hrvatov to Slovencev. Zato je treba čakati na narodno predstavništvo. Medtem je glasilo bosanskih muslimanov »Pravda« v posebnem članku v celoti sprejelo stališče dr. Kulenoviča in izrazilo prepričanje, da muslimani od tega programa ne morejo popustiti.
Anketa o naših železničarjih
Prometni minister inž. Beslič je sprejel v petek veliko deputacijo želenzičarskih organizacij, ki mu je predložila spomenico o težkih službenih, materialnih to zdravstvenih prilikah železničarskega uslužben-stva. Minister je na razlage deputacije odgovoril, da mu je težko stanje naših železničarjev že dobro znano, zboljšanje tega stanja pa na žalost ni samo v njegovih rokah. Obljubil je, da se bo v vladi zavzel za čim povoljnejšo rešitev. Pristal je na predlog, da se Izvrši podrobna anketa o delovnih pogojih to o zdravstvenem stanju železniških uslužbencev. Obljubil je tudi, da bo čimprej uredil spremembo in spo-polnitev pravilnika o postranskih prejemkih železničarjev. Odobril je predlog, da sodelujejo pri izdelavi novih zakonov, uredb in pravilnikov tudi strokovne železničarske organizacije. Delegacija se je ministru zahvalila v pričakovanju, da bodo njegove obljube čim prej izpolnjene.
En jezik, dva slovarja
»Hrvatska straža« poroča, da je »Hrvatsko vseučiliško društvo« predlagalo Jugoslovenski akademiji v Zagrebu, naj preneha iz tadiajanjem dosedanjega srbeko-ha--vatskega slovarja, ki ga je urejeval pokojni profesor dr. Maretač. Namesto njega naj bi izdajala v naprej samo hrvatsiki slovar. Hrvatsko vseučiliSko društvo je res izvolilo poseben odbor, ki bo skrbel za čistočo hrvatskega jezika. Poleg tega bo pripravljal ta odbor še gradivo za izdajo posebnega slovarja s klasično hrvaščino.
Zanimive informacije o slovenski banovini
V zadnjem času smo objavili več poročil o akcijah, ki stremijo za novimi političnimi organizacijami v Sloveniji Svoj čas je obstojalo takozvano »kmečko-delavsko gibanje«, katerega ooedini voditelji pa med seboj niso bili složni. Povrh so v tem gibanju dobivali vedno večjo premoč lev čarski elementi. Nastale so razne lokalne frakcije. Kot nekaka nepolitična organizacija tega gibanja je bilo v Mariboru ustanovljeno društvo »Kmetska prosveta*. ki pa je razen začetnega programa pokazalo prav malo življenja lz Maribora se je nekaj časa širila deviza »v levo« in to od ljudi, ki so po svojem položaju in mišljenju vse prej ko levičarski, a so podlegli trenutnim impresijam. Končno se je na Štajerskem poskušal polastiti vodstva nekakega kmečkega pokreta znani Pavle Hrovat, ki je sklical pred tedni v Ljutomeru konferenco, o kateri smo tudi v »Jutru« poročali. Najbolj vidne osebnosti na tej konferenci so bili bivša poslanca dr. Dobovišek in Pevec, celjski lekarnar Gradišnik in župnik Povše iz Klanj ca na Hrvatskem Konferenca ni imela pozitivnih uspehov, temveč je celo »gibanje« le še bolj kompromitirala. Na Štajerskem so voditelji ljutomerskega sestanka tudi zelo poudarjali svoje protiljubljanako in »protikranjsko« stališče. Celoten vtis vseh njihovih akcij pa je ta, da gibanja, o katerem so govorili, prav za prav ni nikjer, razen v njihovih i^avah in govorih.
Na Kranjskem obstoja stara skupina, ki jo vodi dr. Lončar. Spomladi je ta skupina imela v Zagrebu sestanek, na katerem Je bila sklenjena ustanovitev posebne kmečke stranke. Za predsednika pripravljal-uega odbora je bil določen posestnik z
Dolenjskega g. 5pehar. Toda tucR ta se je pričela zelo intenzivna levičarska akcija, ki je pod geslom »Kmečko-delavsske zveze« skušala dobiti organizacijo v svoje roke. Iz pojasnila, ki smo ga objavili iz vodilnih vrst dr. Lončarjeve skupine o sestanku pri »Levu« v Ljubljani, izhaja, kako so levičarski elementi poskušali pretvoriti in izkoristiti ta sestanek po svojih lastnih načrtih. Pri tem je prišlo do razčiščenja Dr. Lončarjeva skupina, ki se je zbirala svoj čas okoli tednika »Slovenska vas«, je prekinila vsako zvezo z elementi, ki so poskušali organizacijo speljati »levo« ter ustanoviti nekako ljudsko fronto pod svojim vplivom. Dosedanji tajnik g. Bralko je odšel, a pridružil se mu je tudi del svoječasno v Zagrebu izvoljenega odbora z g. Speharjem na čelu. Ta skupina se poskuša sedaj organizirati kot »Kmečko-delavska zveza«, grupa dr. Lončarja pa pripravlja posebno kmečko stranko. K tej skupini so pristopili tudi tako zvani »mla-dokmetijci«. To ime je naši politični javnosti novo in se prav za prav ne ve, kdo pripada tej skupini Zatrjuje se, da jo tvori ljubljanski odvetnik dr. Viktor Maček z nekaterimi svojimi prijatelji Bilo je mnogo poskusov, da se za te politične akcija angažira tud Zveza kmečkih fantov ki deklet, ki pa je kot nepolitična prosvetna in stanovska organizacija do sedaj znala ohraniti svojo strankarsko neodvisnost. Upati je, da ji bo to tudi v prej uspela
Danes bo v Zagrebu posvetovanje_
pine okrog bivše »Slovenske vasi« o možnostih ustanovitve posebne kmečke stranke. Predsednik pripravljalnega odbora je znani kozjanski agitator g. Jevčnik.
/
Gore so vabile...
Plezalna doba, ie za nami
Spet je minila doba plezanja, doba preskušanja in merjenja telesnih sil in sposobnosti, doba, ki ni bila planincem ravno najbolj naklonjena z vremenom.
2e v zgodnjih pomladnih dneh, ko je prvo solnce ogrelo pečevje v nižini in ga sprostilo belega oklepa, se je začelo plenilsko življenje v šmarnogorskih Pečeh, zlasti na Turncu. Tu se je mladina pripravljala za podvige v visokih gorah za dosego vrha po nenavadni, mladini svoj- „ stveni poti v svet doživetij, dejanj, lepote ki romantike.
raizskovanje te gore z vzponom po južno-zapadnem stebru. Vzpon je bil zelo težaven.
Na Vel. Tičarico sta se iz doline Sedmerih jezer povzpela po deveturnem plezanju dva Bohinjca. Kaže, da sta bila prva v preplezani smeri. Omembe vreden je Brojanov vzpon na Stenar po vzhodnem stebru. Izredno težka pot ga je vodila iz dna naravnost na vrh Malega Stenarja preko ogromnih plošč in previsov. V Hor-novi smeri v vzhodni steni Jalovca, ki je bila letos ena izmed najbolj obiskanih
Kranjska gora s Prisojnikom
V	maju Je ptesgsdee presenetila vest o velikem uspehu kamniških plezalcev. Visoka, sfcoro navpična, rdečkastorjava se-vernozapadna stena Rzenika se je zdela Eieprepiezljiva. Neumornima Kamničano-roa Benkovič« ki Kempertu se je po večletnem preučevanj« stene ki sistematičnem raziskavanju ugodnega vstope naposled le posrečilo sredi maja preplezati steno po 15 tirnem ae-io napornem deiu in s prenočevanjem v steni G. Kemperle je 5» ta vzpon izdelal vetofeo količino posebnih klinov, od katerih je mnogo ostalo zabitih v preplezani smeri. Izkazalo se je, da so ta klini izvrsten plezalni pripomoček.
Ta plezalca, navdušena zaradi svojega jses zek) lepega uspeha, sta izplezala še dve krajši in lažji smeri v Grintavcih, in sicer osrednji steber v zapadni steni Planjave in 9evernovzhodno steno Kalške gore. Ta gora je doživela še obisk vrvitve Kopač -Tarter, ki si je po južnovzhockiem grebenu kot prva utrla svoj prehod.
Iz Dolcev sta se istega dne vzpenjali dve plezalski družbi: tovariša Kopač - Tarter sta plezala na okoli 270 m visok steber v zapadni steni Grmtovca, vrvitev Režek -Kremžar pa je premagala južni greben Kokrške Kočne. Boris Režek je že prej v družbi z mladim Bašem in Tarter jem izvršil prvi vzpon po severnozapadnem grebenu Kalškega Grebena. Štrucina za-padna stena, ki pada proti Velikim Poti om, je sicer kratka, a dosti težka. Mladima in podjetnima akademikoma Kopaču in Bašu ni mogla dolgo kljubovati.
Omenjeni plezalni vzponi so prvi pristopi, vendar pa s temi ni bilo izvršeno edino delo v Grintavcih. Mladina, sveža in zdrava v dejanju in mišljenju, se je vzpenjala z vseh plati na vse gore.
Alpinistično vodstvo je v rokah mladih akademikov, zbranih v lastni sekciji pod okriljem SPD. Kakor vsako leto so tudi letos priredili reševalno-plezalne vaje v Brani in Planjavi. Tu so se mladeniči seznanjali z najnovejšima vrvnimi manevri, z uporabo klinov in sploh z vsem. kar more plezalcu služiti v težki steni za dosego smotra in pri reševanju ponesrečenca.
V	Julijcih še kljubujejo nekatere stene, igrebem in razi žilavim in odpornim gorenjskim plezalcem. Kako izplezati varno in pametno te še nedotaknjene smeri, je uganka. V Julijcih ne moremo opaziti onega krčevitega iskanja za tako zvanimi »tudi problemi« in je zato število prvih vzponov kljub večji razsežnosti gorovja letos skromnejše. Spoznanje tega sicer bolečega, toda razvojno sledečega dejstva je bolj zdravo in bolj pošteno, kakor pa pehanje za »profolemčki«.
Gorenjski plezalci, katerih jedro tvori Se vedno »stara garda«, so plezali mnogo po domačih gorah, ponovili nekatere zelo težke plezalne vzpone, obisikali 90 Zapadne Julijske Alpe in bili na nekaterih vrhovih Zapadnih Alp, Waliških Alp in v Morrtblanški skupini.
Zima se še ni poslovila z gor, smučarji eo se vračali s Triglava skozi Krmo, kjer sta taborila dva mlada plezalca: pokojni Albin Zupan in Miran Pavšič. Podjetni Zupan si je takoj v začetku zastavil zelo težke, za njegovo mladost in neizkušenost pretežke naloge. V severnozapadni steni Tosca je sam izplezal težko smer, ki je verjetno nova. Ta Stena, v kateri si je priborila prvenstvo Pavla Jesihova z Milanom Gostišo, je izrednt) težavna in izpostavljena. Zupanu se je v družbi s Pav-;šičem posrečila tudi v severni steni Velikega Draškega vrha nova inačica s smerjo Jesihova-Gostiša. Zupan je plezal sam iz Skednja (dolina Krnica) po severno-vzhodni steni Prisojnika, povzpel se iz Martuljka po severnovzhodnem grebenu na Mali Oltar, s Pavšičem pa je po izredno krušljivi severn o vzhodni steni Frdama-nih polic srečno dosegel vrh te malo obiskane gore. Severna stena Široke peči. ki veličastna in spoštovanje zbujajoča pada v Martuljek, je zaradi krušljivosti in strmine zelo težko plezljiva. To steno so prvi preplezali Jesihova - Cop dr. Potočnik v smeri, v kateri je tudi pokojni Zupan sam zmagal tvegano pot navzgor.
Moj stranski vodnik Janez Brojan je v družbi z Dimnikom in Globočnikom pristopil prvi po južnovzhodni steni na Visoki Rokav. S tem je okolica zatočišča II. bogatejša za izredno težak in lep vzpon, Rokav pa siromašnejši za nerešeno nalogo.
Dovški Gamzovec je gora beograjskega novinarja Stanka Aleksiča, odlicnegaple-zalca in planinskega fotografa ter sotrud-nika »Planinskega Vestnika«. S Persicem je AJeksič dokončal sestavno plezalsko
plezalnih smeri, saj jo je preplezalo več kakor 15 skupin, najdemo v zarjaveli kon-zervni škatlici tudi podpise plezalk, katere je zvabila ta izredno lepa smer.
Mnogo bolj kakor prejšnja leta so letos slovenski plezalci obiskovali Zapadne Ju-
lijske Alpe, v podnožju katerih prebiva naš slovenji živelj. Povzpela sta se na njih najvišji vrh, na Poliški Špik (Montaž), prof. Tine Orel in Lajovic po severni steni; dva pomembnejša vzpona sta bila izvršena na Viš (= Višnja gora, Jof Fuart), in sicer po severovzhodni grapi (Korenini, Polda Ferdič in inž. Muhleisen) in po severnovzhodnem razu (1. vrvitev: dr. Po-točnik-Korenini, 2. vrvitev: Joža Cop-dr. Tominšek). Največja in najtežja tura v Zap. Julijcih je bila 2. ponovitev izredno težkega Comicijevega prečenja Božjih polic, obkoljujočih Viš in vrhove Gam-zove matere. Plezalci dr. Potočnik, Korenini in inž. Avčin so bili prvi Slovenci in Jugosloveni, ki so prehodili in preplezali te nekoliko kilometrov dolge police.
Mariborski planinci so že drugo leto taborili v Martuljku, od koder so se v skupinah vzpenjali preko sten in grebenov na sinje vrhe. Mariborski plezalci se vzgajajo sistematično in vsako leto stopnjujejo težkočno stopnjo svojih vzponov. Letos sta Cernič in Detiček ponovila vzpon po severnem razu Travnika, ki v značilnem loku pada v Tamar, in katerega sta prva preplezala Uroš Zupančič in dr. Leo Bae-bler. Plezalca Gartner in Žagar sta izplezala smer Bleiweis - Hanza v Srednji Goličici v Prisojnikovi skupini, v Hudičevem stolpu v Prisojniku sta v spodnjem delu naredila svojo inačico, v zgornjem pa nadaljevala smer Uroša Zupančiča. Člani tega alpinskega tabora, ki je pod skrbnim vodstvom, so ponovili še mnogo drugih smeri v Julijcih in Grintavcih, udejstvujejo pa se ti mladniči zelo tudi v zimski alpinistiki.
Letos smo bolj malo čuli o plezalnem delu Uroša Zupančiča, več pa o njegovem reševalnem delu, kjer je moral posredovati nekolikokrat. Urošu je bolj priljubljena zimska alpinistika in poleti išče v gorah možnosti za zimske pristope.
Po nekoliko letih smo v skalah srečali letos spet Pavlo Jesihovo. Čeprav ne more popolnoma upogniti noge v kolenu, se je vendar povzpela na Triglav po Nemški smeri v Severni steni. Vrv jo je spajala z njenim nekdanjim tovarišem Jožo Čopom, kateremu tudi še ni popolnoma ozdravela noga po nezgodi pri marčevem vzponu na Kotovo Špico.
Temu članku bo sledil še kratek °Pis planinskih nesreč.	Slavko Peršič
Martul jkova skupina
Trboveljski Sokol je neumorno delaven
Proslava 30 letnice je bila skrbno pripravljena
Sokol v Trbovljah je te dni na 27. občnem zboru polagal račune o delovanju v poslednjem poslovnem letu. Udeležba je bila zadovoljim. Starešina br. Jesih je v uvodu nazdravil prvemu starešini Nj. Vel. kralju Petru H. z zaobljubo naj zvestejše sokolske opore m se poklonil spooninu Vi-
Sokolove Petrove petletke je društvo napredovalo glede idejne poglobitve z ustanovitvijo idejne šole za novo članstvo, pomnožilo prednjački zbor. nabavilo kroje za vso deco in naraščaj, postavilo spomenik kralju Aleksandru in razvilo dečji prapor. V socialnem pogledu je društvo
teškega kralja Aleksandra I. Pozdravil je i posredovalo v 23 primerih. Skrbelo je tu
zastopnika celjske sokolske župe br. dr. Hrašovca in počastil spomin umrlih članov Kolbezna Hermana, Grčarja Matije in Ferka Vekoslava.
Iz njegovega poročila izhaja, da je marljivi br. Jesih v pretekli poslovni dobi v svojem delu združil kar štiri posle in deloval kot starešina, tajnik, predsednik odbora za proslavo 301etnice in predsednik socialnega odseka. Trboveljski Sokol je v jubilejnem letu pripravil pet zelo uspelih prireditev, ki so vse pokazale udarno moč društva in velike sposobnosti članov. Imeli smo prvodecembrsko slavnostno akademijo, pester slovanski večer, gledali odlično uprizorjene »Celjske grofe« in na mladinskem dnevu s številno mladino prisostvovali vzida vi spominske listine v temelj spomenika in razvitju dečjega prapora kralja Aleksandra, sokolski jubilej pa zaključili s svečanim odkritjem spomenika kralja Aleksandra, zelo uspelo jubilejno razstavo in javnim nastopom s sodelovanjem naše vojske. JubJejne prireditve je vodil poseben odbor, ki je v polnem obsegu storil svojo dolžnost. Starešina je poudaril, da je bilo v izvršitev programa za proslavo 301etnice vloženega veliko truda posameznih bratov in sester.
V teku poslovnega leta je prišlo pri upravi do raznih izpreanemb. Zaradi preselitve prvega podstaroste brč Pleskovi-ča Rudolfa je bil kooptiran v odbor br. Komat, br. Pahor je v februarju odložil mesto prosvetarja. ki ga je prevzela s. Plavškova Marta kljub temu, da je bila zaposlena s tajništvom župnega prosvetnega dela Tajniške posle je moral prevzeti br. Jesih, ki je istočasno vodil tud1 socialni odsek Jubilejna proslava je pokazala potrebo društvenega kronista. Brat Jesih je poudaril, da je v tem pogledu izvršil preteklo leto velikansko delo br. Ki-movec, kateremu je izrekel vse priznanje za odlično organizirano jubilejno razstavo. Društvo šteje 265 članov in 88 članic.
Govornik je pokazal na potrebo, da se podprejo v današnjih resnih časih narod-noobrambne organizacije, ter pozval na sodelovanje z novoustanovljeno Narodno kreditno zadrugo, katere smoter je pomagati gmotno šibkejšim bratom v ogroženih krajih. Sokol v Trbovljah je zadrugi nakazal 500 din kot brezobrestno vlogo. V juliju je društvo sklicalo obrambni zbor za trboveljsko sokolsko okrožje v namenu, da preizkusi obrambno pripravljenost svojih članov.
Tajniško poročilo Izkazuje velik obseg društvene administracije ki je razumljiva glede na juibilejne proslave. X vršenju
di za prireditve ki so imele značaj priložnostnih obdaritev siromašne dece in naraščaja.
Poročilo načelnika br. Rupnika je poudarilo, da je b lo telovadno življenje preteklo leto pod vplivom priprav za jubilejno proslavo in je letos vse pripravljalno telovadno delo vršil zmanjšam Kader prea-njakov in prednjačic Telovadni odsek je pripravil telovadno akademijo, pri kateri je sodelovalo 54 pripravnikov moških oddelkov Sledil je mladrnski javni nastop z razvitjem dečjega prapora in glavn-zletni dan ob priliki odkritja spomin ka Izven Trbovelj je telovadni odsek z uspehom nastopil v Zagorju Hrastniku Zidanem mostu. Litiji šmartnem. Žalcu, Sv. Juriju ob Taboru, Sv Petru, Polšniku n Lokah pri Zagorju V Trbovljah <*ta se sokolska deca in naraščaj udeležila meddru-štvenih tekem na katerih so doseženi za-
Jaz Vam /aru em *ožo!
Rdeča, hrapava in spo-kana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
dovoljivi uspehi Pri crosscountrjrju v Celju je Trboveljčan dosegel 7 mesto Sode- I loval je trboveljski Sokol tudi na plavalnih in okrožnih bojnih tekmah. Br. Bizjak se je uspešno udeležil izbirnih tekem za mednarodna srečanja v Varšavi in Parizu. Telovadečih članov je bilo 30, nara-ščajnikov 23 m dečkov 114. Br. Rupnik je pozval članstvo, naj se z večjim zanimanjem posveti aktivnemu delu v telovadnici.
Načelnica s. Pikeljeva je poročala o delovanju ženskih oddelkov, ki so se udeležili okrožnega izleta (83 članic), plavalne tekme v Hrastniku in splošne župne tekme v Celju. Poleg tega so članice nastopile izven Trbovelj v osmih krajih ter se udeležile obrambnega zbora v Hrastniku. Članic je bilo 17 in naiaščajnic 18.
Prosvetarica s. Plavšakova je govorila o nalogah sokolske prosvete. Po njenem poročilu je društvo priredilo tri nacional-no-kulturna predavanja, javne in mladinske prireditve. Namesto propagandnega izleta je bila prirejena ob priliki materinskega dneva čajanka za matere sokolske mladine. Knjižnica izkazuje 585 knjig. Sokolska godba je sodelovala doma pri javnih nastopih in gostovala pri sokolskih prireditvah izven Trbovelj.
Gospodar društva g. Šetinc je podal pregled gospodarstvenega dela, ki izkazuje zaradi jubilejnih prireditev izredne izdatke, vendar pa je društvo posvečalo potrebno pažnjo telovadbi in prosveti, za
kateri se je izdalo 7118 din. Za vzdrževanje doma se je potrosilo 26.229.25 <Jn. S posojilom zveze 40.000 din so bili plačani vsi dolgovi z obrestmi. Izredne investicije so dolg zvišale letos na 63.000 din. Drama je bila izredno delavna ter pripravlja za bodočo sezono pester slovanski gledališki program.
Poročila je zaključil starešina br. Jesih s čitanjem posebne izjave, v kateri se za bodoče delo določajo nove smernice.
Po prečitaaiju blagajniškega poročila je bila z aklamacijo izbrana nova uprava z zmanjšanim društvenim odborom. V upravi so: starešina Jesih podstarosta Šetinc, tajnik Rak Milko in blagajnik Leveč Janko. Načelništvo sta prevzela Komat Janez in Krasnikova Polda. Drama in godba ostaneta v preizkušenih rokah Pater-nostra in Dolničarja. Pr©sveto bo vodila Martica Plavšakova, tombolski odsek pa Odlazek Polde.
Br. dr. Hrašovec je kot zastopnik celjske župe v klenem govoru čestital društvu k uspešnemu sokolskemu delu, ki ga v celjski župi stavlja v prvo vrsto in opozoril, da današnje razmere terjajo zlasti od Sokolstva neumorno delo v strnjenih vrstah.
TTboveljlskemiu Sokolu iskreno želimo, da svoje vzvišeno poslanstvo vrši tudi v bodočem letu med najširšimi ljudskimi plastmi ter jih v sodelovanju z ostalimi nacionalnoprosvetnimi činilci usposobi za, čim jačjo narodno samobitnost.
Nevšečnosti novega voznega reda
Obmejno prebivalstvo \e prikrajšano za ugodne c ti
nedeljskih kart
Gor. Radgona, novembra
Uvedba novega zimskega voznega reda je povzročila precej nevšečnosti tudi na lokalni progi Gornja Radgona—Ljutomer. Z zadnjo spremembo je posebno hudo prizadeto obmejno prebivalstvo, ki je zaradi ukinjenja vseh dopoldanskih vlakov prikrajšano ta oškodovano za ugodnosti nedeljskih povratnih brezplačnih voženj. V Gornjo Radgono prihaja namreč prvi ju-trnji vlak že ob 6.51, naslednji pa nato skoro z lOurnim presledkom šele popoldne ob 16.21, tako da ti je povratek v Gornjo Radgono v času od 6.51 zjutraj do 12. sploh nemogoč. To ima za posledico, da si prikrajšan pri ugodnostih nedeljskih povratnih kart.
Namesto prejšnjih ormih parov vlakov vozijo zdaj samo štirje pari. in še ti večinoma ob večernih urah. medtem ko vse dopoldne v sedmih urah nimaš iz Gornje Radgone sploh nobenega vlaka Prvi vlak. ki odhaja iz Gornje Radgone ta ima ugodne zveze z glavno progo, je vlak. ki odhaja iz Gornje Radgone ob 5. zjutraj. S tem vlakom potrebuješ do Maribora tri ure ta 50 minut Naslednji vlak odhaja šele popoldne ob 12.55 Ta pa ima posebno neugodno zvezo z glavno progo, tako da se voziš do Maribora celih pet ur tn 29 minut. Sicer pa je ta vlak za obmejno prebivalstvo A.pačke kotline ta Murskega polja tudi brezpomemben ker prispeš z njim v Ljutomer kjer ie sedež sreskega načelstva, prav ob času. ko se končavajo uradne ure. Pri naslednjem večernem vlaku, ki odhaja iz Gor. Radgone ob 17 44. se voziš do Maribora štiri ure in sedem minut, pri zadnjem nočnem ob 22 34 pa štiri ure ta 46 minut Vsi ti vlaki imajo po večurne po-stpnke v Liutomeru kar je mučno za pot-1 nike zlasti v zimskih dneh.
Nočni vlak, ki je imel v poletni dobi neugodne zveze zaradi večurnega postanka v Ljutomeru, vozi po sedanjem voznem redu sicer tako, da je želji obmejnega prebivalstva, ki se ga poslužuje, za potovanja v bolj oddaljene kraje, ustreženo, vendar pa si je obmejno prebivalstvo želelo uvedbo tega vlaka v letnem času, ko je sezona v zdravilišču Stalini Radencih na višku ter si ob vročih poletnih dneh želi vsakdo zlasti doljša potovanja ob hladnejših nočnih urah. V zimski dobi bi ta vlak lahko izostal ter bil namesto njega uveden en par vlakov podnevi, ta to v dopoldanskih urah, da obmejno prebivalstvo ne bi bilo prikrajšano za ugodnosti nedeljskih povratnih kart. Zlasti pogrešamo na tej progi dopoldanskega vlaka, ki je svoječas-no v poletni sezoni dovažal pošto ob dopoldanskih urah ob 9.55 ter nato odvažal pošto ob 10.05 iz Gor. Radgone proti Ljutomeru. Ta vlak je imel poprej izredno ugodno zvezo z glavno progo, kar zelo pogrešamo.
Izredno neugodne zveze po novem voznem redu imajo svoj neugoden vpliv tudi na dostavo pošte. Prva pisemska pošta prihaja v Gornjo Radgono že ob 6.51, medtem ko prihaja paketna pošta s celodnevno zamudo šele popoldne ob 16.21, tako da je dostava paketov isti dan nemogoča ta se vrši šele naslednjega dne, torej po celih 24 ur pozneje, kakor je bilo to v času do 28. oktobra, ko je bil v veljavi poletni vozni red. Iz Gornje Radgone pa se odpravlja pošta dnevno samo enkrat, ta to šele ob 17.44.
Obmejno prebivalstvo nujno želi, da se te nevšečnosti novega voznega reda, ki so le v škodo obmejnega prebivalstva, čim prej odpravijo.
iss®
V teh dneh so oovgod mnogo govorili o n^ii ^seljetiCili: .> vseli šolah so 0'Vi predavanja, časopisi to nekaj oisali in v izobraženih krogih so spregovorili o tem. dve, tri besede več >«>t ».o p« vadi Kl-ub t?nn tu jc Ostuta sl{ » m aš-5:to n:i.-> izseljencev na isti točki, kakor je bila doslej.
LjiK.jc so šli in še odhaja n »a kiuhoi-. da b zakrpali raztr.^iii gospcoarska poslopja in stanovanjsko liiio .la ni se 'v Mi dolgov in da bi si mulo izbol jšali svojo življenje. Pa delajo po svetj — naši ljudje — in se vračajo. mno=n razočarani nekateri s težko prisluženimi skror.mimi dinarji, do-čim ostanejo mnogi v tujini, :ivi aii Mrtvi — za vedno.
Tudi Plahtanov Jožef iz Vine vasi ie šel pred enajstimi leti na dolgo oot Z velikim upanjem v srcu le poromal čez veliko vodo v Argentinijo, kjei je upal prištediti — za svojo domačijo. Doma je pustil ženo s štirimi fanti — najstarejši je ime) šest let. najmlajši pa pol leta —, s polovičnim gruntom ta z razpadajočim kozolcem Nič ga ni moglo zadržati; ne jok žene to otrok, ne domačija, šel je, da bi prigaral denar to ga dal v grunt, v hišo za svoje
Dve leti je pisal to pošiljal. Vrnil je trideset tisoč kron. ki si jih je izposodil za dolgo pot. Ali denar je šel za kozolec, ki je propadal, pa ga je trebalo očuvati. Saj je bilo toliko upanja, da bo denar Se prišel in še! Cemu b' pa sicer šel Jožef na- takfi-nr> dolgo pot, med tuje ljudi!
Toda — pisma so prenehala, denarni vir
& hM
J je usahnil Od nikoder nič glasu, dolga dolga leta. polna premagovanja, polna trp-Ijenia za dece.. Plantanova je dajala kapljo za kapljo svoje krvi, ki jo je grunt pil
Pil -
Pa je prišel pred letom dni glas: mož je ubit Sosedje so prinesli izrezek iz ameriškega slovenskega časopisa, v katerem je bilo poročilo o tragični smrti Jožefa Plan-
tana.
»Kaj. da je mrtev?« žena ni verjela. Pa so se vrnili njegovi tovariši, domačini ta resnico pokazali kot je bila. Zgodba je kratka, kakor so.sploh kratke zgodbe o navadnih ljudeh.
Plantanov Jožef je bil v soboto popoldne brez dela ta je šel v bližnje mesto Cordoba. Tam je ostal do nedelje zvečer, ko se je odpeljal z avtobusom proti domu. Delal je namreč v bližnjem kamnolomu. Malo pred domom je izstopil v neki vasi, kjer so se po navadi ustavljali tudi njegovi prijatelji. Tam se je zakasnil do 11. ure ponoč', nakar jo je mahnil proti svojemu bivališču. Na pol pota pa se mu je zgodila nesreča, ki je niso mogli razumeti niti njegovi prijatelje, niti policija. Plantana Jožefa so našli popolnoma razmesarjenega: možgani so bili raztreseni, ena polovica lobanje je manjkala, hrbtenica je bila večkrat prelomljena in zlomljena je bila tudi roka. Krivca tega strahotnega razdejanja niso mogli izslediti. Prijatelji so se potrudili, policija tudi, pa nič. Delovodja kamnoloma v Rio Ceballoet neki Tirolec,
je obljubil delavcem, da bo vse lepo uredil, da bo obvestil ženo ta ji poslal tudi denar, če ga je kaj ostalo. Pa o vsem — nič!
Plantanova je čakala na kakšno uradno sporočilo, pisala preko občine celo dvakrat, ali vse je bilo brez uspeha. Pri notarju bi morala založiti takoj 110 dinarjev, pa jih ni imela. Hodila je k advokatu, od tam na sodišče ta povsod — nič. Ostala ji je samo prazna zavest, da moža ne bo več, ker je ubit, da lahko za vselej pokoplje vsako upanje na boljše življenje.
Da, takšna je usoda Plantanove lz Vine vasi tam nekje na Dolenjskem. Ona nima v svojem sorodstvu »svetlih zvezd«, da bi si preko njihovih zvez izposlovala vsaj uradno potrdilo o moževi smrti, njen krog ni takšen, da bi ji mogel oskrbeti vsaj skromno oškodnino. Ne, Plantanova je ena izmed tistih tisočerih, od vseh pozabljenih slovenskih žen-mater, ki imajo v potu svojega obraza in s trdimi žulji dajati našemu narodu otroke, novo, mlado silo! Kljub tisočerim uradom, poleg izseljenskih pisarn to konzulatov, morajo te žene požreti tudi to grenkobo, da jim je onemogočeno izvedeti, kako je prav za prav z njihovimi možni, s katerimi so jih zvezali za vse življenje cerkveni in civilni zakoni, da jih niti velika luža ne more ločiti. Da, Cankarjeva domovina, takšna si kot si bila nekoč! Pošiljaš v svet lastne ljudi, da ti dajejo svoj znoj ta pomagajo graditi napredek, ti se pa niti ne zmeniš za njihovo usodo!
Plantan, nisi edini, mnogo jih je! Zato pa Plantani in Plantanovke kriknite v svet, da je zlagano vsakršno premlevanje Jzse-
IJenJStvaj če ni fio4eg — sre&l &JDb
DANESNA
TOMBOLO vkranj
Pričetek točno ob 2. uri.
Vrši se ob vsakem vremenu.
Domače vesti
*	Brat Engelbert L. Gangl, I. nam. staroste ZSS praznuje danes v svojem rojstnem kraju v Metliki svoj 66. rojstni dan. Naše sokolstvo se z radostjo spominja brata Gangla ki bi o njem mogli pisati isto, kar so pisali češki listi o novem starosti COS br. Josefu Truhlaru. Brat Gangl, ki je moral nedavno podati ostavko na svoj visoki položaj I. nam. staroste Saveza SKJ, je svetel primer sokolske nesebičnosti, požrtvovalnosti in pobornik socialne pravičnosti — kakršen v besedah, takšen v dejanjih. Nam vsem je vzornik neomajne pripadnosti k slovanski vzajemnosti, želimo, da bi naš dragi brat Gangl še mnogokrat preživljal zdrav in čil obletnice svojega rojstva. Bratu Ganglu krepak sokolski »Zdravo« in na mnoga ja ljeta!«
•	Proslava dneva premirja. 20 let so po vsem svetu slavili 11. november kot vele-važen in vzvišen dan leta 1918., ko so prenehale borbe ter je bilo podpisano premirje. ki je predstavljalo uvod zaključka štiriletne krvave vojne. 11. november je bil slavljen kot dan miru in so ljudje v spominih na mil jone mrtvih iskali vero in nado, da se krvavi dogodki, kakršni so bili pred 20 leti, ne bodo nikdar več ponovili. Letos pa se je dan primerja le malokje slavil. Ne samo v novo svetovno vojno zapletene, temveč tudi mnoge nevtralne države so odpovedale proslavo dneva premirja. V Beogradu je bila ta proslava dosti skromnejša kakor prejšnja leta. Počaščen je bil samo spomin vojnih žrtev. Spominski obredi so bili na francoskem vojnem pokopališču, pred kostnico branilcev Beograda na novem pokopališču in v Saborni cerkvi.
Boljši oid
'až/e delo in večja, sposobnost t pravilno pomerienimt očali od
LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
*	Izpit za pooblaščenega geodetsko kul-turno-tehničnega inženjorja je napravil v ministrstvu za gradbe g. inž. Oswald Stane, občinski inženjer na Koroški Beli.
*	Obisk predstavnikov mednarodne skavt-ske zveze. Iz Beograda so prispeli v du-najvsko banovino ugledni gostje predstavniki mednarodne skavtske zveze, ki jih vodi direktor mednarodnega skavtsikega biroja John Wilson. V Somboru so goste pozdravili predstavniki skavtskifc organizacij v dunavski banovini. G. Wilson je izjavil, da bo ostal s svojimi spremljevalci še nekaj tednov v Jugoslaviji, pred koncem leta pa se bo vrnil v Skandinavijo. Gostje bodo obiskali tudi Subotico in Novi Sad, od koder bodo odpotovali v Zagreb. O organizaciji skavtskega pokreta v naši državi so se izrazili zelo pohvalno.
*	GG. poverjenikom (icam) in članom Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike (ce), ki še do danes niso poslali pisarni VodrJkove družbe letošnjih r.aMra''n;h pol, prav vljudno prosimo, da naj sigurno pošljejo svoje nabiralne pole najkasneje do 26. novembra t. 1. ter obenem nakažejo po položnici nabrano članarino in ekspedicijske stroške. Letošnje knjige prične Vodnikova družba razpošiljati ob koncu novembra. Obenem prosimo člane zamudnike, da ne odlašajo s svojo prijavo, ampak naj se včlanijo še danes pri svojem poverjeniku, ali pa direktno v pisarni Vodnikove družbe, v Ljubljani, Knafljeva 5.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj oa prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
♦	Avtomobilska cesta Split—Sarajevo. Odldelek za tehnična dela pri banski izpostavi v Splitu izdeluje načrt za prvi in drugi del velike avtomobilske ceste od Splita do Sarajeva. Prvi del bo vodil do Klisa, drugi pa od Klisa do Dugopolja in so predvideni stroški gradbe za prvi del na 5 in pol, za drugi del pa na 13 in pol mi-milijona din. Načrte so se poslali gradbenemu ministrstvu in ko bodo odobreni, se bodo takoj lotili dela. Vsa avtomobilska cesta od Splita do Sarajeva bo dolga 235 km in bo zelo važna, ker bo nadomestila pomanjkanje železniških zvez zapadne Bosne s Primorjem.
*	V Dubrovniku s« gostje še kopajo. V Dubrovniku je spet prav lepo, toplo in solnčno vreme. Mnogi domačini in letovi-ščarji se kopajo do solnčnega zatona. Najbolj toplo je na Pločah, kjer se ljudje tudH. v poznih večernih urah še sprehajajo brez plaščev.
*	pomanjkanje dela v splitska ladjedelnici. V normalnih časih ima v splitski ladjedelnici dovolj dela okrog 500 delavcev. Zdaj, ko naročil primanjkuje, pa so nameravali mnoge delavce odpustiti a so ugo-dfilli prošnjam delavskih zaupnikov na ta način, da so začasno pustili vse delavce v službi, a so jim delovni čas skrajšali na 4 ure na dan, poskušali pa so tudi uvedbo dveh tutrnusov, da bi delavci delali samo po 15 dni na mesec. Vse spremembe pa so motile obratovanje ter je bila v zadnjih dneh napovedana odpusttev kakih 200 delavcev. Delavski zaupniki so se obrnili na upravo hrvatske banovine in je ban dsr. šubašič osebno interveniral pri vojnem ministru ter dosegel, da se bo splitski ladjedelnici poverilo popravljanje vojnih ladlij za skupno vsoto 10 milijonov dinarjev, Na ta način bo za precej časa preprečena nevarnost odpustitve delavcev in izdatnega elkrajšanja delovnega časa.
♦	Pilotske šole Aeroklnbov bodo delovale tudi pozimi. Mnogo naših visolkošolcev in srednješolcev je žrtvovalo svoje počitnice za obisk pilotskih šol naših Aeroklubov. VsaK® leto se priglaša v pilotske šole večje število požrtvovalne mladine, M vida v letalstvu znanost, progres in
a daje pri tem tu« duška svoji srčnosti
to m^mh M ee v vrste
našega neba ter zaščitnikov jiugosloven-skih mater, sester in otrok. Vse pilotske šole so bile v zadnjih dneh zaključene z lepimi uspehi, delovale pa bodo tudi v zimskih mesecih, ker hoče naš Aeroklub v nekaj mesec.h izvežbati okrog tisoč novih mladih pilotov. Mnogi študentje, ki so svoje počitnice prebili v pilotskih šolah, bodo skušali šolanje nadaljevati tudi v zimskih mesecih.
P U L 0 V E R J I
LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA 6
S Solnce bodo prav kmalu zavojevali v novem romanu »Našega vala« pod naslovom »Zavojevalci sonca«, ki ga je napisal znani ruski pisatelj A. Kuprin, prevedel pa književnik G. Strniša. Poleg tega romana, ki ga objavlja »Naš val« v nadaljevanjih. je priobčen v številki za prihodnji teden zanimiv članek o radjskih motnjah in borbi proti njim, za zabavo in razvedrilo pa je poskrbljeno s podlistkom »Njegova cena« in s smešnicami. V rubriki »Radio in televizija« prinaša »Naš val« tudi poročila o najnovejših dogodkih na teh področjih. V številki za prihodnji teden je objavljena že druga nagradna križanka, v posebnem dodatku pa slede programi vseh važnejših evropskih radijskih postaj. Ker je »Naš val« skrbno ilustriran poleg tega pa zelo poceni, saj stane mesečna naročnina samo 10 din, ga toplo priporočamo. Naroča se pri upravi: »NAS VAL«, Ljubljana. Knafljeva ul 5. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja romana »Zavojevalci sonca« brezplačno.
Iz arzenala neke države so ukradeni važni načrti !
Vsesplošna zbeganost! Kje so krivci? Ali sta obtožena inženirja špijona — veleizdajalca? Ali ni morda grofica Ogolenska vpletena v zadevo? To vprašanje obravnava z vsem rafinmajem, razkošjem in sijajom izdelani film izredne napetosti! Obenem krasno petje, balet in odlični
igralci! — TA FILM MORATE VIDETI! Predstave danes ob 10.30 dop. (po zniž. cenah) ter ob 15., 17., 19., 21.
Danes KINO SLOGA, teL 27-30
Rdeče orhideje
OLGA CEHOV A, CAMILA HORN in A. SCHONHALS.
Nabavite si vstopnice v predprodaji!
m^BOMBE SMEHA!
V svoji briljantni vlogi kot nenadomestljivi sodni slugi h. c.
Hans Moser
Poleg njega Vas bodo zabavali najboljši dunajski komiki: Ida Wiist, Lueie Englisch, Rudolf Carl, Fritz Imhof. Predstave ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Toliko se že dolgo Ljubljančani niso nasmejali, kakor pri edinstveni burki
I Nil OKRAJNEM SODIŠČU
Prvi letošnji »Emona-film« s slovenskimi napisi.
KINO UNION, tel. 22-31
mum pogovorov, se je vendar dohodek od telefonskih pogovorov mesečno zvišal za 365.000 din. Ko je »Vreme« poročalo o teh podatkih, je svoje poročilo ilustriralo s posrečeno karikaturo, ki nazorno kaže, kako novi stroški krotijo klepetavost. Pred telefonskim aparatom sedi dama in ga grdo gleda. »Vrag naj te vzame, kdaj boš že enkrat zazvonil! Od molčanja se mi usta sušijo!«
*	stroKovna šoj* Delavske zbornice. Delavska zbornica v Ljubljani ustanavlja strokovno šolo in razpisuje rc.. za prijavo kandidatov za redne učence do vključno 15. decembra. Do tega dne se morajo prijaviti Zbornici vsi, ki imajo pogoje za kandidate v smislu pravilnika. Namen šole je vzgojita voditelje delavst^, ki naj prevza-meio vodstvo delavskih organizac j, širijo med delavstvom narodno in stanovsko kulturo in zavest, vodijo krajevni delavske ustanove in so skratka najbolj poklicani zagovorniki in branitelji delavstva, šola se prične 15. januarja 1940. Teoretični pouk bo trfial do 15. marca, praktičen pa od 15. marca do 15. aprila 1940. Gojenci strokovne šole DZ so redni in izredni. V šolo se sprejmejo i :dno fantje in možje od 18. do 30. leta, ki so pošten1, značajni in delavni, sposobni za delo v delavskih organizacijah, V šolo se sprejme normalno 20 rednih učencev, poleg tega pa tudi izredni učenci.
*	Gradac v Beli krajini ima telefonsko službo. Kakor poroča poštna direkcija v Ljubljani, je bila 10., avgusta pri pošti v Gradacu v Beli krajini uvedena telefonska služba.
*	Grozen zločin v okolici Petrinje V vasi Brt ševiču je bil na strašen način umorjen ugledni kmet Ipibro Dvornik od svoje žene, svojega sina, sinove žene in tašče. Imbro je delal več let kot poljedelski delavec v Franciji in je poslal domov dosti
I
3t premija!
Tudi v drugem razredu žrebanja državne razredne loterije je dobila premijo srečka št. 56.910. Od te srečke je bila y4 prodana v znani srečni in v državi največji slovenski kolekturi
Milana Lavriča
iz Beograda, Pašičeva ul. 20. Poštni predrt 450.
To je dosedaj že 9. premija, ki jo je v kratkem času, razen mnogih drugih dobitkov, izplačala srečna kolektura Lavrič.
Vsi, ki še nimajo srečke od te srečne kolekture jih lahko sedaj naroče oz.
kupijo.
Prihodnje žrebanje bo 12. decembra 1939.
*	Slovenske podružnice »Merkurja« proti parcelaciji društva in bolniške blagajne »Merkur«. Predstavniki vseh slovenskih podružnic »Merkurja« so sklenili na sestanku v četrtek 9. t. m. v Celju naslednjo resolucijo. 1) Odobrava se stališče društvene centralne uprave v Zagrebu, da se ne izvede parcelacija »Merkurja«. Z zadovolj stvom se vzame na znanje tudi stališče, ki ga je zavzela podružnica v Zagrebu, ker se je prav tako izjavila proti vsaki parcelaciji »Merkurja«. 2) Slovenske podružnice »Merkurja« ne odobravajo zahteve podružnic*5 v Beogradu, da se naj na področju vzhod no od banovine Hrvatske ustanovi samostojna organizacija »Merkurja«, ker je ta zahteva v nasprotju s stališčem centralne uprave in večine ostalih podružnic ter ruši dosedanjo enotnost »Merkurja«. 3) S parcelacijo »Merkurja« so najbolj prizadeta člani izven banovine Hrvatske ker bi s tem izgubili vse v teku let pridobljene pravice. 4) članstvo podružnic »Merkurja« v Sloveniji vztraja na stališču, da so njegove socialne pravice najbolje zavarovane s sedanjim stanjem, zato zahteva, da ostane to stanje tudi v bodoče. 5) Protestiramo proti temu, da se vprašanje nadomestnega bolniškega zavarovanja trgovsikh in privatnih. nameščencev stavlja v zvezo s političnimi vprašanji, s katerimi nima nikake Skupnosti. — Podružnice »Merkurja« v Celju, Ljubljani, Mariboru, Sevnici in Dol. Lendavi.
*	Za zdravnike. Naše ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je razpisalo natečaj za dva zdravnika, ki bi hotela ob!skovati predavanja iz fiziologije kot štipendista italijanskega fašističnega nacionalnega instituta za socialno skrbstvo v Rimu. V poštev pridejo samo zdravniki, ki so služili v bolnišnicah in zdraviliščih za tuberkulozo. Prošnje naj se precTože ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
*	Učinek markiranja telefonskih pogovorov. V nekaterih mestih je že statistično ugotovljen učinek maksimiranja telefonskih pogovorov. Nedavno smo navajali podatke iz Zagreba, zdaj pa naj sledi še nekaj podatkov iz Beograda. Beograd ima okroglo 15.000 telefonskih naročnikov in je od njih samo 4.000 prekoračilo določeno najvišje število pavšaiiranih pogovorov. Od 4.000 telefon^5*! aparatov, pri katerih je bil prekoračen maksimum pogovorov, jih je večina po trgovskih in drugih poslovnih prostorih. Privatnikom pa strah pred novimi stroški močno kroti gostobesednost, s katero so se prej zlasti beograjske dame močno izkazovale pred telefonskimi aparati in je bilo največ nepotrebnega govorjenja od 10. do 12. ure. Takrat so bile proge zaradi tega klepetanja prenatrpane in poslovni svet je trpel velko škodo s čakanjem na nujno potrebne zveze. V Beogradu ima 15.000 telefonskih naročnikov na dan skupaj okrog 88.000 razgovorov in upoštevajoč, da so telefonski pogovori po večini od 8. zjutraj do 8. zvečer, pride na minuto okrog 200 pogovorov, čeprav je sgmo 4,000 naročnikov Erekpračskj
denarja, ženi je naročil, naj z denarjem dobro gospodari in naj točno beleži, kaff porabi sin za sivoje samostojno gospodarstvo. Ko se je mož pred nekaj meseci vrnil, je zvedel od sosedov ter tudi doma videl na lastne oči, da so njegov krvavo zasluženi denar vsi skupaj brezvestno zapravljali V hiši so nastali prepiri ter so sosedje slutili, da bo prej ali slej prišlo do kake tragedije. Ono jutro je Dvornikova žena po vsej vasi vpila in jokala, da je njen mož mrtev, da so ga s svojimi kopiti ubili konji. Ko so vaščani prišli v hišo, je bil Imbro že na mrtvaškem odru in žena je kazala na udarce, ki jih je imel na glavi in na prsih. Nekaterim sosedom pa se je vse zdelo sumljivo in člani krajevne organizacije Narodne zaščite so z vso na~ glico uvedli preiskavo. Najprej so seveda poklicali zdravnika, ki je na mrtvem posestniku našel rane, kakršne ne morejo povzročiti udarci konjskih kopit. Ko so nastopili tudi orožniki, je snaha prva priznala grozen zločin. Vsi skupaj so gospodarja napadli v hlevu, udrihali so po njem z gorjačami, potem pa so ga ubitega vrgli med konje.
•	Avtobusno podjetje O. žužek obvešča cenjeno občinstvo, da bodo na današnjo gasilsko tombolo v Kranju vozili tudi izredni avtobusi z odhodom iz Ljubljane ob 12.25 od postaje pri evangeljski cerkvi, iz Kranja v Ljubljano pa pol ure po končani tomboli.
•	Kaj čakate? AE hočete zopet naročiti cenik šele potem ko bo istega zmanjkalo. Pišite še danes trgovski hiši StermecM, Celje, po novi cenik in vzorce. (—)
•	Vsaka mati naj si zapomni, da je nega kože pri otroku ravno tako važen čl-nitelj kakor njegova prehrana. Skrbna mati uporablja zoper lišaj, rane. oraske, opekMne. hraste in vse kvare kože Baby-mira krem©. (—)
•	Desetletnica družinskega lista »žike«. Nova številka ilustriranega družinskega lista »žike« je izšla in z njo je »žika« dopolnila deseto leto svojega, mirno lahko rečemo: uspehov polnega življenja, saj je pri nas že tako znana, razširjena in priljubljena. da ga v Sloven ji pač ni podobnega lista. ki bi se mogel meriti z njo. To pot je dr. Joža Lovrenčič prispeval »Romanco« iz svojega »Sholarja iz Trente« in pa članek »Deset let družinskega lista žike«, Anton Ingolič končuje svojo novelo iz življenja mlade učiteljce »Prepovedana ljubezen«, ki je vzbudila veliko zanimanje v najširših krogih. Nekaj čisto novega je prispevek urednika »Umetnost« M. Benčine, ki z njim začenja nekak kurz v likovn umetnosti. članku je priloženih nekaj reprodukcij. Viktor Pirnat prispeva dve humoristični črtici iz domačega živllenja, Alb n Zalazoik pa članek: »Ktfo je zažgal Moskvo«. Nekaj ljubkih in hiumorističnih prevodov ia francoske književnosti, razprava »Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji?, kramljanje »Kaj bomo oblekle za zimo« in »Gospodinjski kotiček« zaključujejo številko, ki vsebuje tudi mnogo zanimivih ilu-
gtg&Gti » atitete matih odjemalcev fcMefc
Znachor
Rusko-poljska umetnina
(PO POTI USODE)
Vsebina filma je vzeta po resničnih dogodkih velike tragike poljskega kirurga prof. dr. V, ilczurja, ki je zaradi hudega udarca po glavi zgubil spomin (amnezija) in
12 let živel pod tujim imenom, pozabil svojo preteklost, dokler... Kino Matica, 21-24. — Film vsakomur izredno ugaja. — Ob 10.30, 15., 17., 19., 21.
hranil, predvsem ržene kave žike in žikine-ga otroškega zdroba. Kogar list žika in imenovana žilkina hranila zanimajo, naj pošlje svoj naslov: Pražarni žik., Ljubljana Vič. Dobival bo list brezplačno. (—)
Iz Mtsbliane
u— Zahvala Nj. Vel. kralja. S svečanosti ob otvoritvi razstave bolgarske knjige v Ljubljani je bila odposlana Nj. Vel. kralju Petru H. udanostna brzojavka. Včeraj je dobil predsednik JB L ge z dvora to-le pismo: »Po najvišjem naročilu mi je čast izraziti zahvalo za lepe želje in izraze vdanosti, ki ste jih poslali Nj. Vel. kralju, Nj. V is. knezu namestniku in kraljevskemu domu z otvoritve razstave bolgarske knjige v Ljubljani Beograd, 6. novembra 1939. Minister dvora: Milan Antič s. r.«
u— Ljubljanska filharmonija stopa v peto leto svojega obstoja z reprezentativnim simfoničnim koncertom, posvečenim slovanski glasbi, ki jo predstavljata Rusa Rahmaninov in Čajkovski, prvi s klavirskim koncertom in drugi z veličastno Patetično simfonijo Kar bo še posebno podčrtalo pestrost in zanimivost koncerta, bo nedvomr nastop našega odličnega v tujini živečega klavirskega virtuoza Toneta Tro-sta, ki bo na Bluthnerjevem klavirju odigral Rahmaninov klavirski koncert. Z »Ca-price« A. Lajovica. ki spada med najboljša skladateljeva dela, se bo filharmonija v okviru njegove 601etnice dostojno oddolžila vsestransko neumornemu delavcu v naši kulturi. Dirigiral bo g. D. M. šijanec, ki ima za seboj ne le absolutorije različnih odličnih šol in mojstrov, temveč tudi dolgoletno praktično udejstvovanje doma in v tujini, pr dvsem v Parizu. Koncert bo v petek 17. t. m. ob 20. v Unionu. Vstopnice od 10—40 din se dobe pri blagajni kina Unio-na.
AD&TATICA Tl««6HlA
Dne 2. XIL t. L odide iz Genove veliki pre-komorski parnik »AUGUSTUS« plovitvene družbe »ITALIA«. Parnik plove v CENTRALNO AMERIKO in dalje preko Paname v COLUMBIJO, PERU in ČILE, po možnosti tranzitiranja v BOLIVIJO. Informacije: »Italia-Lloyd Triestino«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15
u— Na lovsko jahanje je 5. t. m. povabil g. polkovnik Seunig ljubljanske jaha-čice in jahače, čeprav je močno deževalo, je prišlo na sestanek severno od gorenjskega kolodvora lepo število zastopnikov naše vojske, policije in civilistov. Jahanje je vodilo sprva v mirnem tempu preko vasi Savlje v dolino Save. Tam je pričel galop, ki je vodil v obliki velike zanke do ceste Vižmarje — Kleče. Na cesti so že gledalci pričakovali jahače. Soproga gostitelja gospa Marion Seunig je mogla z veseljem razdeliti med udeležence 27 smrekovih vejic. Med udeleženci so bile 4 pogumne jahačice in eden največjih pospeševalcev našega jahalnega športa, ki je pripotoval iz Beograda samo zato, da je mogel galopirati preko domačih livad. Ker je medtem celo nebo postalo uvidevno in se je vreme izboljšalo, so jahači in gledalci ostali pri malem prigrizku še kako uro v živahnem razgovoru. Ker polkovnik Seunig, ki je do sedaj s svojimi konji in kot sodnik zastopal predvsem interese našega jahalnega športa in konjereje pri mednarodnih jahalnih turnirjih, zaradi nastalih prilik ne jaha v inozemstvu, kjer si je do sedaj pri mednarodnih tekmah priboril preko 100 nagrad, se bo, kakor smo izvedeli, tem bolj intenzivno bavil z domačim jahalnim športom.
u— Krajevna organizacija JNS za dvorski okraj poziva svoje člane, da se udeleže pogreba umrlega odbornika g. Dragotina česnika, šolskega upravitelja v p. in posestnika, ki bo danes ob 15. iz hiše žalosti, Večna pot 1, na pokopališče k Sv. Križu.
n— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7 je izposodila meseca oktobra 4818 strankam 15056 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ure, dopoldne pa ob sobotah od pol 10. do 12. ure ter izposoja knjige v 10 jezikih in modne liste vsakomur, ki se zadosti le-git mira. Bralcem izven Ljubljane pošilja knjige tudi po pošti.
u— Zahvala Jugoslovensko. bolgarske lige v Ljubljani. V zvezi z razstavo sodobne bolgarske knjige, Id je nad vsako pričakovanje najboljše uspela, smatra odbor Jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljan za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem ustanovam in posameznikom, ki so kakorkoli BrifiOTOogli k tata ftfiiCaeffiS uflgehu
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŽIŽKI — Telefon 41-79
Šlager francoske produkcije:
CHERI-BIBI
Po poznanem romanu Gastona Lerou-xa. Glavne vloge: Jean P. Aumont,
Pierre Fresnay in drugi. Današnja predstava odpade zaradi
MARTINOVANJA SOKOLA Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
Želja po večni mladosti
razstave. V prvi vrsti se odbor zahvaljuje pokrovitelju razstave g. banu dr. M. Natlačena in g. županu dr. J. Adlešiču za nakazano materialno podporo. Toplo zahvalo pa izreka tuai vsem cenjenim ljubljanskim tvrdkam, ki so brezplačno posodile razne predmete. Gospe M. češnikovi se zahvaljuje za posojene velike količine platna in jute, ugledni tvrdki A. & Skaberne za posojeno juto, velecenjeni gospe lastnici tvrdke M . Tičar za dragocene Knjižne obte-žilnike in druge predmete, ugledni tvrdki Julij Klein pa za velikodušno posojeno steklo. Prav posebno zahvalo pa je odbor dolžan g. predsedniku dr. F. VVindischerju, g. ravnatelju I. Zormanu ter celokupnemu odboru Narodne galerije, ki je z vso uvidevnostjo dal ligi brezplačno na razpolago svojo veliko dvorano v Narodnem domu ter tako razstavo omogočil. — Odbor JBL.
u— Družba sv. Cirila in Metoda sporoča vsem svojim članom in prijateljem, da bo tudi letos priredila za ljubljanske podružnice vrsto predavanj, ki bodo po spodaj določenem redu vsakokrat ob 20. v dvorani Društva inženjerjev na Kongresnem trgu v Kazini II. nadstropje. Posamezni gg. predavatelji bodo tudi v sliki tolmačili svoja izvajanja. Predavali bodo gospodje: 1) 17. t. m. prof. Vilko Novak: Osvoboditev Prekmurja in narodnostni razvoj v luči madžarskih statistik. Pokrajinske slike. 2) 15. decembra: dr. Lavo Cermelj: Narodnostna slika Primorske (diapozitivi). 3) 19. januarja 1940 dr. Fe-laher Julij: Izlet po Koroški — diapozitivi. 4) 16. februarja 1940 dr. Zwitter Fran, docent: Slovensko ozemlje ob prevratu in naše sedanje meje. 5) 8. marca 1940 dr. Svetozar Ilešič: Naš geopolitični položaj. 6) 12. aprila 1940 dr. Kyovsky Rudolf: Manjšinska zaščita v Evropi in današnji položaj. Vstop k predavanjem je vstopnine prost. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijaka ali vofaka:
1 čopič za britje, 1 aparat za britje, 10 britvte, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode,
stane samo Din 30.™%
Ako želite da Vam pošljemo po poŠti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnino na ček rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE ŠMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— JNAD »Jugoslavija«. Zaradi volitev v Klubu medi<3ineev sklicujemo sestanek medicincev-članov za v ponedeljek ob 20. v društveni posvetovalnici. Podpredsednik L
u— Jugoslovansko kirurško društvo — sekcija Ljubljana ima dne 14. novembra 1939 ob 18. uri strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. — Spored: Predavanje: Dr. Marinčič Dr. Baje: Tri lanttnektomije. Demonstracije: Dr. šušteršič: Prelom femorja s komplikacijami. — Vabljeni vsi zdravniki! (—)
u— Z novo topografsko karto na GOvejeK Dom jugoslovanskih obrtnikov vabi na po-set svojega »Doma« ob nedeljah in praznikih, kar je priložnostno prav za jesenski čas. Dom je trajno oskrbovan. Topografsko karto, ki Vam uspešno služi za poset »doma« in vsega okoliša dobite v vseh knjigarnah in pisarni Doma, Wolfova 12 ter pri LMihelčič, Borštnikov trg, proti ceni din 5.—. Na željo organizira Dom tudi skup ne avtobusne izlete. Informacije telefon 38-49.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču ima za svojo zimsko sezono že določeno serijo predavanj in bodo v tem mesecu predavali: 15. g. škulj o pravilni ureditvi in izkoriščanju vrta, 22. g. inž. Levstik o sestavi zemlje in njenem izboljšanju, 30. t m- pa g. Breceljnik o sortah sadja. Med tem predavanjem bodo plodovi na razpolago da si jih bo mogel vsak ogledati. Predavanja bodo po večini s slikami. Vstop k predavanju ima vsak brez vstopnEne, pričetek pred?, nj pa bo ob napovedanih dneh ob 20,
f
CIMEAM
ZOBNA KREMA
TRAD1C1JONALN1
I men jena poglobitvi odnosov med floto in do- I • mam. Pokazala bodo pota in cilje	I
V*
Skok tez kožo
7. DECEMBRA — NA TABORU
ftft
ake vgoje, kakor jo zahteva sedanja doba. Starše in prijatelje mladine vabimo (ki Obiščejo predavanja v čim večjem številu. V odboru za pobijanje draginje in
v.^. i 81 Matočec Je govorila. V petek zve- 1 cilje mladSn- « čer je bil v Ljudski univerzi zanimiv ve- 1
čer. Predavala je znana hrvatska kmetska pisateljica ga. Mara Matočec. Dvorana je bila polna občinstva, ki je sprejelo odlično kmečko ženo z navdušenim aplavzom.
brezvestne špekulacije v Celja so radednil	^^La^AT ■™ ^
«r.¥ ^r^^TaObora. ž,,tJ£	Najprej jo je pozdravil v imenu Ljudske
u— Jugo»lovenska unija za zaščito de-ee, sekcija za dravsko banovino, se je preselila iz dosedanjih uradnih prostorov v nove m sicer Beethovnova ul. 14/1. telefon 38-26, palača iDunav«. Na isti naslov se je preselil tudi banovinski pododbor za zaščito otrok.
u— Ljubljanski Sokol sporoča žalostno vest, da je nepričakovano preminil njegov zvesti član br. Dragotin Česnik. Dragega pokojr ka bo društveno odposlanstvo spremilo na poslednji poti in vabimo članstvo da se mu pridruži. Udeležba v meščanski obleki z znakom, žalni sprevod bo izpred hiše žalosti na Večni poti, 1, kjer se zberemo. Blagega brata ohranimo v trajnem sporrvnu!
V DROGERIJI
GREGORIČ — Ljubljana
PREŠERNOVA 5
Vam postreže od ponedeljka dne 13. do vključno sobote dne 18. t. m. špecijalist — prodajalec angleške tovarne
dr* Scholl - London
z vsemi špecijalitetami za nego nog kot: vložki za ploske noge, kurje oči, otišance, vložki za krivo zraščene prste itd. itd. Brošura dr. Scholla je istotam brezplačno na razpolago.
u— Prijateljem psov dela veliko preglavico prepoved, da njih ljubljenci ne smejo skakati in divjati po mestnih nasadih in gozdovih. Mestni lovski in gozdni čuvaji imajo namreč pravico ubiti vsakega psa, ki v kompleksu šišenskega vrha, Rožnika, Tivolija in Gradu pohaja in preganja divjačino. prav tako so lovskim in gozdnim čuvajem izročene na milost in nemilost tudi vse mačke več kot 200 m od najbližje hiše. Pse je dovoljeno voditi samo po potih; lastniki jih lahko vodijo po javnih potih privezane ali ne, vendar tako, da jim ne uhajajo s pota in ne pode divjačine in ptičev Ce pes uide svojemu gospodarju s pota, ne da bi preganjal divjačino, je lastnik psa sicer kazniv, vendar pa čuvaj ne sme ubiti takega psa. Po tivolskih nasadih je pa dovoljeno voditi pse samo na vrvici! Kdor se pregreši proti tem predpisom. mu preti globa od 30 do 300 din ali pa celo zapor od 1 do 10 dni. Tako namreč zahteva zakon o lovu, a naš narodni park je še mnogo bolj zavarovan, ker vanj nikakor ne smejo niti lovci niti drugi preganjalci živalstva, ki naj se na tem za-ščtenem ozemlju razmnoži in živi popolnoma svobodno. Pravi lovci so itak sami veliki prijatelji prirode in sami skrbe za varstvo živalstva hkrati z dobro dresuro svojih ubogljivih psov. Dobro dresirani psi torej niso v tivolskih in grajskih gozdovih v t>r a v nobeni nevarnosti.
Grillroom restavracije „Slon"
Vsako nedelio popoldne od 5. ure dalje ČAJANKA S PLESOM.
Bolgarsko akademsko društvo »Hri-gto Botev« na ljubljanski univerzi priredi v soboto 16. decembra v prostorih Trgovskega doma svoj prvi bolgarski večer. Društvo vljudno prosi ljubljanska društva, da omenjeni večer upoštevajo pri določanju termina svojih prireditev.
NOGE
negujte sedaj, sicer Vas v zimi bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din.
Obrtniško društvo v Ljubljani je izdalo »Obrtniški koledar za leto 1940«, ki je te dni izšel. Koledarček stane 12 din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
u— Društvo »Dom visokošolk«, Ljubljana, Gradišče 14/1, si je na svojem VI. rednem občnem zboru izvolilo naslednji odbor: predsednica: Gradišnik Zorka, cand. tehn.; podpredsednica: Vodopivec Danica, stud. iur.; tajnica I: Laharnar Nada, stud. phil.; tajnica II: Praprotnik Cvetka, stud. tehn.; blaga jničarka: Kanič Elizabeta, cand. tehn.; knjižničarka: črnigoj Milica, stud. iur.; odbornice: Stranic Vesna. stud. iur., Stariha Lidija, stud. phil., Duša Milena, stud. tehn., Ipavec Jera. cand. phil.; revizionalni odbor: Tomšič Zofija, cand. phil., Vedernjak Marija, abs. phil., Gunde Malči, cand. phil; razsodišče: Taufer Ni-ka, abs. iur., Šigur Anica, abs. iur., Kitak Zdenka, cand. phil.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima danes ob 10.15 ter jutri v ponedeljek ob 20. vajo vsega mešanega zbora pod vodstvom direktorja Poliča.
u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. v mali dvorani Narodnega doma, vhod iz Bledweisove ceste, lutkovno predstavo. »Vitez z belo golobico«.
Znancu in sosedu brž postrežeš, košček ČEK-BONBONA mu odrežeš.
u— Zveza gospodinjskih pomočnic javlja, da bo predaval v nedeljo ob 16.30 v Delavski zbornici g. šorn o lepem vedenju. Vabimo k obilni udeležbi!
u— Z vrta je ušel bel, gladkodlakast foksterier Boby, ki ima pol glave črne Oddati za nagrado, Staničeva ul. 1.
u— žrtev karambola. Včeraj popoldne se je na Celovški cesti pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal slu-žitelj davčne uprave Jernej Milavec lz Pavličeve ulice. Peljal se je na kolesu, pa se je zaletel v avtomobil, ki mu je privozii nasproti ter dobil precej hude poškodbe, da so ga morali prepeljati na kirurški oddelek.
u— Tatvine brez konca in kraja. Posestnika Franceta Lužarja v Rudniku je zadnjič obiskal neznan tat, ki se je hotel z dobrotami založiti za zimo. Iz shrambe mu je odnesel 15 kg orehov, 17 kg suhih sliv, 30 kg krompirja, 4 Utre slivovke ter nekaj obleke, čevljev in gospodarskega orodja Z nove stavbe mestnega zavetišča ob Cesti v Mestni log so tatovi sneli 45 električnih stikal, vrednih 500 din. Vojaku Francetu Rozmanu ki je doma od nekod iz Gorenjskega, je neznan mlad človek iz avtobusa v Gledališki ulici odnesel zavitek z rjavo obleko, črnim površnikom, čepico in parom čevljev, v skupni vrednosti 1600 din. Iz stanovanja Julke Suhadolčeve na Bleiweisovi cesti je neznan prosjak ukradel 400 din vredno pokromano zapestno uro. Z dvorišča na Vodnikovi cesti 271 je posestniku France4 Permetu odresel kotel, 60 kg težak in vreden 350 din. Stavcu Leonu B. so v neki gostilni na Sv. Petra cesti ukra-dli svetlosiv površnik z rjavimi rokavicami v žepu in dežnik, da trpi 880 din škode. V neki trafiki na šmartinski cesti je krošnjar Božo Batinič izgubil listnico z okrog 300 din, ko je kupoval cigarete. Malo za njim je prišel mlajši neznanec, ki je listnico pobral in jo vtaknil v žep. Ko se je Batinič vrnil, za neznancem ni bilo ne duha ne sluha.
u— Drevi ob 20. vsi v . dom Sokola v Zgornji šiški. kjer boste čuli zgodbo zgovornega Krjavlja in spoznali blago srce »Desetega brata«, Mart Inka Spaka. (—) u— Pri Mescu na Viču izvrstne domače koline, kot posebnosti — črni koren — trno-celj in drugo. (—)
u— Plesni zavod »Jenko« v krasno re-novirani dvorani »Kazine« ima naslednje redne plesne tečaje: v nedeljo ob 16. »popoldanska vežba«, v ponedeljek ob 20. »I. začetniški za novince — dame in gospode«, v torek ob 20 »nadaljevalni s poukom novitet« in v petek ob 20. »II. začetniški tečaj«. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Vpisovanje strogo proti legitimiranju. Akademiki-dijaki imajo popust.
(—)
u— Plesna šola na Taboru ima drevi ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov se prične točno V* ure preje. (—)
u— Namesto venca na grob pokojne gospe Palme Marije je združenje krojačev krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani darovalo 200 din za starostni podporni sklad združenja kroiačev krojačic in so rodnih obrtov v Ljubljani (—)
n— Oglejte si zalogo	nlete
nin po ugodnih cenah pri K. S o s s, Mest ni trg štev. 18. (—)
o— Restavracija in kavama Keršič nu^ Martinovo gos in muškat silvanec. (—)
Is Cefia
ČEVLJI
športni — jesenski — nepremočljivi -močni fantovski in visoki otroški, vseh vrst modernih damskih čevljev — dobite
najugodneje pri »TRIUMPH", MIKLOŠIČEVA O. 12.
Tečaj o negi in prehrani dojenčka se
prične ob 17. dne 21. t. m. v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečjd dom kraljice Marije«) v Ljubljani, Lipičeva ulica ter se bo vršil ob torkih in četrtkih od pol 17. do 18. ure. Tečaj traja 12 ur in je brezplačen. Prijave se sprejemajo do 21. t. m. dnevno od 8. do 12. ure tudi telefonsko na štev. 44-71.
n_Kegljanje na dobitke v korist Dvorske knjižnice priredi Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani v nedeljo 12. t. m. na kegljišču
gostilne Derenda-Usenik na Borštnikovem i	13 t' m.: »Dom podnir* in rwira
trgu. Vabimo na poset kegljanja, katerega - - ^ fw)f ^ Pavel StrmSekl v toreik
......... ....——14 t m: »Otrok vstona v šolo«- 'učitelj
Fra.nio Roš). V sredo 15. t. m.: i-Po^hne težkoče pri vzsroii in učenfu« (učiteli
e— »Navftanka« na celjskem odru. Ma riborsko Narodno gledališče je gostovalo v petek zvečer v celjskem gledališču z opereto Jare Beneša »Navihamka«. Razgiban^ ter s sočno in učinkovito glasbo preplete no delo je dirigiral g. Lojze Herzog. Orkester je bil eksakten in je zvenel polno. Re žiser in koreograf g. Harastovič je skupno z dirigentom o. Herzogom poskrbel za zelo dostojno in vsega priznanja vredno uprizoritev. Igra je potekla živahno, s pestrimi spremembami, dobrim karakterizi-ranfem likov, priietnlm humorjem in efektnim! plesnimi vložki. Pevsko in igralsko so se močno uveliavili s-a. Brumen-Lubeje-va (Sally) in Ierlčeva (RessH ter ge. Verdonik (Andy Doodle) in Manoševski CFred Kerry>. Zelo posrečene Tfke so ustvarili ga. Zameiif-Kovičeva in »rd? Starčeva ter gg. GorinSek, Nakrst Harastovič in Pavle Kovič. Tudi ostali 'grald so dobro rešili svoje naloge. Mariborski erost+e so nudili Celjanom operetni večer ki V> ostal v nailemSem spominu. GledaUSč« ie bilo na. bito polno, mnogo ^ bflo tu d- občinstva Izven Celja. Gostje so hffi dei*»*ni noHuSp n!h aplavmv in so morali mnogo točk ponoviti — R- P-
DAME! Da boste nraktlčno in leno kimP" vaš zimski plašč nerflo in drn°">
modno trgovino GTTSTI VRAčko
e_CikJns nedasroglrih oredavnni Irskem vsenčflSfiču. TVu^ko vseiičiV«*® v Celju vrši že od leta 1921 važno kiVturnn delo. predvsem s prireianiem ore^a.vani Tudi letos bodo redna predavania o* delčkih ob 20. v rtealnioi de5ke mp^oncV^ šole Nova sezona bo otvoriena iutr- s H. klom Šestih pedaeoškfh predavani Predavanja bodo po naslednjem redu: V porv»-
časti dobiček gre za prosvetne namene Dvorske knjižnice.
u— Drevi ob 20.15 vsi, ki ljubite zdrav kmečki humor, lepo petje in godbo, v šentjakobsko gledališče. Pri »Kurentu« se boste zabavali kakor že dolgo ne. Uprava prosi za točnost, ker vstop v dvorano med predstavo ne bo dovoljen. Da se Izognete navalu, si nabavite vstopnice že pri dnevni blagajni. Oglejte sfi v izložbah razstavljene slike.
Zdravko Kovač). V non^deHek 20. t. m.: »Razumevahno mladostnika in pomagajmo mu!« (ušteli Milo« Ledinekl. V torek
21	t m.: »Kako vzgofmo deklice za življenje« (prof. Anica fierneieva). V sredo
22	t m.: »Nekaj problemov izvemšolske vzgoje« (prof. dr. Fran 2geč). Predavanja M m fr^fo aačeia vsak dan ob 20^ so na-
gg.: predsednik odlbora župan dr. Alojzij Voršič kot predstavnik upravnega obla-stva, člani: sodnik upravnega sodišča dr. Stanko Masič kot zastopnik potrošnikov, njegov namestnik trgovski nameščenec in član mestnega sveta Rudolf Pibrorvc, višji upravitelj v p. ter tajnik Združenja trgovcev za mesto Celje in Društva hišnih posestnikov Jakob Blažan kot predstavnik stanovanjskih najemnikov, njegov namestnik davčni upravitelj v p. Robert Stepic, trgovec Anton Fazarinc kot predstavnik trgovcev, njegov namestnik Franc Dobo-vičnik, juvelir in urar Anton Lečrtik kot predstavnik proizvajalcev, njegov namestnik mesarski mojster Matija Esih. tovarniški delaivec Ludvik Krajnc, kot predstavnik potrošnikov, njegov namestnik cmkar-niški delavec Martin Plankar, pekovski mojster Rudolf Mlaker kot predstavnik obrtnikov, njegov namestnik Jurij šanc kot predstavnik gostilničarjev.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela sta bila 10. t. m. v evidenci 302 brezposelna (201 moški in 101 ženska) nasproti 267 (168 moškim in 99 ženskam) dne 31. oktobra.
e— Umrla je včeraj na Cankarjevi cesti 4 v Celju v starosti 31 let ga. Ida Bleyer-jeva, žena gozdarja iz Luč. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno Božal je!
e— Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega gornjegrajskega, konji- , škega in šmarskega sreza bodo v sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj dostavijo zadevne prošnje čimprej sreskemu načelstvu v Celju.
e— Na stopnicah »e je ubil. V soboto zjutraj je postal 511etni kovaški mojster j Ignac Pristovnik na Sp. Hudinfl 80 pri Celju žrtev tragične nesreče. Ko se je vrnil Pristovnik okrog treh domov, mu je na stopnicah spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Njegov oče, sin in pomočnik so ga nezavestnega prenesli v njegovo sobo, kjer je kmalu prišel k zavesti. Ko je pozneje zaspal, so se domači nič hudega sluteč odstranili. Zjutraj pa so našli Pristovn;ka mrtvega v postelji. Pri-stovmikova žena je težko bolna tn se že neka": časa zdravi v celjski bolnišnici.
Pod vozom. Ko se je vozil 79-letni občinski revež Jakob Vlak s Ponikve v četrtek zvečer s kravami domov, je padel z voza. Kolesa so šla čezenj in ga hudo poškodovala po glavi in nogah. Starčka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kobila ga je usmrtila. V Vonarju pri Pristavi v šmarskem srezu je v četrtek kobila brcnila 281etnega sina posestnice Mi ho Bevcerja v trebuh in mu prizadejala težke notranje poškodbe. Bevcerja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v petek podlegel poškodbam.
Velike tatvine zlatnine ln zlata v Celju. Zlatar Franc Ochs v Gosposki ulici je že dalje časa opazoval, da mu nekdo krade lz njegove delavnice zlate zapestnice in Zlate prstane. Tatvin ni prijavil policiji, ker je upal, da bo sam zasačil tatove. Ko je pa pred dnevi izginila z delavnice paličica zlata, vredna okrog 4.500 d!n, je javil tatvine policiji. Vrednost ukradenega blaga znaša nad 12.000 din. Kriminalnemu oddelku celjske policije je kmalu uspelo najti del ukradenega blaga v Celju in okolici V zvezi s temi tatvinami je bilo aretiranih več oseb.
Hmeljevke so kradli. V zadnjih no čeh je izginila z nekaterih hmeljišč v celj ski okolici velika množina hmeljevk. V nc či na soboto pa je polic:ja zasačila več delavk, ki so bile ukradle na žumroverr hmeljišču na Lavi okrog 100 hmeljevk in jSh nosile domov, da bi jih porabile za kur javo. Delavke so aretirali.
DivjaStvo V noči od četrtka na pe tek so neznani vandali polomili na Masa rykovem nabrežju vse mlade breze in jih popolnoma uničil', poleg tega pa «o Se zno sili tri klopi v Savinjo. Upamo, da bode storilce kmalu izsledili in jih eksemplarič no kaznovali.
univ. prof. Stupan, v imenu marihor. narodnega ženstva pa ga. Jela Levstikova. Naši vrli »Dravaši« so zatem pod vodstvom zborovodje A Horvata lArano odpeli tri pesmi in sicer »Sanak«, »U gradi-ni« in »Skrjanček poje, žvrgoli*. Ga Mara Matočec, ki je nastopila v preprosti kmečki noši s škornji, je v svojih izvajanjih prikazala položaj kmečke žene ter njen odnos do življenja. Bila je deležna prisrčnega priznanja
a— Prošnja slepega slikarja. Umetni slikar, ki je zaradi živčne razkrojenosti popolnoma izgubil vid, prosi usmiljena srca kakršnekoli pomoči. Ker ima poleg tega še bolno ženo, je njegova nesreča toliko večja. V veliki bedi in stiski, brez vsakih sredstev in dohodkov, prosi socialno čuteče ljudi, da mu pomagajo na kakršenkoli način in mu olajšajo obupno stanje. Naslov je na razpolago v upravi »Jutra«.
a— 14 dni po poroki mrtev. Včeraj dopoldne se je peljal na kolesu po Aleksandrovi cesti gostilničar s Koroške ceste št. 79 Herman Murks. Pred bivšo Emeršičevo gostilno na Aleksandrovi cesti pa je nenadoma padel s kolesa in obležal negiben na tleh. Bil je pri priči mrtev. Zdravniška komisija, v kateri sta bila šefzdravnik OUZD dr. Sekula in policijski zdravnik dr. Zorjan, je ugotovila, da je vzrok Murksove nenadne smrti možganska kap. Nesrečni Murks, ki je bil star 34 let, se je pred 14 dnevi poročil in je otvoril svojo gostilno na Koroški cesti. Njegovo smrt pomilujejo vsi, ki so ga poznali, Murks je bil preje kuhar v Veliki kavarni.
a— »Borza« na starem mestnem pokopališču. Komaj mesec in pol je še čas za prenos mrličev lz starega mestnega pokopališča na druga pokopališča. Sedaj nudi to pokopališče sliko pravcate »borze« z nagrobniki, železnimi nagrobnimi ograjami, vazami itd. Vsak dan je tam polno ljudi, ki prodajajo in kupujejo razne nagrobne predmete in ki se mimogrede seveda zanimajo tudi za številne ekshuma-cije telesnih ostankov.
a— Značilno. Pred okrožnim sodiščem je bila te dni zanimiva razprava Kot priča je bil namreč zaslišan neki uslužbenec železniških delavnic. Ko ga je predsednik pričel zasliševati, pa je dotični kot priča izjavil, da ne razume našega jezika. Do-tičnik je že 20 let v službi v železniških delavnicah.
Iz Maribora
a— Proslava 201etnlce mariborske po družnice SPD. Sinoči je bilo pri Mariborski koči tradicionalno planinsko martinovanje, ki so se ga udeležili tudi zagrebški planinci, člani »Sljemena«. Ob tej priliki je bila tudi interna proslava 201etni-ce mariborske podružnice SPD v krogu sedanjih in bivših funkcionarjev ter navdušenih mariborskih planincev.
a— Mestno poglavarstvo odsek za zaščito otrok za primer vojne, sklicuje za sredo 15. t. m. ob 20. uri v dvorani ljudske univerze na Slomškovem trgu sestanek roditeljev, oziroma skrbnikov, ki imajo male otroke in niso bili vabljeni na roditeljske sestanke, ki se vršijo ta teden po šolah.
Din301.000'-je zadeta
10. t. m. srečka drž. razredne loterije
štev. 56*910,
ki je
bila kupljena v bančni poslovalnici
BEZ JAK — MARIBOR
GOSPOSKA UL. 25._
a— Nenadomestljivi. Konec leta poteče »nenadomestljivim strokovnjakom« dovoljenje zaposlitve. Prav bi bilo. ko bi se preizkusila njihova »neobhodnost«. Številni tuji »strokovnjaki« imajo kruh. naši ljudje ga pa nimajo.
Damski in moški plašči
po ugodnih cenah pri »LAMA«,
Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled.
a— Maribor brez bencina. Bencinske črpalke so bile dva dni brez bencina. Lastniki črpalk upajo, da bodo po prejemu naročenih količin bencina lahko ustregli strankam, ki so dva dni zaman povpraševale po bencinu.
a— Mariborska OJNS ima v torek 14. t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svoj sestanek, na katerega so vabljeni tudi starejši člani JNS in somišljeniki. Poroča tajnik banov odbora OJNS iz Ljubljane tov. Uršič.
a— V spomin pok. ge. Minke dr. Sorfi-Jeve je darovala rodbina dr. L. Novakova 100 din akcijskemu odboru za pomoč primorskim rojakom
a— Potrebna so posebna dovoljenja. Ju-goslov. Turing klub v Mariboru je prejel od nemškega avtomobilskega kluba obvestilo, da potrebujejo tuji avtomobilisti, motociklisti in kolesarji za potovanje v Nemčijo in po njenem teritoriju še posebna dovoljenja okrožne polic oblasti. Navodila pri tajništvu Turing kluba pri Putniku.
a— Obsodba vlomilca z nenavadno pustolovsko kariero. Pred časom smo že po-"očali o nenavadni življenjski poti bivšega skladiščnika Josipa Mebderja, ki je zdaj *tar 45 let in je bil pred vojno gledališki gralec v Mariboru. Meixler je bil na Madžarskem v prevratnih dneh sotrudnik Bele Kuhna in je bil baje poverjenik za narodno zdravstvo ter član sodnega tribuna-la v Budimpešti. Ko je bil konec Kuhnove diktature, je še ob pravem času utekel, ker bi ga drugače zadela smrtna obsodba od novega režima. Po dolgih letih se je znašel <pet v Mariboru in je bil zdaj pred velikim tazensldm senatom obsojen zaradi vloma v stanovanje Viktorije Gradišnikove, iz katerega je odnesel nekaj gotovine in Zlatni-ie. Obtožen je bil tudi zaradi širjenja prepovedane literature in je bila zaradi tega. razprava tajna, razglasitev Obeodbe pa <avna. Zaradi vloma je bil Meixler obsojen na 3, zaradi prepovedanega ilegalnega de-' ovanja pa na 1 leto robi je. Ko so preiska-/all njegovo preteklost, so ugotovili, da je oresedel že štiri leta na robi ji, kar je seveda tudS vplivalo na izrek sodbe. Obsojenec je kazen sprejel, državni tožilec pa je prl-:av£l revizijo.
a<— Zažgala lastno gospodarsko poslopje, da bi prišla do zavarovalnine. Včeraj dopoldne je obravnaval mali kazenski senat primer požara, ki je v noči na 4. november leta 1936 uničil gospodarsko poslopje posestnice Katarine Vuk v Podileh-niku. Na zatožni klopi sta sedeli 50-letna Lucija Vuk. njena snaha 38-letna Katarina Vuk, dočfm 27-letnega Franca Vuka ni bilo k razpravi, ker je pobegnil preko meje. Franc hi Katarina Vuk sta bila obtožena zaradi požiga, češ da sta hotela priti na nepošten način do zavarovalnine. Lucija Vuk pa je bila soototožena zaradi suma sovednosti. Bila je oproščena, dočim je bila Katarina Vuk obsojena na 4 mesece strogega zapora.
a— Krznarstvo P. Sem*o, Tjrrševa 87. Vam nudi ceneno kožuhovino ki krznarske izdelke. (—)
!z živlienfa na dežel?
BREŽICE. Na davčnem uradu Je napredoval na položaj davčnega kontrolorja g. Tancar Vinko. Njegov oče, stara gorenjska korenina, obhaja na Jesenicah 70 letnico svojega življenja. Obema iz srca čestitamo ter želimo rfnu lepega napredka in prijetnega bivanja med nami, očetu pa mnogo sončnih dni v jeseni njegovega življenja.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. pop. in 8. zvečer krasen francoski velefilm »Divne laži Nine Petrovne«. Med dodatki tudi že novi tednik. — Sledi velefilm »Na Soči 1917«. (—)
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokole predvaja danes v nedeljo ob 4. in 8. zvečer veseli zabavni film »Tantom trn-badiur«. Prihodnji spored v sredo 15. in četrtek 16. t. m. Senzacionalni veJefilm »Zakaj sem postala vohunka?« Ne zamudite! (—)
RIBNICA. Sokolski zvočni kino preltlvaja danes popoldne in zvečer film »Tragedija šanghaja«. Za dodatek Paramountov srečni tednik. (—)
TR2IC. Kino predvaja danes prvovrsten operetni film »Pesem Pariza«. £—^
Iz Hrastnika
h—Himen. Poročil se je br. Miloš Vas-tič, rudniški nameščenec, s s. Loio Žarko-vičevo. Vrlemu eokolskemu (ppru želimo obilo sreče!
h— KaKor Obljubljeno, tako storjen«, Občinska uprava je obljubila, da bo na^ pravila od glavnega vodovoda stranski odcep ter ga speljala Pred skalo, da bi bili tudi ti prebivalci deležni zdrave pitne vode. Sicer se je gradba tega vodovoda zaradi tehtnih vzrokov zavlekla, a zdaj bo kmalu gotova.
Iz Kranja
r— Ob priliki gasilske tombole v Kranja,
ki bo danes, odreja predstojništvo mestne policije z ozirom na prometne ptrepovecfi, omejitve in ureditve naslednje: 1) Kolesarjem je dohod na igralni prostor na mestnem trgu od 11.30 dalje prepovedan. 2) Vožnja po Roženvenskem klancu je za vsa vozila prepovedana. 3) Za parkiranje motornih koles, avtomobilov in avtobusov je uporabljati, v kolikor to ne bo mogoče na gostilniških dvoriščih izven igralnega prostora, naslednje prostore: Na Skali, prostor pred okrajnim sodiščem ter prostore pred in za Narodnim domom. 4) Avto-šz-voščkom je dovoljeno parkirati edino pred hotelom »Stara pošta«. 5) Za transitni promet je uporabljati komunikacije: A) Smer Ljubljana—Jesenice (Ljubljanska cesta). B) Bleivvedsova ulica od odcepa pred tovarno »Ika« — Hujanski most — Huje (le za lažji promet). — Prekrški te na-redbe se kaznuje od 10 do 500 din globe, oziroma v primeru neplačila v odrejenem roku z zaporom 1 do 10 dni.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer prekrasen film iz življenja ruskih kozakov v Ameriki »Kozaška kri«. (—)
Iz Ptuja
Royal-klno, Ptuj. Danes je zadnja prilika, da si ogledate edinstveni film po Gang-hoferjevem romanu »GOZDNI AKORDI«, ki je dovršeno odigran in odlično režiran. — Prihodnji spored: »Hrabrost kapetana Kostalia«.
Iz Guštanja
g— Zbor prosvetarjev. V nedeljo se je vršil v Sokolskem domu zbor prosvetarjev koroškega sokolskega okrožja Zastopane so bile razen ene vse edinice po svojih prosvetarjih, samih znanih narodnih delavcih, iz obmejnih krajev Mežiške doline. Zbor je vodil predsednik župnega prosvetnega odbora v Mariboru br. Miha j lo Dojčinovič. Okrožni in društveni prosvetarji so podali zanimiva poročila o točkah, s katerimi se morajo boriti pri svojem delovanju. Vendar pa vsa ta poročila dokazujejo, da baš v sokolskih vrstah še ni izumrl idealizem ter da je mnogo dobre in močne volje za širjenje sokot-ske misli. To dokazuje zlasti delovni program za bodoče leto, ki je bil v celoti osvojen po navodilih župnega posvetarja.
g— Samaritanski tečaj. Te dni se je pričel pod vodstvom predsednika RK večmesečni samaritanski tečaj, namenjen ▼ prvi vrsti pripadnikom onih slojev, ki nimajo drugače priložnosti, da se izurijo v prvi pomoči, domači higieni in zdravstvu sploh. Zaradi krajevnih prilik je potreben čim večji kader usposobljenih bolničark. Tečaj bi zaslužil večji poset
g— Proslava 20ietnice obstoja Sokola, ki bi se marala izvršiti v septembru z jasnim nastopom, je izostala. Zato se bo jubilej proslavil na državni praznik s čano akademijo, združeno z zabavo, oddelki se zanjo vestno pripravljajou
Iz škofje Loke
šl— Vseučiliški docent dr. Stočm v Škof ji Loki. S posebnim zadovoljstvom moremo sporočiti naši javnosti vest, da bo prispel univ. docent dr. Stojan Bajič v sredo 15. t m, tik pred svojim odhodom v Ženevo, v Skofjo Loto, kjer bo imel ob 20.30 v Sokolskem domu predavanje »Aktualni problemi socialne politike«. Izrecno naglašamo, da le predavanje javno in da ima pristop vsakdo, zlasti pa so vab$es* delavci iz vseh naših tovarn.
šl— Zrno do zrna. V mestnem pmuerfja je bilo v zadnjem času postavljenih M novih obločnic, s čimer je javna razsvetljava mnogo pridobila. Dve obločmei ao instalirali v Kapucinskem predmestju, dve v Karlovški ulici, pet na Kolodvorski cesti do mestne meje, po eno pa pred vilo Viktorijo in na križišču cest pri Hafnerjevem skladišču.
Iz Krikega
kr— Sresko načelstvo v Krškem razglaša: Ker zadnji čas nekateri nabirajo v strugi Save zemljo, pesek in gramoz na krajih, kjer potem vodni tok trga obrežje ali pa dela Stodo na regulacijskih zgradbah, ter tako škodujejo javni in privatni imovini, se opozarjajo, da je nabiranje peska m gramoza zabranjeno na takih mestih in v taki množini, da bi mogk> škodovati. Nadzorni organi bodo odslej na to posebno pazili V primerih, kjer se bo ugotovila prekršba gornjega razglasa, se bodo krivci občutno kaznovali Isto velja za ribiče, ki si ob bregovih kopljejo tolmune zaradi uspešnejšega ribolova ter povzio-čajo tudi oni škodo na obrežja!
lcr— Poroka. Nedavno sta se povotifct gdč. Zlata Jurkova, načetnica tukajšnjega Sokola, in g. EmM Dolenc, uradni katastrske uprave v Krškem. Mladem« aokoi-skemu paru želimo vso srečo!
kr— Opozorilo davkoplačevalcem! Opozarjamo davkoplačevalce na območju krške davčne uprave, da zapadejo davki za četrto četrtletje v sredo 15. t. m. Po tem dnevu naprej se bodo računili 6-odstotae obresti in opo-nvoski Btroafrk
Motosekcija Avtokluba opozarja občinstvo, da se dirka prične točno ob 14.30. Dirkalna proga bo zaprta za vozila ob 14., za ostali promet pa ob 14.15. Pričetek dirke bo napovedal avtomobil z rdečo zastavo, na kar bo proga definitivno zaprta. Start bo prvič v Mostecu, drugič pa Podrožni-kom. V slučaju nesreče naj ostane občinstvo na svojih mestih. Naknadne startne številke kakor tudi spremembe bodo objavljene na obeh startih po zvočnikih. Občin-
stvo naj ne prezre starta evropskega prvaka Karla Abartha.
Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo ob pol 21. uri v prostorih Avtomobilskega kluba, Kongresni trg l/I.
Tehnična komisija je zaradi naknadno dospelih prijav uvedla še kategorijo do 125 ccm. Športna tehnična komisija bo poslovala ob 11. na startu v Mostecu.
Prireditelji upajo, da bodo po dveh neuspelih poizkusih vsaj danes bogato oškodovani i z vremenom i z obiskom.
Ivanjkovci, 11. novembra
V noči na petek so pri posestniku Francu Novaku v Mihalovcih obrezovali repo. Bo dovršenem delu je bil, kakor je to običajno, ples na harmoniko. Zraven pa so pi* li zloglasno šmarnico.
Pri plesu je prišlo med fanti iz raznih vasi do prepira in je ena skupina izrinila drugo iz hiše, tako, da je ostala sama v njej. Vrata so zaklenili. V tej družbi je bil tudi domači sin. Izprti so zunaj razgrajali in razbijali. Nenadno je eden izmed fantov v hiši dvakrat ustrelil z revolverjem. Bil je to Ivan Žalar, posestnikov sin iz Že-rovincev. Revolver je dobil od sina gospodarja Novaka. Prvi strel je zadel pri vratih stoječega 26-letnega Gustava Hedžeta viničarjevega sina iz Stanovšaka. v srce, tako da se je nesrečnik takoj mrtev zgrudil na tla.
KrSko, 11. novembra
Krška dolina leži na meji dveh atmosferskih območij. Medtem ko nam s severa in od Alp pihajo po Savski dolini mrzli vetrovi, nam z nasprotne strani prihajajo topli vetrovi, kar povzroča stalne vremenske katastrofe. Kar ne uniči ubogemu ljudstvu toča, mu odnesejo vode. Zato ni čudno, da je v naših krajih mnogo bede. Strašen primer bede smo videli te dni, ko je lakota prisilila družinskega očeta in mater, da sta ukradla konjaču dva prasca, ki sta bila poginila. Tatvino sta izvršila, da nasitita svoje otroke.
Pred nekaj dnevi je poginilo posestniku Bajcu Francu v Dolnjih Radovljah troje prascev, ki so bili baje zastrupljeni. Ponje je prišel konjač Znideršič Franc iz Leskov-ca ter jih pripeljal na svoj dom, da jih ži-vinozdravnik pregleda in ugotovi, ali so res zastrupljeni. Voz s prasoi je zapeljal pod odprt kozolec, nato pa se je napotil k večerji v hišo. Ko se je čez dobre pol ure vrnil s hlapcem, da bi odnesla prasce z voza, je opazil, da sta dva izginila. Nemudoma je o tem obvestil orožnike, boječ
Iz sodne dvorane
Maščevanje zavrnjenega snubača
Ljudje si drug drugemu kaj radi belijo kašo. Ce ima kdo koga v želodcu, si pri meščanih pomagajo tako, da bistro intri-garijo. sodnika se pa v velikem loku ogib-ljejo; pri deželanu je to drugače: njegov? prva pot je k sodniku, pred katerim raz-kaže vso svojo malovredno krošnjo.
Sprava jim je zadnja stvar, v užitek pa je vsaka muha, iz katere delajo konja.
Boštjan iz ljubljanske okolice je prav čeden fant, pa ni čudno, da je sedemnajstletna Mimica spregledala njegovo pokvarjeno nogo, ko pa je bilo tako prijetno gledati v Boštjanove žametne oči. Dolgo, za dekletova leta kar predolgo sta se Mimica in Boštjan že imela rada. Boštjanov! in Mimičini domači so vedeli za to zvezo in nič niso imeli proti njej.
Na lepem pa je Mimičinega očeta nekaj piknilo. Kratko in jedrnato je Mimici prepovedal, da bi še zahajala k Boštjanu Mimica je ihtela in ihtela, oče pa še povedati ni hotel, zakaj ji ga brani.
Medtem pa je rastlo očetovo nezadovoljstvo. V hišo so prihajala pisma, ki očetu niso bila povšeči. In neke nedelje je oče trčil v gostilni z Boštjanom In njegovim bratom. Kakor sta prej imela fanta navado, sta tudi pri tej priliki pozvala očeta prijateljsko:
»Sedite, oče. era bomo kozarček popili!«
Oče. ki se "je prej rad odzval, je postal »šteman«.
»Ne, hvala, z vama nočem imeti opravka!«
»No no. kai na je takega naenkrat!?« se je postavil Boštjan
»No, tista nisma. Ti Boštjan boš že razumel, kaj misMm!« In oče ni hote' prisesti
Boštjana je pogrelo: »Kakšna pisma, sem jih mar jaz pisal?!« je izzval očeta, toda oče se ie ognil iasnemu oderovoru.
Po odboju iz gostilne sta oče in Boštia-nov brat vštric korakala nroti domu. Takrat je oče postni zaupen. Boštianovemu bratu je namiPTiil- »VeS. Janez tale Vaš Boštjan je lisičke! Bolj je zvit, kakor sva ti in jaz skupaj!«
»Zakaj neki?« je vpr>$a1 brat. Tn oče mu je povedal, da ima Boštjan trotovo nekoga. ki zanj niše nesramna pisma in lih pošilja niegovi mladi in nepokvarieni Mimici. Oče je bratu tudi napovedal, da bo korenito napravil red.
Vse to ie brat Se nod nriseeo povedal na sodniii, ko si le Boštjan šel i?kat pravice pred sodnika Ker ga je sodn'k vnra-šal, zakal je pravzaprav nesel to BoStlanu na nos. 1e povedal še to. da sm 1e lezilo ker se Mimičin oče tega. kar je povedal nipmu, ni upal možato povedati Boštjanu v brk.
Oče, ki se je moral otepati tožbe, da je
Orožniška postaja, ki je pet minut oddaljena od Novakove hiše, je bila o zločinu obveščena in na kraj žalostnega dogodka je šla patrulja pod vodstvom komandirja narednika g. Radoša. Storilec je bil kmalu izsleden in aretiran. Razen njega so orožniki prijeli tudi domačega sina, ki je dal Žalarju orodje in posestnikovega sina Preloga iz Žerovnice, ki je po zločinu skril revolver.
Zalarju Ivanu manjka še nekaj mesecev do 20 let Pred dvema letoma je ustrelil svojega očeta, a je bil zavoljo svoje mladosti kaznovan le na dve leti, od katere kazni mu je bilo še nekaj pogojno odpuščeno. Kakor kaže. ga prva kazen ni spametovala.
Na kraj zločina je prišla včeraj sodna komisija iz Ormoža. Izvršila je ogled na licu mesta in raztelesila truplo.
se, da se ne zgodi kaka nesreča, ako sta bila prasca res zastrupljena. Poznavajoč dobro razmere svojega kraja je orožnikom namignil, kje bi mogoče našli prasca. Orožniki so šli v hišo. v kateri biva družina zakoncev Leopolda in Marije D Tam se jim je nudil žalosten prizor. En prešiček je bU že razsekan. Nekaj mrhovine je bilo pripravljeno v škafu za drugi dan, nekaj pa so je že kuhali za večerjo na štedilniku. Tudi drugega prešička so kmalu našli Skrit je bil za hišo pod dračjem; poteg njega je bilo še precej druge mrhovine.
Zakonca sta priznala, da sta odnesla z žnideršičevega voza oba prešička zaradi pomanjkanja. Menda ni človeka, ki bi obsojal nesrečnega očeta, priložnostnega delavca in njegovo ženo, ki sta v teh hudih časih segla po tuji lastnini, da nasitita svoje tri lačne otročiče, saj taka tuja lastnina nima nikake vrednosti.
Pozivamo dobre ljudi, da priskočijo nesrečni družini na pomoč ali z denarjem, živežem ali obleko. Zima je pred vrati in nesrečna družina jo z obupom pričakuje.
proti nekdanjemu ženinu svoje hčere raz-našai kleveto, je iz žepa potonil šop pisem, da bo sodnika prepričal, kako so nesramna. Nesramna so res bila. Toda, kdo jih je pisal? Po očetovi preprosti pameti nihče drugI, kakor užaljeni snubač in to je bilo zanj tako gotovo, kakor da je bog v nebesih. Pa se ni brigal, da bi se prepričal, kdo jih piše. In zdaj, ko se je zaradi vnete skrbi za svojo hči moral braniti pred obtožbo, je moral poslušati za nameček de sodnikove nauke, kakšna je njegova pravica odnosno, kaj ni njegova pravica. In da bo še bolj čutil, da si je naprtil na svoja stara ramena krivdo, mu je sodnik prisodil za neupravičeno raznašanje sumniče-nja 680 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti 8 dni zapora. Vendarle pogojno za dobo enega leta.
Z globokim vzdihljajem nedolžne žrtve je sodbo sprejel. Za ljubezen opeharjeni snubač je zmagoslavno odšepal proti izhodu Le toliko je še vjel od poraženega očeta: »Gospod sodnik, se bomo že še videli, pa malo višje gori. Bo punca sama prišla in povedala vse!«
Kakor da bi mu sodnik mogel pomagati! Skrbni oče, ki bi bil svoji hčeri rad prihranil reka j blata tega življenja, je bil neroden v izberi sredstev, pa ga je zakon okrcal.
Ženo, rebro in pravdo je izgubil
Ce ne prej, pravijo, da se zakonci vne-^jo na stara leta.
Jaka z Viča in njegova žena sta Se toliko priletna, da bi ju lahko imeli za solidna zakonca. To pa nikakor nista. In nikar ne zvrnite z naglo sodbo krivdo na ženino vest, kakor je splošna navada. V Jakovi družini je drugače. Jaka je siten od vraga in žena, ki je njegovo sitnost prenašala leta in leta, se je na stara leta odločila, da jih bo preživela v miru, za vsako ceno. Pobrala je svoje stvari ln odšla k sosedi preužitkarici. Kot zvesta ženica je še poskusila zadnje sredstvo. Da bi moža spravila k pameti in si od njega zagotovila mir kot protidajatev za eventualni povratek, da bi ob moževi strani v miru preživela zadnja leta svojega življenja, je naprosila sosedo, naj stopi k možu in ga pregovori.
Toda posrednica je naletela na slab sprejem. Mož ne le, da je bil siten po stari navadi, postal je še srborit in tudi nasilnež, že prej, ko mu je žena ušla, je začel sosedo opravljati, da mu je dolžna. Cim pa se je soseda pojavila na njegovem pragu, jo je Jaka pograbil za vrat in ji s pestjo udrihal po glavi. Soseda je seveda vreščala pod težko Jakino pestjo ln na njene klice je pritekla pobegla žena. Vlekla ju je narazen, toda Jaka je Imel dovolj moči, da se je otepal obeh. Zdaj sta vreščali dve v Jakinih kleščah- To vrs&fmje je »Ufial
I sosedin sin in pritekel je materi na pomoč. Ruvali so se še nekaj časa, da ni bilo razpoznati čigave so katere noge ali roke, a končno je sin le ugnal starega, iztrgal ga je s sunkom iz kupčka in stari nasilnež se je znašel v grmu.
Toda storije s tem ni bilo konec. Začel je vreščati, kakor da bi se drla tropa srak: »Joj, joj, rešilni avto, umrl bom!« Ko so ga zdravniki pregledali, so našli zlomljeno rebro in ko si je Jaka opomogel od poškodbe, je šel naravnost na sodni j o in tožil sosedinega sina zaradi poškodbe. Priče so povedale, da so se vsi štirje, Jaka, soseda, pa Jakina žena in sosedin sin, ki je branil mater, tako vrteli v stisnjenem kupčku, da bi jih še strela ne mogla ločiti. Saj se je sin pošteno spotil, preden je starega Jako poslal v grm.
Toda tožnika Jako je čakalo razočaranje na vsej črti. Ko ga je sodnik povprašal po odškodninskih zahtevkih, je Jaka pokazal svojo velikodušnost: »Veste, gospod sodnik, v bolnici so mi zdravniki rekli, da z mirno vestjo lahko zahtevam za polomljeno rebro ln bolečine 3.000 din. Pa mu bom odpustil! Naj da samo 2.000 din. Kaj mislite, gospod sodnik, tako bo prav, ne? In še za spričevalo in razbita očala naj mi povrne, drugega ne. Kar je bilo za pota, pa naj mu bo za bog lonaj!«
Fant pa ni bil tako popustlijv: »Nič se ne čutim krivega, gospod sodnik. Mislim, da bom pač imel pravico braniti svojo mater, če jo kdo pretepa! Poškodoval ga pa tudi nisem.«
Poškodoval ga sicer je, toda sodnik je takole povedal: fant ne le da je imel pravico braniti mater, ampak celo dolžnost, zato je oproščen vsake krivde in kazni. Tudi lastna Jakina žena je povedala, da je sin Jako opozoril, da ga bo nabil, če ne neha.
Jaka, ki je bil gotov, da ima dva jurja že kar v žepu, pa da bo fant dobil, kakor se spodobi, je z odprtimi usti buljil v sodnika. Ta pa mu je postregel še s pošteno pridigo, kako bi se prav za prav spodobilo^ da bi se tak častiti očanec kakor je Jaka, nikakor ne smel pretepati kakor kak smj> kavi pobalin.
Zlet bolgarskih
Junakov v filmu
Ljubljana, 11. novembra.
Sokoflsko društvo Ljubljana — Šiška nam je pripravilo prijetno presenečenje. V petek zvečer je bil predvajan v društvenem domu film o zletu bolgarskih Junakov V 1939 v Sofiji, katerega se je udeležilo tudi preko sedemtisoč Sokolov in Sokolic.
K predstavi, ki je bilo napovedana za osmo uro, se je zbralo precej ljudi. Pred pričetkom filma je predavatelj Z. K. D. brat Bučar izčrpno opisal zgodovino obeh bratskih južnoslovanskih narodov in pomen zleta v Sofiji, ki je utrdil prijateljstvo in bratstvo tudi med najširšimi plastmi obeh. V kratkih besedah nam je pne-dočil vse lepote in zanimivosti Bolgarije, svoja izvajanja pa je podkrepil s krasnimi skioptlčnimi slikami. Za svoje predavanje je žel navdušeno odobravanje občinstva.
Predavanju je sledil fflm. Najprej nam prikaže sprejem, ki so ga pripravili bratje Junaki in narod našim Sokolom ob prihodu v Bolgarijo na mejo in v Sofijo. NavduSenje, ki ga vidimo, je res bratsko in prisrčno. Sledi nastop na velikem stadionu. Vsak oddelek zase žanje priznanje gledalcev. Na vrsti so tekme med posameznimi oddelki. Kamera je obrnila pozornost zlasti na tekme med člani Sokoli in Junaki ter članicami. Posameznike občudujemo na vseh orodjih in sapa nam zastaja ,ko gledamo njih vratolomne vaje. Pri tekmah je zlastii dobro videti so-kolske tekmovalke iz Slovenije. Kako toplo postane človeku pri srcu, ko gleda ob predaji daril brate v prisrčnem in
iskrenem objemu___ Na koncu vidimo
kralja Borisa v razgovoru z našimi so-kolskrmi starešinami, polaganje vencev pred različne spomenike, defile čet pred kraljem v njegovem dvorcu in bratski poljub SokoJa in Junaka v slovo in nasko-rajšnje svidenje.
Film je delo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Izdelan je zelo dobro. Slike so vse jame, tako da gre tvorcem filma vse prisianje 5n pohvala. Film in predavanje se ponovita danes ob 11. Film je vreden, da si ga vsakdo ogleda — zlasti pa Sokoli in Sokolice.
—18
Pol veka celjskega Sokola
Celje, 11. novembra.
Sokolsko društvo Celje-matica bo praznovalo prihodnje leto svojo petdesetletnico. Glavni zletni dan bo bržkone 30. junija 1940. Jubilej ni le važen samo za celjsko sokolsko župo, temveč za vso dravsko banovino. Celjski Sokol je takoj vpo-četku svojega obstoja širil narodno zavest v Celju in po vsej prostrani okolici, ki je btila tedaj pod silnim nemškim pritiskom. Dal je lepo število vaditeljev, ki so obiskovali poedine večje kraje ali se celo v njih naselili, da so ustanovili sokolsko društvo. Ni menda društva v celjski sokolski žirpi, ki bi ne bilo deležno njegove podpore. Mnogim društvom bd brez Celjskega Sokola ustanovitev sploh ne bila mogoča. Vedeti je treba, da vse do leta 1903., če izvzamemo Mozirje, ni bito na vsem bivšem štajerskem niti ene sokolske edinice. šele 1. 1903 sta bili ustanovljeni sokoteki postojanki v Ljutomeru in Žalcu, slednja kot odsek Celjskega Sokola. Zadnja večja sokolska manifestacija v Celju je bila leta 1910., ko je bivša Slovenska sokolska zveza priredila v Ga-berju ob priliki otvoritve Sokolskega doma svoj zlet. Ta čas ni tako daleč za nami, da bi se ga naši bratje in sestre ne spominjali, da bi se ne spominjali vseh bojev, ki so jih morali t~vrat udeleženci proslave prežUveti. Starejši bratje se bo-clo pa spominjali tudi razvitja prapora Celjskega Sokola, M je bilo obenem z otvoritvijo Narodnega doma leta 1897., ko so pridrveli nemški in renegatski zagrl-zencS od vseh mogočih krajev, da uprizorijo napade na udeležence.
Saveeno načelništvo je odobrilo, da bo leta 1940. v Celju medžupni zlet, obvezen tudi za sose&ie župe. Celjski Sokol upravičeno pričakuje, da bodo vsa bratska (feuštva usmerila svoje delo pripravam za ta ziet, ki naj služi obenem tudi kot nekaka poskušnja za vsesokolski zlet vBeo-
gatifc
ŠPORT
V tretje pa poide
Dirka na Večni poti
v izvedbi motosekcije Avtokuba na progi med Mostecem in Podrožnikotm v obeh smereh
Današnji nogometni spored
Nogometaši bodo imeli danes bolj skromen dan in nekaj počitka po več zaporednih prvenstvenih nedeljah. Spored obsega predvsem dve pokalni tekmi in nekaj drugih nogometnih srečanj.
POKALNI TEKMI bosta: v LJUBLJANI: Mars—Svoboda ob 14.45 na igrišču Ljubljane in
v MURSKI SOBOTI: Mura—Maribor ob 15.15.
V	TRBOVLJAH bo ob 14.15 prvenstvena tekma H. razr. med Retjem in Svobodo.
V	CELJU bo ob 14.30 na Glaziji prijateljska tekma med Jugoslavijo in SK Celjem.
Na igrišču Reke ob Tržaški cesti v Ljubljani bo ob 10. druga poskusna tekma SK Viča z juniorji Slavije.
Dvoboj Madžarska—Jugoslavija
Danes popoldne bo na igrišču BSK v Beogradu letošnja zadnja mednarodna nogometna tekma, in sicer med reprezentancama Madžarske ln Jugoslavije. Madžarsko moštvo je že v petek zvečer s 14 igralci prispelo v Beograd; večino reprezentance tvorijo igralci vodilnih klubov Ujpesta in Ferencvarosa iz Budimpešte, vendar se njihov vodja še ni mogel odločiti za definitivno sestavo moštva, ki bo znana šele danes. Naše moštvo bo — kakor znano — nastopilo v naslednji postavi: Lovrič, Be-leslin, Dubac, Manola, Dragičevič, Lechner, Glišovič, Vujadinovič, Božovič, Matošič Fr., Perlič. Zanimivo je, da sta v tem moštvu samo še dva igralca (Lechner in Vujadinovič), ki sta že na zadnji tekmi igrala proti Madžaiom.
Tekmo bo sodil švicarski sodnik Hans Wlitrich iz Berna.
Današnja tekma je šesto srečanje v nogometu z Madžari, kar je glede na bližino Beograda in Zagreba ter Budimpešte razmeroma zelo malo. Prva tekma je bila leta 1927. v Budimpešti in so zmagali v njej Madžari s 3:0. V drugi tekmi so se še isto leto naši v Zagrebu s 5:1 krepko revanži-rali za prvi poraz. Leto dni pozneje je bila naša reprezentanca spet poražena, in sicer v Budimpešti z 1:2. Potem je bilo več kot tri leta odmora in 21. maja 1931 so prišli
Okoli reorganizacije smučarskega športa
»Organizacije so tu za šport, ne pa šport za organizacije« tako pravi JZSS Klubi ljubljanske podzveze podpirajo delo JZSS in želijo sodelovanja pri
bodoči preosnovi
V zadnjem času se je v smučarskih vrstah — predvsem na pobudo z Jesenic in iz Beograda — začela tudi v javnosti živahna razprava o vprašanju reorganizacije smučarskega športa, kakor ga narekujejo nove notranje politične razmere v državi. O tem vprašanju, ki zdaj tik pred začetkom sezone globoko posega v nujno potrebno delo na terenu in za pripravo tekmovalcev, smo nekaj misli iz raznih taborov že nanizali v včerajšnji številki našega lista, danes pa smo glede tega prejeli dve oficielni izjavi, ki jih objavljamo v celoti. JZSS, ki ima seveda glavno breme odgovornosti za pravilno in smotrno bodočo ureditev našega smučarskega športa, izjavlja v informacijo športne javnosti naslednje:
»V zadnjem času so objavili nekateri naši dnevniki članke, ki so izzveneli v napade na JZSS. Z ene strani so se oglasili funkcionarji podzveze na Jesenicah, z druge strani predsednik beograjskega podsaveza. Očitki so se glasili na pasivnost JZSS pri reorganizaciji smuškega športa v državi in na zapostavljanje Gorenjcev in smučarjev iz področja beograjskega pod-saveza. V informacijo javnosti je sklenil upravni odbor na svoji redni plenarni seji kratko reagirati na te očitke, in sicer:
Na predlog zagrebškega podsaveza v oktobru sklicana izredna plenarna seja saveza je sklenila reorganizacijo zimsko športnega saveza v taki obliki, da priprave za sezono ne bodo trpele ter pooblastila zagrebški podsavez, da mu predloži osnutek pravil nacionalnih in vrhovnega saveza v proučitev. Savez bo izvedel potrebne priprave pospešeno, vendar le vzporedno s potrebnimi deli za zimskosportno sezono. Predlog je bil soglasno sprejet in sta zanj glasovala tudi oba delegata gorenjske podzveze gg. Vovk in Cinkovic. Smatramo dalje, da baš naši javnosti ni potrebno pojasnjevati očitka o zapostavljenju gorenjskih smučarjev, ki so v ugodnem položaju, da dosežejo ob najpovoljnejših snežnih prilikah največje športne uspehe in so zaradi tega deležni tudi primernega podpiranja.
Beograjski podsavez je porabil priliko reorganizacije za to, da je šel mimo saveza in hoče ustanoviti svoj savez, ki bi bil izven vrst vrhovnega državnega saveza. Bil je edini izmed vseh podsavezov v Beogradu, ki je smatral za potrebno, da prehiti hrvatske organizatorje in se postavi izven državnega saveza. Vodja tega gibanja, današnji predsednik podsaveza g. Limič, Je še maja meseca letos na savezni redni glavni skupščini podal Izjavo, da je bil v marsičem napačno informiran, da priznava zasluge in uspešnost saveznega dela in samo želi, da bi JZSS v bodoče še bolj podpiral smufiki šport na njegovem področju. V Čem se je moglo potem v poletnih mesecih razmerje med savezom in beograjskim podsavezom toliko poslabšati, da javno po časopisih napoveduje izstop, je nam neum-ljivo. Neumljivo pa nam je tudi, kako naj podsavez, ki je organ saveza, iz saveza izstopi, ko morejo izstopiti iz članstva samo člani, a to so poedini klubi. Do danes pa ni grijavil svojega izstopa iz saveza Se no-
Volitve na juridični fakulteti
Napredni ln nacionalni akademiki so šli razdvojeno in ostali zato v manjšini — »Jugoslavija" je sama dobila 120 glasov, zboraši 43» levičarji 53, štiri katoliška
društva pa 145 glasov
Madžari v Beograd ter tamkaj izgubili z 2:3. Nato je sledil še mnogo daljši premor in šele 9. maja 1937 je naša nogometna elita spet gostovala ob madžarskem Duna-vu in odigrala peto tekmo z Madžari neodločeno 1:1. (Isti dan sta se srečali tudi obe drugi garnituri Jugoslavije in Madžarske v Beogradu in je takrat zmagala naša s 3:0). Zgodovina medsebojnih nogometnih stikov med obema državama je torej precej skromna, pri vsem tem pa po doseženih uspehih celo pozitivna za nas.
Za današnje srečanje vlada seveda veliko zanimanje in se obetata prav gotovo lepa igra in rekordni obisk. Zanimivo je, da sta oba odgovorna funkcionarja za obe moštvi, savezna kapetana Simonovič in Gin-zery, vsak zase trdno prepričana o zmagi svojega moštva.
★
Zanimivo nogometno prireditev bodo razen v Beogradu imeli danes tudi v Zagrebu, in sicer ostanek ligaške prvenstvene tekme med Gradjanskim in Hajdukom, ki je bila pred tremi tedni takoj v začetku prekinjena, ker se je Hajdukov igralec Kaci-jan dejansko lotil ljubljanskega sodnika. Tekma se bo začela v 8. minuti igre z ek-sekucijo enajstmetrovke proti Hajduku ki mora nastopiti samo z 10 igralci. Tudi to tekmo bo sodil g. Macoratti iz Ljubljane.
ben klub. Res pa se je oglasil sarajevski podsavez, ki je ostro obsodil vse napade na savez ter rušenje harmonije in skladnosti v enem izmed najbolj stvarno delujočih savezov v naši državi.
V ostalem opravlja savez svoje redne posle, čeprav so septembrske razmere in delni vpoklici malo zavrle delo. Savez samo želi, da bi v enaki meri izpolnili svoje dolžnosti do sezone predvsem tisti podsa-vezi ki so smatrali, da za zimske športnike tik pred sezono ne more biti važnejšega dela, kakor porazgubiti se v snovanju in kovanju paragrafov in raznih sistemov organizacij, namesto da posvetijo vso skrb športu in športnemu delu. Ali bodo gorenjski smučarji zadovoljni s stališčem njihove podzveze, ki je savezu sporočila, »da Je do ustanovitve Slovenske smučarske zveze ostalo delo brezsmiselno«, je veliko vprašanje. Organizacije so tu za šport in ne šport za organizacije, to bi morala biti smernica za delo v vseh naših društvih in podzvezah.
Sklepi klubov LZSP
Ker je JZSS na svoji seji dne 9. t. m. izbral akcijski odbor, ki naj bi izdelal nova pravila za vrhovno kakor tudi za pokrajinske instance v smučarskem športu so klubi s področja ljubljanske podvzeze zavzeli naslednje stališče:
Zastopniki klubov ljubljanske zimsko-sportne podzveze, zbrani na sestanku dne 10. t. m., so soglasno sklenili:
1)	Pozdravljajo ustanovitev akcijskega odbora, ustanovljenega na seji JZSS 9. t. m., ki si je nadel za nalogo, da koordinira vsa stremljenja za reorganizacijo smučarskega športa v državi in pokrajinah in obljubljajo temu akcijskemu odboru vso svojo podporo.
2)	Klubi so mnenja, da se naj reorganizacija izvrši šele po temeljitem preudarku in svare pred vsakim prenagljenjem in posameznimi akcijami.
3)	Klubi so prepričani, da je v interesu smučarskega športa neobhodno potrebno, da se izkoristijo izkušnje in pridobitve sedanjega ustroja, ki je rezultat 20-letnega složnega dela.
4)	Priporočajo, da vzdržuje akcijski odbor neposredno zvezo s klubi v Sloveniji, da jih informira in pritegne k složnemu delu za skupne koristi.
SK Slavija. Dopoldne igra juniorsko moštvo prijateljsko tekmo z SK Vičem ob 10 na igrišču Reke. I. moštvo naj bo točno ob 13. na kolodvoru, vsi sigurno in točno. Vsi igralci I. moštva naj si preskrbe opremo, ker gospodar ne more vse prinesti. Vodja pota Janežič. Tajnik I.
Podzemska bolnišnica v Franciji
Prvo podzemsko bolnišnico na Francoskem so te dni otvorili v Dijonu. Vsi oddelki so tako globoko pod zemljo, da jim ne more škoditi noben bombni napad lz zraka. Posebno dobro sta zavarovani proti napadom dve operacijski dvorani, previden! z vsemi varnostnimi pripravami za sigurnost bolnikov pod zemljo.
Danes so se vršile volitve v novi odbor društva slušateljev juridične fakultete. Vložene so bile štiri liste in sicer: tista jugoslovanskega nacionalnega akademskega društva »Jugoslavije« ter tiste katoliških akademikov, levičarjev in ljotičevoev. Posled nji so si prisvojili naslov »nacionalna lista«.
Listo katoliških akademikov so kompaktno podprli Štirje katoliških akademski klubi. JNAD »Jugoslavija« je šla samostojno na volitve.
Rezultat volitev: tista JNAD »Jugoslavije« je dobila 120 glasov, lista katoliških akademikov 145, levičarji 53, zboraši 43 glasov.
Del nepoučene javnosti je kritiziral nacionalne akademike, ker niso nastopili pri volitvah sporazumno z JNAK »Edinstvom«. V svrho pravilnega presojanja položaja, nam pišejo iz vrst Jugoslavije.
Sodelovanje JNAD »Jugoslavije« in JNAK »Edinstva«, so onemogočili prenapeti elementi v »Edinstvu«, ki so ob sleherni priliki vsiljevali drugim svojo miselnost. Sodelovanje so onemogočili tudi s žalitvami društva, kakor njegovih članov.
Od vseh grupacij je edino JNAD »Jugoslavija« postavila določen strokovni program, ki je še na občnem zboru DSJF popolnoma prodrl. Katoliški akademiki niso predstavili nikakega programa, ker ponovno dokazuje, da jim v strokovnem društvu ni do strokovnosti, temveč le do uveljavljanja svojega političnega vpliva. Volitve pr čajo, da tudi levičarji med akademiki ne uživajo nobenega zaupanja, ker jim ni za delo, ampak samo za rcrv ar jen je.
Samostojni nastop JNAD »Jugoslavije« je potrdil, da je društvo daleko najmočnejše na naši univerzi!
Smrtna žrtev popivanja po delu
dmarnlca je strup, ki meša pamet
Zaradi lakote so kradli mrhovino
Žalostna slika o bedi na Krškem polju
•Vosa Zensfca stran
Ko ste nas seda] poklicali
• • •
Pred nekaj tedni smo brali v uradnem j
glasilu, da so v Jugoslaviji v« žene od ae- j demnajstega do štiridesetega leta zavezanke pasivne obrambe. Izvzete so le one matere, ki imajo otroke v predšolski dobi.
Kaj to pomeni?
V primeru vojne bodo morale biti vse žene v tej starosti na razpolago državi prav tako kakor moški Uporabila jih bo za najrazličnejša dela v zvezi z neoborože-
no obrambo države.
Rdeči križ vabi žene v samarijanske tečaje, gasilske čete organizirajo ženske skupine, mestni magistrati ustanavljajo odbore za primer evakuacije in kličejo k delu v prvi vrsti žene. Žene se udeležujejo tečajev za prvo pomoč, za nego otrok, sb prehrano prebivalstva. Tako prosvetljena in pripravljena državijr.rka bo dragocena opora družini in domovini v viharnem in mirnem času
S pritegnitvijo k aktivni udeležbi v javnem življenju, in z dejstvom, da bo morala v primeru vojne tvegati zdravje in življenje moža sina. brata, ie držav® naložila ženi težke dolžnosti in odgovornosti, ki so za obrambo in obstoj domovine prav tolike važnosti kakor krvni davek druge polovice državljanov. Če dodamo k tem ok:'nostim še druge, ki izvirajo iz položaja žene kot državljanke, zlasti nujna enakost davčne zavezanosti, dobimo postavko, ki ne zkazuje razlike med državljanskimi dolžnostmi moža in žene.
Žene so sprejele nove naloge o narodni in državni obrambi s pravilnim razumevanjem Zaskrbljenost za bodočnost naroda in države jih je postavila k delu celo prej, preJen jih je država poklicala. Saj so bila ženska dru"tva med prvimi, ki sc se dejansko zavedali novih nalog.
Umevno ie. da se iz tako globoko občutenih dolžnosti in skrbi vzbujalo tudi pomisleki in želje: Če smo voljne in zmožne storiti za domovino vse, dati za njo tudi svoje in svojih dragih življenje, moramo sodelovati tudi tam. kjer se delajo načrti, sklepi in odločitve, ki urejajo od nose med državljani in državo ter začr-ta^a-o življenjska pota nam in naši družini in domovini Tega sodelovanja ne za-tevamo zato. da bi bilo ustreženo naše ii! ponosu in častihlepju, nego ga zafiteva-o iz glokobo občutene odgovornosti in zaskrbljenosti za usodo onih, ki jim je posvečeno naše življenje in delo. Ko ste nas
sedaj poklicali k delu ta domovino, pritegnite nas tudi k soodločanju o njenih potih — dajte nam volilno pravico!
Ali se žene zanimajo za javna in politična vprašanja? Tudi če bi same ne imele smisla za nje, jih življenje z vsakim dnem bolj priteguje v povezanost z njimi. Naloge in dela v občinski upravi so tako blizu vsakdanjemu življenju posameznega državljana, da jih mora zasledovati vsakdo, moški in ženska. Zanimanje, ki ga kaže danes žena za vodstvo in ukrepe občine, ne priča samo o njenih interesih in kompetenci, temveč je tudi znak budne zavesti in razumevanja za vse pojave, ki danes odločajo usodo narodov. Kaj nam prinese jutrišnji dan, kako se bodo reševali gospodarski in narodnostni problemi, socialni odnosi, kako se moramo pripraviti za kljubovanje vsem nevarnostim — to so vprašanja, ki se v enaki meri tičejo nas vseh
Današnje gospodarstvo ne služi le zadovoljevanju potreb posamezne osebe vodi in urejuje ga država Ki ne upošteva samo koristi in želja prebivalstva, temveč ga vodi v sog'asju z mednarodnim' tržišči in. pogoji. To, hočeš nočeš, občuti tudi žena v domačem gospodinjstvu zato sega njeno zanimanje v območje občinskega in državnega gospodarstva.
Pri današnjem vojskovanju, ki razpolaga s tolikimi tehničnimi izumi, ne gre več samo za vprašanje vojaške pripravljenosti in osebne hrabrosti; bojno polje se je razširilo na vso državo in zajelo vsakega člana. Rezultati v španski vojni pa tudi v pem?ko-poljski, so pokazali, da je procent na boji"ču padlih žrtev znatno nižji od žrtev med neoboroženim prebivalstvom, ženami in otroki. Za kljubovanje m zmagova nje v vojni je poleg vojaške pripravljenosti potrebna tudi obsežno moralna m materialna priprava vsega prebivalstva biez razlike spola
Budna državljanska zavest naše žene bi morala veseliti vsakogar k' mu je korist domovine nad vse Pritegnitev žene k soodločanju v občinskih banovmskih in državnih zadevah bi pomen'la pomnožitev sil, ki so danes tako potrebne za modro in odgovorno uporabljanje Sai danes« vse države računajo na pomoč žen pri obrambi države, doma v družini in pri splošnih javnih zadevah.
P. H.
Proč 2 občutkom manjvrednosti
Občutek manjvrednosti je velik minus v j
življenju človeka, ki trpi na njem. Ta občutek pogosto zasledimo pri otroku vzrok zanj pa iščimo v otrokovem okolju Vroje-no t.agn jenje k tej hibi — preveč nasilna ah nepravilna vzgoja — je prav tako lahko njen vzrok kakor vsakodnevni nedostojni in ponižujoči odnosi v družini, ki se jih začenja zavedati prebujena otrokova duša.
Otrok živi s predstavo, da vsakdo, kdor ga le pogleda, ali ga ogovori, ve za njegovo bolečino, postaja zaradi tega redkobeseden samotar ali strahopetec — kakršna duševna nagnjenja pač prevladujejo v n j e m.
Nesamostojnost, malodušnost, strahopet-nost in podobne lastnosti so za vse življenje v breme človeku, ki trp na manjvrednosti. Budno pazimo, da ne zbudimo pri
otroku tega nesrečnega nagnjenja Če pa se že nagiba k njemu, mu ga prej ozdravimo s tem, da mu vlivamo vero v samega sebe. Ne štedimo s pohvalami, kadar je imel le najmanjši uspeh pri delu ali pri igri. Ostali otroci ga pri igri skorai hote potiskajo ob stran zato se včasih sami udeležimo igre in mu neopazno in nevsiljivo poverimo vodstvo igre Tu pa tam ga sku-šajmo tudi kako drupače odlikovat- Poverimo mu kakšno posebno delo. naročik) ali kaj podobnega Otrok bo kmalu začutil, da zaupamo njemu in njegovi sposobnosti Varujmo se. da bi ga kdajkoli zmerjali s strahopetcem, mevžo in slično kar tako ra de delajo nekatere matere' S tem ga bomo samo še bolj preplašili in dosegli to. da bo še manj zaupal samemu sebi.
Izšla fe druga številka
Poročajo nam: Prvega oietobra je začela izhajati revija za modo družbo in gospodinjstvo »Rekord moda« List, ki je edini te vrste na našem (srbohrvatskem) jeziku, je bil med ženskim svetom sprejet z velikim veseljem.
Druga številka »Rekord mode« bo prava j senzacija za naš ženski svet Dobi se v 'vsaki knjigarni in trafiki in stane 14 dinarjev.
Zrna modrosti _
Ženska gre v ljubezni veliko dalje kakor moški, v prijateljstvu pa jo prekosi vsak
moški.
*
Vsaka vojna se konča tam, kjer se je začela: z mirom.
★ .
zmerom boljša, kakor bi lahko bila.
Čeprav je naša usoda žalostna, je še *
Pusti delo, ki ga ne znaš opravljati; najprej se dole o nauči to, kar bi hotela delati!
Človek lahko na vse pozabi, prirojeno pa mu ie, da do zadnjega dihljaja skrbi za svoje lastno bitje.
Tedenski jedilni list
Kako bi kuhala če ...
PONEDELJEK. Obed: Telečja obarna juha. Ajdovi žgancl. Rahla omleta. — Večerja: Kranjske klobase s kislim zeljem Kornpot.
. TOREK. Obed: Grahova juha z ječmenč-kom. Telečji naravni zrezki v papriki. Maslen krompirček. Solata. Mešani kompoi
—	Večerja: špinača. Posajena jajca. SREDA. Obed: Na goveji juhi drobnja-
kovi štrukeljci. Govedina garnirana z ohrov | tom in ocvrtim krompirjem. Jabolčne rezine iz krhkega testa. — Večerja: Telečji jezik v sardelni omaki. Krompirjevi žlič-niki.
ČETRTEK Obed: Cvetačna juha. Sočna pečenka. Testeni polžki. Jabolčni narastek.
—	Večerja: Prešičevi karmenateljm. Krompirjeva in zelenina solata.
PETEK Obed: Ribja ragu juha. Gobice z jajci. Kostanjev sneg s spenjeno smeta-
no. — Večerja: Postna juh« v skodelicah.
Rezanci z maslom ln parmezanom.
SOBOTA. Obed: Na goveji Juhi zdrobovl cmoki. Govedina garnirana s meSanlml prt-kuhami. Biškotna rulada. — Večerjal Sveža svinjaka kračiea v zelenjavah.
NEDELJA. Obed: Na juhi jetrni rlž. Pečena jarčica garnirana z dušenim ritem in solatami. Krhki flancati. Marelična pena. — Večerja: Biftki s dplnačo.
Kako moram kuhati ker • • •
PONEDELJEK. Obed: Močnikova juha. Sirovi cmoki. Fižoliea v omaki. — Večerja: Polenta zabeljena z ocvirki. Solata.
TOREK. Obed: Krompirjeva juha z gobicami. Ajdovi žgancl. Kuhane čeSplje. — Večerja: Zdrobov praženee. Solata.
SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina. Zmečkan krompir. Limonina omaka. — Večerja: Krompirjeva In fižo-lova solata.
BABYMIRA krema
SK USPEŠNO UPORABLJA ZOPER MTOtCAJfc BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, UftAJE W
VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH NAGLO SIJ 81 OD ZNOJA A U MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOtf).
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
6BTRTEK- Obedi Na juhi ječmenček.
Prešičevi parklji v zelenjavah. — Večerja: Klala repa. Cmok v prtiču.
PETEK. Obed: Fižolova juha z rdečim korenjem. (Dolenjska juha). Idrijski žlik-rofl. — Večerja: Testene vrvioe v prepra-4enlh drobtinicah. Solata,
SOBOTA. Obed: Na koatnl juhi rezanci. Fafllranl zrezki. Pražen krompir. Solata. — Večerja: Pljučka v omaki. Vodeni žličnikl.
NEDELJA. Obed: Na goveji juhi jetrni rlž. Svinjska pečenka. Pečen krompirček. Glavnata solata. Buhtički. — Večerja: Mesena solata s fižolom. (Govedina od opoldne).
Z belim ovratnikom. . •
Nobene obleke na obrantmo tako docela kakor tiste skromne obleke iz volnenega blaga, ki jo oblečemo, kadar gremo v mesto po vsakdanjih opravkih sli ki jo nosimo ves dan v službi. Mord« je blago naše obleke dovolj solidno, da izdrži leta 'a leta službe barva pa tako mirna, ds se je zlepa ne naveličamo vendar pa t>e obleka sama že po nekaj mesecih intenzivnega uporabljanja zdi vsa izobličena in brez tiste svežosti, ki jo dela drugim in nam samim okusno. Obleka, ki ji vsaj nekaj dni na teden ne damo mirovati v omari, je podobna človeku, ki si ne da počitka: nekam vsakdanji videz dobi .Včasih pa je že ta ko, da se moramo za vsakdanje življenje zadovoljiti z eno samo obleko kait- boljše, popoldanske obleke se nam zdi za stalno uporabo škoda.
Moda je jako razumno rešila vprašanje obleke, ki jo sta'no nosimo v službi ali do ma Dognala je da je takšni obleki po trebna vedno nova osvežitev, da ostane tudi po daljnem času še vedno prikupna in čedna Nego,ana čedna prepr istost pa povsem odgovarja tisti stopnji stvarne, modne kulture, ki jo priznava vsaka modema žena pa če je še tako zaposlena z delom Nekaj vedno svežega torej pritiče naši vsakdanji obleki in moda nam svetuje da si tisto nepogrešljivo, vsakdanjo sve-žost kupimo z dvemi enakim- belim' ovrat niki. ki ju lahko zamenjamo kadar se eden od njiju umaže Teh dveh ovratnikov seveda ne smemo izdelat; iz svile kajti računati moramo s tem. da ju bomo pogosto morale oprati in polikati — in ni je Jbele svile, ki bi po večkratnem pranju ne postala rumenkasta. Ne, tisto snežno, po svežem vonjajočo belino dosežemo samo s pralnim tvorivom, ki ga morda še lahno , poškrobimo, da učinkuje povsem brezhibno. Še tako stara, brezpomembna obleka dobi s svežim, belim ovratnikom nekaj ljubeznivega in tudi elegantnega in kadar se naše vsakdanje obleke prav pošteno na-
KRZNO!
PALETOJ1. PLASC1, OVRATNIKI, MUFI ITD V KVALITETI IN CENI NAJUGODNEJE PRI

L
ROT
LJUBLJANA — MESTNI TRG 5
IZDELKI IZ LASTNE DELAVNICE
vellčamo. jI samo zamenjamo'ovratnik — zdela se nam bo vsa pomlajena.
Prinašamo vam nekaj preprostih oblek z belimi ovratniki ki jih lahko nosite v službi, pa tudi sicer, kadar greste po vsakdanjih opravkih z doms.
Obleka iz temnorjavega blaga je vsa pri-šita na kratko, ravno sedlo, odtod pa izhajata spredaj in zadaj po dva prešita šiva, ki se končujeta ob pasu. Pas si zamišljamo iz enakega blag«, jako okusno pa je tudi, če opremimo takšno rjavo obleko z ozkim, rdečim pasom iz usnjs Preprosti, beli ovrstnik, ki ga lahko zamenjamo, izpopolnjuje preprosto elegantni videz te obleke (1. skica).
Nekoliko manj enostavna je obleka, ki je spredaj nagubana in po sredi života zapeta z gumbi iz blaga Tudi tukaj ne sme manjkati čedni, beli ovratnik. Život je razdeljen v stranske dele (2. skica).
Kare! Čapek:
Pdžigalec
»Nekateri ljudje so zelo spretni « je reke' nato preudarno gogpod Maly, »to se jim mora priznati. Čital sem nekje o ne kem takem slučaju. Morda kdo tega izmed vas še ne ve. Zgodilo se je nekje na Štajerskem. Tam je živel sedlarsk- in jerme-narski mojster s krstnim imenom Anton in z rodbinskim Huber ali Vogt ali Mayer, kakor se pač tile Nemci že imenujejo. Sedlar je imel god in je sedel pri prazničnem obedu — toda na Štajerskem ne jedo dobro niti na godovni dan, tam ni kakor pri nas. Vsaj slišal sem. da jedo tam tudi kostanje. Sedlar torej sedi pri obedu v krogu svoje rodbine, ko nenadoma nekdo potrka na okno: Ježešmarija. sosed, streha vam gori nad glavo' Sedlar steče ven in pri moji duši. streha je v plamenih. Seve, otroci so pričeli kričati, žena v joku odnese ven uro — videl sem že zelo veliko požarov in opazil sem da ljudie navadno zgube glavo in odnafajo 'Z hiše le odviš-ne stvari, uro ali kavni mlinček ali kanarčka v kletki; in šele ko je preoozno. se spomnijo, da so pozabili babico in obleko in mnogo drugih stvari Nato so pritekli ljudje in so bili drug drugemu v na-potje pri gašenju: potem so prišli gasilci — saj veste, gasilci se morajo preobleči predno prično gasiti: toda medtem je pričela goreti že druga stavba m do večera jih je biki upepeljenih petnajst Kdor ho
j če videti velik požar, mora iti na vas ali j v manjše mesto: v velemes u tega ni, tu občudujete bolj spretnosti gasilcev kakor požar sam. Najlepše je, kadar lahko sami pomagate gasiti ali pa kadar lahko drugim svetujete, kako bi morah gasiti. Lepo je gasiti, kako to sika <n prasketa; toda vode človek ne nosi rad s potoka — Človek je nekaj čudnega: kadar vidi - kako nezgodo, si skoraj želi, da bi bila velika. Velik požar ali velika' povodenj človeka nekako razveseli; rekel bi, da ima občutek, da je prišel v življenju na svoj račun. Ne vem, morda je to le nekaka poganska zavzetost.
Seve, dan zatem je bilo tam kakor — no, kakor po požaru: ogenj je lepa stvar, toda pogorišče je strašno; je kakor pri ljubezni. Človek le onemoglo gleda in misli, da se iz tega nikoli ne izvleče. No, tam je bil tudi mlad orožnik, ki je moral dognati vzrok požara. Gospod orožnik, je rekel sedlar Anton, stavil bi, da je nekdo podtaknil; zakaj je pričelo goreti ravno na moj god, ko sem sedel pri obedu? Ne razumem pa, zakaj se mi je nekdo hotel maščevati, saj nikomur ne storim nič žalega; ne rečem, če bi se vtikal v politiko. Nikogar ne vem, da bi 9e jezil name.
Bilo je poldne in sonce je žgalo; orož: nik je hodil po pogorišču in si mislil, vrag vedi, kako se je zanetilo Gospod Anton, pravi nenadoma, kaj pa se bliska tamle
zgoraj na tramu? — Tam je bila strešna lina, je rekel sedlar, morda je kak žebljiček. — Ne izgleda, da bi bil žebelj, je rekel orožnik, prej bo zrcalo. — Kako pa naj pride tja zrcalo, je rekel sedlar, saj je bila v strešni lini le siama. — In vendar .je zrcalo, pravi orožnik, dokažem vam.
In postavil si je k tramu gasilsko lestev, zlezel navzgor in rekel: Veste, gospod Anton. m niti žebelj niti zrcalo, marveč okrog lo steklo, privrtano k tramu. Prosim vas, čemu neki je? — Nor^c sem. je rekel sedlar, morda so se igrali otroci z njim. Ali mahoma je orožnik, ki je ogledoval steklo, zakričal: Aul vraga, saj žgel Kaj naj bi bilo? In otipaval si je no«. — Hergotl je vzkliknil drugič, zdaj me je speklo v roko! Hitro, gospod Anton, dajte mi kos paDirja! — Sedlar mu je dal list iz svoje be'ežniče in orožnik je držal papir poo steklom. — Tako, je rekel čez hip gospod Anton, zdi se mi, da Imamo... Zlezel je z lestve in podržal papir pred sedlanevuni' očmi: v njem je bila pregorela luknja, iz katere se je še kadilo Gospod Anton, 'e rekel orožnik, da boste vedeli, to steklo je zbiralna leča ali lupa: in zdaj bi rad vedel. kdo jo je pritrdil na tram. ravno nad kupom slame; povem vam pa. gospnl Anton, kdor je to storil, bo šel odtod v že-lezju.
— Za boga. je rekel sedlar, doma nismo imeli lupe — haltl je nensdoms vzkliknil. Počakajte, pri meni se Je učil fant, imenoval se je Sepp. in ta se je neprestano igral a takimi stvarmi 1 Zato sem ga spodil,
Tudi vsakdanjo volneno bluzo, U j« M
moremo vedno prati, lahko okrasimo z ba-lim ovratnikom, da ji damo vedno »vsi videz. Ovratniku iz belegs pikčja lahko prir ključimo veliko, belo pentljo, ki posebno lepo izstopi iz izreza kostuma. Praktično krilo, ki ga nosimo v zvezi • takino bluzo, ima ob obeh stranskih delih globoko zarezana žepa, kamor lahko spravimo robec, svinčnik in druge potrebščine (3. akS-
ca).	__
Namesto z ovratnikom moremo osveiW ti obleko z malim, belim vložkom, ki ga prav tako poljubno Ishko snsmemo. Temna obleka na na« skici je opremljena * malim, koničastim vložkom, ki bo vratB prehaja v ozek, pokončen ovrstnik- Dva mala, prsna žepka in dokaj iirok, priHt pas iz blaga izpopolnjujejo obleko, ri jo zaradi njene preproste elegance lahko simo ob vsaki priliki (4. skica).
Varujte svoje zdravje • tem, da skrbite ta
redno stolico.
Jemljite dnevno pc jedi 1 do S Leo-pilule, ld Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja Oglu reg. pod 8p. br. IMS od M. X. 1998
ker ni bil za pametno delo; po mislih so mu brodile samo takšne neumnosti in poskusi! Da bi bil ta vražji fant — ne, gospod orožnik. Spodil sem ga februarja, bog ve, kje je zdaj, od takrat se ni več prikazal tu.
— Bomo že zvedeli, če je to njegova lupa, je rekel orožnik. Telegrafirajte v mesto gospod Anton, naj pošljejo še dvs orožnika; te lupe se nihče ne sme dotakniti. Najprej moramo najti fanta.
Seveds so gs našli; učH se je pri nekem torbarju v čisto drugem kraju; komaj pa je stopil orožnik v delavnico, se je pričel fant tresti kakor šiba na vodi. Sepp. je za-vpil nanj orožnik, kje ai bil trinajstega junija?
_ Prosim tu, je drhtel fant tn sem od
petnajstega januarja in nisem niti za pol dneva odšel, imam za to priče. — Res je, je rekel torbar, to sam lahko izpričam, ker stanuje pri meni in mora paziti na moje najmanjše.
Vražja stvar, je rekel orožnik, torej ne bo on.
In kaj naj bi bilo z njim? je vpraSal tor-barski mojster.
I no, je rekel orožnik, nsnj je psdel sum. ds je trinajstega junija tam pri teh vrsžjih hudičih zažgal hišo sedlarja Antona in z njo pol občine.
Trinajstega funlja? je rekel usuplo torbar. Poslušajte, to pa je čudno; trinajste-gs junija je fant vprašal Katerega smo danes? Trinajstega junija? To je M »ve-
Leo-pilule
Tudi dvodelns obleka, H jo po vsej dolžini života zapnemo z gumbi, ima majhen, bel ovratnik, ki je zanimive zobčssto tare-zan. Izpod ovratnika izhajata dva poiev-na šiva, ki prehajata pod pasom r okrogle žepe (5. skica).
S povsem preprosto obleko tudi lahko dosežemo zadovoljivo eleganten učinek. Obleka, ki jo imamo tukaj v mislih. Je po sredi — od vratnega izreza, ps do spodnjega roba — lepo dvojno prešita in pO životu zapeta z gumbi. Oba žepka sta pri-šita nad pasom, v enega pn trdimo barva-
sto žepno rutico. Obleko prijetno osveži je bel ovratnik (zadnja sk.)
ElITNA KONFEKCIJA
MAR/BOP
P Q/NASA VEDNO NAJ NO VEJ SE
Barvaste niti
Z barvastim, preprostim vezenjem okrasimo našo novo volneno obleko; da učinkuje originalno in okusno. Tu gre predvsem za ravne vbode, ki z njimi preiijemo ovratnik, pas in morda tudi žepe. Lahko se zadovoljimo z eno samo vrsto vbodov ali pa tudi opremimo obleko a tremi ali štirimi raznobarvnimi vrstami — to je pač stvar osebnega okusa. Pri takšnem vezenja sa navadno poslužujemo volnenih niti
tega Antona, ne? Povem vam, danes ee bo nekje nekaj zgodila
V tem hipu je fant Sepp skočil in hotel uteči; toda orožnik ga je ie držal aa ovratnik. Med potjo je fant priznal orožnikom: da je bil jezen na mojstra Antona, ker ga je zaradi njegovih poskusov pretepal kakor psa; zato se mu je hotel msMa-vati in z računal je, kdaj bo točno trinajstega junija, na praznik svetega Antona, opoldne stalo sonce, je potem nastavil lečo, da bi zažgala slamo, medtem ko bo am bog ve kje; vse to je pripravil ie ja in pustil služba
Poslušajte, zaradi lupe so poklicali gs zvezdarnarja z Dunaja in ta je zmajeval z glava kako pač jo je mogel fant na-ravnati točno na kulminacijo sonca trinajstega junija. Rekel je, da Je to čudovita spretnost, ko petnajstletni fant zs to ni imel nikakih astronomskih priprav ca mer* jenje kotov. Kaj se je zgodilo s Sepnom potem, ne vem; toda mislim si kakien astronomski fizik bi lahko postal takle po-uličnik. Lahko bi bil poetal drugi Newtoa, sli kaj stičnega, vražji fsnt' Toda na sva* tu se pogubi toliko svojskih domialekov in sličnih lepih talentov. — Veste, ljudje so tako potrpežljivi, ds iičejo diamante v pasku sli bisere v morju; da pa bi tekali pri ljudeh dragocene in čudovite darove gospoda Boga, da ae ne bi zaman pofufcill, jim niti na misel ne pride. In lo js napaka.
v svetovni volni in danes
Pionirji brezžične telegrafi je: Tesla, Hertz, Marconi, Branly, Lodge in Braun — Radioamaterji v Švici pred pet in dvajsetimi leti — Izpolnitve 1.1918 - Amerika in Anglija ustvariteljici radicSonije
,ThetlsM na povrSinl
Ljudje radi porabljajo, da je bilo zadnje oesetiecje preieKlega stoletja desetletje, ko se je porajala
brezžična telefonija.
Imena kakor Tesla, Hertz, Marconi, Bran-ly, Lodge, Braun so tako tesno zvezana s temi zumi, da o enem samem iznajdi-telju sploh govoriti ne moremo.
Okrog 1. 1912. so dognali, da se dado neke prtorave za to izredno zanimivo tehniko izdelati z najpreprostejšimi pripomočki. S tem je nastalo radijsko amater-stvo, k: je bilo sprva samo šport. V Švici bo biU radijski amaterji, ki so imeli oblastno dovoljenje, 1. 1911. n. pr. trije, leta 1912. jih je b;lo že dvajset, a ob začetku svetovne vojne že 128. Ti
pionirji modernega radija
■o se muč li še z velikimi vaJjstimi tuljavami s kristalnimi detektorji in slušalkami primitivnimi pripomočki, ki so zahteval zelo obsežne antenske nanrave. če naj bi sprejemale znake z Eiffelovega stolpa. Možje so bili veseli in ponosni, če so mo-gl poslušati in razumeti znake tega slovitega oddamka. še marsikateremu izmed teh mož. v kolikor živijo, bodo v spominu vznemirjajoča sporočila francoske vlade, ki so ob koncu julija 1914. govorila o
nemških vojnih pripravah
to o francoskih nasprotnih ukrepih. Ob splošni mobilizaciji 1914. pa so morali vsi amaterski sprejemniki s svojimi antenami vre i v nasprotju z današnjo prakso izei-n ti. Zanimivo je v ostalem primerjati te-danio stopnio radiiske tehnike z damašnio.
Pod »radiom« razumemo danes radiote-tefoniio. to je prenos povora in glasbe s pomočjo elektromagnetnih valov, nekaj, česar si iz. današnjega življenja
ne moremo več odmisliti.
Ce si pa Imel 1. 1914 ne^asl "-"no srečo da si inel zoorno nosl ja i oč glas ali framofon-sko glasbo. ki je zven s-1 a kakor niočevina.. je b!i to prav poseben dogodek Pitala na Eiffelovem stolnu je imela po*e<r o-ldajr ika na pokaioče iskre ob'očni generator, ki so z ntim delali prve poskuse z rad otelpfoni-jo. To gevpds n' bil rn!"vir> v daJinftnVm fmi-slu besede. Vojaški pionirji te postaje so si sicer
včasih dovolili šalo.
da sr> oznainiM svetu: »Človek 'zvira od opl oe«. ali »čp hočete imeti k^enke in zdrave otroke i h hran'te s kakaom Bensdorp«. a to ie bilo malone vse.
Valovne dolžene so merili tedaj 5e na kilometre. Cim dalje pa je trajala svetovna vojna, tem več je bilo sMSatj oddajnih rx»-stai. še dobro se marsikdo spominia Mor-seovib znakov, ki so i'h orViniaV pni letalski oddajniki to enakomernih znakov
velikih vojaških postaj
vojujočalh se drža^r. Ko je Amerika stopila v vojno, se je število postaj še povečalo n bila je prava senzacija, ko so tedaj v Evropi ujeli prve znake iz Annapolisa v Zedi-njenilh državah, iz Tuckertona, New Brun-swicka in iz drugih velik h ameriških postaj. O kratkih ali celo ultrakratkih valovil ni govoril še nihče, M ar coni jih je
v popolni tišini
proti koncu vojne uvedel v radijsko tehni ko.
»ProfiH teden sem ti posodil sto dinarjev. Rekel si mi, da jih potrebuješ samo za kratek čas.«
»Prijatelj, tako je tudi v resnicfl bOo Četrt ure potem, ko si md jih posodil, jih ffe nisem več imel...«
l»Texa* Ranger«)
Ob začetku svetovne vojne so bili na deflu samo oddajniki na iskre (pokajoče in zveneče iskre), razen tega še oddajniki na oblok Od prvih iarv\ra zastarela označba »telegrafija na iskre«, ki se je Nemci še vedno ne morejo iznebiti. Med vojno so prešli na elektronske cevi pri sprejemnikih in pozneje pri oddajnikih. S tem se je ustva rila tudi
radiotelefonija,
ki obvlada danes ves svet. Svetovna vojna je bila še vsa v znamenju radiotelegrafije danes ima telefonija besedo. Poleg oddajnikov na cevi se je razvili v sokof rek venčni stroj, ki je primeren za velike oddajne posta ie in zelo dolge valove. Nemčija ln Amerika sta v tem področju naravnost tekmovali. V Nauenu pri Berlinu sto^e še danes
visokofrekvenčni stroji
velike zmogljivosti. V svetovni vojni je postaja Nauen deloval med drugim na valovni dolžini 12.500 m in z antenskimi toki
do 450 amperov. Tako velike valovne dolžine Imajo pri premostitvi zelo veMJdb razdalj to prednost, da so le malo odvisne od električnega stanja v zemeljskem oeračju. Te valovne dolžine nikakor še niso izumrle. Ce namreč oddajniki
na kratke valove
zavoljo zahrbtnih lastnosti Heavisidovfc hi Appletonovih plasti v ozračju ne prodrejo več, tedaj posegajo po starih oddajnikih na dolge valove in s tem lahko pošljejo svoje znake kamor koli. Nešteto oddajnikov bi lahko slišali na valovnih dolžinah 10.500, 11.000. 13.000 tn celo 24.500 m.
Radiofonijo sta ustvarili prav za prav
Amerika la Anglija
oh koncu svetovne vojne. Okrog 1919. je nastal veliki halo v Ameriki ln leto ali dve leti pozneje Je preskočil preko Anglije na evropsko celino. Teh prvih let radkrfonije in njenega nadaljnjega razvoja smo bili deležni vsi.
Srce zunaj telesa
Dva Istočasna primera onstran morja
Pred nekoliko tedni se je v St. Louisu v Zedinjenih državah rodtl otrok, ki mu je srce zraslo zunaj prs. Ta otrok je živel samo tri dni, a skoraj istočasno z njim se je rodil na Filipinih drug otrok z isto telesno abnormaliteto.
Za tega novorojenca so pozvali takoj specialista za srce k* je dva dni po porodu izjavil, da je z operacijo nemogoče spraviti srce v prsa. ne da bi pri tet« prerezali žilo in s tem povzročili smrt Menil je pa. da bi otrok moge1 nekaj časa živeti, če bi mu pustili srce tam. kamor mu ga je postavila narava s čudno domislico Doslej *e ni nobene vest' o tem, ali se je njegova napoved izpolnila
V zvezi s tema dvema primeroma ki
sta zavoljo svoje dvojnosti tem bolj nenavadna, je objavila ameriška zdravniška družba, da je od 1. 1841 znanih 12 primerov iste abnormalnosti, ki jih je znanost raziskala. Tisto leto se je rodil otrok z isto napako Parizu Doslej še ni uspelo v nobenem primeru, da b< srce. ki je ušlo is prsi, spravili spet n« pravi kraj Vsi otroci s to napako so v nekoliko dneh umrli Izjema je bila mogoče samo v primeru nekega otroka, o katerem so v znani bolnišnici Johna Hopkinsa ugotovili, da mu je srce zunaj prs redno delovalo še v starosti 15 mesecev. Bližji podatki tem primeru pa manjkajo. V vseh znanih in natančneje opazovanih primerih to otroci umrli za infckciin. ki so jo zdravniki smatrali za neizbežno.
Pogreb z oviram!
Mrlič ne more dobiti miru zaradi slabe krste • •.
Z nenavadnim primerom slepa r«tva se
je moralo pobaviti sodišče v Essenu Neki tamkajšnji trgovec ie naročil pn neki tvrdki pogreb za svojo taščo in ji je med drugim pTačal tudi hrastovo krsto, ki je bila vredna baje 420 mark pa mu jo je tvrdka dala za 100 mark ceneje.
Ze po pogrebni svečanosti v mrtvaSki veži je prišlo do neiodnega dogodka Ko so dvignili krsto da jo položijo na mrliški voz, so se odlomil' ročaji in krsta je dobila razpoke S težavo je nosačem uspelo, da so krsto naložili na voz in da so okvare za silo zakrili z venci. Toda med vožnjo na pokopališče je šla krsta popolnoma nararen. tako da ni kazale drugo, nego da so čim hitreje naročili novo krsto.
A tudi ta krsta je bila zanič Ko so jo
-.puščali v grob, so vsi viden, da hoče tudi ta narazen. Tedaj so naročili od dru ge tvrdke tretjo krsto in v tej je pokoj-nica končno našla svoj mir.
Po tem pogrebu s ovirami je trgovec prvo pogrebno tvrdko rožil /avoljo slepar-stva. Pred sodniki se je skušala izmotati, češ da so vložili tožbo prof njej samo iz konkurenčnih razlogov. Sodišče pa je upoštevalo samo to, kar se je dogodilo med pogrebom in je lastnika tvrdke obsodilo na štiri mesecc ječe ter seveda na povra čilo denarja, ki ga je bil prcjeL
Angleži so potegnili podmornico »Thetis«, Id se Je ponesrečila, ti groba na dna morja. Ladja je nepoškodovana In Jo bodo kmalu zopet uvrstili v mornarico
Muzej uspešnih mož
Sposobnost in pridnost, poglavitna činitelja, ki pomagata Američanom
V New Yorku so »tvorili muzej, ki je posvečen življenju, izvoru in karieri mnogih milijonarjev. Gre za može, ki so imeli s svojo sposobnostjo m pridnostjo velike uspehe. Angleži imajo za takšne može poseben izraz self made man. mož, ki je samega sebe napravil, ki se mora za svoje uspehe zahvaliti edino sebi .
O prejšnjih življenjskih pogojih poznej-iih milijonarjev pripoveduje muzej zanimive podrobnosti. Tako zveš n. pr., da je bil oče milijarderja Carnegieja ubog tkalec. ki je komaj preživljal svojo družino. Tudi Rockefellerjevi starši so bili kmetje, Ir so morali svojega sina poslati k drugemu kmetu na delo.
Sloviti Vanderbilt, ki si je nagrabil neverjetno imetje, je bil do svojega 15. leta prodajalec časnikov. Jaimes Baird, eden najbogatejših lastnikov rudnikov na Škotskem, je začel kot majhen krnetič, ki je svoje pridelke vozil na trg. Ko je nekoč oral na svoji zemlji, je po naključju odkril črni premog in s tem je prišel do velikega imetja Slavni izumitelj Edison, je začel svoje življenje kot reven delavec na neki železniški progi. Pri ocenjevanju življenja bogatih in sploh uspešnih mož moramo seveda pogostoma ugotoviti, da nista pomagali samo pridnost in sposobnost, temveč v mnogih primerih tudi nenavadna sreča.
Mož z dvema ženama
63 leten starec — bigamist
SodiSče v Torgau v Nemčiji se je bavilo te dni s primerom bigamije. Obtoženec, danes 61letni starec, je deloval po svojem poklicu skoraj stalno v inozemstvu. 1927 se je odpeljal za svojo tvrdko v Južno Afriko, kjer je ostal vrsto let
V Transvalu je začel razmerje z neko Angležinjo in se je L 1931 z njo poročil, čeprav je bil že v Nemčiji poročen in oče desetih otrok Tri leta pozneje se je vrnil v Nemčijo in ker dolgo ni bilo o njem nobenega glasu je začela njegova druga žena za njim poizvedovati.
Po dolgem iskanju so ugotovili, kako je S to stvarjo in ob začetku letošnjega leta so južnoafriške oblasti vložile pri nemških oblasteh proti njemu ovadbo. Prišel je šele sedaj na vrsto in pri razpravi se je izgovarjal, da je drugo poroko sklenil v stanju popolne pijanosti, kar pa po izjavi )rič in nemškega poslaništva v Južni Afrini res. Sodišče mu je vseeno priznalo olajševalne okoliščine in ga je na podlagi neke amnestijske določbe sploh oprostilo. Opeharil je bil pač samo Angležinjo v Južni Afriki in s to deželo je Nemčija danes v vojni
C
M
1
i
Ra1 loči od pekla samo tenka *tena.
Kdor ima smolo rad pozablja kolikokrat je že Imel srečo,
Vs: pravi doživljaji so enkratni
Rešitve iz zadrege so pogostoma edino mogoče.
Možnosti so vedno neomejene, meje so samo v našem bitju.
Raj je za vsakogar malo drugačen.
Srečnež plava v središču popolnega sveta.
Vljudnost zakriva pogostoma zavist.
KVALITETNO BLAGO
je trpežoejfle. sate tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro prtstoja! Obiščite znano domače tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA. ALEKSANDROVA C. ? n.jer Vam strokovno postrežejo po zmernih coaah
Obisk v Maglnotovi liniji
Nemške visoke šole na češkem
Nemške oblasti so prevzele upravo nem-*kih univerz v Pragi in Brnu Tehnične visoke šole v obeh mestih pa so še nadalje -stale pod upravo protektoi ata.
Najboljši kanadski letalec
Mož, ki se je v svetovni vojni udeležil 170 zračnih bitk in je sestrelil 70 nemških aeroplanov
Najboljši pilot Kanade lz svetovne vojne Billy Bishop se je ponovno vrnil v vojaško službo V svetovni vojni ae je Bishop udeleži) kakšnih 170 bitk v zraku in je sestrelil 70 nemških aeroplanov. Prejel je za to odlikovanje Victoria Cross, t. j. najvišje odlikovanje, ki ga Je mogoče doseči v vojni.
Bishop je zdaj 45 let star. L. 1915, ko se je dal uvrstiti med letalce, mu je bilo 21 let štiri mesece je bil v Franciji za izvidnika, potem se je posvetil pilotiranju. Po-
AfzasIJa v begunstvu
Odgovarjajoč! departement! kot zatočiSča v Franciji
Poročevalcem ameriiM* Hrtov Je francosko armadno vodstvo razkazalo nekatere
jpssfeeseo	obrambne črta
Poročevalci francoskih listov so v pomanjkanju važnih in velikih dogodkov na fronti opisali že vse mogoče, kar ni sicer neposredno v zvezi z operacijami na bojišču, je pa vendar neposredna posledica vojnih dogodkov. Pred vsem velja to za izpraznitev pokrajine v območju fronte, odkoder je bilo izseljeno prav doslovno vse prebivalstvo.
Prestoln!ca Alzacije, staroslavn-; Stras-bourg, je čisto prazna in ta usoda je zadela prenekatero mesto na levem bregu Rena. Listi so polni razprav o potrebah beguncev z vzhoda, kajti jasno je, da se preselitev in naselitev par stotisoč ljudi ne da izvesti tako brez vseh težkoč, da bi bilo ustreženo vsem in vsakomur. V tem pogledu Je posebno omembe vreden članek R. Chenevičra v »L' Hllustration« z dne 21. oktobra, ki podaja celotno in zaokroženo sliko begunstva, potreb preseljencev in njih življenja na novih bivališč h.
Pisec članka pripoveduje, da je bil načrt preselitve izdelan že pred letom dni, takoj po monakovsklh dneh, ko je že kazalo, da se bližajo usodni dogodki, vodeči neizogibno do krvavega spopada. Odbor za pasivno obrambo, ki je v sporazumu z generalnim štabom izdelal načrt za preselitev, je moral za vsako izpraznjeno občino v vojnem ozemlju najti v srednji in južni Franciji odgovarjajoče pribežališče, kjer bi begunci ne bili neposredno ogroženi. Vsak izpraznjen departement je dobil odgovarjajoči departement kot zatočišče, vsaka občina je imela svojo občino in vsaka vas svojo vas kamor se je morala preseliti. Zgodilo se je, da ponekod ljudje n:so prav verjeli v nujnost in bliskovitost preselitve in se niso nanjo pripravili, kakor bi bilo treba. V takih primerih so preseljene! seveda na slabšem, dočim so se drugi že precej vživeli v nove prilike, osobito tisti, ki so po navodilih odbora za pasivno obrambo vzeli s seboj vso svojo živino in inventar, ne glede na pohištvo, svoje pridelke, obleko m tako dalje.
Na ta način so se cele občine Iz nemške Alzacije brez posebnih težav uvrstile v odgovarjajoče občine de parlamentov Dor-dogne in Vlenne. Ta akcija preselitve je bila nekai brezprtmerno smotrenega. Izvrtan* Je tiOft i seto kratkem časa, r&«vflft
se Je v popolnem redu ln se je seveda znatno in blagodejno razlikovala od paničnega bega v L 1914. ko so ljudje v siinem strahu zapuščali svoja b.vališča. Prebivalstvo ve'ikih mest je bilo preseljeno v nekoliko urah in v popolnem redu ter v dveh etapah. Prva etapa je bil tranzitni departement, kjer so se begunci zbrali samo mimogrede, si odpočil: in se zbrali za na-daljno pot v kraje, ki so jim bili določeni. Zgodilo se je seveda često, da je po 300 oseb bilo nakazano občini, ki ima sama komaj kakih 1000 prebivalcev, in v takih primerih so b le gotovo neprijetnosti že zaradi prenočišč, vendar pa so se take napake postopoma odpravile, pri čemer se Je posebno izkazala post reži jivost francoskega ljudstva, ki je v polni meri razumelo potrebo trenutka in šlo alzaškim rojakom v vsem zelo na roko.
Država daje za vsakega odraslega begunca dnevno po 10 frankov, za otroka pa po 6 frankov. Za ta denar se že dob; primerno stanovanje, dobra hrana, zdravniška pomoč, potrebna obleka in vse, česar pač potrebuje človek, toda samo ob primerni organizaciji in strogem redu. Prehrana Je povsod urejena na isti način. Skupne kuhinje in obednice za prešeljence poslujejo brezhbno, vsaka Je urejena za 20, 50 ali 100 ljudi. Obenem Se stanrijo začasne šole za preseljence in njihova deca ni zamudila več kakor par dni. Isti učitelji nadaljujejo prekinjeni pouk, ki so jih otroci imeli v rojstnih vaseh, županstva iz Alzacije so se naselila enostavno v občinskih hišah, tako da v njih poslujeta navadno po dva župana. Razglasi so dvojezični: francoski in v alzaškem nemškem narečju. V občinah, kjer so nastanjeni begunci, je naenkrat vse do jezično, vse pa kaže, da v tem pogledu prevladuje seveda francoščina in če se bo prisilno prebivanje alzaških otrok v francoskih krajih raztegnilo preko par let, bo alzaška deca pozabila svoje domače narečje, opustili pa ga bodo tudi odrasli In problem dvojezlčnosti Alzacije bo rešen tako brez nasilja In temeljito. Ob povratku na svoja prvotna bvallšča bodo nekdanji preseljene! tvorili ob Renu Urok pas francosko govorečega žlvlja, U bo tembolj domoljuben, čimbolj se bo ugortno ta dobro počutil t sedanjem begunstvu.
kazal Je Izredno lokavost in spretnost. Predvsem je bil neprekosljiv strelec Potem Je doživel nezgodo ln je ostavtl avia-cijo. Toda L 1934 se Je zopet oprijel pilotskega poklica ln je dokazal, da ni utrpel niti najmanj na svoji nekdanji spretnosti Ni Izključeno, da pojde Billy Bishop zdaj ponovno na bojišče v Evropo ln se bo tam srečal s svojimi starimi znanci Iz svetovne vojne, pa tudi s svojimi starimi nasprotniki...
ANEKDOTE
Stari maršal Wrangel je ostal galanten do poznih let, kjer je mogel, je to pokazaL
V nekem pomorjanskem mestecu so ga sprejeli nekoč z običajnimi belo oblečenimi devicami. Lepše in mlajše so bile v prvi vrsti, ln te je stari VVrangel drugo za drugo poljubil. Hotel je začeti z drugo vrsto, ker so pa stale tu manj mlade ln manj lepe, se je obrnil in zaklical svojemu adjutantu: »Eulenburg, nadaljujte s poljubovanjem!«
Ob severni meji irske ljudovlade Je starejša ženska le nerada odprla carinskemu uradniku kovčeg: »Ničesar nimam, kar bi bilo treba zacariniti, pa ne vidim rada, da nekdo šari po mojem perilu.« Uradnik je previdno brskal po perilu Ln je odkril med njim precej težko steklenico. »Kaj pa je to?» je vprašal »To je sveta voda iz Lorda,« Je odgovorila ženska ki se pobožno prekrižala. Carinik, ki je bil enako pobožen katolik, se je tudi prekrižal, potem pa je steklenico odprl in poduhal, na kar je izjavil z glasom človeka, ki se na stvar spozna: »Saj to je vendar izvrsten škotski whisky!« Romarica v Lurd se ni dala ugnati, pogledala je proti nebu in rekla: »Hvaljen bodi Gospod, zgodil se je č"dežl« — Uradnik Je samo zagodrnjal: »Toda cariniti ga vse eno moram!«
VSAK DAN ENA
Ev« »AxJatn) kaj pa prav m prav la*.«
Adam:
Zvečer
»Saj vidiš, namreč
da likam obleka

»JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
R. R. — Sv. A. — Iz diskretnih razlogov dokaj zamotanega primera vašega strica ne moremo objaviti, čeprav bi bilo to za marsikaterega interesenta važno in pomembno. Predvsem vas opozarjamo na določbo čl. 42 zak. o neposr. davkih, po kateri sta zavezana davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, ip vsak samostalni poklic, če se opravljata ozemlju kraljevine radi dosezanja dobička. Vendar ne prihaja v primeru vašega strica to vprašanje toliko v poštev, kolikor vprašanje osebnega jamstva za zaostali davek, ki je bil predpisan prijatelju vašega strica. O jamstvu razpravlja čl. 146 zakona, ki veli, da jamčijo za davek na dohodek od podjetij in obratov davčnemu zavezancu lastne nepremičnine, ki služijo neposredno podjetju in obratu, če niso ti davki starejši od treh let. Več lastnikov istega podjetja ali obrata jamči za davek od podjetja a ji obrata solidarno. K tej določbi pripominjamo, da jamči po pravilnih ku k čl. 146 zakona kupec obrata za tekoči in dolgovani davek, s katerim je obrat obremenjen, če bi se iz kakršnegakoli razloga ne dal izterjati od bivšega lastnika. Zakon torej konkretnega primera, ki bi bil analogen primeru vašega strica, izrecno nikjer ne navaja. Davčna uprava se je po našem mnenju bržčas poslužila pravkar navedene določbe pravilnika, kar pa je bilo po našem naziranju nedopustno. Informirajte se o vseh podrobnostih pri davv čni upravi, zahtevajte administrativno re-šenje ter tvegajte mstančno pritožbo.
»Traf i kantin ja«. — Finančna direkcija vam je dala trafiko, v kateri boste morali poleg monopolskih predmetov prodajati tucll davčne znamke, čeprav bi prejeli odgovor na svoje vprašanje lahko v vsaki večji trafiki, nas vendar vprašujete, kje boste dobivali potrebno zalogo davčnih znamk in • kolikšnim dobičkom boste pri prodaji teh znamk lahko računali. — Trafikantinje prejemajo davčne znamke od davčnih uprav po obrazcu za dobivanje taksnih znamk in jih morajo imeti stalno v zalogi," ki ustreza prometu. Ob izročitvi znamk priznavajo davčne uprave trafikantom istočasno štiriodstotno provizijo.
R. C. Lj. — Motite se! Cesarska nared-ba z dne 15. septembra 1915 o pristojbinah od neodplatnih imovinskih prenosov je še vedno v veljavi. Po tej naredbi je nepremična imovina, ki je v tuzemstvu, t. j. na ozemlju naše države, zavezana dedni pristojbini ne glede na zapustnikovo državljanstvo ali stanovališče.
F. P. — PL — Na vaše pismo, iz katerega ne moremo popolnoma točno posneti, kaj prav za prav želite, vas obveščamo, da je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. IX. 1936. (»Službeni list« štev. 628-79 iz leta 1936) še vedno v veljavi. Kraljevska vlada je sicer v zadnjem času razpravljala o izpremembi te uredbe, vendar pa doslej posebne določbe, ki bi vplivale razbremenilno, doslej še niso izšle.
F. B. — P. — Vprašujete nas, kakšen davek ln koliko boste morali plačevati, ker ste bili spoznani za vojaško službo stalno nesposobni. — Po čl. 4 pravil za plačevanje vojnice znaša vojnica v smislu čl. 227 zak. o ustrojstvu vojske in mornarice za osebe, stalno in začasno nesposobne, 50% letnega neposrednega davka na del imovine, obrta ali dohodka, ki pripada na njihov del. Ta odstotek je bil s čl. 16. finančnega zakona za leto 1931-32 znižan na 20%.
Pravna
»Mejnik R. V.« Nad 40 let že obstoja meja med Vašim in sosedovim zemljiščem. Sedaj Vam ne dovoli v dotični mejni črti postaviti mejnik in zahteva celo, da mu odstopite 5 m Vašega travnika. — četudi kaže mapni načrt ugodno za soseda, ne bo mogel uspešno uveljaviti svoje pravice do Vašega sveta, če ste že več kot 40 let javno, mirno in brez prošnje posedovali svet do zatrjevane Vaše mejne črte, ste ga pri-posestvovali, če je kdaj pripadal sosedu. Na. mejni črti postavite mejnik in če bi ga odstranil, ga tožite radi motenja posesti ali pa na priznanje pravice, da Vam pri-stoja svet do zatrjevane mejne črte.
I. S. Lj. Ali morete z ozirom na novo nastale razmere v banovini Hrvatski vložiti pri sodiščih, ki spadajo pod apelacij-sko sodišče v Splitu, še nadalje opomin-ske tožbe. — Uredba o banovini Hrvatski je bila podpisana dne 26. avgusta 1939 in nI spremenila tozadevnih določil zakona o opominjevalnem postopku iz leta 1873 in poznejših dodatnih novel. Sodišča v Dalmaciji, v Kastvu, na Krku, na Rabu ln na Pagu so za izdajo pogojnega plačilnega povelja pristojna, ako ima toženec v njih krajih svoje redno prebivališče.
«r. G. R. Zaradi nemarnosti in velike škode po stanovanju in okoli hiše ste zahtevali od najemnikov, da se izselijo v 3 mesecih, pa se ne pokorijo Vašemu pozivu. — Le ako boste Vašim najemnikom sodno odpovedali, boste mogli doseči prisilno Izpraznitev njihovih najemnih prostorov, ker jih sami ne smete deložirati Ako uporabljajo najemniki najemne stvari v znatno škodo, morete zahtevati potom sodišča, da se najemna pogodba prej raz-dere in niste pri tem vezani več na dogovorjeni odpovedni rok. Novim najemnikom boste smeli povišati najemnino, ker Vam zakoni tega ne branijo. Ako boste stanovanje poboljšali, bodo itak sami radi pristali na plačilo višje najemnine.
»Starostno zavarovanje«. Več kot 10 let ste bili zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ker ste bili.zaposleni kot prva kuharica po hotelih. Sedaj so Vam v 57 letu starosti moči opešale posebno oči in pa noge niso več za pravo rabo; — ali bi mogli dobivati pokojnino? — Zavarovanje za pokojnino zavarovancev OUZD, ki je bilo predvideno v zakonu iz leta 1922 je bilo uvedeno šele s 1. septembrom 1937. leta. Pridobivanje pravic za pokojnino je začelo teči šele od tega dneva dalje in ne pride v poštev zaposlitev, oziroma zavarovanje pred tem časom. Stari ln onemogli delavci zavarovani pri OUZD pa morejo na posebno prošnjo dobiti iz posebnega fonda izredno podporo, ako so postali onemogli, pa če tudi še niso dosegli v pokojninskem zavarovanju določeno čakalno dobo. Ker ste bili po 1. juliju 1925 tekom 10-letnega članstva zavarovani več kot 500 tednov, Vam bo priznana trajna podpora, če ste siromašnega stanu. Ako bodo ugotovili zdravniki pri OUZD, da ste % onemogli zaradi bolezni na očeh in v nogah in toliko delanezmožni, Vam bo urad
priznal trajno podporo. Višina te podpore je odvisna od višine prispekov, ki so bili za Vaše zavarovanje vplačani tekom zavarovalnih let.
»Gozd«. Ali sme kupec sosedovega travnika, na katerem je nameraval postaviti poletno hišico, zasaditi travnik s smrekami, ki bi mogle škodovati rasti na Vaši njivi. — Lastnik travnika sme prosto razpolagati s svojo lastnino in jo tudi zasaditi z mladim drevjem ter mu tega nikakor ne boste mogli ubraniti. Ako se Vam resnično dela škoda, bi mogla sporazumno in 1 uvidevno stvar tako rešiti, da bo za oba soseua prav. Veje sosedove smreke, ki visijo v Vašem zračnem prostoru, na Vaš travnik imate pravico obsekati in postanejo nato Vaša lastnina.
S. K. N. M. Kako bi Vam mogla mati izročiti del svojega zemljišča, da je ne bi ob življenju zaradi tega stavljali na odgovor drugi njeni otroci. — Svetujte Vaši materi, da naj napiše poslednjo voljo, v kateri naj Vam voli ali pa določi kot dedni delež dotični del travnika. Poslednjo voljo more tudi sama napisati in podpisati, ter zato priče niti niso potrebne. Samo, da je volja izražena trezno, resno, brez sile in zmote. Tudi potom darilne pogodbe, katero naj Vam pa sestavi notar, Vam mati za slučaj svoje smrti lahko podari dotično zemljo. Ostali njeni otroci ne bodo mogli ugovarjati temu njenemu naklonilu, če jim bo s poslednjo voljo določila vsaj vrednost • . i deleža, ki jim po zakonu pripada.
Zdravniška
KmMiska
Ič: Tožite, da vam smrdi iz ust in prosite za tozadeven nasvet. — Vzrok temu so lahko gnili zobje, dalje razni gnojni procesi v nosu, pljučih in izpahovanje iz želodca. Vaša prva pot naj bo k zobozdravniku, da vam pregleda zobovje. In potem je treba pregledati tudi ostale organe. Da omilite smrad, vam priporočam, da žvečite mentolove bonbone. V ostalem se držite nasvetov, ki vam jih bo dal zdravnik.
J. V. Ljubljana: Otroška paraliza je bolezen, ki se pojavlja v naših Krajih primeroma redko. Bistvo bolezni je v tem, da j uniči razne živčne celice v hrbtenici, kar ima za posledico ohromitev raznih mišic Bolezenska slika s^ tekom mesecev spremeni, ker se lahko nekatere mišice popravijo. šele po 1 letu je razvidno, koliko mišic bo ostalo trajno hromih. Po tem času ima v prvem redu besedo ortoped, ki z raznimi operacijami skuša pacienta usposobiti za delo. V prvem početku pa je zdravljenje različno. Poskušalo se je vse mogoče, vendar uspehi ne zadovoljujejo še popolnoma. Glede nasvetov se ni treba obračati na tujce, temveč se obrnite na domače strokovnjake. Potom strokovnega časopisja so itak vsi zdravniki v zvezi Vsako važnejše odkritje je kmalu vsem dostopno. 1
I. R. Lj.: Brez podrobne preiskave je težko reči, kaj bi bilo vzrok vašemu periodičnemu srbenju. Priporočam pregled urina in krvnega pritiska.
R. S.: Imate precej debele ln malo krive noge. — Pri ženskah pogosto opažamo neenakomerno razdelitev maščobe po teleisu Na to je želo težko vplivati. Poskusite z masažo in telovadbo.
Bolezen:' Ste popoln vegetarijanec Nekaj časa pa ste le jedli meso. Teden dni kasneje se vam je pojavil izpuščaj po telesu, ki vas srbi. — Sodim, da je to posledica spre ombe prehrane. Svetujem, da se povrnete nazaj k prejšnjemu načinu prehrane in da se temeljito iztrebite.
M. V.: 15 let ste stari. Imate rdeč nos, kar je opazno posebno zdaj pozimi. — V vašem primeru gre za tipično kožno bolezen, glede katere svetujem, da se obrnete na specialista za kožne bolezni. Priporočam obenem, da se držite vegetarijanske diete in da skrbite za dovoljno iztrebljenje.
C.	ž.: 64 let ste stari, (mate zasbiren« grlo, z obilnim i7 ti i^čkom. A peti t ste popolnoma izgubili Iztrebljenje je redno. Zdravnik je ugotovil slabokrvnost in oslabljeno srce. — Težko je meni na daljavo tem zdravniškim ugotovitvam In navodilom še kaj dodati Priporočal bi samo 2 krat tedensko tkzv kompotna dneva Te dni uživajte dnevno samo 1 liter kom-pota in drugega nič. S tem odtežite srce in ves ostali krvotok Ce se vam stanje poslabša, bo treba pač ponovno k zdravniku, da vam predpiše poleg domačih pripomočkov še druga zdravila.
D.	S.: Več let bolujete na revmntfzmu. ki je v družini nekako doma. Bili ste že pri raznih zdravnikih in v raznih toplicah. Mandlje so vam tudi že odstranili. Prosite pojasnila, kako bi se uspešno Iečlll doma. Pri sprememba vremena so bolečine posebno hude. Kot staremu revmatiku so vam sigurno poznana razna sredstva proti revmatizmu Zato jih tu ne bom našteval V ostalem priporočam toploto v tej ali oni obliki. Zlasti morate paziti na dobro obutev in toplo obleko. Ker so včasih tudi gnili zobje poleg mandljev vzrok rev^ntizmu, priporočam točen pregled in eventuelne zdravljenje zobovja.
Preko—Jadran: Na prvo točko odgovarjam v tem smislu, da ni mogoče govoriti o direktni škodljivosti za zdravje. Pač pa se pogosto očitujejo posledice v obliki Živčne razrvanosti Kar se tiče druge, tretje In četrte točke, mislim, da je potreben zdravniški pregled, ako ste v dotičnem pogledu toliko interesiranl Glede utryjeno sti mislim, da je vzrok v tem. da imate bo disi plosko nogo. bodisi krčne žile Bolečine pri globokem dihanju so verietno posledica vnetja rebrne mrene. Svetujem zdravniški pregled!
Mošt.
N. M. P.: Imam približno 2400 1 mošta Rad bi obdaril ž njim sorodnike in prijatelje. Ali smem? Ali je treba to jav ti finančni kontroli in plačati trošarino? Kakšna količina je dovoljena? Pripominjam, da je mošt (vino) moj lastni pridelek
Komurkoli lahko. podarite mošt. ne da bi Vi plačali trošarino. _ Pač pa morate javiti finančni kontroli, komu in koliko mošta ste poslali. Prejemnik mora plačati trošarino. V medsebojni zamenjavi za kmetske pridelke med producenti se trošarina ne plača, (Napr. V Prekmurje pošljete nekomu v zameno za žito mošt itd.). Dovoljena količina je od 10 1 navzgor.
Vrednost smetane
F. M. Z. Na trgu kupujem smetano, ki ni vedno enako dobra. Včasih je smetana zelo gosta in kisla v kuhi pa ne izda mno-
go. Ali je kakšen predpis, kako se smetana ocenjuje z ozirom na hranilno vrednost?
Pravilnik o izvrševanju zakona o nadzorstvu nad živili točno določuje koliko °/o masti mora imeti ena ali druga vrsta smetane. Sladka smetana mora imeti 200/o čiste masti, stepena ali tolčena smetana 30% in kisla smetana najmanj 20°/o tol-šče. Sladko smetano nekako še poznate, koliko je mastna. Mnogo težje je preceniti kislo smetano, ki se zgosti s kislim mlekom. Prodajalka je dolžna označiti vrsto smetane. Pod označbo se razume tudi vrednost smetane v pogledu masti. Več % masti smetana vsebuje, dražja je.
Ščurki
V. G. P.: Na vaše vprašanje, katero je najučinkovitejše sredstvo zoper ščurke, vam sporočamo, da smo o tej nadlogi v naši posvetovalnici že pisali pa ste gotovo tozadevno rubriko prezrli. Zato vam v kratkem ponovimo to: Pokončevanje ščurkov je zelo težavno in je potrebna kjer se ščurki pojavijo v velikih množinah, tudi ciklonizacija prostorov, — postopek, ki je najučinkovitejši. Mesto tega se priporoča prostore s ščurki prav dobro zapreti in in jih zažveplati, kot zažveplate sod. Od enostavnejših sredstev, ki pa so dostikrat »Blažev že gen«, se priporoča boraks, ki ga dobite v lekarni in ga pomešanega s sladkorjem nastavite na mesta, kjer se ščurki javljajo. Priporočamo vam. da prostore s ščurki dobro čistite, vse razpoke, luknje, špranje pa zakitajte, ali zacementirajte. Za pokončevanje se rabi tudi hud strup fluornatrij, ki ga pomešate z moko ali s sladkorjem, 4 dele strupa na en del moke To sredstvo je popolnoma zanesljivo, vendar pa je nevarno tudi za ljudi in živali Nastavite ga zvečer, kjer je pač potrebno
Oreh
G. T. S.: Doma bi si radi vzgojili nekaj orehovih dreves. Ali naj posejete seme jeseni ali spomladi in v kakšno zemljo?
Oreh se dosti dobro razmnožuje s semenom čeprav ni vedno gotovo, da bo prav tak. kot je bil njegov prednik Vendar je to najlažji način razmnoževanja Po sadimo ga jeseni, takoi ko je padel z drevesa v dobro, globoko zemljo kake 4 prste pod površino V iamico dajte radi sieurno-sti več semen in jih pomočite v kako smrdljivo smolo ali kaj podobnesa da jih preko zime ne pojedo miši Za sadnjo izberite tako mesto, kamor mislite oreh za saditi, ker presajanje oreha radi glcbokiV korenin ne prija. Razdalja med posameznimi jamicami naj bo vsaj 15 m Zanesljivo se prenašajo sortne lastnosti s cepljenjem bodisi polet: v toplih krajih z okulacijo. ali pa spomladi v precep Tako se sortne lastnosti prenesejo na mlado drevo D"b-je, če orehu vsaj v prvih letih gnojite.
Pš 'ca.
To!n>;n: Im^njvani način obdelave je dvignil veliko prahu, vendai pa se je v Evropi pokazal kot neprimeren. Prišel bi v poštev v vlažfrih toplih krajih Ce ste začeli poskus ž njifti, '"bf bilo po "našem mnenju bolje, da niste sejali za ovsom Poskus bo pa vsekakor zanimiv in vam želimo bogato žetev klenega zrnja in ne — smeha. V splošno korist bo č° uspeh*1 vašega poskusa objavite v kakei^ T^tij skem 'istu n pr »Kmetovalcu«!
Slo. • -ka šahovska zveza prirtu jb pol 10 dopoldne v kletni dvorani ho teia Slon svoj redni letni moštveni brzo-turnir Udeleže se ga s svojimi moštvi vs> šahovski klubi v Ljubljani najbrže pa tu di nekater drugi slovenski šahovsk: klub'
Nemški šahovski časopisi poročajo da bo nemška reprezentanca ki je zmagah na olimpiadi v Buenos Airesu, morala ostati nedoločen čas v Južni Ameriki Caso pisi tudi omenjajo, da poštna zveza reprezentanco ni več možna.
Angleška šahovska revija »British Che. Magazine« piše o olimpiadi v Buenos Ai resu, da je bila ta nadvse vzorno organi zirana ter je v tem oziru prekašala vse dosedanje olimp'ade.
Z olimpiade je še naslednja napeta par tija.
Dam"11« indijska obramba.
Beli: v Scheltinga (Holandska) Črni: Enevoldsen (Danska).
1 d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—f3	b7—b6
4.	e2—e3	Lc8—b7
5	Lfl -d3
Najbrže najboljši sistem proti damske ndijski obrambi.
5.	—	d7—d5
Logične je izgleda c5 S potezo v partiji
beli zapira damskemu lovcu diagonalo.
6	Sbl--c3
V tej in naslednjih potezah beli ne izrabi dovolj energično dvomljivega sistema črnega Treba je bilo igrati seveda 6 cd5: Po ed5; bi bila potem črnem lovcu diagonala za vedno zaprta Po Sd5: ali Ld5: pa bi izgubil črni radi 7. e4 oziroma Sc3 'empo.
6	—	Sb8—d7
7	0—0	Lf8—d6
8	b2—b3	a7—a6
9. Lcl—b2	0—0
10.	Ddl—e2	Sf6—e4
11.	Tfl—dl	Dd3—e7
12.	a2—a3	f7—f5
Beli je očividno igral prepaaivno. Crn.
si je brez težave zgradil pozicijo, ki mu daje izglede na napad
13. b3—b4	d5:c4
Tudi c5 je prihajalo v poštev Poteza v partiji pa je doslednejša, ker odpira damskemu lovcu diagonalo.
14. Ld3:c4	Kg8—h8
15.	Tal—cl	Se4—g5
Se bolj energično izgleda Tf6. Po potezi v partiji se pozicije zopet :zenačijo.
16.	Sf3:g5	De7:g5
17.	f2—f4	Dg5—h6
18.	Sc3—bi
Skakač hoče priti na e5.
18.	—	Sd7—f6
19.	Sbl—d2	b6—b5
20.	Lc4—b3	Ta8—e3
21.	Sd2—f3	Sf6—d5
22 a3—a4
Nekoliko riskanten in nepotreben poiz-
kus likvidacije. Seveda je bilo Se5 vedno možno.
22.	—	b5:e4
23.	Lb3:a4	Te8—b8 ^
24.	Sf3—e5	Sd5:b4!?
Začetek zelo lepe najbrž pa le ne čisto
korektne kombinacije.
25.	Se5—d7	Sb4—d5
26.	Sd7:f7	Sd5:e3!
Črni žrtvuje celo trdnjavo za napad na
belo kraljevo pozicijo. Računa, da beli skakača ne sme vzeti, radi 27. De3:, Lf4:, 28. Dh3, Le3 + , 29. Kfl, Df4 + .
27.	Sf8:e6?
V resnici je bilo skakača le mogoče vzeti. V citirani varianti bi jiamrač mesto 28. Dh3 beli lahko igral najpreje 28. Sg6 + ! Črni ne more potem vzeti skakača z damo, ker beli z 29. De2 odbije ves napad. Pač pa lahko s hg6:, 30. Dh3. Le3 + . 31. Kfl, Dh3:, 32. gh3:, Lfl: forsira končnico, v kateri pa pa ima s figuro manj za tri kmete izglede samo na remis. Tako pa je beli kljub kvaliteti več izgubljen, ker je pozicija na kraljevem krilu razb.ta.
27.	—	Dh6:e6
28.	Tdl—d3	Ld6:f4
29.	Tel—fl	Lf4:h2+!
Zelo eleganten konec.
30.	Kgl:h2
Na Kf2 bi bilo prišlo Sg4+, 31. Kel, De2:+, 32. Ke2:, Lg2: in beli je tudi izgubljen, ker ni mogoče zaustaviti f-kmeta
30.	—	Se3—g4+
31.	De2:g4	f5:g4
32.	La4—b3	De6—e2
beli se vda.
Vasja Pire.
R
I
Nedelja 12. novembra Ljubljana 8: Lahka godba na harmoniki (Magister). — 9: Napovedi, poročila.
—	9.15: Prenos cerkvene glasbe. -— 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 10: Skrajšana opera »Mala Floramy« na ploščah. — 11: Vesel dopoldanski koncert. Sodelujejo: gg Sv. Banovec :n Vek. Janko ter Kmečki trio. — 12.30: Poročila, objave. — 14: Napovedi. — 13.02: Koncert s sodelovanjem gdč. Vande Ziherlo-ve in radijsktga orkestra — 17: Kmet. ura: KmetijsKo Knjigovodstvo in Izboljšanje obrata (inž. Rado Lah). — 17.30: Ljubljanski pevski jazz kvartet :n Cimer-manov kvartet. — 19. Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura- Krmarjem mladega rodu (dr. Karol Ozvald). — 19.40: Objave. — 20: Češka plesna glasba (plošče). — 20.30: Domač koncert Sodelujejo: gdčm. Poidka Zupanova in Vida Ru-dolfova gg Mirko Armič. Andrej Jarc in radijski orkester. — 22 Napovedi, poročila — 22.15: Valčkova ura s plošč.
Beograd 18.20 Narodna glasba. — 20: Plošče. — 2C.10: Narodne pesmi. — 21.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20 Prenos opere iz Nar. gledališča. — S°fija 18: Lahka in plesna muzika — 19.50: Mali orkester. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 20.30: Odlomki iz operet — 21.20: Lahka godba. — 21.50: Plesi. — Berlin 16: Pester glasbeni spored. — 2015: Zr aven večer.
—	22 30: Lahka ai plesna muzika. — 24.10: Nočni koncert.
Ponedeljek 13. novembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav naipove-u in poročila. — 7.15: Vesela zvoki s plošč. — 12: Vojaške godbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. —13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo (higiena) mladostne dobe: Splošna ali osebna priprava za življenje (dr. A. Breeelj>. — 18.20: Bachova glasba (plošče). — 18.40: Od Devinskega ser-Vita do svetokriškega kapucina (dr. Jože Lovrenčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. Kaj so Jugoslovani dali avetu. — 19.40 Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Zabavni koncert. Sodelujejo ga štet VuK Frankova, prof. Pavel šiivc (spremljava) in radijski orkester.
—	21.30: Dvofak: Amerški kvartet (plošče). — 22: Napovedi poročila. — 22.15:
ramel »škrjanček«.
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 010: Narodne pesmi. — 2120: Mali orkester — 22 20- Lahka godba in ples. — 'agreb 17.15: Domače pesmi. — 20: Lahka gla«ba — 20.30 Koncert na čelo. — •i Petje. — 22.20: Plesna muzika. —
Sofija 17: Lahka godba in ples. — 19: Salonski orkester. — 19-30: Lahka glasba. — 20: Simfonični koncert. — 21.30: Plesna glasba. — 22.05: Nočni koncert.
—	Bertn 17.30: Dekliški koncert. — 18: Orkester. — 20.15: Veseloigra. — 21: Petje in ples. — 23: Simfonična glasba.
—	24.10: Nočni koncert.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 12. ob 15.: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20.: Str ček Vanja, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 13.: številka 72. Red B. Torek 14.: zaprto.
Sreda, 15. ob 15.: Antigona. (Predstava za ljubljanske gimnazije).
Danes ob 15. bodo ponovili po izredno zn žanih cenah Kastnerjeivo mladinsko igro »Pikica in Tonček«. Poučna, zanimiva in zabavna igra mladini zelo ugaja. Na to mladinsko predstavo starše opozarjamo! — Zvečer bodo vprizorili Cehovljevega »StriA. ka Vanjo« s Cesarjem v naslovni vlogi. Z% predstavo veljajo zn žane cene.
Za red B bodo vprizorili v ponedeljek dramo iz kaznilnice, Langerjevo igro »številka 72«. Delo je izpoved v zločin zapletene nesrečne žene in riše njeno kalvarijo, ki jo je privedla po nedolžnem v kaznilnico. v močnih kontrastih, dobrih in slabih značajev podano dogajanje, priklene pozornost gle^lca z odrsko učinkovitostjo, drznostjo posameznih dramaturških domisle kov in svojevrstnostjo zapleta. V glavnih vlogah: M ra Danilova, Kralj, Lev ar, Polonca Juvanova,' Jan in drugi.
★
OPERA
Nedelja, 12. ob 15.: Glumač Matere božje. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Zn žane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 13.: Plesni večer Maksa Kiir-bosa in Irene Litvinove, članov in solistov Ballets Russe de Monte Carlo. Izven.
Torek, 14.-. Figarova svatba. Red A. Sreda, 15.: Sabska kraljica. Red sreda. Gostuje Josip Gostič.
Danes popoldne bo vprizorjena znana Massenetova otpera »Glumač Matere božje«, ki po vsem svojem toplem občutju spada med najboljša dela tega znamenitega francoskega skladatelja. Posebno lep uspeh pri naši uprizoritvi je žel v glavni vlogi Ba-novec poleg njega sodelujejo še: Betetto, Lupša, Zupan, Dolničar, Anžlovar, Slado-Ijev. — Zvečer se ponovi priljubljena A. Benatzkega opereta »Pri belem konj čku«, ki ima v letošnji sezoni na našem odru spet izreden uspeh. Neprekosljivi Zupanov Kotenina, Pečkov Stanislajv šušteršič M. Sancinov natakar Leopold, Poličeve gostil-ničarke, Polonca poleg kreacij B. Sanc na. Barbičeve in Japljeve, so figure, ki se jim boste morali od srca nasmejati.
Plesni večer Maksa KiirboSa in Iren© Litvinove, članov Ballets Russe de Monte Carlo, bo v ponedeljek, zvečer, že njim prvi nastop jima je pridob 1 vse simpatije občinstva. Tehnične zmožnosti in lepo dognano podajanje posameznih plesnih točk, pr ča o njuni nadarjenosti, od katere smemo v bodočnosti pričakovati še lepih plodov. V glavnem bosta ponovila spored prvega večera, le da tokrat ne bosta izvajala odlomka iz Beethovnove 6. simfonije, temveč mesto tega odlomek iz »Povodnega moža«, za katerega je napisal libreto Kiirbos, glasbo pa prof. Bareš. Na klavirju bo spremljal dr. švara.
V torek bo prva repriza Mozartove »Fi-garove svatbe«, ki je imela na premieri Ogromen uspeh in obeta tako postati mogoče najinteresantnejša predstava sezone. V glavn h vlogah nastopajo: Vidalijeva, Ribičeva, Kogejeva, Heybalova. Polajnarjeva, Janko, Betetto, Marčec, Zupan, Orel in Sla-doljev. — V sredo se ponovi monumental-na Goldmarkova opera »Sabska kraljica«, kjer bo v partiji Salomonovega vojskovodje
\ssada gostoval Josip Gostič.
★
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Nedelja, 12.: Kurent.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 12. ob 15.: Pygmalion. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Navihanka.
Križanka št. 110
Vodoravno: 1 zbirka arabskih pravljic izza 10. stoletja; 12. žitarica; 13. utemeljitelj fiziognomike (* 1741., t 1801.); 14. kemični znak za zemljoalkalijsko kovino; 16. slovenski nabožni pesnik in pisatelj (* 1818., t 1895.); 18. nemški pisatelj in dramatik (» 1863., t 1934.); 21. reka v zapadni Nemčiji; 22. možu ženin, ženi možev sorodnik; 24. grška muza ljubavnega pesništva; 26. snažilna priprava 27. industrijska rastlina; 28. ruski pisatelj (rojen 1894.); 31. podzemeljski izkop; 32. zemlja; 33. nadomestek sladkorja; 35. rimska mera in bakren novec, igralna karta, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 36. upravičeno pričakovanje izpolnitve želje; 37. mejnica zaokrožene površine; 39. knjiga Zweigovih novel strasti; 40. enota sadnega nasada; 41. zimsko prevozilo.
Navpično: 1. strupena, močvirska rastlina; 2. srednjedalmatinski otok; 3. pijača starih Slovanov; 4. pijača; 5. odpadek pri sekanju, tudi miselni utrinek; 6. policijski ukaz; 7. plin; 8. reka v vzhodni Angliji; 9. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 10. reka v zapadni Sibiriji; 11- ruski skladatelj (♦ 1840., t 1893.); 15. nakit; 17. žival po redu, ki vanj spada; 19. jezero v južni Rusiji; 20. skra-
jen v vodo segajoč del kopnine; 22. kemični znak za redko zemljo; 23. vrsta afriških rastlin; 25. muha; 26. gornjedalmatin-ski otok; 29. polžlahten kamen; 30. grški bog ljubezni; 33. ribiška mreža; 34. del obraza, organ; 36. niponske slavnostne igre; 38. pritrdilnica.
Rešitev križanke st. 109
Vodoravno: 1. Tisoč in ena noč; 12. Ebal;. 13. sir; 14. rama (Rama); 15. lik; 16. stroj; 18. var (Var); 19. os (2. Os = osmij); 20. lira; 21. ak; 23. No; 24. šala; 25. prag; 26. as (5. As = arzen); 28. Ra (2. = radij); 29. sled; 30. ne (2. Ne = neon); 31. dom; 33. kolek; 35. raj; 36. Erie; 38. som; 39. Sirk; 40. Carska nevesta.
Navpično: 1. telovadec; 2. ibis; 3. sak; 4. ol; 5. Istra; 6. Nira (National Industrial Recovery Act); 7. Ero (z onega sveta); 8. ar (2. Ar = argon); 9. nav; 10. oman (Oman); 11. čarodejka (Carodejka); 16. silak; 17. jarek; 20. Lar; 22. kad; 25. pleme; 27. Sora; 29. slon; 30. nart; 32. mir; 34. osa (Osa); 35. ris; 37. es; 39. se (2. Se — selen).
Mirovni napori Rima
Na jugovzhodu je več upanja kakor na zapadu
Rim, 10. novembra
Inozemski opazovalci v večnem mestu so vsi soglasnega mnenja, da se za balkonom Beneške palače vztrajno dela na pacifika-o^i naše celine v dveh smereh. Najprej j«re prizadevanje, da se ohrani mir na Me-Jteranu, Balkanu in v Podunavju, in potem za tem, da se skuša najti neko rešitev tudi za veliko pravdo na zapadu. Vsi ti veliki načrti so še v pripravni stopnji in predmet zaupnih diplomatskih razgovorov.
Seveda se italijanska diplomacija zaveda, kako težke so ovire predvsem na zapadu. Gotovo — Nemčija si želi skorajšnjega miru, toda miru na osnovi svojega »življenjskega programa«. Na dolgotrajnih posvetovanjih nemškega kancelarja z vsemi njegovimi najvažnejšimi sodelavci so baje razmotrivali vse možnosti, kako bi zaveznike nagnali na popuščanje. Toda potrebno je spomniti se samo na ogromni preokret, ki je nastopil na zapadu od Mo-nakovega, ko se je še za vsako ceno želelo popuščati, do okupacije češke, ko so vsi uvideli, da je ta politika doživela brodolom in da se je začela borba za prevlado na svetu. Zato je jasno, da zavezniki zdaj ne bodo več popuščali in da zlasti ne bodo priznali »gotovih dejstev« ne v vzhodni ne v srednji Evropi. Samo dalekosežne koncesije z nemške strani, na katere pa skoraj ni računati, bi lahko v tem oziru izpremenile položaj. Zato so tudi zaenkrat vesti o prihodu nemškega maršala Goringa v Rim še prezgodnje. Italijanska diplomacija bi se odločno zavzela za mir le tedaj, če bi bilo vsaj nekaj upanja na uspeh za-padnih zaveznikov. Na osnovi dosedanjih nemških predlogov pa takega upanja ni. Vrhu tega ie usodna odločitev Zedinjenih držav fantastično povečala vojni potencial zaveznikov in tudi tukaj po malem ne dvomijo več o tem, kdo bo dalje časa izdr-žal Sicer uživa Nemčija diplomatsko pomoč Italije, ki na likvidacijo vojne gleda z istimi očmi, potrebni pa bodo še izredni nabori in zlasti meritorno popuščanje, da se bo dalo kaj doseči.
Ogromno pozornost je v Rimu vzbudila ostra reakcija vsega italijanskega tiska proti Sovjetski uniji o priliki znanega manifesta kominterne. ki je napadala povprek vse velesile kot imperialistične, ne izvzem-ši prijateljsko Nemčijo in seveda tudi Ita-liio Dosedaj je fašistični tisk dobrohotno gledal na nenaravno zvezo svojega ideološkega zaveznika Po tem proglasu pa so merodajni krogi v Rimu naravnost ogorčeni na Moskvo, ki si upa trditi, da Italija samo čaka na trenutek, da se vrže na premaganega, medtem ko so ravno v Kremlju grdo izkoristili stisko Poljske in so potem še spravili pod svoj protektorat tri doslej neodvisne države. Tukaj pričakuje-
jo, da bo Sovjetska unija do skrajnosti izrabila sedanjo konjunkturo in kmalu po zaključku finske zadeve diplomatsko sunila na Balkan, da tudi tam poskusi uveljaviti ambicije svoje caristične predhodnice. Nemčija kot neposredno intere3irana velesila je prepustila baltiške države njihovi usodi, dočim vse kaže, da so na Balkanu ostale stare interesne sfere v veljavi. Zato pričakujejo, da bo nadaljnji razvoj zelo zanimiv.
Ako se bo sovjetski vpliv res skušal uveljavljati tudi na Balkanu, bo tam nujno prišel v neposredne stike z italijansko interesno sfero. Tako se je zgodilo, da tukaj tolmačijo ankarski pakt pozitivno, da-si po svojem tekstu izrecno izključuje, da bi bil naperjen proti Moskvi. Tako se je ta svojevrstni pakt od pomladi do sedaj razvil od izrecno protiitalijanskega instrumenta do instrumenta, ki je v soglasju s sedanjo italijansko politiko na Balkanu. Pretirano je bilo reči, da se dela morda na večstranskem balkanskem sporazumu pod vodstvom Italije. V tak blok ne bi mogle stopiti črnomorske balkanske države, ker bi Rusija to smatrala za sovražno dejanje. Gotovo pa je res, da Italija skuša z dvostranskimi pogodbami zboljšati svoje od-nošaje z vsemi balkanskimi državami, a tudi odnošaje med njimi samimi. Tako se napoveduje v bližnji bodočnosti zbližanje s Turčijo, podobno kakor je že doseženo z Grčijo. Zaskrbljenost izzivajo edino izvest-ni simptomi iz Sofije, kjer skušajo sedaj revizionisti igrati na rusko karto in s tem ogrožajo balkansko solidarnost. Tudi na Madžarskem kljub ruski straži na Karpatih še vedno niso popolnoma opustili revi-zionističnih sanj. dasi niso več tako glasni. Vsekakor pa je vzrokov še dovolj za in-trigiranje in za izigravanje države proti državi.
Balkanski blok bi naj obstojal predvsem v tem smislu, da bi v sodelovanju z Italijo zaščitil balkanske države pred nevarnostjo. ki jim lahko grozi od severovzhoda. Š to opasnostjo so ogroženi tudi neposredni interesi Italije. Delo za sporazum na Balkanu na eni strani, na drugi pa nedvomna tendenca, da si naj »interesirane velesile« razdelijo Balkan na interesne sfere, predstavlja težak problem. Sovjetska unija se bo hotela na vsak način uveljaviti. Ce bi zahtevala tudi teritorialne izpre-membe. se ne bi to najbrže moglo izvršiti brez težkih posledic. Tu se ne veruje, da bi bil med sovieti in Nemčijo na tem področju dosežen že kak sporazum. Ali se bo tudi to vprašanje razčistilo o priliki napovedanega potovanja nemškega zunanjega ministra v Moskvo? Verjetno je, da bi ogrožanje vsake balkanske države spravilo ves polotok iz svojega ravnovesja.
— Dr. O. A.
fimne držav in narodov
Bivši jngoslovenski poslanik pri Vatikanu in v Berlinu dr. Josip Smodlaka, izvrsten poznavalec evropskih jezikov in držav, je napisal v zagrebški »Novi riječi« naslednje zanimivosti o državnih in narodnih himnah:
Med raznimi posebnostmi naše države je tudi ta, da doslej nimamo izvirne državne himne, marveč si pomagamo s potpurijem treh plemenskih himen, povezanih v navidezno enotno besedilo in kompozicijo. To je res nekaka posebnost, toda varal bi se, kdor bi mislil, da na svetu ni nič slične-ga. Med himnami je mnogo takih, ki so za naše pojmovanje zelo čudne. Tako je n. pr. z italijansko himno, ki sploh nima besedila in se ne more peti, marveč jo samo godba lahko igra. Pač pa jo ljudstvo v Italiji često požvižgava. Tudi španska kraljevska himna je nema in se ne da zapeti, ker nima besedila. Zato pa ima Italija poleg kraljevske himne še fašistično himno »Giovinezza«, ki pa se lahko poje ter jo igrajo in pojejo tudi ob oficielnih svečanostih, po melodiji je zelo slična neki slovenski narodni pesmi, ki se poje na Goriškem.
Znano je, da je imela stara nemška cesarska himna isti napev kakor angleška. Po svetovni vojni in po odstavitvi cesarja Viljema so odstavili tudi dotedanjo himno ter postavili na njeno mesto avstrijsko himno, ki so jo na Dunaju zavrgli kot spomin na habsburške čase. Na napev avstrijske himne »Bog ohrani« poje tretji rajh znano vsenemško besedilo »Nemčija nad vsem«, dasi je sam napev slovanskega izvora. Skladatelj Haydn, ki se je rodil med gradiščanskimi Hrvati, je po slovanski narodni melodiji zložil napev za avstrijsko cesarsko himno. Hrvatski glasbeni strokovnjak Kuhač je v svoji zbirki objavil, ljubavno pesem, ki je služila Haydnu za osnovo avstrijske himne.
V pogledu besedila so mnoge himne še zanimivejše kakor glede napevov. Kdor čita angleške himne, bi lahko mislil, da je na Angleškem kralj vse in da so Angleži samo najponižnejši podaniki svojega kralja, ki politično ne pomenijo prav ničesar. Besedilo namreč pravi: »O Bog, reši našega milostivega kralja, naj dolgo živi naš plemeniti kralj! Daj, da zmagovit, srečen in slaven nad nami dolgo vlada. O Bog, reši nam kralja!« O domovini in narodu — niti besedice.	_
Mnoge monarhije so si vzele za zgled angleško himno, vendar so dodale nekatere druge domoljubne elemente. Rumuni n. pr. pojo: »živel kralj, v miru ln v časti, ljubitelj in branitelj naše dežele. Bog daj, da bi bil slaven vladar, naš voditelj in vedno zmagovit v vojni. O sveti Bog, oče nebeški, podpri s svojo roko rumunsko kraljevsko krono!« Japonska cesarska himna je ena izmed najkrajših, ali nje besedilo leti višje ko katerekoli druge himne: »Oj, da bi cesarjeva vlada trajala tisoč let, pa še osemkrat toliko, dokler se kamen ne spremeni v grušč, pokrit z gostim mahom.«
Pri Rusih je, danes skoro pozabljena, carska himna po napevu Glinke donela ko bojni grom: »O bog, čuvaj carja! Silni, vladaj, caruj nam na slavo in sovražnikom na strah, car pravoslavni!«
Po smodniku diši tudi himna velike miroljubne demokracije ameriških Zedinjenih držav: »Oj povejte, ali vidite v jutrnji zarji to zastavo, ki so jo vaši kriki pozdravljali v mraku, katere zvezde in prameni so se, kljubujoč usodi, včeraj sredi temne noči vili na naših utrdbah? Pri blisku raz-počene bombe smo zagledali ponosno razvito našo milo zastavo. Ali hočejo naše oči gledati, da se ta zvezdna zastava tudi za naprej neustrašeno vije nad ponosno in svobodno deželo?«
Nič pa ni tako nepričakovanega, kakor naslednji spev meču in ognju, ki ga vsebuje danska himna, himna naroda, ki je danes gotovo eden izmed najbolj miroljubnih: »Kralj Kristijan stoji v dimu in v megli pri velikem jamboru. Njegov meč tolče tako j ako, da pod njim pokajo šlemi in lobanje Gotov! Zdaj so ladje spustile jambore in jadra, on pa je skozi dim in meglo zakričal: Bežite, vi, ki še lahko bežite, kdo se lahko postavi v boju Kristijanu Danskemu?« Besedilo očividno izhaja še iz onih časov, ko so bih Danci silni in strahoviti bojevniki na morju in na suhem.
Mehikancem se seveda prav nič ne čudimo, da slave svoje praznike z naslednjo pesmijo: »Mehikanci, čujte bojni krik, pri-mite za uzde in za meče! Od silnega groma naših topov drhti zemlja v svoji notranjosti!« Kako silno nasprotje mehikan-ski himni je pobožna molitev letonske himne: »O Bog, blagoslovi našo domačijo, deželico hraniteljico našo, na kateri živimo! Naj nas vse izpolni tvoj blagoslov in naj da vsakemu izmed nas, kar potrebuje. Tega te prosimo. O draga domovina mila La-tvija, naj te Bog čuva! Naj on milostivo zaščiti naša sela, naša mesta, naj čuva kmete in gospodO, vse naše ljudi brez razlike!«
Podobna domoljubna nota preveva tudi norveško narodno himno, ki jo je spesnil Bj. Bjornson in ki se v prostem prevodu glasi takole: »Da, mi ljubimo ta kraj, ki se kamenit In šiban od vetrov vzdiguje nad vodo, obenem z našimi hišami. Ljubimo ga in v ljubezni mislimo na našega očeta in na milo mater ter na blago noč naših sag, ki pogrinja kopreno sna po naši zemlji.« Za konec temu opisu raznih državnih himen navajamo še švedsko, ki je po sodbi mnogih najlepša in je tako priljubljena na severu, da se poje tudi izven švedske pri vseh skupščinah in sestankih germanskih severnjakov: »O, ti stari, hladni, gorati naš Sever, ti tihi, veseli lepi! Pozdravljam te, najčudovitejša zemlja sveta, pozdravljam tvoje sonce, tvoje nebo, tvoje zelene livade!«
življenje tik za fronto
_______ije francoskega novinarja — Pokvarjeni
avtomobili — Frontni vojaki kot živinorejci
Kdor ima dovoljenje, da si gre ogledat fronto, piše poročevalec pariške agencije »Radio«, zasluti bližino fronte najprej po silni množini tovornih avtomobilov in drugih vozil, ležečih v jarkih ob cesti. Vožnja po cestah proti fronti je namreč silno težavna, zato se ni čuditi toliki množici ponesrečenih vozil, ki so doslužila in doživela svoj neslavni konec v obcestnih jarkih. Ako je vožnja po teh cestah podnevi umetnost, je ponoči naravnost najvišja spretnost akrobacije. Šoferji morajo biti pravi virtuozi svojega posla, kar pa nikakor še ne zadostuje; vsak šofer mora imeti še nekoliko sreče, drugače ne pride
sum. Samo vojaki, ki gredo na fronto, ne potrebujejo gesla Ti hodijo peš, ali pa se pripeljejo na tovornih avtomobilih. Dobro že poznajo frontno življenje, blatni so od večnega plazenja po trebuhu, pozorno gledajo predse pri vsakem koraku, kajti previdnosti so jih naučile razne minske pasti, ki jih je sovražnik nasejal prav na gosto. Včasih jih vidite, kako sede kraj ceste in jedo prav flegmatično pod grmenjem topov in regijanjem strojnic. Vedo, da so v zavetju in da ti streli niso namenjeni njim. Oni se ničemur več ne čudijo. Ne orjaškim topovom, ne strašnemu blatu, niti avtomobilom z oficirji generalnega
V vojnih spopadih na zapadu ranjene francoske vojake prevajajo v zaledje s posebnimi lazaretnirai vlaki, ki imajo priključene takšne kuhinje, kakršne notranjščino
prikazuje naša slika
prav nikamor Ponoči je glavna zapoved popolna tema, ki skoro ni nič manjša zapreka, kakor je podnevi sovražno obstreljevanje. Zato ni prav nič redkega, da naj-previdnejši šofer na vsem lepem zavozi v jarek, v'drevo ali v kak zid, s čimer je konec njegove vožnje. Za popravljanje pa sedaj nima nihče ne časa ne smisla.
Drugi znak, da je fronta blizu, je popolna praznina v vaseh in seliščih. To se pravi: v njih kar mrgoli vojakov, o civilnem prebivalstvu pa ni duha ne sluha. Povsod so se vselili vojaki, ki se ponekod bavijo kar s kmetijskim delom. Rede opuščene živali, čistijo pota, perejo svoje pe-
štaba, ki često švrknejo mimo njih. V teku šestih tednov so se navadili na vse možne slučajnosti, prijetne in neprijetne.
Kadar pa pridejo s fronte na oddih v ozadje, se ti vojaki takoj spremene v kmetovalce. Oskrbujejo živino in perutnino, skrbe za pse in mačke, ki so ostali po izpraznitvi. Samo po sebi se razume, da oskrbovanje živine in perutnine obeta mastne obede in večerje. Nekega dne, pred odhodom položaje, bodo vsi gojenci položeni na oltar gastronomije, ostali bodo samo psi in mačke.
Včasih se vojaki ustavijo na polju, kjer še nihče ni utegnil požeti zrelega klasja,
Oddelke angleških čet prevažajo na fronto ne le z avtomobili, ampak tudi s tovornimi
vlaki
rilo pri vaškem vodnjaku nekateri tudi skušajo popravljati polomljene avtomobile, pa se izkaže, da stvar ni tako enostavna, človeka pa, ki bi se razumel na bolezni avtomobila, ni vedno pri roki. Pn vsakem delu odmeva krepka vojaška kletev, ki seveda ni namenjena za nežna in razvajena ušesa. Vojaki so ves dan zaposleni, najraje pa nadaljujejo delo i pel jenih prebivalcev. V nekem fortu mi je pripovedoval poročnik: »Zbrali smo skrbno raztepeno živino, jo krmili in skrbeli zanjo. Naučili smo krave, kako je treba hoditi mimo žičnih ograj, a ko smo jih prav lepo zdresirali, se je vtaknila vmes inten-danca in nam ljubo živinico zaplenila. Nobenega ozira nimajo ljudje pri inten-danci...«
Poleg forta sem videl pol ducata lisastih praset. ki jim ne napravijo nikakega vtisa nad njimi brneči bombniki. Ako se tudi tu ne bo vtaknila brezobzirnost in-tendance, bodo ti prašički že prav vabljiva božična pečenka. Kdor pride mimo, jim tudi iz tega razloga vrže prav prijazen pogled.
Se en zanesljiv znak bližine fronte je geslo, ki ga potrebuješ ob vsakem koraku. Lahko ima človek kopico dovoljenj od samega vrhovnega poveljnika, lahko si general, pa brez gesla vseeno ne prideš nikamor. Ako znaš geslo, je vse silno enostavno. Kdor te pobara zanj, mu ga p>oveš potihoma in dobiš ljubezniv odgovor: Hvala lepa. Ce pa si geslo pozabil, ti prete resne neprijetnosti, izpraševanja, zasliše-. vanja in srečen je lahko vsakdo, ki jo hi-I tro odnese in ki na njem ne obvisi nikak
Položaj na fronti v luči francoskega karikaturista — Kako dolgo bo še tako ?
in žal jim }e letine, ki propada po nemarnem. Z dreves pada sadje, vinogradi so neobrani in vse to služi sedaj za pribolj-šek vojaški hrani. V izpraznjenih lotarin-ških vaseh so vojaki ves dan pridno na delu. Treba je vzdrževati v redu pota in ceste, graditi taborišča, skladišča in zaklonišča. Sele zvečer so ljudje nekoliko prosti, da zategnejo kako pesemco, vržejo karte ali pa se med njimi razplete pogovor o nedavnem življenju, ki se je tako nepričakovano nehalo...
Spomin na dobrega učitelja
Hrastnik, TI. novembra Martinovanje je imelo v Hrastniku vedno svoj poseben pomen, ker je 1L novembra obhajal svoj god splošno priljubljeni učitelj g. Davorin Čander, ki je bil letos pred začetkom šolskega leta na lastno pro-
šnjo premeščen v Ljubljano, s čimer M mn
je izpolnila dolgoletna željo.
Pred 27. leti je prišel v naše kurje; na Dolu je nastopil svoje službeno mesto. Svetovna vojna ni šla popolnoma mimo njega. Marsikateri dogodek iz časa pred in med vojno ram je ostal ohranjen skozi
njega. Po končani vojni je g. Čander, dno navdušen za pesem in glasbo, poklical v življenje Glasbeno društvo, ki je letos z velikim koncertom slavilo dvajsetletnico svojega obstoja. Pevovodja in dirigent g. Čander je bil lahko ponosen na izredno uspelo prireditev. Svojih moči pa poleg poklicnega dela ni posvečal samo Glasbenemu društvu temveč je tvorno sodeloval tudi pri sokolskem društvu, kjer smo ga videli kot dirigenta ali igralca ali pevca, pri Prostovoljni gasilski četi, katere tajnik je bil dve desetletji, pri Društvu Rdečega Križa, Protituberkulozni ligi itd. Bil je eden najstarejših članov že pred vojno obstoječega Strelskega kluba. Kolikokrat smo imeli priliko slišati g. Čandra pri cerkvenih opravilih, bodisi da je sam pel ali pa vodil pevski zbor in tudi še igral na orgle. Njegov mladinski pevski zbor, ki ga je sestavil iz učencev in učenk obeh ljudskih šol, je večkrat z uspehom nastopil.
Odkrito lahko trdimo, da bo g. Čander nam vsem, ki ga poznamo, ostal v prijetnem spominu in ko letos obhaja svoj god v beli Ljubljani mu želimo, da bi ta dan doživel še prav mnogokrat v popolnem zdravju v krogu svoje rodbine. Hrastniča-ni ga ne bomo pozabili in upajmo — da tudi on nas ne bo.
Smrt vzornega šolnika in naprednjaka
Ljubljana, 11. novembra Ponoči je umrl na svojem domu pod Rožnikom upokojeni nadučitelj g. Drago-tm Česnik, ki je bolehal sicer že dalje časa, a ga je smrt nenadoma pokosila. Leto6 v avgustu je dopolnil 74 let. Rojen v Kne-žaku na Krasu, se je po dovršeni nižji gimnaziji posvetil učiteljskemu poklicu ter dovršil študije na ljubljanskem učiteljišču leta 1885. Krajšo dobo je služboval v Orehku pri Postojni in v Št Vidu pri Vipavi, od koder se je preselil kot nadučitelj v Predo-sle pri Kranju. Tam je ostal več let, potem pa je bil postavljen za nadučiteija v svojem rojstnem kraju v Knežaku. Poleg vzgoje mladine se je pečal tudi s poljedelstvom, ker je imel po očetu večje posestvo.
Kakor je b?! vesten In vzoren v svojem učiteljskem poklicu, tako je bil vzoren tudi v kmetijstvu in je bil vsem najboljši svetovalec in podpornik. V kraju je užival splošno zaupanje m so mu bila poverjena važna mesta tudi v občini Kot odločnega, zvestega in ljubeznivega tovariša ga je učiteljsko društvo okraja izvolilo za svojega zastopnika v okrajnem šolskem svetu in za predsednika društva. Bil je sploh duša učiteljskega gibanja v okraju, deloval pa je tudi kot tajnik učiteljske zveze ter je bil zelo agilen član prosvetnih, gospodarskih in pevskih organizacij. Kremenito napredno mišljenje pa mn je nakopalo tudi sovraštvo m maščevalnost, bil je v preiskavi, namenjena mu je bila premestite«, a je zmagal in ostal na Krasu.
Po vojni je moral zapustiti svoj ljubljeni rojstni kraj, služboval je nekaj let na Rakeku, nazadnje pa v Planini, odkoder se je po upokojitvi L 1924. preselH v Ljubljano, kjer si je pod Rožnikom ustvari svoj dom. Svojega rojstnega kraja in rojakov ni mogel pozabiti m je bil v mislih vedno pri njih. Ta ljubezen ga je vodila v krog zvestih delavcev društva »Soče«, bil pa je tudi do konca svojega življenja naročnik vseh naprednih listov in prijatelj naše lepe knjige. Zapustil je tri sinove in hčerko, ki so vsi dobro preskrbi jem ter so od očeta podedovali tudi njegovo značaj nost in prepričanje.
Vzornemu vzgojitelju, požrtvovalnem« delavcu za napredno stvar in možu kreme-nitega značaja, bo ohranjen časten spomkv rodbini pa izrekamo iskreno sožaljel
Vrlima učiteljicama v slovo
Skofja Loka, 10. novembra
Z zadnjimi premestitvami sta zapusti® naš okraj dve učiteljici, ki sta si s svojo izredno delavnostjo zapisali r naša srca svetal spomin.
Po 18 letih delovanja na Škofjeloški deški šoli, je zapustila zavod gdč. Tarina Juvančeva, katere vestno delo v šofii in zunaj nje je bilo vzor vrle, kremenite prosvetne pionirke. S srčno predanostjo se je posvečala mladini m njenemu napredku. Bila je odlična učiteljica, nekaj časa pa je vodila tudi posle šolske upravitelj ice. Marljivo se je udejstvovala pri Kolu jugosJo-venskih sester in pri Sokolu. Dediščino plemenite gospe Levičnikove, ki je bila njej na ponudbo, je poklonila Kolu, ki je dolga leta iz tega vira črpalo sredstva za svoje človekoljubno dela Bila je duša raznih nabiralnih akcij, obdaritev in pomoči. Zato ni čuda, da se je napredna Skofja Loka s tako težkim srcem ločila od nje. Na poslovilnih večerih je bilo iz-pregovorjenih mnogo toplih besed, ki so se strnile v želji, da bi bilo gdč. Juvančevi usojenih na novem službenem mestu še mnogo lepih, uspeha polnih dni.
Kar smo zapisali o njej, velja tudi za gdč. Vido Stolfovo, učiteljico v Selcih, ki je odšla v Črnuče. BiSa je prvovrstna učiteljica, z vnemo se je udejstvovala v stanovski organizaciji, dolga leta je bila tajnica Sokola, zavzemala je položaj šolske upraviteljice. Kot vrlo, značaj no narackio delavko jo bo v toplem spominu ohranila i vsa Selška dolina, pa tudi Skofja Loka, I kjer je službovala poprej.
»JUTRO« št. 264.
IS
Nedelja, 12. XL1939.
Ali ste že videli in slišali SIERA radio-aparat!
Ako	_
večjih krajih dravske banovine ! V SIERA radio-aparatn boste našli vse ono, kar je danes izumljeno na polju radiofonije —
Zahtevajte nase prospekte in cenike!
SIERA
27,
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO*
BRUNO KLEMENČIČ — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 30
POdzastopstva v vseh vetjih krajih dravske banovine
CENE M A L
IM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, bi iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— ca Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 3-— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din
MaUvglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, 2e zahtevate od
Din J,- v znamkah
Vae pristojbine sa male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se garar-mna fc zgoraj navedenim pristojbinam še manipuiadjska
pristojbina Din &—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ttJutra", Ljubljana.
Na domače krvavice
pristno štajersko in dolenjsko vino vabi vse prijatelje, znance in c. goste gostilna Cvetič, Gerbičeva 7.
30081-18
Avtobus
Ljubljana — Bled
prekine z dne 15. t. m. do nadaljnjega obratovanje v zimski sezoni. B. Hojnik, Domžale.
30050-18
Gostilna pri
»Gor. kolodvoru«
vas vabi. Točijo se iz-borna vina: cviček, dalmatinska in štajerska. Dobite topla in mrzla vedno sveža jedila po zmernih, cenah. Spre je maj o se abonenti na do bro domačo hrano. Se priporoča Mici Jevšnick Medvedova 8, bivša re-Btavraterka, restavracije Kenda v Kamniku.
29968-18
Na Martinovo
nedeljo
vsi v gostilno Lloyd na Sv Petra cesti, kjer boste postreženi z izbor-nimi vini, štajersko dal matinsko belo, črno itd. in dobrimi jedili po zmerni ce-ni. Med drugim pečena gos, doma če pečenice in krvavice in vse vrste dragih toplih in mrzlih jedil. — Vsak petek ribe! Vsako nedeljo godba s plesom Se priporoča Rezi Velka vrh, gostilna pri Lloydu ta Univerzi.
30097-18
Gostilna Martine,
Zgor. Šiška
Danes »Marunov večer« Pečene gosi in purani! Prvovrsten jazz! Sobe za manjše družbe!
30154-18
Ne pozabite
da se boste danes najbolje in najceneje zabavali v gostilni pri Pa rju v Vegovi 10. Točijo se izborna vina, ob vsakem času mrzla in gor-ka jedila, fine domače krvavice ta pečenice itd danes in vsak večer Igra nje na klavir in petje in druge domače zabave, sv. Martin bo danes botrček vinskemu moštu, da ga bo krstil in ga spremenil v vino, tako da ga bomo še v na prej lahko dobrega pili in se veselili pri kozarč ku, natočenim s cvičkom ali Štajercem, zato pridite še danes vsi in vse v gostilno k Panju, ne bo vam žal. — Se vljudno priporoča ta vse Martine kakor tudi osta le vabi gostilničar Tone Huč.	30151-18
V gostilni Putrich
danes Martinovanje ples, Vljudno vabljeni.
30261-18
Službo dobi
Kuharico
za Zagreb ta dve	za boljšo trgovsko hišo na deželi takoj sprejme po
sredovalnica Ogrinc	na Aleksandrovi 7-II.
30146-1
Livarje
vešče in izuri ene, potrebuje tvornica vagonov Slavonski Brod. Reflektanti naj svoje ponudbe pošljejo z oznako plače ji desecarjega zaposleni! ca upjavo tvornice, Slavonssi Bi od.
29864-1
Pomočnika,
mlajšega ta agilnega sprejmem takoj v služ bo za trgovino z mešanim blagom. Izvežban mora biti prodaje ma-nufakture ta aranzira-nja izložb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Industrijski kraj«.
30013-1
Pletilje
daka zmožne na razne stroje, sprejmem takoj. Savnik Anton, Škofja Loka.
29841-1
Perfekten
železninar
mlajši, vojaščine prost, — dobi takoj ali po dogovoru stalno službo pri »Merkur« P. Majdič, trgovina želez-nine in sanitarnih potreb' ščin, Kranj.
29818-1
Na gosko
veselo Martinovanje, krst mošta, domače koline, krvavice, kot vsako leto godba in ples. Vabi Lojze Fabjan Glince 9, št. 30.
30155-18 Danes vsi
k Mikliču na Glince 46 na Martinovanje in na veselo zabavo. Pečena gos ln druge jedače poceni na razpolago. Se vljudno priporočata za obilen obisk.
30190-18
Dekle z dežele
sprejmem takoj za vsa hišna dela, k dvema otrokoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29979-1
Več prodajalk
modne stroke, sprejmem takoj ▼ svoje trgovine v Ljubljani. Ponudbe s točnimi osebnimi podatki in z navedbo vseh dosedanjih mest je nasloviti na tovar no Vidmar, Ljubljana, Sav-Ije 18 ali pa oddati v podružnici na Tjrrševi cesti, palača Slavij e.
29919 '
Ujetnika v deželi lair
24
Lama je dal odvesti oba tujca v sobi, ki sta ležali zraven njegove. Tu so jima veleli, naj mirno ležeta k počitku John se je prej še pogovoril z očetom ki ni malo strmel nad tem, kar je zvedel iz sinovih ust »Podobne reči sem že prej časih slišal in tudi vem, da Ti-beitanci slepo verujejo v preseljevanje duš. Takisto vem. da žive v azijskih samostanih posamezni Evropci, ki so sprejeli njihovo vero. A gledati morava, da prideva prej ko mogoče odtod.« — Tisti mah se je zastor pred vrati od-grail. Dve dvojici oči, ki sta spadali k dvema velikanoma sta pogledali v sobo. Po tem takem je stala zunaj straža!	.
Služkinjo
pošteno, ki zna lepo pra ti pospravljati ta molz-tl kravo sprejmem takoj Naslov v vseli posl. Jutra.
-1
Starejšo
pisarniško moč
izvežbano v knjigovodstvu in strojepisju išče samo za popoldanske ure manjše podjetje v Celju. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače na podr. Jutra Celje pod »Točnost znanje«
29931-1
Moške ženske
ki imajo veselje do slikanja, sprejmem takoj v delo. Naslov V vseh poslov. Jutra
30073-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme takoj Konrad Gorenj ak, Gosposka 28, Celje.
29933-1
Dobrega mlinarja
samostojnega sprejme takoj valjčni mlin Popo vlč, Križe Gorenjsko.
'erfektno kuharico
Iščem za malo družino Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska« 29903-1
Boljše dekle
ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela iščem za gospodinjstvo v vili, poleg sobarl ce ta perice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 376«
29958-1
Avto kleparja
iščemo za izdelavo karoserije. »Tapred«, d. d. Zagreb, Vodovodna 15.
30018-1
Postrežnico
srednjih let za vsa hiš na dela sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 30021-1
Stalno službo
dobi, kdor posodi 21.000 dinarjev proti garanciji. Ponudbe na podružnico »Jutra«, 61oven j gradeč pod »Inkasant«.
30015-1
Frizerko
dobro moč, iščem v svr ho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«!.
30011-1
Zanesljivo osebo
za graščino, veščo meščanske kuhe nekoliko nemščine ta vseh hišnih del iščem. Starost 35 do 45 let. Slika zaže-ljena, katera se vrne. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vdovica«
29860-1
Industrijsko
podjetje
otvarja prodajno skladišče za svoje brezkon kurenčne ta epohalne predmete za dravsko ba novino s sedežem v Ma riboru ali LJubljani. —-Iščemo vodje teh skladišč Razpolagati mora jo s poslovnimi prosto rl ter organ izac. in trgovsko sposobnostjo. Za služek velik, eksistenca stalna in dolgoletna. — Reflektanti morajo po sedovati kapital 25 ti soč din v gotovini. Res ne ponudbe samo onih ki Izpolnjujejo te pogoje pridejo v poštev. Po nudbe na Publicitas, Za greb, Ilica 9, pod br. 54688.
29941-1
Kuharja
prvovrstnega, ki lahko samostojno vodi vso kuhinjo, sprejme hotel na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kuhar«.	30006-1
Trgovski pomočnik
za športne trgovine dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »St. 135-61«.
30241
Sprejmem takoj
tekačico, kontoristko (praktikantko) In mehanika,. Aero, Kolodvor, ska 18.
30244-1
Frizerko
sprejmem v stalno služ bo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Solidna frizerka«
29899-1
Služkinjo
vajena vseh hišnih del in nekaj kuhe z letnimi spričevali dobi služ bo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
29876-1
Dekle
izvežbano v delikatesi, Spe-ceriji in buffetu, dobi takoj mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delikatesa«.
30191-1
Samostojnega
obratovodjo
iz železoobdelovalne stroke, ki bi razširil že obstoječi predmet kovaške in strugar-ske stroke še z nadaljnjim primernim predmetom — sprejmemo takoj z možnostjo postopnega prev2ema celega podjetja z malenkostno gotovino, event. tudi vse proti garanciji, ali odgovarjajočim hranilnim knjigam. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Obratovodja«.
30299-1
Dobra kuharica
restavracijska, event. kuhar, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30209-1
Krojaškega
pomočnika
Lesostrugarja
in barvarja za ročno delo iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30264-1
Jadranska zavarovalna družba
Ljubljana, Beethovnova ul. 4 išče prvovrstne mo či za potovalne uradnike proti stalni plači ln proviziji. Sprejmejo se tudi novinci, ki v zavarovalni stroki še niso delali.	30239-1
Služkinjo
ki zna kuhati, sprejme slovenska družina brez otrok, v Zagrebu. Poizve se v trgovini Kruljc Tržaška cesta 18.
30237-1
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati, iščem k tričlanski rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in poštena« 30215-1
Šiviljo na dom
za veliko delo sprejme Re- sprejmem. ■— Predstaviti se
u___—1_____ , x tt » ' _ T»-r_; J_l:_: __
čevljarskega
pomočnika
sprejme takoj za stalno Konrad Mislinja.
29953-1
šetič. Masarykova c. 14, II.
30131-1
Pekovski pomočnik
z obrtnim listom ln 2000 din kavcije dobi takoj zaposlenje. Sprejme se samo mlad mojster. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Samo pošten«.
30116-1
Iščem fanta
ki zna rezljati lesene iz delke. Služba stalna. Naslov v vseh posl. Jutra.	30263-1
Prodajalko
za manufakturno trgovl no zmožno samostojno voditi z lastno koncesi jo sprejme zastopnik tekstilnih tovarn. Nastop takoj. Kavcija za-željena toda ne pogoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina v Ljubljani«
29925-1
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam 1. decembra mirni stranki Ogled med 3. ta 6. uro Zg. Šiška, Brej če va ul. 32.
29938-1
Postrežnico
pridno in pošteno, za vsa hišna dela, veščo tudi kuhe, sprejmem takoj za dopoldanske ure. Hrana v hiši. Štefanija podbevšek, Komenskega ul.20.	29999 3
Pozor zobotehniki, dentisti!
Za zobni atelje v Ljub ljani iščem poslovodjo, ki ima pravico izvrševa nja samostojne zoboteh nične prakse po § 25 za kona o zobozdravnikih ta zobotebnlkih dentl-stih iz leta 1931. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Koncesija že na razpolago.«
29713-1
Kuharico in
sobarico
iščem za gosposko rodbino 3 članov (mož, žena in otrok 15 mesecev) Stanujejo na svojem po sestvu, ki leži v bližini mesta Stari Bečej v Bač ki. Popolnoma zdrave in solidne oeebe naj spo ročijo svoje ponudbe in pogoje na naslov: Ivan Sv. Gavanski. Stari Be čej (Bačka) Poštanskl pretinac 1.
29912-1
Samski šofer
k osebnemu avtomobilu vojaščine prost, trezen dober vozač z dolgoletnimi spričevali dobi me sto. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo prejšnjih služb, sliko ln zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj 999«
30090-1
Dobro frizerko
in vajenko
takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30128-1
Pozor zobotehniki,
dentisti!
Za zobni atelie v Ljubljani iščem poslovodjo ki ima pravico Izvrševanja samostojne zoboteh nične prakse po § 25 ia kona o zobozdravnikih in zobotehnikih - den tistih iz leta 1931. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Koncesija že na razpolago.«
29713-1
Knjigovodja -
bilancist
s perfektnim znanjem nemščine in strojepisja iščemo. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beograd«.
30112-1
Postrežnico
mlado za ves dan sprej me družina treh odraslih oseb. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30165-1
Več voznikov
takoj sprejme Tone Huč Vegova 10.
30152-1
Urarski pomočnik
prvovrstna moč, vsestransko izurjen, dobi takoj stalno službo pri trdki Eberle, Tyrševa 2.
30124-1
Dobra kuharica
za gostilno se išče. Vprašati : Ljubljana, Rudnik 81 II.	30061-1
Služkinjo
16—20 let staro sprejmem k enemu otroku in v pomoč gospodinji. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pridna služkinja«.
30109-1
Postrežnico
pridno, pošteno, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29853-1
Samostojno
kuharico
ki opravlja vsa hišna dela, sprejmem. Nastop 1. decembra. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod šifro »Samostojna gospodinja 300«.
30108-1
Postrežnico
ki *T»n. tudi dobro kuhati za dve osebi sprejmem. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
30182-1
Frizerko
dobro ondulerko, sprejmem takoj. Služba stalna. Sever Vlado, Maribor, Tržaška cesta 63.
30221-1
danes v Rožni dolini, Cesta VIII., št. 27.
30223-1
Damsko krojaštvo
v Mariboru sprejme po močnika in pomočnico v stalno službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod Dobra moč.
30285-1
Službe išče
Starejša kuharica
pridna, išče zaposlitve nekaj ur dnevno za malo odškodnino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30041-2
Gospodična
z znanjem nemščine ln francoščine ter šivanja išče službe kot sobarica ali vzgojiteljica. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra.
30048-2
Gospodična
perfektna v knjigo vod stvu, korespondenci ln strojepisju Išče dopoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in perfektna«.
30065-2
Sedemnajstletno
dekle
brez staršev išče mesta kot služkinja kjerkoli, najrajši pa v okolici Škofje Loke. Naslov v vseh posloval. »Jutra«
30012-2
Sobarica
z večletno prakso, verzi rana v vseh tozadevnih poslih želi mesto v hotelu za zimsko sezono. Ponudbe pod »Vestna« na podr. Jutra Maribor 29893-2
Trgovski pomočnik
Išče službo. Izurjen v mešani stroki. Nastopi takoj. Naslov v vseh po slov. Jutra.
29894-2
Prodajalka
verzirana v vseh strokah, agilna marljiva ln poštena, zmožna tudi nemščine želi premenl-tl službo s 1. dec. ali 1. Jan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 1914«
30095-2
Natakarica
z večletno prakso, zmožna nekaj kavcije. Išče službe v Celju v dobro gostilno za 1. december. Mici Vezovišek, Ljubljana, Celovška cesta 41.
30031-2
Trgov, pomočnica
mlada, simpatična, dobra prodajalka žeU pre meniti mesto v modni ali galanterijski trgovini. Govori slovensko hrvatsko ln nemško. Odlične reference na raa polago Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln sposobna«
29955-2
Diplomiran
farmacevt
Išče primerno m66to po možnosti v lekarni. Po nudbe pod »SoUden« na ogl. odd. Jutra.
29915-2
Knjigovodja
z 20 letno prakso v les ni industriji verzlran v vseh pisarniških poslih Išče primerno zaposlitev Razpolaga s provovrst-nlmi referencami. Naslov T vseli posl Jutra 29800-2
Hotelski uslužbenec
z dobrimi spričevali, — zmožen vseh pleskarskih ln reparacljsklh del išče službo. Josip Zlot, St. Vid Grobelno 29949-2
Damski frizer
vešč tudi moškega dela, v stroki dobro verzlran, išče namestitve Zdenko Vesel, frizer pri Prajdl-ču. Žirovnica pri Bledu, 29985-2
Starejša gospodična
z znanjem nemščine šl vanja, postrežbe gostov vzame na račun gostilno ali službo natakarice. Najraje na Gorenjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in agilna«
29792-2
Gospodična
trgovsko naobražena, z več' letno prakso, želi mesto prodajalke, blagajničarke — ali v pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjetna in agilna 27 let«.
30137-2
Trgov, pomočnica
mlada in agilna, vsestransko verzirana, posebno v galanterijski in manufakturnl stroki, želi nameščen j a Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna ta točna«.
29986-2
Trgov, 'pomočnik
- šofer
z večletno prakso želi premenlti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Praksa«.
29973-2
Gospodična
čedne zunanjosti, dobro izurjena v trgovski gostinski In šiviljski stroki in nekoliko kuhe želi primerno službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzorna«
29957-2
Sodarski mojster
želi stopiti v službo s celokupnim orodjem ln z obrtnim listom v vinsko trgovini ali v tovarno. Ponudbe na podruž. Jutra v Slovenj Gradcu pod »Sodar«.
30016-2
Trgovski pomočnik
verzlran v trgovini me-kane stroke, želi premeriti svoje sedanje mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Slovenj gradeč pod »Vesten n zanesljive. 30017-2
Brivski pomočnik
itar 19 let, dober delavec, iiče stalno službo. Cenj. ponudbe na Kladnik Janko, 30111-2
Blaga jničarka
prvovrstna moč, vseskozi zanesljiva ln tudi samostojna delavka, išče kjer koli nameščenje. Gre tu dl za prodajalko. Naslov v vseh posloval. »Jutra«.
30002-2
28 letna kuharica
boljša. Išče mesto gospodinje pri boljšem samskem gospodu. Reflektlra samo na boljša mesta. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Maribor pod »Izvrstna gospodinja«.	30003-2
Absolvent drž.
trgovske šole
dvorazredne. v Ljubljani, s IS mesečno prakso v trgovini z železnino, vešč vseh pisarniških ter knjigovodskih del, išče primerno zaposlitev. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Železoma«.
90129-2
Korespondentka!
slovensko • nemška, hitra strojepiska, zmožna knjlgovodkinja - bilan-cistka želi premenlti slu žbo v Ljubljani. Ponud be na ogl .odd. Jutra pod »Nastop event. takoj«.
30120-2
Službo sluge f
skladiščnika ali inkasanta, iščem. Kavcija 20.000 din. Dopise na podružnico Jutra Manbor pod »Inkasant«.
30287-2
Frizer za dame
in gospode
z mojstrskim izpitom išče nameščen ja. Nastop takoj. Ponudbe s pogoji na naslov : K. Weimann, frizer, Novi Vrbas.
30298-2
Brivski pomočnik
dober delavec, z znanjem nemščine, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobra moč«.
30296-2
Pošteno postrežnico
priporočam za nekaj ur dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30218-2
Damski frizer
prvovrstna moč išče mesta samo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30064-2
Vajenci (ke)
Pekovskega vajenca
sprejmem z vso oskrbo. — Pekarna Pučelik, Fram.
29855-44
32 letna gospa
inteligentna, išče mesto gospodinje k boljšemu gospodu. Event. tudi za skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sporazum«.
30106-2
19 leten fant
ki je že odslužU vojaški rok, poštenih staršev, želi mesta sluge, ln kasanta ali kaj stičnega za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten ln trezen«.
30179-2
Pisarniška moč
mlad uradnik, vojaščine prost z znanjem srpsko-hrvaške korespondence, Italijanščine, nemščine, pisarniško vsestransko izvežban, vešč tehničnega risanja, Išče zaposlitev. Nastop takoj. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komi«
30177-2
Mlado dekle
pridno, vsestransko pošteno, Išče mesto začetnice natakarice v večjem kraju na Gorenj skem Naslov v vseh posloval. Jutra.
• 301842
. 100»—2000 dm
dobi kdor ml preskrbi primerno stalno službo, Velika trgovska in uradniška praksa. Zmožen več tujih Jezikov. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra, pod »Kavcije zmožen«.
30187-2
Kuharica
samostojna, starejša, poltena, z zelo lepimi spričevali išče zaposlitev v večji boljši hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
90284-2
Točilec
in kletar Išče zaposlitve s takojšnjim nastopom. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Trezen«.
29998-2
Gospodična stan 19 let ki je delala na seeonl z znanjem nemščine, spretna, žeU mesto natakarice, blagajničarke ali sllčno. Po možnosti v Ljubljani.— Ponudbe na ogl.- edd. Jutra pod »Mlada«
30078-2
Postrežnica
mlada, — Zdi kakršnekoli zaposlitve od dveh dalje. Gre prst in likat Vodnikova 84. Ljubljana VII.
39220-2
Manufakturist
verziran tudi r galanteriji,
modi, konfekciji, agilen in pošten, z večletno prakso, dobrimi referencami vešč nemščine, išče nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sprejmem mesto«.
_ 23306-2
Sprejmem delo
na dom
kakršnokoli usnjeno galanterijsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Boljša moč«.
30307-2
Akademik športnik
Uče kakršnekoli zaposlitve. Gre tudi na de želo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Vsestranski«.
30073-2
Kuharica
pridna, poštena, — vajena vseh hišnih podov, išče mesto k eni osebi ali mali družini. Cenj. ponudbe na ogL odd. Juta pod fcfro »Zanesljiva in dobfa ku-
hafica«.	ma-i
Mlad fant
16 let star, poštenih staršev, bi se rad izučil mehanlške obrti. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hrana In sta novanje v hiši«.
30062-44
Pouk v francoščini
želi nadaljevati privatna uradnica. Ponudbe z navedbo cene pošljite na ogl. odd. Jutra pod
»Uspeh 35«. _
30078-44
Fant
star 16 let, ki se je že učU 1 leto in je radi lz gube staršev prisiljen menjati mesto, se želi učiti strojnega ključavničarstva ali po možnosti tudi železostrugar-stva, najraje prt večjem podjetju ali tovarni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ima voljo«
29891-44
Učenko ali učenca z meščansko šolo vzamem v uk v trgovino z mafotnim blagom. Vsa oskrba v hiši. predstaviti se je osebno. Soper Franjo, Hrastnik.
30014-44
Trgovski učenec marljiv ln vesten absol vent meščanske šole, ki se Je učU 2 leti v trgovini z mešanim blagom na deželi, želi tretje le to nadaljevati v mestu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dober uče neoc.
29956-44
Učenko
za trgovino z mešanim blagom na deželo sprejmem takoj. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«.
29996-44
Učenca sprejme drogerija. Prednost Imajo absolventi nižje srednje šole. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten ta marljiv*. 29994-44
Fotografskega
vajenca(ko)
takoj sprejme Foto Loj ae Mavec, LJubljana, Smartinska cesta 4.
30062-44
Učenca
za špecerijsko trgovino v LJubljani takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30140-44
Blago
za
zimske suknje
kamgarni, športni Sevioti za fine obleke
PRI jKOFB"
LJUBLJANA
Llll&ARJEVA ULICA
Pred škofijo
Solidna postrežba!
tJ čenča
14 let starega dobrega ln pridnega fanta, va. ščega v računstvu in Pi sanju iz dobre družine, išče za trgovino Maks« Gosti, Sopot Pregrada. Išče istotako 14 letno dekle za trgovino, ki je vešča v računanju in pisanju.
30176-4
Vajenko
pošteno, vestno, sprejment v špecerijo za event. hrana in stanovanje, pomagati p4 mora v gospodinjstvu. P» nudbe na ogl. odd. Jutri pod »Skrbna, pridna«.
30136-41
Pouk
English lessons
Miss Farler, Dvorakova Sa III. nadstropje.
29848-4
Uspešno poučujem francoščino
(dipl. v Parizu ta nem ščino; grem tudi na dom. Groharjeva c. 2, vhod Tržaška 1-I-, vrata 5.
30094-«
VLsokošolka
Instruira gimnazijske predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna«
29963-4
Simpatično
gospodično
iščem za poučevanje nemščine okrog 25 let staro. Ponudbe s sliko in mesečno plačo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro obvladati«.
29861-4
Učenko
takoj sprejmem v trgovino z mešanim blagom Hrana ln stanovanje v hiši. Stanko Dovžan v Tržiču.
30186-44
Zanesljivega
vajenca z malo maturo tnkoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Ve-ledrogertja«.	j i
Nemško
konverzacije
ln pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-H.
28440-4
Akademik
instruira vse razen nemščfr ne. Ponudbe na oglas, odd« Jutra pod .>1939-40«.
30134-4
Doktor
brezposeln, odličen Inštruktor instruira vse realnoglmnazijske pretV mete. Pripravlja tudi Ju rlste na državne Izpitd. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uspeh garantiram«.
30308-1
SERIRAJ V*IUTRU%
/
Zaslužek
Zaslužek
nudimo vsakomur. Pošljite naslov in znamko za koresponden. na ogl. odd. »Jutra« pod »Dnevnice«.	29992-3
Potniki
Zastopnike
Išče večja domača zavarovalnica. Ponudbe na ogl odd. Jutra z referencami pod »Zavarovalnica«:.	28458-5
Zastopnik
na Sušaku
r trgovcih industriji, privatnikih dobro uveden, se zanima za razna zastopstva kakor posredništva pri raznih kupčijah. Daje informa cije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv Slovenec«
29954-5
Zastopnike
Išče angleška ekspozitu ra proti proviziji za večje kraje v svrho proda je angleških štofov pri vatnikom. Ponudbe z opisom dosedanjega za poslenja na Publicitas, Zagreb, niča 9, pod br. 54693.
29942-5
Dame!	Pozor!
Zakaj sive lase?
ko si lahko za din 26.- pobarvate sami z neškodljivo berlinsko Omoaell-Henna-Shampoo barvo, katero do-b te v vseh niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampoo original 250 gr a d.n 20.
29842-6
Parkete, deske
in bukova drva
Bgodno croda Ivan SISKA, tovarna parketov, Metelko-Vi 4, telefon 22-44.
249-6 Ceplje o trsje
sadno drevie, divjake nudi Ziher Franjo, Zamujam, Sv. Marjeta, Moškanjci. — Zahtevajte ceniki
522-6
Barako
z dvojno steno 7 X 4, v tiobrem stanju, takoj prodam. Cena nizka. Poizve se v baraki gledališke mizame, Knafljeva ulica, ob delavnikih od 8 do 12. in od 14. do 13. ure.	30029-6
Proda se:
1 kompletna železna emajlirana postelja, 1 starinaska slika — Sod-nji dan — 1 slika Ma-done, dalje razne ilu-sirovane knjige trdo '"e za ne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30047-6
Peresno žico
(jekleno) 1 mm debelo dobite po polovični ceni dokler zaloga: Z bilje 27 pošta Smlednik.
30067-6
Otroški voziček
lepo ohranjen prodam. Urek, šiška, Hotimirova 13.
29964-6
Pohištvo
se bo prodajalo: spalnica, jedilnica, kuhinja, vse kompletno, aluminijeva posoda, nova, in drugo. Pri voz 6, 2. vrata, 3. nadstr., levo. Nedelja od 10. do 17. ure, druge dneve od 15. do 17. ure.
29974-6
Lep čajni servis
razno steklenino, vaze, ptičje kletke etc. prodam. — Ogled od 2.-5. ure. Ko-cenova 6-1.
30194-6
Železno okno
dvojnato, 150 X 150 cm, v najboljšem stanja, prodam. Krasen izdelek. — Hilbert, Dobrilova 6, Mirje.
30126-6 Vinski sod
11 hlski, dobro ohranjen, prodam. Vprašati: Krekov trg 11 pri hišniku.
30113-6
Otroška postelja
lesena, belo pleskana, popolnoma nova, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30122-6
Frizerji!
Aparat za trajno ln kapo za vodno ondulacijo ugodno proda Trtnik, Ambrožev trg 9.
30173-6
Otroški voziček
bel, globok, dobro ohranjen prodam. Beethovnova 15-IH, levo Graffv.
30156-6
Zlat prstan
24 karatni, starinske vrednosti prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prstan«.
30158-7
Pfaff šivalni stroj
moderen ln dobro ohranjen kupim za gotovino Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Pfaff«.
30231-7
Kupim
atroj za: cufanje ter od vljanje žime, šivalni stroj, ročni voziček, ml zarsko orodje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«.
30067-7
Prodam
razno pohištvo, denarno zbirko, okvirje, ku-hinsko posodo in orodje, knjige, kopalno banjo, steklenice. Jamšek Celjska 19, za bežigrajsko gimnazijo, mestne hiše.
30349-6
Pozor!
Prodam dva nova težja voza na pneumatiko. — Dolenc, Tesarska 7, LJubljana.	30157-6
2 stari lončeni peči
in štedilnik, vodovodni li jak (Muschel), otroška košara ,psiha. poceni naprodaj. Sokolska 12/1. (Prule) 30068-6
Vrtno prst
prvovrstno zgnojeno, prodam. Tomšič, Borštnikov
trg 4.
30105-6
Dobro ohranjen
štedilnik
ugodno prodam. N. Pire Levčeva 11-1, Rožna do lina.
30098-6
Opeko
rabljeno, starega formata, prodajamo po ugodni ceni. Javna skladišča, družba z o. z. Ljubljana, Tyrševa ce-tta 33.	30202-6
Čevljarsko
orodje
šivalni stroj 70 kopit, proda Rudolf Jože, Ko-ščake 3 pri Rakeku.
30181-6
Otroške vozičke
najnovejše modele najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
30219-6
Gg. oficirjem in
podoficirjem
nudi po najsolidnejših cenah denjake, bašljike, ratne opasače, ratne torbe itd. vse po novem predpisu firma Simon Klimanek, Ljubljana, Šelenburgova ulica, štev. 6.	30224-6
Kupim
Cizo
kupi Tribuč Jos. Tržaška 42. Samo pismene ponudbe a ceno.
30096-7
Vreče od soli
kupi tovarna Seta, Tacen p. Šmarno goro.
30085-7
Zlato uro
z ali brez verižice kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženir«
29905-7
Flaškone, steklenice
Šetine,
polhe ln vse vrste kože oddivjačin kupuje Zdra-vič, Ljubljana, Stari trg, trgovina usnja itd.
30008-7
Berkel tehtnico
belo barvano, dobro, ku-pim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30138-7
Kotel za
žganjekuho
od 50 do 80 lit., novejše vrste, kupi Sajovic Ciril Velesovo, Kranj
30115-7
Kupim
dobro ohranjen krznen plašč. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro
ohranjen«.
30304-7
Pohištvo
Pohištv
novo in ie rablieno. c ga želite prodati ali amo dati r shrambo, »prejmemo >■ posebni oddelek * komisijsko prodaio po zelo agod-nih pogojih. Kupce« je » tem oddelku vedno dovolf za dobro ohranjene pohištvo. Vse reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Matnian, Ljubljana Tyrševa 12.
17-12
Novo spalnico
in kuhinjo
ugodno proda Sršen Franc, mizar, Golo 1. pošta Vodice nad Lj.
30038-12
Kuhinjsko opravo
novo ali dobro ohranje no staro, sodobno kupim. Ponudbe s ceno postavljeno v Ljubljano in opisom na ogl. odd. Jutra pod »Lepa kuhinja« čas dobave do 10. decembra 1939.
30064-12
Proda se takoj
oprema 8 sob in kuhinje s štedilnikom, trgovine za specerijo ali de-likatese iz hrastovega lesa ln vse pod steklom z niklastimi nastavki, z izložbenim oknom in lz ložbo, 5 miz in 25 stolov ter vrtno opravo ln 1 čoln »Kielboot«. Po-izve se y vili Stuhly, Bled.
30079-12
Črno jedilnico
hrastovo 11 kom., zelo lepo prodam za 6.500 din. Ogled od 2.—5. ure. Kocenova 6, i. nadstropje.
3I9M2
Pohfitvo
dobro ohranjeno, prodam. Gasilska cesta S.
30127-12
Lep divan
in drugo pohištvo, ugodno " j. Naslov v vseh po-
naprodaj, sloralnicah Jutra.
30130-12
Knjige
Popolnoma zastonj doDite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen španskega častnika«, de te danes pišete upravi »Družinskega tednika«, Ljublja na. Miklošičeva 17
28933-8
Grundriss der Integral Rechnung
prodam. Dr. Lud.wlg Kie pert, Bleiwelsova c. l-H levo:
30066-8
Radio
Seibt Super radio
za razvajenega poslu šal ca, 5 cevni, 7 okrožij, 3 valovne dolžine, 3800 din pri Ludvik Hej šlču. Ljubljana, Rimska cesta 13.
330-9
Radio
malo rabljen, prodam ali zamenjam za ženski šivalni stroj. Tavčar, Ljubljana, Kodeljevo, Zadružna 14.
30207-9
Radio aparat
4 cevni, dobro ohranjen (Hartlacy) prav ugodno na prodaj. Nasl. v vseh posloval. Jutra.
30159-9
Oblačila
Dve moški suknji
za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	30022-13
Moško obleko
popolnoma novo, 1400 din, prodam za 700 din. Cekinov grad, pritličje desno.
30294-13
Krnpp
Junkers Diesel, 4 ln pol ton čiste nosilnosti, 90 ks, skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blltz 3 ln Chevrolet atomski. O 2U2EK, zastopstvo Krupp, Ljut>-ljana, Tavčarjeva ul. li 33019-10
Mali BMW avto
ln Plat Topolino, 100 ln 250 ccm motorno kolo ln 12 voltnl akumulator zelo poceni proda: Aero, Kolodvorska 18.
30843-10
Mali osebni avto
kupim. Ponudbe z navedbo prevoženih kilometrov ln cene na ogl. odd. Jutra pod >DKW«.
30275-10
Tovorni Ford
8 ciUndrskl ln BUsslng Diesel, 4 do 5 tonski, dobro ohranjen ugodno na prodaj. Desa, Celovška cesta 38.
30277-10
Mali tovorni avto
znamke Chevrolet, nosil nost do 1000 kg, ugodno proda tSražar, Na klan-čku, LJubljana.
30250-10
Knjižnico
Ptic hrvatske štedlo-ce prodam. Ponudbe r_ ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«.
29913-16
Financiramo
večje rentabilne trgov ške posle samo kratko, ročnega značaja. Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12.
30193-16
Vsled preselitve
prodam manjšo tekstilno tkalnico pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Visoka rentabilnost«.
30286-16
Posojilo
5000 do 10.000 din proti prvovrstni garanciji ln dobrim obrestlm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna garancija«.
20249-16
Spalnico
novo ali malo rabljeno trdo event. mehek les, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra izdelava«.
29900-12
Več modernih
spalnic
in kuhinj poceni prodam. Priporočam se za cenj. naročila in popravila Vidmar Vodnikova 31.
30303-12
Pohištvo
v največji izbiri Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva: Spalnice že od . . . 1600
Omare .......400
kuhinjske opreme . 750 postelje ...... 160
kuh. kredence . . 450 modroce ..... 120
mreže ....... 85
otomane ...... 500
Različni kaučl Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.
»SAVA«
MIZARSTVO Predjamska ul. 32 in 35 Trgovina pohištva je na Miklošičevi cesti (nasproti sodišča).
30282-12
Pohištvo za
eno osebo
malo rabljeno ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30174-12
Avto, moto
AJS motor
350 OHV z zadaj montirano prikolico, z nosilnostjo do 350 kg, proda zeljai-na, Ježica.
29884-10
Motorno kolo
ugodno naprodaj. Poizve se Karunova ul. 10.
30037-10
18 sedežni avtobus
dobro ohranjeni prodam Poizve se v garaži — Union.
29966-10
Kupim avto
ekonomičen terenski — voz, le prav dobro ohra njen trpežne znamke Ford, Tatra Itd. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »čimprej«
29906-10
Avto
znamke Opel-Kadet, v zelo dobrem stanju pro. dam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30009-10
Poltovorni avto
znamke Praga, dobro ohranjen, nosilnost 800—1000 kg, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30133-10
Kapital
Hranilne
knjižice
3% obveznice in druge vrednostne papirje kupuje ta plača najbolje
Bančno kom. zavod
Aleksandrova c. 40 Maribor,
Ureditev
premoženja
ttoravnave, konic urzne zadeve, odkup in inkaso tet iate» (tudi kmečkih) na oavo posojil in družbenike* dobičkanosno a varno aa ožitev kapitala, uredite* uprave m knj:?ovodstva. bilance, kalkulacije, uprav« nepremičnin, nadzorovanir soudeležb. sploh vse trgov <ko obrtne zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
Lojze Zaje
nubliana. Gledališka ul. t 16-16
Motorno kolo
znamke »FN« v dobrem sta nju, malo vožen z električno razsvetljavo prodam za 2.900 din. Franc oCtič, — Ljubljana, Hrenova 7.
30100-10
Zundapp 500
se proda ali zamenja za 200 do 250 ccm Gostilna Mrak, Cesta 29. okto bra št. 4.
30170 H
Ugodno prodam
dvosed ežnl DKW in šti rlsedežnl BMW. — Naslov v vseh posl. Jutra 30235-10
Zajmove
dugoročne
do 5000 državnim grad-skim namještenicima, penzionerima, svež te ni-clma i. dr. odmah do bavlja (bez jamca) Ad-ria, Zagreb, Jurtšlčeva 8, Priložiti marku.
29819-16
Tihega kompanjona
s 30 do 40 tisoč potrebujem za dobro vpeljano podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«
29910-16
10.000 gotovine
ali hran. knjižico članic Zadružne zveze za eks-ploatacijo gozda iščem kratkoročno. Obresti, garancija z zavarovanjem kurzne zgube. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vamo 1887«. 29996-16
Praštedione
večje in manjše zneske kupim proti takojšnji gotovini. Dobra prilika za vnovčenje. Tudi druge vloge. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
30196-16
Posojila
dolgoročna do 5000 din državnim, mestnim nameščencem, upokojen, cem, duhovnikom i. dr. takoj nabavlja »Adria«, Zagreb, Jurišičeva ul 8 Priložite znamko.
29851-16
Posodim 50.000 din
kdor mi nudi za obresti prazno sobo, ali pristopim kot družabnik k mlajši ženski. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina ali gostilna«.
30293 K-
pričakovani osemelektronski velesuper
j e končno le došeh
740 W
To je aparat, Id ima TRI VELIKE REKORDE, ki so:
1.	Kvaliteta RADIONE
2.	Poraba toka le 55 vatov
3.	Cena le Din 5600
Vso svojo sposobnost in petnajstletne skušnje je tovarna RADIONE vporabila pri konstrukciji tega aparata.
Uspeli je popoln. Dovršeno je genijalno delo, ki bodo rabile zanj druge tovarne še leta; podobno, kot je bilo to pri izdelavi aparata na tipke, ki ga je tovarna RADIONE izdelala že pred tremi leti.
Kljub temu, da je RADIONE 740 po svojem sprejemu in po dovršenosti glasu čudo radijske tehnike, rabi ta osemelektronski aparat le 55 vatov toka, to je toliko, kakor štiri-elektronski aparati drugih znamk.
Enako senzacijo pomeni cena aparata, ki znaša le Din 5.600.—. Vsak drug radijski aparat enake kvalitete in enakega števila elektronk je za vsaj dva tisočaka dražji.
RADIONE 740 W je zato nov mejnik v radijski tehniki! Ta aparat predstavi ja stvarno višek vseh zahtev. S ponosom moremo ugotoviti, da temu aparatu nihče ne more postaviti tekmeca!
Zahtevajte natančnejši opis. — Poslušajte ga pri nas in pri naših zastopnikih!
»RADIO"
družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, tel 3190
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
oddam za 1. december. Triglavska ulica, pred mizarstvom g Habichta.
30034-21
Trisob. stanovanje
komfortno, v I. nadstr. za 1 december oddam na Tržaški cesti 29. Ogledati med 13. in 14. dnevno. Informacije da je gospa Sink, Is to tam 30035-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico takoj oddam. Bičevje 37.
30077-21
Enosob. stanovanje
z vrtom in pritiklinaml oddam za 180 Din. Jurč kova pot 55. ob Ižanski cesti.
30044-21
Soba s kuhinjo
se odda. Mala vas 49 Ježica.
30053-21
Dvosob. stanovanje
oddam 1. decembra. — Rožna dolina, cesta X
št. 23.
30093-21
Trisob. stanovanje
komfortno oddam. Drv gerija »Hermes«. Miklo čeva 30.
30091-21
Dvosob. stanovanje
se odda na Ilavškem šftradonu 4 Mazl. Ogled vsak popoldan.
30086 21
Stanovanje
v pritličju vile Opekarska c. 18, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, vrt za 700 din oddam takoj. Poizvedbe: gradbena pisarna, Ceste 29. akt. 2-1 i-	30068-21
Dvosob. stanovanje
pddam 1. decembra od-toasli družini. Kavškova 13, Sp. Šiška. Ogled popoldne.
30072-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam v Vr hovčevi ul. 9-1. Vprašati pri hišniku.
29967-21
Stanovanje
tri do 4sobno s kopalni co ln vsemi pritiklinaml oddam. Poizve se na Do lenj6ki cesti 33. Tram vaj do hiše.
30092-21
Enosob. stanovanji
oddam. Sp. Šiška. Kavškova ul. 7. Ogled v nedeljo od 4. do 6. ure.
30200-21
Dvosob. stanovanji
s pritiklinaml oddam za takoj ali pozne)e v Rožni ulici it 7. — Poizve se-Dr. Baje, Poljanska c. 18, L nadstropje.
30221-21
Dvosob. stanovanje
oddam 1. januarja na Glin-cah. Cesta VII, 20, vogal Gerbičeve ulice (onstran Gradiščice).
30132-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico in vrtom od dam za bežigrajsko glm nazijo v Carja Dušana ulici 14-1.
30139-21
Enosob. stanovanje
v Stožlcah oddam. Poizve se pri mesarju Ser-jaku v Stožlcah, Ježica.
30117-21
Stanovanje
' ene sobice, verande, kuhinje in vse pfeitikline se odda za eno osebo. Tjrrševa cesta 63.
30063-21
Enosob. stanovanje
z malim kabinetom oddam za december v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _30104-21
Stanovanje
obstoječe lz 3 sob, kopalnice ln pritlklin oddam s 1. decembrom ti. v najem na Gotfposvet-skl cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanje 4«.
30180-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam takoj ali pozneje pri bežigrajski gimnaziji. Naslov: Beethovnova 16-IV Prešera,
30189-21
Stanovanje
v hiši kavarne Evrope oddam za februar, 5sob-no, pripravno tudi za pisarne. Gregorc ln Co.
30245-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinaml. l soba s posebnim vhodom, balkon, parket, v I nadstr oddam s 1. decembrom ali pozneje za 450 din. Vodovodna 75.	30242-21
Moderno
stanovanje
4-sobno, s kopalnico, zelo ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje«.
30214-21
Prazno solnčno sobo
s souporabo kopalnice oddam gospodični s 1. decembrom Ilirska ulica 15, mlekarna. 29963-23
Sobe išče H Lokali
Opremljeno sobo
sončno m mirno, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Vprašati je: Zrlnjskega cesta 7, priti, desno, 2. vrata. 29988-23
Sobo
v centru, lepo opremljeno, s posebnim vbodom in s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30197-23
Opremljeno sobo
oddam v centru mesta. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra.	30166-23
Sobo
lepo opremljeno, v novi hiši, z uporabo kopalnice, takoj oddam samo boljšemu gospodu. Cena 400 din. — Ruska cesta, 1. vrata (vis a vis tenis prostora. Mrhar m.	30206-23
Sončno sobo
z uporabo kopalnice, oddam enemu ali dvema gospodoma. Herbersteinova 24 30216-23
Sobo za dve osebi
oddam. Miiller, Jurčičev trg 2, III., 2. vrata.
30217-23
Dvosob. stanovanje
oddam ožji članski odrasli družini. Rožna dolina. Cesta VL It. 4.
30225-21
Stanovanje
dvosobno, (mansardno) oddam z decembrom. Kocenova ulica 11.
30280 21
Več stanovanj
eno, dvo- m trosobnlh odda Realltetna pisarna Gosposvetska 3.
30270-21
Dvosob. stanovanje
ali manjše enosobno ali dvostanovanjsko hišo v St. Vidu vzamem takoj v najem za daljšo dobo Naslov v vseh posl. Ju tra.
29717-21a
Enosob. stanovanje
ali prazno sobo s štedil nlkom iščem. Plačam točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«
29940-21a
Iščemo
pritlično sobo. lokal, enosobno stanovanje za društvene prostore v Trnovem ali Koltziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Društvo«.
30114-2 la
Mladoporočenca
oba v službi iščeta s 1. decembrom eno sobno stanovanje, po možnosti v centru ali v bližini. Naslov: Slomškova 21, pritličje, levo.
30227-21a
Sobo odda
Sostanovalca
»prcimem v prijetno sobo in dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalni-ah Jutra.
30005-23
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinaml oddam za december ali januar pn j. Cihlar, Tyrševa cesta 69	30118-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinaml - oddam mali družini za 1. december zraven tramva ja v novi hiši. Tržaška oesta zraven št. 115, Vič.
30123-21
Dvosob stanovanje komfortno takoj oddam Naslov v seh posl. Jutra.	30172-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom oddam takoj ali poeneje. Beo-gradska 18, pri bežlgraj ski gimnaziji.
30161-21
Stanovanje
sobe, kuhinje ln pritlklin za dve starejši osebi brez otrok v bližini Mla dlke takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje takoj«.
30150-21
Za 1. december
oddam v S t. Vidu nad Ljubljano 3 do 4soono stanovanje s pritiklinaml m enosobno s kuhinjo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30148-21
Opremljeno sobo
;epo, čisto na novo o-premljeno, poseben vhod oddam z vso oskrbo. Prav tam oddam tudi lepo, čisto, prazno sobo. Naslov v ogl odd. »Jutra«.	30032-23
Prazno sobo
in sobic«' « kopalnico oddam. Po nudbe na ogl odd. Jutra pod »Bežigrad«.
30080-23
Prazno sobo
lepo, solnčno s poseb nim vhodom In souporabo kopalnice takoj oddam. Ogled v nedeljo dopoldne ob delavnikih od pol 1 dalje. Ftlgner-jeva ul. 6/m. levo.
30049-23
Sobo
z vhodom iz stopnišča z oskrbo oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30051-23
Sostanovalca
gospoda sprejmem. Topla soba s posebnim vhodom. Ulica na grad 9.
30089-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo po nizki ceni. Židovska ulica 6-1.
30069-23 Sostanovalca
sprejmem v sobo s posebnim vhodom ter eno gospodično. Vidovdan-ska 1.
29961-23
Opremljeno sobo
lepa, parketlrana, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice takoj ali s 1. decembrom oddam v Rožni dolini, Cesta m št. 5. Cena nizka. Bližina mesta. ____30020-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, uporabo kopalnice oddam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	»069-23
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnic oddam solidnemu gospodu na Kongresnem trgu 16, I. nadstr.
30163-23
Prazno sobo
s souporabo kuhinje oddam s 1. decembrom 2 osebama Naslov v vseh posloval. Jutra.
30162 23
Drz. uradnik
brez otrok sprejme takoj ali pozneje v stan starejšega gospoda ali upokojenca, even. z veo oskrbo. Souporaba ko palnice. Tivoli. Naslov v vseh posl. Jutra.
30147-23
Lepo zračno sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice, v centru oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
30142-23
Dva sostanovalca
v lepo sobo sprejmem takoj Stan trg 17/1 levo.
30060-23
Prazno sobo
na dvorišču
oddam v najem s 1. decembrom, najraje reda in snage vajeni spretni šivilji. Vprašati: N. Pire, Levčeva 11/L Rožna dolina.
30099-23
Prazne sobe
primerne tudi za skladi šče ali delavnico, v pritličju Oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30110-23
Sobo
s hrano ali brez oddam tudi zakonskemu paru. Naslov v vseh po6l. jutra.	30233-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh posl Jutra.
30232-23
Prazno lepo sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Več: Kolodvorska ul. 34, II. nadstr. Dežman.
30212-23
Prazno veliko sobo
( posebnim vhodom, oddam v Cigaletovi 1, I. nad. levo.	30222-23
Lepo čisto sobo
prazno ali opremljeno, z dobro domačo hrano z vso oskrbo oddam s 15. novembrom aH 1. decembrom pri sv. Jožefu, Clrll-Metodova 19 pritličje desno, Sušmel.
30252-23
Gospodu
oddam opremljeno sobo. Dvoržakova 3-1, levo.	30273-23
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnic oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
30276-23
Opremljeno sobo
oddam 13. t. m. Krojaška štev. 6.	30290-23
Sobo v mestu
t vhodom s stopnic, išče gospod. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Snažno takoj«.	29918-23a
Gospodična
išče malo solnčno sobico po možnosti z malo pečico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Brez parketa«.
3005S-23a
Sobo
▼ centru, komfortno z uporabo kopalnice Iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen urad nik 33«
30040-23a
Opremljeno sobo
sončno v centru išče dr žavna uradnica v pokoju od 15. novembra ali 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«
29577-23a
Komfortno sobo
v mestu iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutr&».
30030-23a
Elegantno sobo
strogo separirano v cen trumu išče drž. uradnik. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stalen« 30121-23a
Gospodična
išče solnčno sobico z vso oskrbo ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cista«.
30075-23a
Prazno sobo
s strogo separiranim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ti "
ročen«.
30103-25a
Prazno sobico
malo, ali kabinet, iščem v bližini Sv. Florijana ali Žabjaka. Pismene ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen obrtnik«.
3O107-23a
Opremljeno sobo
mirno, separirano iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najbližja mesta«.
30141-23a
Za stalno
išče opremljeno sobo, pritlično, sončno event. ne previsoko po stopnicah starejša mirna gospodična, bivša uradnica za 15. november v centru mesta. V plačilu točna. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Stranka za stalno«.
30266-23a
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice s centralno kurjav® iščem Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Centrom 172.
30240 23a
Mlad gospod
išče majhno opremljeno sobico za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
29254-23a
Zamenjal bi
svojo rentabilno hišo T Ljubljani z ravno tako v Zagrebu, ki mora ime ti eno petsobno stanovanje s komfortom. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
29484-20
Hiša v Celju
z gostilno in mesarijo, ledenico in gospodarskim poslopjem se zaradi družinskih razmer proda. Pcnudbe na podružnico ♦Jutra* v Celju pod «Ugodno».	29467-20
Frizerji pozor
Ugodna prilika se vam nudi s prevzemom dam skega frizerskega salona. Renomiran. Vpeljan. — sigurna eksistenca. — prodam zaradi bolezni. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zmerna cena«.	30043-19
Slaščičarna
na prometnem kraju, radi od potovanja naprodaj po ugodni ceni v Ljubljani na Tyrševi c. 51.
30027 19
Zagrebško trafiko
prvovrstno, s papirno trgovino, v najstrožjem središču in na najbolj prometni pasaži, reno-mirano ln izvrstno ido-čo, z velikim prometom tobačnih izdelkov, pisalnih potrebščin in papir-nodopisnih potrebščin, z garantiranim mesečnim čistim dohodkom 10.000 din, prodamo z vsem inventarjem vred za 45 tisoč dinarjev. Roba in monopol za nabavno ceno. Prvorazredna eksistenca. Poslovnica Pav-lekovia, Zagreb, Hica br. 144.	30025-19
Trgovine
trafike, industrije, hotele, gostilne, restavracije, bufete, kavarne, krčme, parfumerije, dro-gerije, bonbonniere, le-karne, mline, žage, ve-leposestva, rudnike, hiše, vile prodajamo in posredujemo nakupe u-spešno in hitro. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Hica 144. 30026-19
Gostilno
v prometnem kraju Mi zu tovarne kjer se lah ko dobe abonenti vza mem s 1. jan. v najem. Naslov v vseh posl. Jutra.
29927-19
Brivnico
kjerkoli na deželi vzamem v najem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Brivnica«
29936 19
Velik lokal
na zelo prometni točki takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«
29990-19
Snažno sobo
opremljeno, ali kabinet, iščem za 1. december. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uradnik 333« 30256-23a
V najem
Garažo
novozid&no oddam v Zg. Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garaža 150«.
30083-17
Gostilno
na prometni točki kjer koli vzamem v najem s 1. decembrom, najra je pa s 1. Jan. 1940. Na slov v vseh posl. Jutra 29942-17
Pekarno
oddam v najem oziroma prodam z vsem inventarjem ter za sedem mesecev plačano najem, potreben kapital. Promet dober. Peče se dnevno čez 80 1. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. 29969-17
Sobo
s 3 posteljami, s posebnim vhodom, oddam, s hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30278-23
Garsoniero
veliko, z vsem modernim komfortom pri banski palači, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30260-23
Sobo
solnčno, vhod s stopnišča, oddam. Ogled od l.do 2. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30259-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, s posebnim vhodom od dam na Sv. Petra c. 44-1 30257-23
Dijaike sobe
Dijaka
ki misli spremeniti sedanje stanovanje sprejmem z vso oskrbo k dijaku Naslov v vseh poslov. Jutra. _
30071-22
Dve dijakinji
sprejmem na stanovanje ln zajtrk ▼ bližini »Ljudske kuhinje«. Naslov t vseh posl. Jutra 30066-23
Restavracijo
ali planinski dom event. boljšo gostilno s tujskimi sobami iščem v najem. Naslov v vseh po-lovalnicah »Jutra«.
30001-17
Gostilno in trgovino
z vsem inventarjem ob glavni cesti, dvoje stanovanj ln zelenjadnim vrtom oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna priložnost«.
30238-17
Obrt
Frizerji!
iščem družabnika ali družabnico za ureditev damskega salona. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »industrijski kraj 1939«.	30167-30
Gospodje!
Izpadanje las vam prepreči novi preparat. Ste klenlca 20 din. Frizerski salon »Polanc«, Kopitarjeva ulica.
_ 30236-30
Pozor pletilje
in šivilje! Izdelujemo gumbe, tam buriramo ln kosmatimo vsakovrstno blago. »Me-la«, Ljubljana, Tyrševa cesta 20.
30229-30
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah ČERNE - juvelir. Ljubljana, Wolfova
Lokal
na Masarykovi cesti odda za 1. januar uprava palače Grafike. Odda se tudi pisarniška soba v II. nadstr.
30208-19
Lokal za
čevljarsko obrt
dobro vpeljan, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30133-19
Lokal
z vsem inventarjem in špecerijskim blagom na dobro idočem kraju zaradi selitve oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«.
30164-19
Trgovino s sadjem
in živili prodam na prometni cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Radi bolezni«.
30065-»
Špecerijska
trgovina
obstoječa več let je zaradi izselitve z vsem ln ventarjem ugodno naprodaj s 1. januarjem. Naslov v vseh posl. Jutra.	30145-19
Lokal
takoj oddam za sadje ta zelenjavo. Naslov: Flori j anska 31.
30192-19
Lokal
v mestu takoj oddam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »400 din«.
30253-19
Trgovski lokal
v hiši kavarne Evrope oddam. Več se poizve pri Gregorc ln Co.
30246-16
Krojaško delavnico
na prometni točki, dobro vpeljano, zaradi bo lezni prodam. Pismene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Krojaštvo«.
30228-19
Prostoren lokal
za trgovino ali slično, s stanovanjem ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tyrševa cesta«.
30213-19
Lokal
za frizersko obrt v Ljubljani Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
30268-19
Gostilna
nova stavba, pol ure iz Celja, na zelo prometni točki brez konkurence, ugodno naprodaj. Naslov se izve V vseh poslovalnicah Jutra.
30295-19
Filatelija
Večjo zbirko znamk
kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe, po možnosti z navedbo cene in opisom zbirke na ogl. odd. Jutra pod »Samo večja zbirka«.
aooMt
Posest
Stavbna parcela
pod Rožnikom 1372 lev. m naprodaj v bližini centra in na lepem položaja. Pojasnila daje dr. Maček, odvetnik, Liubljana. Dalmatinova 10.
29901-20
Večje število parco Kompleksen oarcei gos do v trgovskih tn <tano van isKib ali m m ■"»« napn>dai gradbene str« kov vzn Dražeč oosred« valeč
SUN A V tK LOUVih Ceste tU oktobra t Te-
leloD 17-33 PtMjtitasrenj graditelj OD sod n j cenitelj ca nasvete brezplačno na razpolago 125-3*
Če kupite
al) prod asu oišo. parce to posestvo obrnite ae na priznano, solidne in fcui trn tnc reai i tetni pi sam l Franjo Pristavec Ljubljana Erjavčeva cesta ia Vse Informacij* so orezpiačne
iA6 ai
Hiša z vrtom
novo zidano, enonadstropno, prodam. Mesečni donos 900 dinarjev. Cena 150.000 din. Naslov v ogl odd. »Jutra..	30036-20
Stavbno parcclo
na Emonski cesti, strnjen sistem, prodam, — Krasna lega. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra
30059-20 Ti istanovanjskr,
vilo
komfortno, prodam. — Vipavska ul. 10. Ogled od 11. do 18.
30057-20
Hišo
V mestu ali najbližji okolici kupim. Ponudbe z navedbo cene, hipoteke na ogl. odd Jutra pod »Hiša 300«
30084-20
Prodam hišo
v Ljubljani, pripravno za trgovca ali obrtnika 3 lokali 2 delavnici na križišču treh cest, poleg tramvaja. Naslov v vseh posl. Jutra
30087-20
Dobro zidana hiša
s stanovanji ugodno na prodaj Vodnikova 28,— Studenci pri Mariboru.
29893 20
Hišo z vrtom
bllsru tovarne štora pro dam Naslov v vseh poslov. Jutra.
29960-20
Enonadstropna hiša
e električno razsvetlja-ro. vrt s 1.586 m2 zemljišča, gramoznica zelo pripravno za obrtnika ta prometnem kraju, 5 minut izven mesta se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 939«.
29914 20
Parcela naprodaj
620 kv. m s parcelama in vodnjak gotov in apno gašeno. Stavbno do voljenje, zaradi družinskih razmer poceni pro dam Vižmarje proti p. Mednu v bližini čuvajnice, 700 m od državne asfaltirane ceste. Vižmarje 117.
30160-20
Enodružinsko
lično hišico
z vrtom na Črnučah prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
30101-20
Stanovanjsko hišo
v strogem centru kupim, do 350.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »350.000«.
30074-20
Nova vila
moderna, enonadstropna, — večstanovanjska, z lepim ograjenim vrtom, poceni naprodaj na Kodeljevem v Ljubljani. Poizve se v trafiki pri lesenem mostu pri karmeiičankah.
30102-20
Parcelo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod»Parcela«,
30168-2C
Krasna parcela
na najie^sem Jtiaju Lj., ugodno na prodaj Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna parcela«.	30185-21
Novo hišo
s 14 sobami ln 4 kuhinjami, komfortno, pro dam v Ljubljani za din 370.000. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gotovina 300c. Posredovalci izključeni.
30183-20
Parcelo in kompleks
prodam. Poizve se v Linhartovi 11.
30188-20
Na Jesenicah
predam lepo stavbno parcelo že z gradbenim dovoljenjem v bližini tovarne na prometni točki, lepa sončna lega Informacije pri Alojzu Svetini, stavbno podjetje. Bled H-124
29877-20
Stanovanjsko hišo
njivo, travnik, gozd ali posestvo s hipoteko — Kmetske posojilnice — ljubljanske kupim. Ponudbe na ogl. od. Ju tra. pod »Dom«
29911-20
Hišo
2—3 stanovanjsko
z vrtom, lahko tudi ne-dozidano, ali stavbno parcelo v neposr. bližini Ljubljane kupim, pom. s prevzemom hipoteke. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod »70.000».	30004-20
Parcelo 800 kv. m
blizu remize prodam. — Naslov pri ogl. odd »Jutra*.	29993-20
Enonadstropno hišo
z vrtom, na zelo prometnem kraju, v stavbni črti, približno 439 kv. metrov, prodam. Poizve 68 v ogl. odd. »Jutra« 29989-20
3-stanovanjska hiša
je na prodaj Letni donos 16.000, prevzem hipoteke. Kodeljevo, šte-panja vas 125.
30251-20
Za vsakega nekaj!
VILA petstanovanjska, na meji Ljubljane, vrt 2000 kv. m, 320.000 din. Enonadstropnica, nova Bežigrad, 330.000, hipoteka 120.000 din. Enonadstropnica, petstanovanjska, nedograje na, Bežigrad 240 000 din HIŠA, Kočevje 6000 kv. m gozda 45.000 din. Planinska dvostanovanj ska hiša, 3 ha gozda za 16.000 din.
Posestvo, 6 km od Ljub ljane, 10 ha, 170.000 — Krasne parcele ob Vodnikovi, šiška. Zemljišče 5000 kv. m ob Celovški cesti, Šiška, 60 din m.
Zemljišče ob Vodnikovi cesti po 15 din. Gozdne parcele po 2.50 za kv. m
Gramozna jama, dovolje nje za izkop, Ljubljana 25 din za kv. m. 2aga posestvo, 3 ha 55.000 din.
proda: Realitetna pisarna LJUBLJANA Gosposvetska cesta 3-1.
30269-2C
Klavir
prvovrsten, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30128-26
Pianino
prvovrstne znamke, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30211-26
Informacije
Vaša bodočnost
Vam je zasigurana ln olajšana. Knjigovodstva ln vseh drugih trgovskih predmetov se z lahkoto naučite ali svoje znanje Izpopolnite potom moje uspešne in lahko razumljive metode »Praksa« pismeni pouk iz daljave. Zahtevajte prospekte. Javite svoj naslov in poklic ln priložite znamko za odgovor Dopis pošljite na podružnico »Jutra« Maribor pod šifro »Praksa«. 30000-31
| čistokrvnega
volčjaka
velike rasti, dobrega ču vaja, po možnesti dre-slranega kupimo takoj Naslov v vseh posl. Jutra.
29944-27
Ušla je mlada
tigrasta nemška doga. Najditelj naj jo odda Krušlč, Zagrebška 25. telefon 31-05.
30065-27
Feliks Globočnik
PSIHOGRAFOLOG hotel »Slon«, Ljubljana Sprejema dnevno od 8. do 12. ln od 13. do 20. od 13. do 25. novembra Dela na strogo znanstveni podlagi.
30045-31
Sivahr stroj
malo rabljen, ngodno prodamo. Nova trgovina. Teševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
29827-29
Vodno črpalko
Garveus, skoraj novo z avtomatom in vsemi de U ln cevmi, prodam. Po izve se v garaži Union 29965-29
Žago venecijanko
Kompletno na željo tudi posamezne dele pro dam. Kumprat (Kamm rad) železen z gabrovim zobovjem (premer 2,70 m) pripadajoča železna krona 60 cm, vreteno, razne transmisije, Jer-menlce, osi in ležajl, vse v najboljšem in po-rabnem stanju. Naslov: Tretjak Franc, Slovenj Gradec.
29787-29
Mizarske stroje
dobro ohranjene, poceni prodam. Banič Franc, Zabnica, Škofja Loka.
29977-29
Dinamo
120 voltov, 44 amper 1170 obratov, 519 KW prodam. Poizve se v trgovini Zeleznik, Zidani most.	29976 29
Slamoreznico
že rabljeno kupim. Ignac Marinčič, Horjul 32 29865-29
Donosno vilo
3-stanovanjsko, prodam v Ljubljani za 215.000, potrebnih 135.000, ostanek hipoteka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«.
30279-20
Krasno posestvo
pri Mariboru
% ure od glavnega trga, 20 minut od avtobusne postaje, 12 oralov veliko. Polja, travniki, sadovnjak, vinograd, gozd arondirano. Vse obdelana dobra zemlja v najboljšem donosu. No-vozidana gosposka hiša (vila) 5 sob, kopalnica, angl. stranišče, vodovod, radio. Vse podkleteno. No-vozidani hlevi, pralnica, kuhinja za svinje, gnojna jama, drvarnica, lopa za vozove in steljo. Vse kana-lizirano, 3 veliki vrtovi, vi-ničarija, stiskalnica, z jako bogatim novim inventarjem, 5 glav goveje živine in letošnjim pridelkom, prodam ali zamenjam za hišo v Mariboru.
30292-20
Naprodaj
HISA. novozidana, trgov sko-stanovanjska, ves kom fort, dvonadstropna, netto donos 75.000, Cena din 1.050.000. Hipoteka din 200.000. Mesto. HIŠA novozidana. štirista-novaniska. vrt, netto donos 15.000. Cena 210.000 Kodeljevo. HI5A novozidana, trisobno stanovanje, * 500 kv. m vrta. cena (55.0OO. Hipoteka 10 000 Težica. PARCET.A. 400 kv. m po din 80 za kv. m, za igriščem Primorja. Velika izbira vsakovrstnih nepremičnin. Brezplačne informacije daje Realitetna pisarna Adamič, Liubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis Slamiča.
30203-20
Nova vila
enonadstropna, s krasnim 1000 lev. m vrtom Dohod' ki mesečno 1000 din, ugod no naorodaj v okolici Kra nia. Naslov v vseh pošlo ralnicab Jutra.
30210-20
Pianino
popolnoma nov in odličen prodam pod ugodnimi po goji. Garancija. Naslov « vseh poslovalnicah Jutra.
30125-2«
Enonadstropno hiše
v surovem stanlu na t>p riferIM Ljubljane ugod nci prodam Poizve se v gostilni Tone Huč Vegova ulica 10
30153-20
Stavbno parcelo
v LJubljani ali v bil žlni ln hišo kupim. Po nudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačam«.
30247-2
Izgubljeno
Legitimacijo
akademsko, na ime Mir ko Tuš naj pošten naj dltelj proti odškodnini pošlje lastniku v Mursko Soboto. 30023 28
Pozor pletilje
Kupim pietilni' stroj št.
5	ali 6 dolžino 80 do 120 cm. Dobro ohranjen Ponudbe na Rezika Gaj šek, Poljčane.
30016-2S
Stružnice
bivših Strojnih tovarn prodajamo po ugodni ceni. — Javna skladišča, družba z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 33.
30201-29
Anker
šivalni stroji
najonevjsl za gospodi nje, šivilje, krojače tu di cik-cak in malo ra bij ene od 300 din naprej. Triglav, Resi jeva Šesta 16._30119-29
Pletilna stroja
št. 4-80, ln 8-35 in en navijalni stroj, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. ^	30144-29
Prodam stroje
»Durkop« za konfekcijo ali perUo: 4 šivalne stre je, stroj za gumbnice, za prišivanje gumbov in urezovanje. Naslov v vseh posl. Jutra.
30143-29
šivalni stroj
prodam Naslov v vseh losloval. Jutra.
30169-21
2 akumulatorja
6	volt za avto skoraj no va prodam. A. Kavčič mehanična delavnica na Tržaški cesti 54.
30178 29
Stroj za
tamburiranje
prodam. Naslov v vseh
Dobra kobila
za vsako vožnjo, naprodaj. Poizve se pn Jakob Plau-steiner, Dobri Sa vas. Pe-trovče pri Celju.
90297-27
Kislo zelje, repo
m sarmo prvovrstno m vsako množino po Kon Kurenčni ceni dobavlja Homan, LJubljana Sv Petra c. 81 tel 3539
299-3:
Lepe zdrave repe
več vagonov prodam. Ivan Rus, Grosuplje.
29943-33
Dopisi
»Črnolaska in
blondinka
dvignite pismo.
30009-24
Atelje
Zakaj nisi prišla? Razen torka bU določene ure doma. 30024-24
Trgovec
301eten, ločen, želi poznanstva s temperam. dekletom ali ločenko. Dopisi pod »Povratek v življenje, na »gl. »Jutra«.	29978-24
Gospod
želi poznanstvo s gospodično od 18. do 28. let, katero bi mesečno podpiral Ponudbe na ogl. odd. J ra pod »Sporazum«.
30062-24
Rožica
srednjih let, na lepem temelju, išče si dušo k sreči, veselju. Kdor bi hotel utreti rožico samotno, živel >i življenje bohotno. Resne neanonimne ponudbe zna-čajnih gospodov do 45 let na podružnico Jutra ▼ Mariboru pod »Državna uradnica«.	30289-24
Plesno partnerico
iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljubljančanka«.
30255-24
Dne 9. XI.
med 2. ln 3. uro popo. dne sem izgubila dam sko zapestno uro z rde čim usnjenim Jermenom. Pošten najditelj se naproša, naj jo proti nagradi vrne na ogl. od. Jutra.
30234-2'
Glasbila
Klavirsko
harmoniko
štiriglasno, 3 registra. 120 basov, novo, prodam zelo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30052-26
3 vrstna harmonika
s pol toni prodam Rudnik 79 LJubljana.
29902 26
Saksofon Es
alt lepo okranjen Koh lert 1500 din. B tromba 300 din, Mayer Leslkon nov, 15 zvezkov 3300.— Realitetna, Gosposvetska 3.
30271-26
Zdrav siv
OKAM*
mazilo a zdravilnih zelišč Čudovit aspeb pn ranah, opeklinan, ožoiiemih (vol len), turih, vnetiih itd., ta nego doienčkov pn koi nem rnetin. opuščajih is Krastah na temena, u at2 pokane prsnt bradavice. Glavna zaloga lekarna Mi J. Oblak. 6l Vid nad Ljub liana	187-4(1
iRTffnri
481etna
gospodična
s 50.00 gotovine se Zeli poročiti s starejšim državnim uslužbencem ali upokojencem. Ponudbe pod »Resno« na ogl. od delek »Jutra«. 30033 25
Mlad trgovec
s 500.000 din premože nja išče primerne dru žice. čedna dekleta, ki si želijo brezskrbnega življenja, naj se javijo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Diskreclja za jam čenac.	30010-2i
Gospodična
mlada, prikupna želi po ročiti državnega uslužbenca 30 do 40 let. Pijanci izključeni. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Sreča«
29921-25
V svrho ženitve
želim znanja s starejšo gospodično ali vdovo, ki ima ali bi mi pomagala ustanoviti lastni dom Obrtnlce prednost Ponudbe na ogl. odd ženitev«
29908-25
¥■
VELIKA
mm IZBIRA V BLAGA
r ^
damske p tašče tn Kostume
PSI JROFT
LJDBLJAIfA
JHGARJEM W
Pred Škofijo
(Jgodne cene
Vdova •
srednjih let, lastnica stanovanjske hiše v Mariboru, želi znanja s starejšim gospodom. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Lepa jesen«.
30281-25
40 letnik
z milijonskim premoženjem, bi poročil gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »300.000«.
30288-2*
Gospodična
priprosta, poštena, nepokvarjena. z 20.000 din gotovine, želi spoznati državnega ali privatnega uradnika srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad v zimi«.
30301-25
Sem samičica
s 150.000 din, želim stopiti v zakon z gospodom sigurne eksistence, starim 32— 45 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnek«.
30302-25
Dobro situiran
gospod
z mesečnimi prejemki din 4 000, dobrodušen, poroči premožno gospodično ali vdovo tudi Nemko, iz mesta ali z dežele. Ponu^he na ogl. odd. Jutra pod »Stalna zveza«.
30300-25
posloval. Jutra.
30230 29
Nov šivalni stroj
prodam. Poljanska 57.
30226-29
Poceni naprodaj
več prvovrstnih strojev mamit Pfaff, iSnger,
Durkopp, Grltzner, Ve sta, Adler, otroških vozičkov in koles pri »Pro metu«, nasproti križance cerkve.
30248-29
Prvovrstne štajer.
hruške in jabolka
bomo prodajali v torek 14 nov. od 9. do 15 ure na dvorišču gostilne pri Levu, Gosposvetska cesta po od 2.50 din naprej. Pohitite z nakupom!
30070-34
Konja
za vse uporabnega, prodam. Vprašati Aleksandrov« cesta 70, Maribor.
29892-27
Pes doberman
z rodovnikom ugodno prodam Do! š* 24 pri Ljubljani, 29791-27
Samoupravni
nradnik
star 30 let. s stalno služ bo Išče v svrho ženitbe dekle mirnega značaja, staro od 18 do 22 let. Prednost imajo izobraže ne s nekaj dote ali go tovine. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirno lepo življenje«
29952-25
Gospodična
starejša a premoženjem želi poročiti nad 40 let starega gospoda državnega uradnika ali upokojenca. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Šifro »Mirno življenje«
29935-25
Gospodična šivilja
stara 27 let želi po znanetva z inteligentnim značajnlm gospo-rom najrajše krojačem. — Le resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Resno želim«.
90175-25
Inteligentna
gospodi?
postavna, s p 'se?tvo:^ in gotovino sto sin^C po ročl akademsko lssobra-»enega «*or>oda 42 dc <8 let, tudi vdovca ; o'»ok Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »240«
29951-25
Gospodična
želi poročiti do 42 let starega orožnika, najraje vdovca s enim otrokom. Ponudbe na podružnico .Jntra v Mariboru pod »Mir in sreča«,	3028J-25
Vdovec obrtnik
53Ietni, posestnik feli znanja radi ženitve s se bi primerno gospodično, vdovo ali ločenko. Ino zemke s premoženjem niso izključene. Resne ponudbe na cg). cdd. Jutra pod »Lep miren dom«
29950-25
Mlad trgovec
v večjem mestu dravske banovine se želi poroči ti z mlado prikupno go spodično z lepim znača Jem V svrho povečanja obrata dobrodošel ev. primeren kapital. Slika zaželjena. vrne se z dl-skrecijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skupna sreča«
29937 25
Razno
Od Vas
i«__
odvisno, da hnat< obleko vedno kot nov« <ato Jo pustit« redn. kemično Čistiti a> barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana 'oljansid nasip 4-4 lota —
Kupujemo
posnfteno cvetje arnike, Korenine preobjede
bezgovo cvetje, Midrtanove korenin*
tn gviščeve i-ncianove) korenine 'onudbe naj se poS-jejo na APEF, Vls »eclani 15 — Udine
Vata
v tablah in za odeje /edno na zalogi — Zahtevajte vzorce in ;enik.
\rbeiter — Maribor
Hubertus
išči k din 250 vse vrste dežnih plaščev. trenSko-ov sukenj toplega lerlla Itd. nudi do >nznano nizkih miaft
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
prvovrstna polnitev posteljno perje,
puh, gotovi zglavniki s perjem ali žimo, madraci, volnene odeje, puhnate odeje
„WEK A",
MARIBOR, Aleksandrova c. 15
Cenik na željo.
brezplačen pouk
Novi naslon trrančISkanskn oL &
PLACEN CENIK
nDNEbHEROLD
ZAL- TVOBN!C£ GLASB/L
MARIBOR sfcrlOj Continental
oa ugodn«- mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinlska ulica 30
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
dobave In polaganje parketnih za pode
Najnovejše dogodke iz vseh krajev sveta
poslušajte z RADIOAPARATOM ^Jf EDI AT O R"
Brezobvezno Vam predvaja:
»Tehnik« J. BAN J Al
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. — TEL. 34-19.
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
GOSPODINJE!
Naznanjam, da se dobi priznano najboljše
čajno maslo »BLEGAŠ«
pri Janezu Menarta — trgovina Sv. Petra 35 in na tržnici
v novogradnji stanovanjske hiše v Celju, Krekova cesta z rokom vlaganja ponudb do dne 17. t. m.
Vse razpisni podatki so interesentom na razpolago in vpogled ter nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/TL, soba 221.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI
CORSELETE,
steznike, dolge nedrčke, guminogavice, trebušne pasove, kilne pasove. — V največji izberi nudi tvrdka
BESEDNIK — LJUBLJANA,
Šelenburgova 6.
Razproda se žagina oprava v bližini Sarajeva:
tračnice profil 7 kg, gozdni vagonett; jarmeniki 36, 24,18 palcev, vertikalna tren-tračna žaga, žage za obrobljanje hlodov, za kapovanje, nihalna žaga, stroj za skobljenje ladijskega poda, cirkularke, avtomati za brušenje;
tabilni parni stroj 100 in 60 ks, parni kotel 80 in 42 m*, prema za prevažanje žaganja;
jsi, jermenice, ležaji, žage, orodje in tehnični material. Informacije daje ing. R. Koller,. Zagreb, Heizelova 40, od 14. do 18. novembra, Sarajevo, hotel KontinentaL
ZAHVALA
Vsem, ki so se na kakršenkoli način spomnili naše umrle mame, gospe
Ivane Vrhovnik ro]. Rotar
ji poklonili cvetje in spremili na zadnji poti ter nas tolažili ob težki izgubi, iskreni: Bog plačaj.
KAMNIK, 11. novembra 1939.
Žalujoči ostali
V	globoki žalosti sporočamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša ljubljena soproga, najboljša mama, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa
ALOJZIJA 0MERZU
roj. Windischer
soproga svetnika v fin« ministrstvu
po daljšem bolehanju danes dopoldne za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 12. novembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Beograd, Hilendarska 5. Prosimo za tiho sožalje.
V	BEOGRADU, dne 10. novembra 1939.
Rodbina ing. Franc Omerzu in ostalo sorodstvo
____ pogrebni
Občina Ljubljana
f
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes zjutraj ob pol 2. uri po kratki bolezni preminul naš ljubljeni oče, stari oče, tast in brat, gospod
Dragotin Česnik
SOL upravitelj v pok. in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Večna pot 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 11. novembra 1939.
DRAGO, MILAN, IVAN, sinovi; VIDA por. PETRIČ, hči; MIRKO, brat; ROZL SILVA, MARIJA, snahe; dr. KAREL PETRIC, zet — in ostalo sorodstvo.
O položaju na Balkanu
Bolgarske razmere v angleški luči — Švicar o vlogi Italije — Rusko-bolgarsko ^zgodovinsko sorodstvo"
Londonski »Dailv Telegraph« je objavil ]	vami je zelo počasen, kaže pa marsikje
te dni daljši članek o stališču Bolgarije j	razveseljivo napredovanje. Kot najvažnej-
med nevtralnimi državami evropskega ju j	ši in najbolj kočljivi balkanski problem
gcvzhoda. Po mnenju pisca je Boiganja i	označuje poročevalec razmerje Bolgarije
glavna ovira zo osnovanje baik^.nskega ne- j	do njenih sosedov, kakor tudi položaj v
vtra!nega b!oka. To svoio sodbo utemeiju- ,	Bolgariji sami.
Pri presojanju turško-bolgarskih in rus-
je balkanski dopisnik omenjenega lista ta koie:
Turčija nima zaupanja v dobro voljo Bolgarije, temveč se boji, da bi vsaka koncesija v vprašanju Dobrudže sprožila nadaljnje bolgarske zahteve, med drugimi dohod k Sredozemskemu morju Ravno zaradi tega ima Turčija še vedno svojo vojsko ob o<tl£arsk: meji K zunanjepolitičnim komplikacijam se pridružujejo še bolgarski notranjepolitični momenti. Predvsem kažejo razna znamenja, da se na Bolgarskem komunizem z veliko naglico razširja, pri čemer v ncvih razmerah spretno zlorablja slovansko in še posebej rusofilsko razp<y!oženje množic. Bolgarska vlada nastopa sic^r prot, temu z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vendar pa brez vidnega uspeha Zato b; se morale države, ki imajo svoj irteres na Balkanu, v prihodnjih tednih veliko bolj zanimati za položaj na Bolgarskem in razviti mnogo večjo aktiv nost, ako hočejo preprečiti, da ne bi prišlo v tej deželi do večjih preokretov, katerih rezultat bi moglo biti tudi razširjenje oo .»roženega spopada na evropski jugovzhod.
»Basler Nationalzeitung« se v svojem uvodniku bavi z rusko in italijansko politiko na Balkanu in poudarja naraščajoč vpliv Italije pri izvrševanju njenih evropskih in zgodovinskih na'og. V zvezi z balkansko politiko Italije, o kateri se v zadnjem času tako mnogo piše, pa rimski poročevalec istega lista svari pred zmotnim ali prenagljenim presojanjem položaja. JPredvsem ugotavlja, da imajo balkanske države mnogo več koristi od italijanske aktivnosti na Balkanu, kakor Italija sama. Rim nikakor ne misli balkanskim državam vsiliti kakega nevtralnega bloka, temveč se zavzema namesto sistema kolektivne medsebojne pomoči bolj za sklenitev dvostranskih dogovorov med balkanskimi državami. Proces razčiščevanja nasprot-
ko-bo!garskih odnošajev poudarja poročevalec stališče Rima, po katerem je tudi Turčija s svojo nezaupljivostjo napram Bolgariji in s svojim hegemonističnim stremljenjem prispevala k napetosti. Vendar pa je glede na splošne interese pričela tur'-ka nezaupljivost v najnovejšem času nekoliko popuščati in st Turčija celo diplomatično trudi, da bi pridobila tudi Rumunijo za razumnejšo politiko napram Bolgariji.
Rimski korespondent »Basler Nationalzeitung« poudarja ob zaključku svojih izvajanj, da se bo Rusija takoj po ureditvi finskega vprašanja lotila tudi balkanskih vprašanj. V švicarskih mednarodnih krogih pa nasprotno temu izražajo domneve, da bo v ruskem diplomatičnem delovanju po ureditvi sporov s Finsko nastopil odmor za dalje časa.
*
Novi sovjetski poslanik v Sofiji Lavren-tijev je v nastopni avdienci pri kralju Borisu v svojem govoru med drugim izjavil, da predstavlja ustvaritev popolnih diplo-matičnih odnošajev med Sovjetsko unijo in Bolgarijo v sedanjem trenutku važen či-nitelj v razvoju sodelovanja med obema narodoma na političnem, gospodarskem in kulturnem poprišču. Okrepitev odnošajev med Rusijo in Bolgarijo na podlagi »zgodovinskega sorodstva« obeh držav in na podlagi obojestranskega razumevanja nalog, ki čakajo oba naroda, da bo vsekakor prispevala k splošnemu miru.
Kralj Boris je izjavil v svojem odgovoru, da je bolgarski narod goreč pristaš miru in mednarodnega sodelovanja. Zato s posebnim zadovoljstvom pozdravlja izjave sovjetskega poslanika o potrebi odkritosrčnega sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem poprišču. Prijateljski odnosi med obema državama, ki so zvezani »z zgodovinskim sorodstvom«, popolnoma odgovarjajo dejanskim interesom
stev med posameznimi balkanskimi drža- j in bodo brez dvoma prispevali k miru.
Pomen politike današnje Turčije
pp. Ankara, 9. novembra,
Povsod je vzbudil veliko pozornost zadnji govor turškega zunanjega ministra Ismeta Inenija, ki ga je imel ob priliki predložitve ankarske pogodbe turškemu parlamentu v ratifikacijo in v katerem je dokazal, da pomeni pogodlba dragocen element varnosti in miru na Balkanu in v vsej sredozemska, kotlini. Turški tisk smatra po pravici ministrov ekspoze za historični dokument in podčrtava njegov smisel z dejstvom, da je angleško-francosko-turška pogodba dovolj močna da zabrani razširjenje sedanjega oboroženega konflikta na jug Evrope. Velik pomen Saradzoglovega govora je tudi v načinu, kako je minister prikazal to pogodbo kot rezultat dela za regeneracijo Turčije, ki je osnovni element njene politike. Prav tako kakor na političnem in vojaškem področju pomeni ta ekspoze tudi na gospodarskem polju za Turčijo mejnik in vstop v srečnejšo in uspešnejšo dobo njenega razvoja.
»S svojo znanostjo, s svojo kulturo in svojo armado obrača Turčija zdaj nase pozornost dveh največjih in najbolj civiliziranih narodov sveta, in predstavlja važen
čSnlteJj v napredku in civilizaciji človeštva.
London in Pariz sta razpravljala z Ankaro zmerom na bazi popolne enakopravnosti, upoštevajoč vzajemne interese, ki so se ponovno očitno pokazali v historičnih obdobjih povojnega časa, tako v okrilju Zveze narodov, kakor o priliki pogodbe v Momtreuxu, v detroitsflci konvenciji, na konferenci v Nyonu. »Ponavljani ponovno za tiste, ki bi utegnili Se dvomiti« — je preciziral zunanji minister svoja izvajanja, »da smo zelo ljubosumni na naše pravica in zelo vestni glede naših dolžnosti«
»Z zanosom lahko trdim, da je naša država prežeta z voljo upreti se slehernemu tujemu poseganju v turško politiko.« Potem ko je bil poudaril, da ankarske pogodbe niso stvorili delegati, ampak jo je čfikti-ral sam normalni tok življenja, je Saradzo-glu dejal, da bo ta tok tudi poslej zmerom eden poglavitnih činiteljev v zadevah republike.
V današnjih dneh, ko se z gotovih strani glasno izražajo dvoma v zapa/ino civilizacijo, je potreba še posebej podčrtati ta izvajanja, M uvrščajo Turčijo v prvo vrsto držav, navezanih na to c&vMzacijo.
Polemika o monakovskem atentatu
O povzročiteljih monakovskega atentata se je razvila med nemškim časopisjem in listi zapadnih velesil ostra polemika. Postavljate se dve protitezi: nemški listi so takoj po atentatu pričeli dolžiti Anglijo, da je zasnovala načrt za atentat in ga dala izvršiti. »Volkiseher Beobachter« je svoje prve vesti o atentatu objavil pod celostranskim napisom, da je Chamberlain že 3. septembra rekel, da upa živeti tako dolgo dokler Hitler ne bo uničen. Poročila nemških radio-stanic stalno namigujejo, da se za monakovskim atentatom skrivajo angleški prsti. Ravno tako sfe v nemških poročilih o dosedanjih rezultatih preiskave zatrjuje, da so strokovnjaki ugotovili, da sestava materiala, iz katerega je bil zgrajen peklenski stroj, govori za to, da je ves material prišel iz tujine. Zatrjuje se nadalje, da je bil atentat že dolgo pripravljen in da je bil peklenski stroj vzidan v steno dvorane dolgo pred petkovim zborovanjem.
Z isto vnemo trdi angleško in francosko časopisje in razlagajo zapadne radio-postaje, da atentata nihče drugi ni mogel pripraviti kakor ljudje iz Hitlerjeve najbližje okolice. Predvsem nihče ni vedel, da bo Hitler v petek sploh govoril. Nasprotno, naznanjen je bil kot glavni govornik njegov namestnik Hess in Hitler sam se je šele v petek odločil, kar je bilo šele popoldne
objavljeno po radiu. Angleški Isti navajajo kot nadaljnji dokaz, da je peklenski stroj eksplodiral šele po odhodu Hitlerja in ostalih prvakov stranke. Ako bi bila s tuje strani namera, izvršiti uspešen atentat na Hitlerja, bi bil stroj naravnan za čas, ko je bilo sigurno, da bo Hitler pogo-den, to je sredi njegovega govora. Navedba, da je bil stroj vzidan in že dolgo prej pripravljen, se zavrača, češ da je tehnično nemogoče pripraviti stroj za cele dneve naprej, da potem eksplodira natančno na določen dan in na določeno uro. Francoski in angleški lasti dosledno zastopajo mišljenje, da je atentat ali izraz razračunavanja v najožjem Hitlerjevem krogu, ali pa, da je bil pripravljen po receptu nekdanjega požara palače nemškega državnega zbora in ima torej služiti zvestnim političnim in zunanjepolitičnim ciljem.
Neške radio-postaje te domneve kar najbolj ogorčeno zavračajo in zatrjujejo, da jih bodo rezultati preiskave do kraja razkrinkali. Medtem se preiskava nadaljuje v največjem obsegu in razpis posebnih nar grad je povzročil tako poplavo prijav in ovadb da so morale biti ustanovljene posebne koir!^'ie za pregled tega materiala. Mnogo ljr je aretiranih in zaslišujejo se z največjo strogostjo.
»Zgodovina bo odločila«
O zadnjih razgovorih med angleškim veleposlanikom Hendersonom in nemško državno vlado v historičnih dneh med 1. in 3. septembrom smo po navedbah angleške modre knjige na kratko že poročali. Vzporedno s to angleško akcijo je šla francoska akcija, o kateri pa do sedaj podrobnosti še niso bile znane. Francosko akcijo je vodil veleposlanik Coulondre, ki je prišel pred dvema letoma iz Moskve v Berlin in se mu gotovo ni niti sanjalo, da bo ravno on moral napovedati vojno stanje med Nemčijo in Francijo. V »Petit Parisienu« opisuje sedaj bivši njegov berlinski dopisnik o tedanjih usodnih urah naslednje zanimive podrobnosti:
Ob 12. dne 3. septembra je odšel veleposlanik Coulondre v nemški zunanji urad. da izvrši svoje naročilo Sprejel ga je državni podtajnik Weizsacker, ki je izjavil, da sploh ne ve. ali mu more dati kak odgovor Coulondre je nato zahteval, da ga sprejme zunanji minister Ribbentrop, kar se je tudi zgodilo Ribbentrop je veleposlaniku izjavil med drugim, da zaradi tega še ni odgovoril na francosko noto. ker je prišlo vmes Mussolinijevo posredovanje, ki pa je medtem propadlo zaradi angleške
nepopustljivosfcL »Mi smo pravkar,« je nadaljeval Ribbentrop, »odklonili angleški ultimat. Ako Francija smatra, da ima napram Poljski take obveznosti, da mora iti v vojno, potem to samo obžalujem.« Coulondre, ki je želel preciznega odgovora, je nato vprašal, ali more iz tega sklepati, da je nemški odgovor na francoski ultimat negativen. »Da,« je odgovoril Ribbentrop. Francoski veleposlanik je opozoril nato na ogromno odgovornost, ki jo je prevzela nemška vlada pred zgodovino, in je izročil Ribbentropu kratko sporočilo svoje vlade, da se smatra Francija od 17. ure istega dne dalje v vojnem stanju z Nemčijo. Ribbentrop je odgovoril: »Potem bo Francija napadla.« »O tem bo odločila zgodovina,« je pripomnil Coulondre.
S tem je bil zgodovinski razgovor med francoskim veleposlanikom Coulondrom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentro-pom končan. Preden je Coulondre zapustil zunanji urad, je šel še enkrat k državnemu tajniku Weizsackerju, da se poslovi od j njega. Globoko ganjen mu je segel ta v roke. Ze 10 dni nato je padel Weizs§cker-iev sin na poljskem bojišču...
Nova razsvetljava angleških mest
Kakor smo že poročali, so -zgube, kijih je povzročila vojna med civilnim prebivalstvom v Angliji, dosedaj skoraj izključno posledica zatemnitev. V septembru ri blo nič manj kakor 1100 ljudi žrtev raznih prometnih nezgod, do katerih je prišlo večinoma med zatemnitvami, število nesreč je dvakrat večje, kakor število nesreč v septembru 1838. Sedaj v Angliji skrbno proučujejo sredstva in pota za povečanje prometne varnosti med zatemnitvami. Tako so v Liverpoolu uvedli poskuse z ndi-rektno ulično razsvetljavo, ki je že s 30 m višine nevidna, avtomobilistom m pešcem pa kljub temu omogoča, da se gibljejo po ulicah razmeroma varno.
Nova razsvetljava obstoja iz uličnih svetilk z majhno električno žarnico, ki meče svojo svetlobo navzgor proti belo pobarvanemu reflektorju s 50 cm premera. Svetlobni žarki so izrabljeni na ta način le indirektno. Letalci so izjavili, da niso mogli odkriti nobenega svetlobnega žarka, ko so letali tik nad zatemnjenimi ulicami. Liverpoolsk: prebivalci lahko sedaj mirno hodijo svoja pota, ne da bi se jim bilo treba posluževati žepnih svetilk, avtomobili-sti pa lahko vozijo po mestu s povprečno brzino 25 km na uro. Angleško prometno ministrstvo je najbrže že v kratkem uvedlo tako indirektno cestno razsvetljavo v vseh angleških velikih mestih.
Maček v poročilu angleške admiralitete
Upokojitev vzornega šolnika
Med prvimi, ki so bili v času letošnjih počitnic upokojeni, je bil upravitelj II. deške ljudske šole v Ljubljani g. Josip Am-brožič. Rodil se je L 1882. v Velikih Poljanah pri Ribnici na Dolenjskem. Učiteljišče je dovršil v Ljubljani, kjer je maturi ral L 1902. in takoj po maturi dobil mesto provizoričnega učitelja in voditelja v Bušeči vasi in pozneje v Bučki na Dolenjskem. Po usposobljenostnem izpitu L 1904. je bil imenovan za nadučitelja v Čatežu ob Savi. Temeljito izobražen, nadvse vesten, trezen, varčen in marljiv je z dobrim zgledom in s praktičnim poukom vzgajal mladino in odrasle v narodno-za-vedne in umne kmetovalce, obrtnike in delavce. Oprijel se je vsakega prosvetnega in nacionalnega dela z zgledno vztrajnostjo in ljubeznijo, zato pa je bil simpatični kulturni delavec povsod priljubljen in visoko cenjen. Ker so nadrejena šolska oblastva zelo upoštevala njegove zmožnosti, je bil že 1. 1912. premeščen v Ljubljano, kaT je bilo v tistih časih zlasti mladim naprednim učiteljem težko dosegljivo.
V	Ljubljani je bil kot stalni suplent dodeljen II. deški ljudski šoli, po kratki dobi pa imenovan za stalnega učitelja I. deške ljudske šole na Ledini, odkoder se je L 1934. kot upravitelj vrnil na II. deško ljudsko šolo na Cojzovi cesti. Ket je bil znan kot iskren tovariš in vnet zagovornik stanu in šole, se je njegovega prihoda učiteljstvo zelo razveseli'o. BU je prvi upravitelj v Ljubljani, ki je s pomočjo dobrotnikov m mestne občine ustanovil na šoli kuhinjo za siromašne otroke prihajajoče brez zajtrka v šolo. »Najnujnejša dolžnost današnjega časa je, podpreti socialno šibke sloje«, je ponavljal ob vsaki priliki. To ga je tudi spodbujalo, da je neprestano iskal in znal najti vire, kjer je dobil denar za najrevnejše o božiču ali kadarkoli je kak učenec potreboval obleke, obuvala in šolskih potrebščin, dalje za počitniške kolonije, za obnovo šolskega poslopja, inventarja, učil. knjižnice. Da je bil na šoli red, med učiteljstvom in starši pa pravo soglasje, ni potreba posebej poudarjati, saj je imela šola v njem najboljšega zagovornika in zaščitnika.
Četudi se je ves posvetil šoli in vzgoji mladine, si je vendar znal dobiti časa tudi za razno izvenšolsko delo, saj njemu življenje ni bilo praznik, ampak en sam delaven dan. Velika izkustva, ki si jih je pridobil na raznih službenih mestih na deželi in v mestu, so mu bila opora pri njegovem uspešnem udejst 'rovanju v mestnem občinskem svetu, krajevnem šolskem odboru, v učiteljski organizaciji, v narod-nostrokovni zvezi delavstva in drugod.
Sredi septembra je prejel dekret o upokojitvi in pohvalno priznanje za uspešno delo v šoli in zunaj šole. Posebno zahvalo mu je izreklo tudi predsedstvo krajevnega šolskega odbora. Ker je delal in storil več, kakor mu je veleval stan, bi pač zaslužil večjega priznanja. Služboval je 37 let in 17 dni. Od šole in mladine se je poslovil 15. septembra. Poslovilni večer, ki mu ga je priredil učiteljski zbor, je pokazal, kako je bil priljubljen. Lahko rečemo, da je šola z g. Ambrožičem mnogo izgubila, zato pa mu iz vsega srca želimo, da bi uživali svoj zasluženi pokoj mnogo let v zdravju, veselju in zadovoljno6ti.
Mrtvec na Konjiški gori
Celje, 11. novembra
V	nedeljo so krenili 191etni Pavel Gojšnak in njegov brat Martin ter brata Pavel in Avgust Esih, sinovi posestnikov lz Bukovja pri Frankolovem, v graščinske gozdove na Konjiški gori. Pavel Gojšnik je vzel s seboj lovsko puško. V gozdovih so bih do 15., nato pa so se razšli. Ko so se Martin Gojšnik ter Pavel ln Avgust Esih vrnili proti večeru v megli domov, ni bilo Pavla Gojšnika od nikoder. Drugo jutro so ga Sli iskat in so ga iskali več dni, toda zaman.
V	petek se jte Zbralo 39 fantov, M so krenili na Konjiško goro, da poiščejo pogrešanega Paivla Gojšnika. V neki drči so ga končno našli mrtvega. Imel je prestreljeno glavo in je ležal na hrbtu. Pavel Gojšnik je očivfctao zašel v gosti megla na drčo, kjer mu je spodrsnilo in je padel, pri čemer se je njegova puška sprožila in ga je krogla zadela v glavo. Truplo so prenesli na Gojšnikov dom in ga nato položili na frankolskem pokopališča k zadnjemu počitku.
Preosnova avstralske vlade
Cannberra, II. novembra A A. (Reuter). Predsednik Menzies je sporočil, da bo treba izvesti preosnovo avstralske vlade zaradi tega, ker je treba ustanoviti posebna ministrstva za posamezne vrste orožja. Dosedanji minister za narodno obrambo Street bo postal vojni minister, Fayerbay-ron letalski minister, Frederik Struart pa aornwički mkustee.
Doslej se še ni bilo zgodilo, da bi se brzojavke britanske admiralitete bavile z mačko, toda pomorska vojna je tudi mačka angleškega ribiškega parnika »Caldew« zamešala v sodobno zgodovino in njegova usoda je bila skoro tako zamotana, kakor usoda ladje »City of Flint«, s katero sta se cele tedne bavila diplomacija m pomorsko sodstvo štirih držav. Ko je namreč neka nemška podmornica v bližini Far-Oerskih otokov torpediraia angleški ribiški parnik »Caldew«. se je moštvo sicer rešilo v čolne, toda v zmedi in naglici so ljudje na krovu pozabili ladijskega muca Tavvneva. V zadnjem trenutku je nekdo izmed rešenih še enkrat skočil na krov ladje in z velikim naporom rešil ladijskega mačka, čeprav je s tem tvegal življenje. Brodolomce in mačka je nato vzel na krov švedski parnik »Kronprinzessan Margareta«. Preden pa je le-ta dosegel z rešenci švedsko obalo, sta ga ustavila dva nemška rušilca, ki sta odvedla britansko posadko v ujetništvo. Švedski kapitan je Nemcem ponudil tudi mačka, toda ti so odklonili ponudbo in maček je ostal na švedski ladji.
Zdaj pa se je začela zamotana življenjska pot angleškega mačka Tawneya. Kapitan ga ni mogel obdržati na krovu, izkrcati pa ga ni smel zaradi strogih švedskih predpisov o karanteni. Ko je njegov parnik končno pristal v Goteborgu, je kapitan podal poročilo tamošnjemu angleškemu zastopniku in zaprosil navodil, kaj naj ukrene s Tawneyem. Konzularni zastopnik je kapitanu priporočil, naj mačka na obziren način ubije. Tako je bil Tawney po nedolžnem obsojen na smrt in eksekucija bi se bila tudi izvršila, da nista za smrtno obsodbo zvedeli dve Angležinji, zaposleni na konzulatu v Goteburgu. Telefonirali sta kapitanu, naj mačka ne ubije in sta se obvezali, da bosta rade volje prevzeli vse
Odlično naravno zdravlienie
je jesenska kura s »Planinka« zdravilnim čajem, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam namreč potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. 6 do 12 tedensko zdravljenje s »Planinka« čajem deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju, slabem delovanju črevesja, napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju od hemoroidov in pri bolezni jeter. »Planinka« čaj pospešuje apetit. — Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« čaj po din 20 in din 12 Beg. 8. br. 3408-1938
Celuloidni ščit
pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih
SEMENIČ V.
Privoz 13 Ljubljana Tel. 36-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji.
POSTELJNO PERJE
po din 8.—, kemično očiščeno . Din	10.—
čehano in kemično očiščeno . . Din	30.—
na roko čehano ln kem. očiščeno Din	45.—
mešano gosje čehano . • » . Din	55.—
pol puh beli .......Din	95.—
sivi gosji puh.......Din	100.—
beli gosji puh . Din 175, 200, 220,	240.— Vzorce dobite brezplačno pri
H L U n a (4 samo Glavni trg 24, Maribor
j: Slikarji! Pleskarji! f
Strokovni tečaj
od 1. xn. do 1. HL na Bleda
Praktični ln teoretični pouk v vseh panogah podaja na podlagi pridobljene večletne strokovne šolske izobrazbe v inozemstvu in v zvezi z najmodernejšimi zahtevami slikarsko-pleskarske stroke — vodja tečaja g. Jemc Franc, slikarski mojster — Bled.
ZDRUŽENJE OBRTNIKOV NA BLEDU
stroške za prehrano mačka v teku štirih mesecev karantene. Določeno je bilo po en šiling, v našem denarju 12 din, na dan in kapitanu ni ostalo nič drugega, kakor da je sprejel zahtevo obeh Angležinj. Taw-nev je ostal kot odličen »gost« na njegovi ladji. Angleški konzul v Goteborgu je moral svoji vladi podrobno poročati o nesreči angleškega ribiškega parnika ter je v svoji brzojavki omenil tudi usodo Tawne-ya: »ladijski maček rešen in v oskrbi dveh dam konzulata.«
S tem pa mačkova dogodivščina še ni bila končana Neki švedski list je javnosti opisal Tawneyevo usodo, nakar se je z vseh strani sveta oglasilo toliko prijateljev mačk, da je Tawneyu zagotovljeno brezskrbno življenje. Akt o mačku na konzulatu v Goteborgu raste vsak dan in pisarniško osobje že trdi, da nikoli ni imelo obširnejšega akta. Konzulat je med mnogoštevilnimi ponudbami izbral eno. ki se mu je zdela najboljša. Neki angleški konjski trener je ponudil Tawneyu za dosmrtno bivališče svoje obširne hleve. Ker so ti prostori trikrat na teden pod nadzorstvom živinozdravnika, se je konzulat odločil, oddati mačka omenjenemu trenerju. Ravno zaradi tega nadzorstva je bil konzulat mnenja, da oblast ne bo vztrajala na strogem izpolnjevanju karantenskih predpisov in da bodo Ta\vneya morda le lahko v do-glednem času izkrcali.
Konec komunistične
stranke v Švici
Bern, 11. novembra. AA. Švicarska tele-grafična agencija poroča, da se trdovratno širi glas, da bo vodstvo švicarske komunistične stranke na lastno pobudo razpustilo stranko ter priporočilo maloštevilnim preostalim pristašem stranke, naj se pridružijo socialističnim disidentom.
Pomembna južnonemška specijalna tovarna strojev za pralnice in desin-fekcijskih aparatov IŠČE pri oblast-vih dobro vpeljanega
zastopnika
za Hrvatsko. — Ponudbe pod A. L. 7799 na ALA Anzeigen A. G. — Munchen 2.
Post?i»o pene i«
A«' Marib°r, AleW„.
in p u]|
eno •Aleksandrova 15
SCHMEIDEft
I ZAGPEB. N1KOLICEVAIO
Pomanjkanja in podražitve
inozemskega goriva se ne boji, tisti ki ima
Peč ZEPH1R
za trajno kurjenje z
d r v m i
Zahtevajte brezplačni prospekt od tovarne
ZEPHIR d. d., Beograd
Poštni predal 750
SAMOPRODAJA: v Ljubljani: Venceslav Breznik, v Celju: D. Rakusch, v Mariboru: Pinter in Lenard, v Ptuju: Anton Brenčič, v Brežicah: Loschnigg in Schmid.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga in mamica, gospa
IDA BLEYER
roj. SUZPANEK
danes ob 5. zjutraj v 31. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, po kratkem, mučnem trpljenju, Bogu vdano zaspala.
Pogreb plemenite in blage pokojnice bo v ponedeljek 13. novembra ob 4. popoldne na okoliškem pokopališču v Celju.
LUCE, CELJE, 11. novembra 1939.
Užaloščeni H1NKO BLETER, soprog
Zane Grejr:	7
Zakon zapada
Roman
»To pa, to.«
»Na žalost ste hodili proti severu namesto proti vzhodu. Pot do Saundersa si sicer lahko prihranite — slučajno poznam Blooma, njegovega delovodjo, in vem, da zdaj ne najema ljudi.«
»Dandanes je res prekleto težko dobiti delo,« je menil tujec in globoko vzdihnil, »posebno pa človeku, ki je služil.«
»V vojski ste bili?«
»Ne, pri mornariški pehoti.«
»Med vojno?«
»Kakopak! Pri Chateau-Thierryju sem se boril, in zdaj me hvaležna domovina pušča, da crkavam.
»Nu, slišite, prijatelj — tukaj v Tontski krajini gotovo najdete delo, če le vobče kaj znate.«
Tujec mu na te besede ni privoščil odgovora, tako da je pomenek obtičal.
Kmalu sta bila na cesti, ki se je ob njenem koncu pokazal Ryson. Namesto farm so zdaj ležale na desni in levi hišice z vrtovi, cesta je postajala čedalje širja, hiše večje — nekaj konj je bilo videti, nekje se je pasel osel, psi so se klatili okrog, samo človeka ni bilo nikjer.
Potem se je cesta razširila v nekakšen trg — kup avtomobilskih razbitin je kazal, kje je bila garaža, ki je prejšnje čase očividno nosila naslov kovačnice. Pred njo je Cal ustavil, ne brez čuvstva olajšanja in hvaležnosti za čudovito srečno vožnjo, posebno, ker se je spomnil besed nekega mehanika, ko je zadnjič odpeljal odtod. »Glavo stavim,« je bil rekel režečemu se tovarišu, »da tega starega mlina za kavo ne bomo več videli!«
»Ali hočete obedovati z menoj?« je Cal vprašal svojega molčečnega spremljevalca.
»Kaj ne bi hotel!« je odvrnil ta. »Seveda le, če boste sami trpeli vse troške razen za pogovor.«
»Veselilo me bo! Zdaj je sicer še prezgodaj — počakajte me v gostilni — tamle, v tisti sivi hiši.«
»Precej se zasidram — Upam, da bo kmalu zvonilo k obedu,« je rekel tujec, pobral svojo culo in oddrsal v naznačeno smer.
»Kje ste iztaknili tega kopitljača?« je vprašal neki uslužbenec, ki je stopil iz garaže in ves pre-paden pogledal za dolginom.
»Če bi ga s prekljami podprl, bi bil kar dober za strašilo,« je menil drugi.
»Spotoma sem ga naložil,« je smehoma odvrnil Cal.
»Aaa, tedaj je nemara on krmaril vašo vegasto cizo?« je vprašal prvi, kažoč na častitljivega rodbinskega Forda.
»Kaj pa mislite,to delam sam! Niti ene nezgode nisem imel s svojim vozom,« je Cal ponosno odvrnil.
»Vozom? Saj to ni voz — mlin za kavo je, z rja-sto mlekarsko ročko namesto stroja.«
Cal je zapustil—grdo obrekovani avtomobil in krenil proti veliki, skednju podobni blagovnici, kjer je bila tudi pošta, da bi najprej opravil naročila Thuvmanovih žensk.
Vestno izbiranje vseh neštetih malenkosti je bilo zanj zamudno in tudi precej težko, tako da je ob tem poslu docela pozabil gosta. Sele ko je nakladal zsvoje na voz, se mu je skrčilo srce ob misli, da pušča siromaka toliko časa samega. Hitro je stekel h gostinli; sestradanca, ki se očividno ni upa' sam vanjo, je našel že pred vrati.
»Nikar ne zamerite, da prihajam tako pozno, strašno mnogo opravkov sem imel,« je ljubeznivo "ptel Cal ter ga porinil naprej v izbo.
Še preden je minilo naslednje pol ure, se je Cal prepričal, da utegne imeti dobro dejanje ne'le za tistega, ki sprejema, ampak tudi za tistega, ki daje, zelo koristne posledice.
Najprej sta molče obedovala. Cal, ki je bil zrasel med cowboyi, je pomnil na tem področju že nekatero veliko dejanje, a kaj takšnega se mu skoraj ne bi bilo zdelo mogoče. Ko si je tujec uto-lažil lakoto, se mu je Cal, ki ga je čedalje sočut-
neje opazoval pri njegovem poslu, predstavil.
»Jaz sem Cal Thurman,« je reekl, »in vi?«
»Tuck Merry,« je bil odgovor.
»Tuck? To je čudno krstno ime, nikoli ga Se nisem slišal.«
»Saj tudi ni krstno ime, krščen sem za Tadeja — Tuck je moj vzdevek iz mornariških let, ker imam tako močan, kratek udarec.«
Merry je pri tem muzaje se pokazal mogočne pesti.
»A, boksati se znate?« je z zanimanjem vprašal Cal.
»Menda se znam — mnogo let sem bil ' učitelj boksanja, že prej in tudi pri mornarici.«
»Kaj pravite? In zdaj iščete kakršnega koli
posla?«
»Da — že precej časa,« je rekel Merry in vzdihnil.
»Pa ste tudi dovolj zdravi in močni, da morete delati?« je malce nejeverno vprašal Cal. »Na oko bi človek sodil, da se utegnete vsak trenutek pre-
lon.iti.«
»Malce na nič sem res prišel,« je z nasmeškom odvrnil Merry, »a samo še dva, tri obede po temle vzorcu, pa bom spet v stari formi. Takisto kakor vi, je govoril z menoj tudi Jack Dempsey, in prav ta je pozneje doživel nekateri čudež z menoj.«
»Kaj — svetovnega mojstra poznate?« je vzkliknil Cal.
»Seveda ga poznam, saj sem bil dovolj Saša njegov partner pri treningu in gotovo tisti, ki ga je najtežje premagal.«
»Gromska strela, to je pa imenitno!« je navdušeno vzkliknil Cal in udaril s pestjo ob mizo. »Bog me, Tuck, čedalje bolj ste mi všeč.«
»To je prvo veselje, ki sem ga doživel zadnje čase.«
»Priskrbim vam službo z dvema dolarjema na dan in vso oskrbo,« je planil Cal, ves zasopel od razburjenja. »Imenitno hrano in toliko, kolikor je le pospravite — na ranču mojega očeta. Kadar do dobrega spoznate našo Tontsko krajino, sploh ne boste več hoteli odtod, tako vam pravim. SSasoma
si prihranite nekaj denarja in zorjete svojih šestdeset juter, pa boste lepega dne sami rančar — zapomnite si!«
»Nikar mi preveč ne obljubljajte, mladi človek — zadovoljen liom že, če bo zaslužka toliko, da mi ne bo treba stradati.«
»Moj oče ima namreč tudi žago, in žaganje našim cowboyem ne diši. A vendar je kaj preprosto, lahko delo, ki vam pušča več ko dovolj časa, da lahko kdaj pa kdaj pojašete z nami na lov. Dam vam enega izmed naših konj — saj jih imamo več ko sto. Torej Tuck, stvar je sklenjena, če mi storite majhno uslugo.«
Tuck Merry mu je pomolil svojo velikansko roko.
»Ni je stvari, ki je s tem pogojem ne bi storil za vas,« je skoraj slovesno dejal.
»Prvič ne smete povedati živi duši, kako ste prišli do vzdevka Tuck in da ste bili Dempseyev partner pri treningu.«
»Velja — v najhujšem primeru lahko rečem, da me spomin zapušča.«
»Imam namreč dva brata in sedem bratrancev, ki so vsi starejši in močnejši od mene,« je Cal vneto nadaljeval, »in ti me venomer dražiio, ker nisem pri naših pretepih še nobenega izmed njih nabil — zato bi rad, da me naučite boksanja.«
»Se zgodi — dva para boksaških rokavic ravno še imam tu v svežnju. Se kaj?«
»Da!« je rekel Cal in globoko zasopel. »Med nami Thurmani in med cowboyi našega soseda Saundersa so polomi na dnevnem redu — in zelo ljubeznivo bi bilo, če bi katerega teh dedcev, posebno pa delovodjo Blooma, o priliki korenito na-klestili.«
»To je sicer jako častna, a tudi zelo nevarna naloga, mladi prijatelj, kajti slišal sem, da imajo ti gospodje takoj samokres v roki.«
»To nič ne de,« je Cal živahno oporekel, »če bi se zgodilo kaj takega, vam je treba samo reči: 'Kakor vidite, nimam orožja pri sebi, in če ste gentle-man, izvolite tudi vi odložiti svoj pihalnik' — pa bo vsak cowboy storil takisto.
Radi izrednih prilik, ki so vladale v zadnjem času, je sokolsko društvo v Slovenjem Gradcu preložilo efektno loterijo, za katero je bilo določeno žrebanje 29. oktobra t. 1. nepreklicno na 31. decembra 1939 ob 13. uri v Sokolskem domu.
Sskolsko društvo Slovenj Gradec priredi nepreklicno 31. decembra 1939 prvo veliko efektno loterijo
katere glavni dobitki so: avto (štirisedežna DKW limuzina), tovarniško novo, motorno kolo, šivalni stroj, moderna spalnica, kuhinjska oprema, moško in žensko kolo, plug, foto aparat, fino volneno blago za moško obleko. Razen tega še veliko število krasnih
dobitkov. Cena srečki je samo 5 dinarjev. Srečke se dobijo pri sokolskih društvih in v vseh trafikah dravske banovine. Na željo posameznikov pošlje Sokolsko društvo Slovenjgradec srečke tudi po pošti. Ker je srečk le še malo na zalogi, Vas vabimo, da pridno sežete po njih.
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GEITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI	<
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
>
glavno zastopstvo za dravsko banovino
ANT. BREMEC
CELJE, Miklošičeva 2 - tel. 202
Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobit« znaten popust.
NAJNOVEJI OTROŠKI VOZIČKI
MOTORJI >*
N
TRICIKLI 2
a
ŠIV. STROJI >
IGRAČNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI
TRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki franko.
KOLESA
Frikcijsko in ekscenter PREŠO,
večjo in manjšo — v dobrem stanju KUPIMO. Ponudbe na Propagando, a. d., Beograd, poštni pret. 409 pod »1220«.
POZOR!
Kljub povišanju cen na surovine, dobite še vedno priznano, najmodernejšo
OTOMANO
za DIN 360.— pri E. ZAKRAJŠEK.
Ljubljana,
Miklošičeva 34.
Sveže najfinejše norveško
ribfe olfe
lz lekarne dr. G PiCCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ir slabotnim osebam
1.	Veridicus:
Pater Kajetan
Roman o ustnih oisanih in tiskanih virih. 1924. 187. str.
2.James	Oliver Corwood:
Onkraj pragozda
Roman. 1925. 129 str.
3.	Gustave le Rouge:
Misterija
Roman. 1925. 177 str.
4.	Oevre Richter Frich:
R&eča megla
Roman. 1926. 106 str.
5.	Rene la Bruyere:
Hektorjev meč
Roman. 1926. 80 str.
6.	J. O. Corwood:
Lov za ženo
Roman. 1927. 194 str. 9. E. G. Seliger — Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega jugoslovena. 1927. 291 str.
10. Philips Oppenheim:
Milijonar brez denarja
Roman. 1927. 12 str.
1L Zane Grey:
Železna cesta
Roman. 1929. 219 str.
12.	Stanley Weyman:
Rdeča kokarda
Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str.
13.	Sinclair — Gluck:
Zlati panter Roman. 1928.
14.	Marcel Priollet:
Seržant Diavolo Roman. 1929. 344 str.
15.	Emerson Hough:
Možje
Roman. 1930. 210 str.
16.	Donald Keynhoe:
Gusar v oblakih
Letalski roman. 1930. 130. str.
17.	Artur Bernede:
Pustolovski roman. 1930.
18.	Staroslav:
Gostilne v stari LJubljani
19.	Melik:
Do Bitolja in Ohrida
Znani SALVAT CAJ proti žolčniro Ramenom ln boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku 1 Lekarna pri Sv. Ivanu. Za-Igreb, Kaptol 17. — Zastonj i pošljemo prospekte o zdrav-' ljenju. ' '
O, s.8. bt. 27870-1936 Ha 3487
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule
»HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilui 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pUul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS pilule! Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. tcem la-Doratorij »VIS-VISIT« Zagreb, Langov trg 3. _Ogl. reg S. br. 5646-38
GLOB S KO ZNIŽANE CENE SO SLEDEČE:
Upravniitvu „ Jutra"
v Ljubljani
Podpisani naročam sledeče knjige:
(navedite samo številke knjig) ........
Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov: ......••••
knjiga din l/o.—
Skupina 5 knjig po poljubni
Skupina lo knjig po poljubni din so.-
SE BRATI
pa vam bo vs?>'< nrosti čas, ki ga boste preživeli ob knjigi, v srečo, Izobrazbo !n zabavo. Poleg telesnega odpočitka si boste okrepili tudi duha ter si širili obzorje na najprijetnejši način.
OLAJŠAMO VSEM NEIMOVITIM SLOJEM NABAVO NAJBOLJ ZANIMIVIH KNJIG
s tako globokim znižanjem cen, da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljajo znižane cene samo za Miklavžev in božični nakup. Od L januarja dalje pa bodo veljale zopet običajne prodajne cene.
Na razpolago so naslednje knjige:
PODALJŠAJ
ŽIVLJENJE!
Življenje moremo podaljšati, bo lečlne prepreči«, bolezni ozdraviti, slabotne ojačltl nestalne učvrstiti
ln nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsaki bolezni t Oslabljenje «vcev, potrtost, lagu-ba dobrth prijateljev ali svojih bilžnjin, razočaranje, stran pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravniki So poti, fci Te morejo covestl io dobrega razpoloženja, oitvitl Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot Je pa opisana v razpravi, ki Jo more vsakdo, ki Jo zantevft dobiti takoj ta povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižici Je raztolmačeno, kako morete v kratkem času ln brez ovire med delom ojacitl živce ln mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost. raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloSenJe za delo ln nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Poštno zbirališče:
'Ernest Pasternack, Berlin S. O«
Michaelkirchplatz 13, Abt. 87
Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
? &W\

STRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker Je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
m mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
Ljudem dela je vedno na umu vprašanje: Kako ostanem svež in prožen in kako naj povečam svojo delavno sposobnost? Dokazano je, da se z rednim zračenjem z »višinskim solncem« — original Hanau — živci razbremenijo, da se delo lažje opravlja ter doseže okrepitev. Poleg tega pa učinkuje zračenje z višinskim solncem kakor nekaj dni dopusta, kar je združeno z zdravo, svežo barvo kože, z novo delovno močjo in veseljem do življenja. Športnikom pomaga to zračenje do pomembnih uspehov.
Za človeka poklica je redno zračenje z višinskim solncem povelje njegovega razuma, kajti dolgo pomanjkanje solnca in svetlobe ograža zdravje ter privede do predčasne izčrpanosti. Izdatek, ki služi zdravju, bi moral zaradi tega imeti prednost pred vsem drugim. Zračenje traja samo 3 do 5 minut! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro štev. 843 s 40 stranmi od:
Jugoslovensko
Siemens A. D.
Beograd, Kralja Aleksandra 8
Zagreb, Bogoviče-va ulica 1
Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a
Jugoslovensko AEG
Beograd, Brankova ulica 30
AEG Union,
Jugoslavensko d. d.
Zagreb, Karadžiče-va ulica 1
Ljubljana, Livarska ulica 6
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje!
VAŠEZDMVJEJE ODVISNO TUDI OD DOBRE OBUTVE
78155—657 Elegantne ženske galoše z ojačenimi robovi za čevlje s srednjo peto. Prilegajo se dobro na vsak čevelj.
5461—44660
Otroški visoki čeveljčki iz rjavega mehkega usnja, široke oblike. V njih se otrokova noga najboljše počuti te razvija.
98157—652 Kadar dežuje, tedaj potrebujete te gumijaste galoše. Imeli boste suhe noge, obvarovali se boste prehlada in Vas dom bo ostal čist.
38152-651 Otroške gumijaste galoše, posebno potrebne šolskim otrokom, da tndi v mokrem vremenu pridejo v šolo S suhimi in čistimi nogan
3805—4644
Lepi okusni domači čevlji iz žameta, podloženi z licem, z usnjenimi podplati in nizkim petami. Posebno lahki.
____- «4658
Udobni čevlji za deklice iz črnega telečjega boksa. Prednji del je po sredi prešit in okrašen z luknjicami. Izdelujemo jih v rjavi barvi.
38732—613
Visoki otroški lakirani' čeveljčki iz gumija. Praktični, dobri za deževne dneve, ker ne prepuščajo vode.
7225—44	_
Kupite te tople to ndobne	iz filea,
Id imajo debel filcast vmesni podplat in usnjen podplat. Noge boste imeli tople in obvarovali se boste prehlada.
2927—44622
Moški čevlji iz če ni ©ga ali rjavega boksa, široke oblike, z usnjenimi podplati in petami. Solidni in dolgotrajni.
9629—67751 Moderni moški, bogato okrašeni čevlji, iz černega ali rjavega boksa, derbi fazone, z usnjenimi na okvir prišitiini podplati in širokimi usnje-nuni petami.
2606—64129 Posebno udobni čevlji iz finega boksa, nad nartom okrašeni z okusnim jezikom. Pristojajo dobro na vsak kostum.
97977—675 Novi model gnmjastih Škornjev z ojače-nimi gotenicami in s posebnimi ojačenimi gumijastimi podplati.
Oglejte si čevlje, ki jih poljedelci in delavci najbolj cenijo. Mastna kravina in nepremočljivi gumijasti podplati so najboljša garancija za njih trpežnost.
POHIŠTVO
moderno in v slogu
Stalna zaloga pohištva za vsako stanovanje Najstarejša tovarna pohištva
ZALOKAR ANTON
St. VID NAD LJUBLJANO
mimnmiiiiiiimflHtnimufHimnMiHimiHimiimiMiimmiitiim^
Krajevne zastopnike
»immtrniHimiiiiimiiiimiuiniiiiiiiifiriiiiniMiii
solidne in marljive išče star renomiran denarni zavod. — Ponudbe na »Propagando« d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, poštni predal 472 pod »Št. 4245«.	11255
iiNiiinitimiiitiiiutiniiuiiiimiiiiiitiiiHiniiimiHNiiiniuH>miHn
iiiMuiiiuniiiin
Potrebujemo več
ORODJARJEV,
2ELEZOSTRU6ARJEV
in ELEKTROVARILCEV
Ponudbe poslati na FEROLIM — VINKOVCL
Razglas.
Sresko načelstvo v Ljubljani bo oddale potom javne ustne dražbe v zakup za dobo 12 let lovišče Medvode v soboto dne 25. novembra 1939 s pričetkom ob 8. uri dopoldne. Dražba se vrši v sobi št. 9 sre-skega načelstva v Ljubljani, Hrenova ul. št. 11.
Lovišče Medvode meri okoli 4146 ha. Zakupna doba traja 12 let in sicer od 1. aprila 1940 do 31. marca 1952. Izklicna cena znaša din 6.700.
Pred dražbo mora vsak dražitelj dokazati, da je v posesti veljavne lovske karte za tekoče leto in mora položiti v gotovini vadlj v višini izklicne cene. Kdor hoče dražiti za drugega, mora vodji dražbe predložiti pravilno pooblastilo, kolkovano po predpisih. Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled pri s reškem načelstvu v Ljubljani ob običajnih uradnih urah.
Ako bi dražba lovišča pri navedeni izklicni ceni ne uspela, se bo vršila dne 4. decembra 1939 v ponedeljek ob 9. uri dopoldne v istem prostoru ob istih pogojih ponovna javna dražba.
Občina MEDVODE
ce ste se prehladill
poskusite z masažo
z D I A N A
francoskim vinskim žganjem!
Pri močnem prehladu je najvažnejše povzročiti jako potenje Cirkulacija krvi mora biti močna, a to najbolje dosežete z masažo z DIANA francoskim vinskim žganjem. — Sestavni deli DIANA francoskega vinskega žganja učinkujejo izredno in pospešujejo v"iacijo krvi, kar povzroča obilno potenje
NAROČILA ZA BOŽIČ
katera se mprajo šele izgotoviti, se že sedaj sprejemajo
WEKA MARIBOR — ALEKSANDROVA 1$
Pri nas najdete praktična darila za Vaše stanovanje.
Vse, kar darujete Vašemu stanovanju, razveseli vso vašo družino.
Lepo pohištvo iz vseh zaželjenih vrst lesa.
Moderno pohištvo za kuhinjo, pomivalne mize z email posodo.
Dobro tapeciran fotelj ali naš patentiran kauč, na katerem se ugodno sedi in prijetno spi.
Posteljnina: perje, puhnate odeje, odeje iz kamelje dlake, volnene odeje
Preproge v vseh velikostih in vrstah. Perzijske preproge v najboljših kvalitetah.
Tovarnlika razpredala
motornih kolesi
VSAK DAN dokler traja zaloga, se bodo prodajala motorna kolesa 2QO ccm ARDIE v javnem skladišču špedicije Tur k v Ljubljani, Kotnikova ulica 12 in to po izredno znižani tovarniški ceni Din 5^80.— v gotovini
—*——————.--- -
Urejuje Davorin Bavljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virani, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tjakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Aiojz Novak. — Vsi v Ljubljani