Kako smo gospodarili v letu 1974
KONEC LETA JE CAS, KO SE OZIRAMO NAZAJ IN SKUŠAMO ZBRATI TER PREGLEDATI DELO, KI SMO GA OPRAVILI V PRETEKLEM LETU, ISTOČASNO PA IMAMO MISLI UPRTE NAPREJ,
kaj nam bo prineslo prihodnje leto, kako bomo delali IN kako živeli
NOVE OBLIKE SAMOUPRAVNEGA POVEZOVANJA
Najprej bom skušal na kratko preleteti delo v letošnjem letu in se ustaviti ob tistih dogodkih, ki so dali določen pečat našemu delu in življenju v Brestu. Vsako poslovno leto ima svoje posebnosti, vedno nam prinaša obilico novosti. Nedvomno sta letošnjemu letu dala največjo pomembnost sprejetje novih ustav SFRJ in SRS ter njuna konkretizacija v našem podjetju. Zdaj bo naokoli leto dni, odkar smo konstituirali TOZD, kar je bil šele začetek spreminjanja samoupravnih odnosov znotraj podjetja. Pot, ki smo jo opravili v tej smeri, prav gotovo ni končana, ostalo je še, da mnogo postorimo tudi v prihodnjem letu. Upal bi si sicer postaviti oceno, da so novi
odnosi dobro zaživeli, da pa se nismo vedno dobro pripravili na vse nove momente, ki so nastopili.
Z uspelim referendumom smo pristopili tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela (kratko SOZD) Slovenijales. To pomeni, da smo se odločili za širšo povezavo v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru. A ne le to, menim, da se bomo laže vključevali tudi v mednarodno delitev dela, saj je prav gotovo večja možnost za uspeh v sklopu večje grupacije. Ciljev, ki smo si jih zadali ob podpisu samoupravnega sporazuma za pristop v SOZD, nismo dosegli, vendar sodim, da smo v precejšnji meri konstruktivno delovali, da bi bilo možno v prihodnjem letu doseči več. Osebno menim, da
nas tu čakajo naj večje naloge v prihodnjem letu, saj bo dokončno konstituiranje SOZD Slovenijales z vsemi spremembami, ki bodo dane v javno razpravo že v januarju prihodnjega leta, šele pravi začetek dela in življenja v Slovenijalesu.
Poleg spreminjanja notranjih samoupravnih odnosov je letos preveval duh nove ustave celotno družbenopolitično področje. Delegatski sistem, nova oblika povezovanja interesov proizvajalcev in družbenopolitičnih skupnosti, oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti, skratka, novih družbenoekonomskih odnosov v naši družbi, vse to je terjalo od nas vseh razumevanje novih odnosov in aktivno sodelovanje ali njihovo konkretizacijo. To je terjalo od vseh nas tudi maksimalne napore, kar pa velja tudi za prihodnje leto.
PERSPEKTIVE — NOVE NALOŽBE
V poslovnem pogledu je letošnje leto terjalo velike napore
nas vseh. Sredi leta so stekla dela na novi tovarni ivernih plošč v Podskrajniku. O pomenu same investicije se ob tej priložnosti ne bi zadrževal, saj je bilo o tem že veliko povedanega. Naloga, ki smo si jo zadali, je prav gotovo velika in mi vsi tudi veliko pričakujemo od te naložbe. Poudariti pa moramo, da naloga še ni opravljena, da nas čaka še mnogo naporov in prav gotovo tudi samoodpovedovanja, saj imamo veliko potreb in želja tudi v obstoječih proizvodnih kapacitetah. Le-te pa bomo morali uskladiti z možnostmi, predvsem v naslednjih dveh letih, ko bomo finančno najobl j obremenjeni z vlaga-ganjem v novo tovarno iveric.
Letos smo se lotili tudi gradnje nove žagalnice v Starem trgu, ki bo predvidoma končana oktobra prihodnjega leta. Vzporedno z gradnjo nove žagalnice potekajo tudi dela na novem mehaniziranem skladišču hlodovine, ki ga gradi Gozdno gospodarstvo Postojna v smislu dogovora med gozdarstvom in lesno industrijo
! /
"\ v *
y ->:■ -
i y
' Lr;; > .g ,.(■
ir ■ ;/ yr'M:
'	-N
V -.'jf' . t jt - :	:■
StetM v novem letu!
Ob — čeprav navideznem — prelomu nekih časovnih obdobij, ob izteku starega leta, velja trenutek zastati, se ozreti vase, pretehtati, kaj smo ustvarili in kje smo delali napake, ter se zamisliti, kako bomo delali v prihodnje.
Tako običajno stori slehernik zase, z.a svoje ožje življenjsko okolje, pa tudi za širšo družbeno skupnost, katere neločljivi del je, in ki sooblikuje njeno podobo in odnose v njej.
Nedvomno je bilo leto, ki se izteka, tudi za Brestovo gospodarjenje uspešno in ustvarjalno, čeprav je bilo v njem tudi trših preizkušenj in iskarnj. Predvsem velja poudariti velika prizadevanja za čim uspešnejše gospodarjenje in večjo produktivnost, pa tudi skrb za delovnega človeka — njegov družbeni standard in socialno varnost.
Skladno s splošnimi gospodarskimi prizadevanji za povezovanje proizvodnje in trgovine smo se tudi mi povezali v veliko gospodarsko organizacijo. Vse, kar je ob združitvi ostalo še nedorečenega in nedodelanega, bo obsegalo splet pomembnih nalog za prihodnje.
Nedvomno bo ostalo letošnje leto v Brestovi zgodovini tudi pomemben mejnik v dograjevanju in poglabljanju samoupravnih odnosov. Delovni ljudje so se organizirali v temeljne organizacije združenega dela, ki so že povsem zaživele in predstavljajo temeljne kamne našega gospodarjenja. Prav tako se prek svojih delegatov tvorno vključujejo tudi v ostale samoupravne skupnosti. Seveda ostane tudi ob tem še mnogo zahtevnih nalog: povsem bo potrebno dodelati to, kar smo zastavili.
Vsaj delček razgibanega gospodarskega in samoupravnega dogajanja smo vam poskušali sleherni mesec približati z našim glasilom.
Zavedali smo se, da pomeni temeljito informiranje osnovo za samoupravno osveščanje. Če nismo v tem povsem uspeli, nismo krivi samo mi, saj se moramo zavedati, da podobo glasila sooblikujemo vsi. Na njegovih straneh se je letos zvrstilo zares veliko število sodelavcev; naj ob tej priložnosti velja zahvala vsem, ki so sodelovali in utrip življenja prelili v vrstice. Želeti je le, da bi takšno sodelovanje ostalo živo in tvorno tudi v prihodnje. Le tako bo Brestov obzornik postal neločljiv del nas, naših uspehov, želja in hotenj.
Za konec še to: tudi letos smo se potrudili in za novoletno številko pripravili še zabavno prilogo, tokrat (v duhu časa in našega razvoja) NOVOLETNI SOZDOVNIK. V njem smo se dotaknili tudi naših slabosti, vendar z najboljšo željo, da bi se jih ovedli in bi jih bilo vse manj.
Vsem Brestovcem in ostalim občanom iz srca želimo srečno in ustvarjalno leto 1975!	UREDNIK
v notranjsko-kraški regiji za območje gozdnega gospodarstva Postojna ter Bresta, Lesonita in Javorja. Cilj dogovarjanja je bi-
la uskladitev razvojnih programov, kar je tudi skoraj v celoti opravljeno. Prvi rezultati dogovarjanja sta dve mehanizirani skladišči za celotno območje gozdnega gospodarstva, in sicer v Pivki in v Starem trgu. Skladišče v Pivki že obratuje, v Starem trgu pa naj bi pričelo obratovati vzporedno z novo žagalni-co, kar bo prav gotovo velika pridobitev Bresta v prihodnjem letu.
Smo tik pred tem, da končamo z gradnjo novega skladišča gotovih izdelkov v Podskrajniku v izmeri 10.000 kvadratnih metrov, kar nam bo v veliki meri olajšalo stisko s prostorom in rešilo organizacijske težave pri odpremi blaga, hitrejšem reševanju reklamacij — skratka, boljši servis do naših kupcev.
PROBLEMATIKA
PROIZVODNJE
Naše poslovno delovanje je bilo seveda usmerjeno v več smeri. Letos smo se lotili tudi nove metode študija in vrednotenja dela na delovnem mestu, tako imenovanega Work Factorja. Prehod na novo metodo je bil v TOZD TP Cerknica in je že po nekaj mesecih dela po novi metodi vidno, da je bila odločitev pravilna. Začetno mentorsko delo so opravili strokovnjaki Iskra avtomatike, kasnejše uvajanje in študij pa je že prevzela naša ekipa strokovnih delavcev, ki delo nadaljuje v drugih TOZD in v prihodnjem letu lahko pričakujemo nove rezultate, saj bo metoda uvedena vsaj v naslednji dve temeljni organizaciji združenega dela.
Sami ste lahko opazili, da je bil posebno v drugem polletju proizvodni asortiment precej spre-(Konec na 2. strani)
Kako smo gospodarili v 1974
(Nadaljevanje s 1. strani) men jen, ali bolje, skoraj v celoti spremenjen. Spremembe so povzročile ponekod tržne zahteve, več pa je bilo sprememb zaradi administrativnega urejanja cen na domačem trgu, kjer smo beležili nenormalen porast cen surovinam in repromaterialom, medtem ko so bili naši izdelki zamrznjeni. Ob analizi smo ugotovili, da izdelujemo večino naših izdelkov s precejšnjo izgubo, tudi do 30 odstotkov. Edina zakonita pot, ki nam je bila na razpolago, je bila sprememba proizvodnega programa, nekje z večjimi spremembami, nekje z manjšimi. Ugotoviti moram, da pri vseh spremembah nismo imeli »sreče«, saj smo tudi konjunktur-ne izdelke spremenili in prišli nekje na boljše, nekje pa tudi na slabše, saj je padlo povpraševanje po nekaterih izdelkih (kuhinje, sedežne garniture). Odmrznitev cen za pohištvo, ki je prišla konec leta, je bila za nas prepozna in je ne mislimo izkoriščati za novo povečevanje cen, je pa to prav gotovo najboljša rešitev, saj ob takem izhodišču ostanejo proizvodni programi dalj časa v proizvodnji, vsaj do svoje tržne kulminacije, ne pa, da smo prisiljeni spreminjati programe vsako leto, in sicer brez tržnih vplivov. Take spremembe v proizvodnji pa povzročajo tudi nove stroške, ki jih moramo vkalkulirati v nov izdelek (propaganda, desortiranost starih programov, za kompletiranje so potrebne mini serije ipd.).
TRŽNA GIBANJA
Gibanje proizvodnje je tesno povezano s tržnimi gibanji doma in v svetu. Letos lahko ugotovimo, da je na domačem trgu vladala določena visoka konjunktura, kar velja predvsem v prvem polletju. Žal moramo poudariti, da je istočasno upadala naša konkurenčna sposobnost na zunanjih tržiščih in prodaja ni potekala v enaki dinamiki kot doma. Čeprav bo letni plan izvoza v celoti realiziran in nekaj presežen, nam je bilo že ob sprejemanju plana jasno, da v tem trenutku nimamo večjih možnosti. Konjunktura na domačem tržišču nam je sicer omogočila, da smo vseeno lahko precej optimalno izkoriščali naše kapacitete, saj je proizvodnja v precejšnjem vzponu v primerjavi s preteklim letom, prav tako tudi prodaja
1973	1974
proizvodnja	100	152
prodaja	100	154
dohodek	100	124
ostanek dohodka	100	200
Za realno sliko prikaza bi moral izluščiti vpliv cen, ki ga ocenjujemo, da je znašal okoli 15
odstotkov. Kljub temu lahko rečemo, da so rezultati ugodni. Primerjava z letom 1973 tudi ni povsem realna, ker je bilo leto 1973 precej slabo in so bili doseženi razmeroma skromni rezultati. Letošnji rezultati našega poslovanja so tudi nekoliko na poprečjem celotne panoge v Sloveniji.
OSEBNI DOHODKI IN DRUŽBENI STANDARD
Analogno rezultatom proizvodnje so narasli tudi osebni dohodki, in sicer več kot je bilo s planom predvideno. Plan je predvideval 15 odstotno povečanje osebnih dohodkov, doseženo pa je za 25 odstotkov večje poprečje kot leta 1973. Iz tega sicer izhaja, da smo uspeli obdržati realni standard na enaki ravni kot prejšnje leto, če računamo povečanje življenjskih stroškov, ki se je tudi gibalo nekje krog 25 odstotkov.
Če smo uspeli zadržati osebni standard na enaki ravni kot leto poprej, pa tega ne moremo trditi v vseh pogledih za družbeni standard. Predvsem mislim na rekreacijo in stanovanjsko gradnjo, ki sta bili nezadovoljivi. Mislim, da se bo treba v obliki združevanja sredstev ali v SOZD ali v okviru občine, lotiti načrtne gradnje rekreacijskih objektov v naslednjih letih.
Sredstva za stanovanjsko gradnjo očitno zaradi inflacije upadajo, so pa tu še neizkoriščena sredstva (20 odstotkov), ki jih obvezno vežemo pri poslovni banki in so ostala v okviru občine neizkoriščena, kar se nam ne bi smelo ponoviti v prihodnjem letu.
KAJ PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Vsaka ocena v tej smeri je precej tvegana, zato bom poudaril samo nekatere glavne elemente. Plan za prihodnje leto, ki je v zaključni fazi priprav, izhaja iz naših proizvodnih možnosti, zato lahko rečem, da je precej optimističen. Ali bomo uspeli plasirati vse, kar planiramo, ob tem pa mislim, da prihajajo naj večje težave. Konkurenčnost na zunanjih tržiščih nam ni v porastu; le s težavo se držimo na pridobljenih pozicijah, kar sicer ne pomeni, da ne poskušamo osvajati novih pozicij in novih programov (nov program za ZDA v TP Cerknica in širitev asortimenta za Skandinavijo), vendar veliko več, kot je predvideno z družbenim planom (10 odstotno povečanje fizičnega izvoza) pa verjetno ne bomo uspeli realizirati.
Kakšen bo položaj na domačem tržišču? širša ocena je, da bo prihodnje leto položaj izred-
no težak, da bo svetovna recesija (kriza) z zakasnitvijo učinkovala tudi pri nas.
Takšna in podobna ocenjevanja imajo svojo realno podlago v tržnih gibanjih v tujini pa tudi doma. Potrebno bo veliko napora, da bomo realizirali postavljene naloge. Treba bo z vso resnostjo odkrivati naše rezerve, kar največ pozornosti posvetiti stroškom in varčevanju v proizvodnji, pa tudi na vseh ostalih ravneh, da bi nam poslovni rezultati ne upadli. V tej akciji moramo sodelovati vsi, saj le tako bo mogoče doseči cilje, ki stoje pred nami.
Ob koncu želim celotnemu kolektivu vso srečo v prihodnjem letu, tako na delovnem mestu, kakor tudi osebno.
inž. Jože Strle
Tokrat posnetek iz Tovarne ivernih plošč. Kljub zastarelosti so proizvodni rezultati ugodni
0 organiziranosti Slovenijalesa
KOMUNISTI SOZD SLOVENIJALES SKUPNO O VPRAŠANJIH PRIHODNJEGA RAZVOJA
Na Brestu je bila 12. decembra letos razširjena seja sekretariata sveta komunistov SOZD Slovenijales, na kateri so bili tudi člani sekretariata konference sindikata SOZD Slovenijales proizvodnja in trgovina, sekretar medobčinskega sveta ZK notranjsko — kraške regije ter sekretar občinskega komiteja ZK Cerknica.
Namen sestanka je bil, da se v tej sestavi pogovorimo o vprašanjih, ki nas čakajo v prihodnjem letu, in da na osnovi analiz sprejmemo določene sklepe, ki naj nakažejo smer razvoja in obliko odnosov v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales, poleg tistih, ki so že zapisani v samoupravnem sporazumu in v drugih aktih.
URESNIČEVANJE USTAVE — POGLAVITNA NALOGA
V zvezi s -tem so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi:
— vse OZD morajo tako analizirati organiziranost v TOZD in ugotoviti, ali je ta organiziranost v skladu z ustavnimi določili.
— Analizirati je treba dejanske odnose med proizvodnjo in trgovino ter ugotoviti, ali so v skladu s podpisanim samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD in intenci jami nove ustave. Posebno pozornost je treba posvetiti dogovarjanju o prodajnih cenah proizvodov in o delitvi skupno ustvarjenega dohodka.
— Izboljšati je potrebno tudi informiranost delavcev o dnevnih dogajanjih. Za to so zadolžene posamezne delovne organizacije, ki morajo ustrezno temu zagotoviti tok informacij.
Proizvodna hala Tovarne pohištva Stari trg
ORGANIZIRANOST SOZD TUDI NAŠA NALOGA
Sklepi, ki so bili v zvezi s tem sprejeti, nam nalagajo:
—	da se je treba -takoj lotiti organizacije vodstva SOZD, ki naj ga vodi glavni direktor s potrebnimi strokovnimi, vendar racionalno organiziranimi službami.
— Istočasno je treba v vseh TOZD potrditi spremembe samoupravnega sporazuma; te spremembe morajo biti usklajene z določili ustave.
— Ravno -tako je treba analizirati vse skupne službe posameznih OZD in izdelati program medsebojnega povezovanja in vključevanja v opravljanje skupnih zadev SOZD.
EKONOMSKI ODNOSI IN GOSPODARJENJE
— Uskladiti je treba proizvodne programe v okviru SOZD.
— Izdelati je -treba prioritetno listo investicijskih vlaganj do leta 1980, pri tem pa upoštevati:
—	da imajo prednost -proizvodnje, ki bodo uporabljajo predvsem domače surovine,
—	proizvodnje, ki bodo povečale izvoz in tako prispevale k izboljšanju devizne bilance,
—	proizvodnje, ki -bodo pomagale k razvoju nerazvitih področij in
—	ki bodo zasnovane na naino-vejših in najmodernejših tehnoloških dosežkih. Takšne so lahko edino poroštvo, da bodo proizvodi dela konkurenčni ne le na domačem, marveč -tudi na svetovnem trgu.
— Skladno z rastjo -proizvodnje v okviru SOZD je treba razvijati tudi trgovsko mrežo doma in v tujini.
— Glede na -gospodarski položaj in delovanje inflacije na povečanje stroškov poslovanja mora vsaka TOZD izdelati svoj lastni program varčevanja, ki mora -biti konkreten in iz katerega mora biti razvidno, kje -in kako varčevati (predvsem potrošnja surovin, potni -stroški, reprezentanca, reklama in propaganda, pisarniški in ostali material, dvig produktivnosti, -koriščenje delovnega časa, sestanki itd.).
Komunisti v vsaki TOZD morajo mobilizirati slehernega delavca za uspešno uresničitev tega programa.
— Ugotovljeno je, da je v zadnjem času čutiti razrahljano delovno disciplino v nekaterih TOZD, kar pa terja od druž-be-no-političnih organizacij, da se
stalno borijo proti takim pojavom.
— Izpolnjevanje posameznih sklepov mora -biti zasnovano v vsaki TOZD na poglobljenih lastnih analizah, na konkretnem akcijskem programu z določenimi nosilci posameznih akcij.
INVESTICIJSKA VLAGANJA NAJ BODO SMOTRNA
— Prvenstvo je treba dati tistim investicijskim naložbam v industriji, ki so usklajene z družbeno sprejetimi kriteriji, in sicer:
a)	investicijam, iki bodo omogočile izkoriščanje domačih surovin za proizvodnjo polizdelkov, s čemer naj bi zmanjševali uvoz;
b)	investicijam, ki bodo pospeševale oziroma omogočale izvoz predvsem finalnih" izdelkov, zmanjševale njihov uvoz ter tako vplivale na izboljšanje devizne bilance;
c)	investicijam, ki pomenijo in-tezifikacijo, racionalizacijo in modernizacijo sedanjih proizvodnih zmogljivosti, prispevajo k zmanjševanju proizvodnih stroškov in tako omogočajo doseganje boljših -tržncnprodajnih rezultatov dela;
d)	investicijam za proizvodnjo blaga za domači trg v skladu z rastjo potreb po razvojnih družbenih programih in povečanju izvoza.
— V trgovini naj imajo prioriteto:
a)	investicije za izgradnjo -poslovnega centra v Ljubljani v skladu z že sprejetimi sklepi in v ta namen podpisanim samoupravnim sporazumom;
b)	nakup zemljišč in priprave načrtov za 'izgradnjo trgovske skladiščne mreže po prioritetnem programu in v skladu -s stališči trgovskih in proizvodnih TOZD;
c)	izgradnja in nakup prodajnih in skladiščnih objektov po že omenjenem programu, in sicer v državi -in tujini.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V OKVIRU SOZD
— Za reševanje skupno sprejetih razvojno investicijskih programov se združujejo vsa sredstva TOZD, ki še niso angažirana za odplačevanje obveznosti po že realiziranih programih ali programih, ki -so v realizaciji. Od združevanja -so izvzeta tista sredstva, ki so namenjena za enostavno reprodukcijo.
— TOZD združujejo sredstva za oblikovanje -skupnega rezervnega sklada, za solidarno prenašanje težav v posameznih TOZD proizvodnje in trgovine.
— TOZD združujejo sredstva za stimulacijo izvoza.
— TOZD združujejo tudi prosta sredstva iz naslova retencije in devizne amortizacije za kritje potreb TOZD v sestavu SOZD tako, da imajo le-ti predkupno (Nadaljevanje na 3. strani)
Plan za leto ’75
OSNOVNA IZHODIŠČA PLANA ZA LETO 1975 ZA TEMELJNE ORGANIZACIJE IN ZA CELOTNO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA SO ŽE PRIPRAVLJENA, TAKO DA NAM PREOSTANE LE ŠE NADROBNA OBDELAVA IN RAZMEJITEV ODNOSOV MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI TER NASPROTI ZUNANJIM PARTNERJEM
Obseg proizvodnje bo v letu 1975 znašal 486,900.000 dinarjev in bo rezultat predvsem večjega obsega proizvodnje v pohištvenih kapacitetah. Poleg že znanega programa so v načrtu tudi stilne kredence, namenjene za izvoz na ameriško tržišče. Na področju furniranega pohištva je osnovni program sestavljivo pohištvo DRAGICA, ki je bilo v preteklem obdobju ugodno ocenjeno na trgu. Celotni obseg proizvodnje ne zahteva bistvenega povečanja delovne sile, kar nam dokazuje, da produktivnost dela narašča.
V letu 1975 se bo nadaljevala tudi proizvodnja toaletnih omaric iz jelovega žaganega lesa za izvoz na področja Zahodne Evrope.
Zlasti je pomembno poudariti, da je v planu za leto 1975 nakazana dograditev že pričetih in-yesticij (tovarne ivemih plošč in žagalnice).
Te investicije bodo v prihodnjih letih neposredno povečale rezultate poslovanja, prav tako Pa bodo posredno omogočile po-yečanje proizvodnje furniranega in kuhinjskega pohištva.
Vse to pa bo vplivalo na bistveno povečanje celotnega dohodka in akumulativnosti podjetja kot celote.
V	letu 1975 je predvidenih investicijskih vlaganj v znesku
116,700.000	dinarjev, in sicer iz lastnih sredstev in bančnih kreditov.
V	izvozu temeljnih organizacij je kljub težavam izvozne usmeritve predvidena rast za 12 odstotkov. Prav gotovo bodo potrebni precejšnji napori za realizacijo tako zastavljenih ciljev. Na področju uvoza repromaterialov smo že v letu 1974 opravili selekcijo, tako da bomo nabavljali pretežno na domačem trgu.
Le material, ki ga ni mogoče dobiti doma dovolj kvalitetnega in v potrebni količini, bo treba uvažati.
V	letu 1975 se bo v naši organizaciji združenega dela zaposlilo večje število strokovnega kadra z visoko izobrazbo, kar je rezultat načrtne politike štipendiranja v preteklem obdobju.
V	letu 1975 nas čakajo tudi naloge pri utrjevanju sistema nagrajevanja in obračuna osebnih
IZVOZ V ZDA
Potrošnja pohištva v driuženih državah Amerike je do letos nenehno "naraščala, da je dosegla |e 13,5 milijarde dolarjev letno, ^načilno za to obdobje je bilo, da je bila stanovanjska gradnja zelo v ekspanziji, saj je bilo sa-«io v letu 1973 zgrajenih 2.550.000 stanovanjskih enot. Logično je, da je za zadovoljitev želja po ^Premi dosegla zelo veliko .potrošnjo pohištva in je temu primerno naraščal tudi uvoz. ZDA Uvažajo približno 25 do 30 odstotkov potrošnje pohištva. Približno Polovico celotnih potreb pokriva Kanada. Jugoslavija pa je na četrtem mestu po vrednosti uvoza v ZDA, za Japonsko in Italijo.
Letos pa lahko beležimo prav obratno situacijo. Glede na to, ua inflacija tudi ZDA ni priza-desia, je vlada zelo ostro reagirala na preveliko potrošnjo, t-den izmed prvih ukrepov je bil ^manjšanje stanovanjske grad-aje, saj je bilo do konca novem-
I tnn zSraienih vsega okrog 1-500.000 stanovanjskih enot, kar Je skoraj 50 odstotkov manj kot - tu 1973 istočasno iso bile zvi-«Pe obresti na kredite za nakup 1 anovanj celo na 16 do 18 od-n^v?V' Logična posledica take Politik® je potrošnja pohištva, ki ■Strajno pada, zaloge naraščajo,
. obave, ki So bile že idogovor-3 Pe> Pa se prolongirajo za 2 do I97s vep mesecev- Izgledi za leto n 'd ne kažejo nič spodbudnega d tem trgu, vsaj po ocenah kup-
2 ORGANIZIRANOSTI SLOVENIJALESA
(Nadaljevanje z 2. strani)
»vTedno^Pd™ dinarSke Pr°"
cj£Py tem pa je treba poudariti, čm,,6 V1 yešeno vprašanje o na-takn , ružcvanja sredstev. Prav ni nrlu8a- ne ureiaj° tudi ustrez-Na	na ravni federacije,
kom; a^m SOZD je imenovana loL, ('1Ja. ki naj pripravi pred-& o združevanju sredstev.
k SI,naštet° je kratek povze-
cev in prodajalcev ne za I. polletje 1975. leta.
Istočasno je potrebno poudariti, da je tudi konkurenca čedalje hujša, predvsem v masivnem pohištvu (furnirano se tako ali tako prodaja relativno zelo malo). Čedalje večji je nakup iz Malezije, Hong-Konga, Japonske, predvsem zato, ker je ponudba iz teh dežel cenejša, pa čeprav je kvaliteta nekoliko slabša od naše.

tek
‘k	Jvra-teK povze-
SOzn ^V’ vsem zaposlenim si n~r Slovenijales nalagajo, da SDrp;«!ZL cva-i° za uresničitev p eJetih stališč.	L. ULE
Moramo ugotoviti, da je naše povečanje cen v zadnjem letu, ki je bilo pogojeno s stalno večjimi cenami surovin in repromaterialov pogojevalo, da so se zopet aktivirale že ustavljene domače tovarne, iker so naše cene že dosegle ali celo presegle domicilne cene.
Mislim, da bo treba vsaj v prehodnem obdobju to tržišče še kako negovati, če hočemo na tem trgu biti prisotni kasneje, v ob-ddbju normalne ali celo povečane konjunkture.
Če pri tem pogledamo BREST in izvoz v ZDA, lahko ugotovimo, da imamo določene možnosti za plasma na to tržišče, da imamo za TP Martinjak nekaj poslov že zaključenih in da ima tudi TP Cerknica zeleno luč, seveda če se bo odločila za proizvodnjo takoimenovanega kolonialnega stila. Mislim, da nikakor ne smemo to tržišče povsem zapustiti, iker bi bile posledice verjetno neprijetne.	J. Mele
dohodkov ter usklajevanja le-teh z rezultati dela in poslovanja.
Plana za leto 1975 nismo sprejeli v decembru, kot je bilo zamišljeno, predvsem zaradi uskladitve nesoglasij v cenah surovin in materialov in zaradi uskladitve načel plana z načeli resolucije o družbeno-ekonomski politiki.
Dejansko smo sedaj v fazi iskanja najugodnejših rešitev, ki bodo stabilizacijsko in ekonomično vplivale na doseganje rezultatov gospodarjenja.
Vse te dileme bodo v celoti razčiščene do konca leta 1974, tako da bo celotni plan po temeljnih organizacijah po že znanih samoupravnih postopkih sprejet že v začetku leta 1975. B. Mišič
Iz Tovarne pohištva Cerknica
Še ena pomembna gradnja
V začetku septembra se je začela gradnja nove žagalnice v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Potrebe in zahteve po novi žagi so se začele že pred več kot desetimi leti. Izdelanih je bilo mnogo različnih inačic za rekonstrukcijo stare žage in za gradnjo nove. Dolgo smo tudi nihali med rekonstrukcijo stare žagalnice in novo gradnjo. Izkazalo se je, da je stari objekt neprimeren, zastarel in na neprimernem mestu. V tako dolgem času je tudi tehnologija žagarskih obratov toliko napredovala, da je pravilna odločitev, naj gremo v gradnjo nove žage na tehnološko primernejšem prostoru. Lokacija je izbrana tako, da povezuje skladišče hlodovine, žago in skladišče žaganega lesa v tehnološko celoto. Poleg tega je zelo pomembno tudi, da bo stara žaga lahko ves čas gradnje obratovala in ne bo večjih izpadov v proizvodnji.
Izdelava tehnične dokumentacije, zbiranje soglasij in pridobitev gradbenega dovoljenja, vse to se je zavleklo čez vso pomlad in poletje. Z gradnjo smo dejansko lahko začeli šele ob koncu poletja. To je bil že skrajni čas za začetek, če naj bi ob določenem roku začeli z montažo strojev in transportne opreme. Izvajalci so Gradišče, SGP Gorica, ki je dobavitelj montažne hale, in Stavbenik Koper, ki montira halo. Dela potekajo kar v redu. Postavljena je že konstrukcija, ki bo v tem letu tudi pokrita. Izdelani so tudi temelji nekaj strojev, betonski no-
silci in drugo. Gradnja kar hitro poteka. Da je toliko narejenega, pa je prav gotovo nekoliko tudi zasluga vremena, ki nam je bilo vso jesen dokaj naklonjeno.
Zgradbo že pokrivajo, delajo pa tudi izkope za pasovne temelje, izkope za trafo postajo in drugo. Pred nami je zima, zato gotovo nekaterih del v tem času ne bo mogoče opravljati. Kljub temu pa je še precej procesov, ki jih bodo lahko izvajali tudi v zimskem času. Zato lahko upravičeno upamo, da bo žagal-nica pravočasno pripravljena za montažo opreme.
V neposredni bližini nove žage nadaljujejo z gradnjo mehani-
ziranega skladišča za lupljenje hlodovine tudi gozdarji. Z gradnjo so začeli že spomladi, vendar so čez poletje dela prekinili. Zdaj spet nadaljujejo z gradnjo. Ker je tu precejšnja površina, bodo zemeljska dela, nasutje in utrjevanje terena trajala še precej časa.
Zdaj vidimo, da se je tudi na Tovarni lesnih izdelkov končno le premaknilo. Z novo žago in mehaniziranim skladiščem za lupljenje hlodovine bosta GG Postojna, pa tudi Brest in vsa Loška dolina dobila sodobna industrijska objekta, ki s sodobno tehnologijo tesno povezujeta gozdarstvo in lesno industrijo.
J. Majerle
DELO ODBORA ZA MASIVNO POHIŠTVO V SOZD SLOVENIJALES
Odbor za masivno pohištvo, ki je bil oblikovan v sklopu samoupravnega sistema SOZD Slovenijales, je v čsau od izvolitve do sedaj zasedal štirikrat. V glavnem je do sedaj razpravljal o vprašanjih izvoza v ZDA in zahodno Evropo. Na pobudo odbora je prišlo do poenotenja finiša, predvsem kolonialnega pohištva za ZDA.
Na zadnji seji pa je bil s strani odbora izrečena ostra kritika na prepočasno uvajanje nove organizacije v SOZD, ki naj zago-
tovi večji odjem blaga iz proizvodnih organizacij SOZD. Ugotovljeno je tudi bilo, da trgovski del Slovenijalesa premalo resno (predvsem notranja trgovina) jemlje samoupravno dogovarjanje o prodaji, saj so odnosi in metode ostale nespremenjene, kar pa vsekakor ni bil cilj integracije. Odbor se je zavzel za to, da je vsekakor potrebno začeti delati na vseh področjih v SOZD v smislu določil sprejetega samoupravnega sporazuma.
J. Mele
Nova žagalnica v TLI Stari trg že dobiva svojo podobo
Besedo imajo direktorji TOZD
Za nami je dokaj uspešno poslovno leto, ki je še utrdilo pomembno mesto BRESTA v slovenski lesni industriji. Obenem pomeni preteklo leto pomemben korak v poglabljanju naših samoupravnih odnosov, saj so povsem zaživele temeljne organizacije združenega dela kot osnovni nosilci gospodarjenja v naši delovni organizaciji.
To nas je tudi vodilo, da smo se ob izteku leta obrnili na direktorje BRESTOVIH temeljnih organizacij z željo, da na kratko ocenijo delo in poslovanje v preteklem letu in povedo tudi, kaj pričakujejo od prihodnjega. Besedo imajo torej direktorji TOZD.
TONE KEBE —
TP CERKNICA
Leto 1974 se izteka. Običajno v tem času delamo ocene preteklosti in napovedi za prihodnje. Reči moram, da je bilo leto 1974 za naš kolektiv leto hitrega vzpona proizvodnje. Nominalno gledano je obseg proizvodnje pora-stel za 45 %, realno pa za okrog 15 % v primeri z letom 1973. Taka dinamična rast je prav gotovo rezultat dodatnih naporov kolektiva, predvsem v intenziviranju dela, ker naložb v modernizacijo ni bilo nobenih.
Ža leto 1975 predvidevamo v osnutku plana novo rast proizvodnje za 12 %. Tudi to naj bi dosegli samo z povečanimi napori na področju organizacije dela’ delovnih prizadevanj sploh in ha račun drobnih tehničnih izboljšav in racionalizacij.
Nedvomno bo plan, če bo sprejet tak, kakršen je predlagan, dokaj napet. Ker pa poznam kolektiv, nisem pesimist, da ga ne bi realizirali. Narobe, če se bomo dobro organizirali, sem prepričan, da ga lahko celo nekoliko presežemo.
Zaradi gospodarskega položaja, kakršen je, bi bil to najboljši prispevek kolektiva k splošnim prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva.
Ne bo malo tudi drugih naporov, zlasti kar se tiče prizadevanj za povečanje izvoza. Menim, da se za prihodnje leto tudi tu odpirajo večje možnosti. Razveseljivo je, da bomo te večje možnosti dosegli z lastnim programom. To pa je bistveno drugačna kvaliteta, kot je bil dosežen izvoz v preteklosti.
Leto 1975 bo brez dvoma leto velikih naporov družbe kot celote in posameznikov. Zato bo okrnjena tudi osebna potrošnja, torej standard zaposlenih. Vendar brez žrtev ni napredka, brez odrekanj ne bo stabilizacije. Važno je le, da bodo odrekanja porazdeljena približno enako na vse.
V letu 1975 želim vsem skupaj zdravja in osebne sreče.
JOŽE GORNIK —
TIP CERKNICA
V letošnjem letu je bilo za našo tovarno in za ostale proizvajalce ivernih plošč značilno, da so se v začetku leta znašli v veliki konjunkturi na domačem, pa tudi na tujem tržišču. Posledica tega je bila, da so cene ivernih plošč poskočile nad realno vrednost, zaradi česar so se tovarne pohištva znašle v težkem položaju. Sredi leta je bilo že opa-
ziti, da se potrošnja in povpraševanje po ivernih ploščah umirjata, kar je -bilo že zlasti vidno pri naših večjih proizvajalcih, saj so jim zaloge tako narasle, da je bila že ovirana proizvodnja.
Za našo tovarno je letos značilno, da se srečujemo s stalnim problemom slabe kvalitete ivernih plošč, ki jo pogojujejo zastarela tehnologija in iztrošenost strojnega parka, slabo vzdrževanje in ne nazadnje slab odnos posameznikov, ki so na odgovornih delovnih mestih v sami proizvodnji, do kvalitete. Predvsem namreč gledajo na količino proizvedenih plošč, ki je osnova za osebne dohodke, pri tem pa zanemarjajo kvaliteto, ki pa je pogoj za uspešno prodajo.
Letos smo bili tudi priče visokemu porastu cen osnovnim surovinam, ki jih rabimo za proizvodnjo ivernih plošč, to je lesu in lepilu, saj je porasst cen zabeležen z indeksom 152.
Ker predstavljajo v naši tovarni surovine in materiali nad 70 odstotkov vrednosti proizvodnje, lahko vidimo, da sama tovarna ne more vplivati, da bi bila proizvodnja v. sedanj ih pogojih rentabilna. Zato stoji pred organi upravljanja zelo velika in odgovorna naloga, da v letu 1975 gospodarijo in ukrepajo tako, da se zmanjšajo vsi nepotrebni stroški ter Izboljšata delovna disciplina in kvaliteta proizvodnje, saj je tovarna v letu 1974 izgubila zaradi proizvodnje škart plošč in II. klase 60 starih milijonov, -kar je za našo tovarno zelo velik znesek.
Zaradi krize, ki nastaja na zunanjih tržiščih, se zmanjšuje proizvodnja -pohištva in s tem tudi povpraševanje po i-zvernih ploščah. Zato nastopajo na našem trgu z dompinškim cenami, katerim pa v sedanjih pogojih ne moremo konkurirati. Zato bo nujno, da -bomo vsi proizvajalci plošč in ostali potrošniki lesa in lepila našli skupen jezik ter se dogovorili, da bi ise cene znižale, ker bomo le tako lahko vzdržali konkurenčni boj, tsaj v sedanji situaciji ni mogoče iskati rešitve v povišanju cen.
Kljub vsem težavam, ki so pred kolektivom in organi -upravljanja, mislim, da bomo s skupnim in odgovornim delom našli rešitev in pot iz težav, ki so pred nami in da moramo tudi prispevati del za stabilizacijo našega gospodarstva in za zmanjšanje inflacije.
Vsem članom delovne skupnosti Bresta želim srečo v letu 1975!
JANEZ MELE —
TP MARTINJAK
Če naj ugotavljamo, kako smo gospodarili letos, ne moremo mimo dejstva, da so letošnje leto spremljali objektivni momenti, ki so nedvomno vplivali na rezultate gospodarjenja. Nenormalna konjunktura v začetku leta, divje povečevanje cen surovin in repromateriala, ne nazadnje tudi rast osebnih dohodkov in družbene potrošnje in končno zamrznjene cene izdelkov so dejavniki, ki so praktično krojili usodo naših odločitev in gospodarjenja.
Posledica tega je bilo stalno menjavanje izdelkov. Jasno pri tem pa je, da ni zanemariti odnosa trgovine in potrošnikov do novih modelov, pa tudi ne zagonskih stroškov, ki kot nemajhna postavka spremljajo zamenjave programov. Mis-li-m pa, da z rezultati ne smemo biti nezadovoljni, saj bo letni plan skoraj v celoti izpolnjen, kar pomeni, da bo obseg proizvodnje večji za okrog 30 % kot lani ob istočasnem zmanjšanju zaposlenih za 6 %. Tudi izvozni plan bo skoraj v celoti realiziran, bil bi pa lahko izpolnjen v celoti, če ne bi prišlo do prolongacij odprem v zadnjem obdobju za ZDA.
Nekoliko slabši so rezultati v prodaji, predvsem pri prodaji sedežnih garnitur, kjer do sedaj nismo imeli -srečne roke tako pri izbiri modelov, pa tudi pri izbiri blaga.
I-n kaj lahko pričakujemo v prihodnjem letu?
Mislim, da je prognozo, pa naj bo že -kakršnakoli, zelo težko dajati, ker vemo, da vse resolucije o -gospodarskih -gibanjih v letu 1975 zahtevajo -po eni strani varčevanje na v-seh področjih in -tudi -dokaj usmerjeno rast gospodarstva. Leto, ki je pred nami, torej ne kaže, da bo lahko, predvsem če upoštevamo, da so v delni krizi skoraj vsa gospodarstva sveta. Se pravi, z drugo besedo, da bo potrebno dejansko gospodariti tako, kot gospodarijo dobri gospodarji, da bo potrebno poiskati v-se tiste rezerve, ki še lahko vplivajo na boljše rezultate, se sporijeti še z večjim obsegom proizvodnje in se verjetno -tudi marsičemu odreči, če bomo hoteli v letu najbolj intenzivne investicijske graditve -na Brestu zadovoljivo zaključiti poslovno leto. Menim, da bodo le skupno dogovorjene akcije in napori vsakega posameznika lahko rodili rezultate, ki si jih vsi želimo za boljši jutri.
Izkoriščam priložnost, da zaželim celotnemu kolektivu mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1975.
FRANC URH —
TLI STARI TRG
Poslovanje TOZD TLI Stari trg je bilo v letu 1974 dokaj zadovoljivo. Planske obveze proizvodnje in prodaje so bile dejansko izpolnjene že z novembrom. Ta-
ko je žagalnica izpolnila plan proizvodnje -s 110 %, štolama pa s 104 %. Surovine, predvsem hlodovina, so dotekale po planskih predvidevanjih. Nekako z aprilom so se -tudi ustalile njihove cene, tako da ni bilo več takih odskokov, kakor v prvem tromesečju.
V proizvodnji stolarne se je proti koncu leta začela nakazovati manjša kriza -pri lansiranj-u izdelkov, saj smo se letos preusmerili od standardnega stola
K-33 na stol Urban in kooperacijsko proizvodnjo elementov vrat za kuhinjo Gama. Izdelovali pa smo tudi toaletni program za Nizozemsko.
Tudi prodaja, predvsem žaganega lesa, je tekla v planiranih predvidevanjih. Od začetka leta pa -do oktobra je bila velika konjunktura na domačem, pa tudi -na tujem tržišču. TOZD je uspelo plasirati na tuje tržišče več ko-t 8000 m3 žaganega lesa, -kar ie rekord v zadnjih desetih letih. Z izvozom žaganega lesa -pa smo iztržili čez milijon dolarjev in je tak znesek v primarni proizvodnji prvič dosežen.
Za leto 1975 je -letni p-lan še v izdelavi, pa je glede na zapiranje domačega in -tujega tržišča težko podati realno oceno gospodarjenja. Pri 121 % povečanju obsega proizvodnje pa pokazatelji nakazujejo slabše rezultate v -doseganju -dohodka in ostanka dohodka. Tako bodo morali samoupravni organi v luči novih pogojev pri samoupravljanju posvetiti prvenstveno nalogo racionalizaciji proizvodnje, na večji storilnosti, pa tudi ostalim pogojem dobrega gospodarjenja, da bi bi tudi v prihodnjem letu dosegali dobre rezultate ali pa vsaj enake letošnjim.
Vsem bralcem Obzornika in celotnemu kolektivu pa želim srečno in uspehov polno Novo leto!
JOŽE HREN — SKUPNE DEJAVNOSTI
Ob koncu vsakega leta ocenjujemo prehojeno pot, ugotavljamo, -kaj vse smo opravili, -kje smo bili uspešni in kje ne. Vsako leto smo bogatejši v razvoju družbenih odnosov, pa tudi materialnih dobrin.
Natančnejših pregledov in ocen poslovanja še nimamo in bomo morali počakati na zaključni račun, vendar po grobih ocenah že sedaj vidimo, da je -bilo preteklo leto uspešno in da smo cilje, ki smo si jih postavili v letnem načrtu, v glavnem izpolnili, pa najsi bo v obsegu proizvodnje, prodaje, dohodka, pa tudi osebnega dohodka.
Naložbe v osnovna sredstva in v skupno porabo so v okviru predvidenega načrta. Prav gotovo nam doseženi uspehi kažejo na zrelost delavcev v združenem delu. Ti se dogovarjajo, katere cilje želijo doseči v prihodnjem obdobju, ter sproti ugotavljajo, kako gospodariti, da bi izpolnili začrtane naloge in tako ustvarjali večji dohodek ter prispevali
k večjemu osebnemu in družbenemu standardu. Organiziranost delavcev v TOZD se je odrazila prav v doseženih uspehih.
V tem letu smo se kot organizacija združenega dela s samoupravnim sporazumom povezali v sestavljeno organizacijo Slovenijales. Za skupne dejavnosti je bilo to leto še posebej zahtevno predvsem pri pripravi strokovnih predlogov za odločanje organov upravljanja.
Sprejeti samoupravni sporazumi in družbeni dogovori nam kažejo, da so delavci že začeli uveljavljati načelo, da odločajo o celotnem dohodku. Organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti po delegatskem načelu, pa -tudi novoizvoljene skupščine krajevnih skupnosti nam odpirajo nove možnosti, da bomo usklajevali interese delovnih ljudi in zadovoljevali potrebe v skladu z možnostmi.
Letni načrt mora upoštevati sprejete sklepe zveze komunistov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije in resolucijo o eko-nam-ski politiki v letu 1975. Pri sprejemanju načrta se moramo vključiti vsi, da bo le-ta odraz skupnega dogovora in obenem obveznost, da ga bomo odgovorno izpolnjevali. Kljub doseženim rezultatom ne smemo biti samozadovoljni, posebno še glede na splošni gospodarski položaj. V naših načrtih morajo biti predvideni tudi ukrepi za večjo produktivnost, boljšo organizacijo dela, večje izkoriščanje zmogljivosti, manjše poslovne stroške, delovno disciplino, večji izvoz, manjši uvoz.
Prav gotovo imajo delavci v skupnih dejavnostih odgovorne naloge, da se še aktivneje vključijo v prizadevanje za boljše gospodarjenje. Če primerjamo -kadrovske potrebe z dejanskim stanjem, ugotovimo, da še močno primanjkuje delavcev z višjo in visoko izobrazbo. To ima za posledico, da zaostajamo na nekaterih področjih kot na primer ’< razvoju. Z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini sn.o se dogovorili o osnovah kadrovske politike v naslednjem obdob-
ju. Kadrovsko sestavo moramo spremeniti, sicer bo to ovira za prihodnji razvoj. Pred nami je priprava srednjeročnega programa razvoja. Pri tem bomo morali z vso odgovornostjo usklajevati predvideni razvoj v okvira OZD, SOZD, gospodarstva, pa tudi potreb samoupravnih interesnih Skupnosti, krajevnih skupnosti itd.
Organiziranost združenega dela je naloga, -ki še ni dokončana, posebno glede raznih oblik povezave kot na primer gozdarstvo--' lesna industrija. V okviru SOZD Slovenijales bomo morali dosledno uveljaviti ustavna načela tef ustrezen odnos proizvodnja-^ trgovina. Le dobro usposobljen1 bomo opravili predvidene nal°" ge, zato mora -biti stalna skrb kadrovske -službe ter vsakega delavca nenehno usposabljanje.
Naj ob tej priložnosti zaželin1 vsem delavcem Bresta srečno v letu 1975!
Pripravili'-
I.	Godeša, J. Klančar F. Mulec, B. Levec in M. Šepec
m,a

Gozdovnik
Novoletni obračun
EZE3~ ‘
ti
a ~gF!g 'j	f : j
Delali, gradili, pa vedrili dovolj smo vnelo, da mirne duše za uvod nazdravimo na staro
leto.
Brez mraza večkrat šlo nam je za nohte, vendar je včasih padel tudi košček torte.
Inflacija, pa devalvacija, pardon,
usklajevanje,
zdaj situacija najmanj trpi mencanje.
Izhod jev krepkem pljunku v roke, da si nameljemo nam polne Žaklje moke.
Pred letom so poslovne se enote v TOZD-e
preoblekle,
Skupne službe pa za nos povlekle.
Dobička v Brestu smo še kar imeli,
Zato med sabo složno smo živeli.
S pisemci še kar naprej smo si dopisovali, še vedno bolje, kot bi se psovali.
Vse skupaj je bila samo ljubezenska idila, da bi strahu in novih nam moči nalila.
■4 te ljubezni nam ne more utesniti meja, Slovenijales je OZD-ov polna veja.
Verjetno Brestu jezero je hiba,
Sai pravijo nam »težka riba«!
Končno za iver ko dobili smo adute,
Zdaj priča širšim dimenzijam smo vedute. Devize Brodcu so devištvo vzele,
Poslej se žabe bodo pač na klaftrah grele.
Brestovci smo bistre glave, Slovenijalesovčka dobimo brez prebite pa Na liniji je, čist, brez vsakih grint, danki zviti so v čudoviti labirint.
Kolesarnica — to ni drvanica, p ye Pač vsaka babnica. l‘ri nas je to arhitektura,
/e pokrita s sredstvi kot s perjem kura.
Po športnih rezultatih so Brestovci spet
šampioni,
na lesarijadah streljajo le še s kanoni.
Kranjci bi Kranjcu svetovali: trenirajte
veselo,
sicer se bo na Brestu vsako leto pelo.
Adijo časi, ko produktivnost je dremala, za 45 odstotkov več pohištva — to ni šala. Janez, Micka doping factor sta zaužila, v pohištvo v hipu spremenila se je dila.
Želimo, da bi v novem letu naše plače napolnile nam vse do čevljev hlače in da sindikalna lista postala bi letalska pista.
Žiga žaga čez dva praga, žaga je lahko velika zgaga.
Žage zidamo že na debelo
in nad Begunjami baje je že grmelo.
Skupne službe brez bifeja kot kopalnica so brez bideja.
Boljša sreča v opominih kot v sladkih je spominih.
Malo zdi se že obrabljena je plata, da je gostinstvo naša Jama zlata.
Slivnica nas copra vedno huje,
Kalič kreditov potrebuje.
Turizem, race, ribe... Naš ponos.
To Notranjci vselej vam vržemo pod nos.
A glej hudiča, ščuke seksualno so si hrbet
obrnile,
in bodo zdaj v epruvetah — pred našimi očmi
rodile.
Na juriš, v borbo, bomba, dež, granata, saj skoraj padla so nebeška vrata!
Komu je Ares to Jesen naklonil?
Rdečemu, če beli je pravilno sodil.
Izvedeli smo preko tiska, da nam občane krotoviči driska.
Namesto čokolade svetovala je tablete Komunala.
Kaj naj želimo TOZD-u, da srečen vsak bi bil v OZD-u da našo solidarnost ne bi čuvala le Varnost.
To naše je voščilo, da vsem lepo bi se godilo.
Tako bo srečna delavska kontrola, da treba ne bo uporabljat kola.
Če smo komu las skrivili, smo zato, da bolj bi se ljubili.
Vsem delavcem in delegatom srečno, Brestu pa odprta jadra večno!
mMtotoi
V$ TOP NAJStROŽIE PREPOVEDAN!
BUTAL E
»IN SO V TEKU LET BUTALE PRETESNE POSTALE ZA VSE BUTALCE IN JE BIL MLAJŠI ROD KORAJŽEN IN ŠEL POGLEDAT PO SVETU IN SO SE NEKATERI NASELILI OB DRAVI, NEKATERI OB MURI, NEKAJ JIH JE PRIŠLO CELO DO MORJA IN SO SI TAM POSTAVILI OGNJIŠČA. OSTALI PA SO, KAR SO BILL«
Citat od Ježkovega ata
»Napravimo si krčmišče in ga celega prodajmo Tepanjcem za vino. Mi njim gostilne, oni nam vina, pa bo veselica potrajala, kolikor se nam bo zljubilo. In še njihove stole bomo drobili in njihove luči tolkli kar v domačih naših Butalah.«
Pa so šli z dobrim namenom in z dolgim korakom k Tepanjcem in so udarili v roke in popili vina, in videli so, da ga je še ostalo. In so se veseli vrnili v Butale.
Tepanje! pa jako presukani, kakor so, čez noč zaprejo to gostilno, pa ono krčmo, pa tretjo pivnico in Butalci so, predno so slino požrli, ostali brez lastnega krmišča in so zadovoljno zaključili: »Zadnji čas smo jim prodali gostilne, lej, kaj bi mi z zaprtimi! Tako pa le imamo integracijo in staro pos t r anigledan j e s Tepanj-ci smo tudi mi prvi preskočili. Prav jim je!«
BUTALSKO PODZEMLJE
Imajo Butalci svoje podzemlje in iso jako ponosni nanj. Razlikuje se od drugih podobnih ustanov pa po tem, da je butalsko
Tako danes nihče in nikjer ne ve prav, ali ne zastruplja s ponarejenim vinom glavobolcem naravnost žlahtne svoje butalske krvi, nalite od butalskih svojih prednikov. Za gotovo pa je, da je naj Starejši in najčistejši butalski rod zatrdno ostal v Butalah, da se, kakor se reče, tradicija ohrani in slava očuva.
In so se godile v Butalah zmeraj velike histerije in se godijo še danes.
KAKO SO BUTALCI
INTEGRIRALI
GOSTILNE
Butalcem je že od nekdaj manjkalo vina, pa so se razjezili in iso tuhtali, kaj storiti, da jim veselice ne bodo nehavale že po prvem pretepu in pri najhujši žeji. So pa imeli še eno težavo, kajti namreč niso si mogli privoščiti tovarnice, kakršno so imeli Tepanj ci, zakaj vino, ki so si ga namnožili iz svoje vode, je čudno dišalo in še zdravo nemara ni bilo prav. In so rekli: »Če so Tepanj ci lahko vse krčme združili v eno in jim lepo teče; zakaj ne bi v Butalah storili enako?« In so gmntali dalije:
podzemlje vse polno lukenj in da so te luknje enkrat tu enkrat tam in da jih zlepa ni moč zamašiti.
Pricvili ondan do butalskega županstva Reza Vodopovkova, pa izprši na vrlo glavarstvo, da jo v trebuhu zavija in da se ji v glavi itemni, češ, da je pila vodo iz občinskega pipovoda. Pa jo zavrne župan, naj si težave svoje
likokrat luči primanjkovalo. In otrok se je v teh zimah naredilo, da nič takega. In je mularija rasla in se motala Butalcem med nogami, da je bilo že sitno in v šoli njihovi je prostora zmanjkalo, da niso vedeli nadučitelj, ali postaviti na hodnik mulce ali knjige ali kar sebe. In so za prvo silo postavili knjige in izkazalo se je, da je to bilo jako modro,
sebi pripiše, če se ni v šoli branju privadila, kajti je županstvo že leto in dan pred tem krajevno običajnim potom razglasilo, da vode iz občinske napeljave do nadaljnjega ni treba piti, ker da se natančno ne ve, do kod da se ta napeljava imenuje vodovod in od ikot — bognasvaruj — kanalizacija. Puščata tako ena in druga stran in da bo tistega datuma — do nadaljnjega namreč — še dosti gnojnice preteklo po preluknjanih teh ceveh.
In je zlezla baba po takem pojasnilu skupaj, pa ni bila edina, kajti so še prihajale in so tudi otroke vlačile s seboj.
Je torej občinske može in druge, ki ise zastopijo na butalsko to gnilo podzemlje, zaskrbelo za svoj nadebudni zarod in za zdravo njegovo črevesje in kar ima v glavi in so odločili, da se mora naslednjim rodovom butalskim v prid in za spomin na modro to vodstvo enkrat za vselej speljati po celi dolžini voda po enih in greznica po čisto drugih ceveh, tako kot so to naredili že leto in dan poprej Te-panjci, ki sicer niso nič prida in so v vseh drugih rečeh daleč za Butalami.
BUTALCI IN CELODNEVNA ŠOLA
kajti je bil hodnik kmalu spet prazen, ker so mulci knjige odnesli, ostal je pa prostor in mulci iso ostali in nadučitelj.
Pa so očetje občinski ustanovili: »Če smo cerkev razširili, bomo pa menda še šolo znali!« In so že srobra-t napeli, do koder naj bi jo razmaknili, kajti so se jim za šolo kamižole smilile. Ko se spomni najmodrejši med njimi in pravi: »Glejte, mi se bomo naprezali in razrivali to šolo, še streha nam lahko na glavo pade, bral isem pa zadnjič v
Tepanjskih novicah, da imajo tam celodnevno šolo in da otroci tam cel dan sedijo, jedo in se učijo; kaj če napravimo novo šolo, pa jim staro pustimo za — na primer — vrtec?«
So prikimali Butalci in že gledali, če bo županova njiva pravšnja za čisto novo celodnevno šolo. Ko se domisli policaj in ukaže: »Stojte, Butalci, vam pravim: mi še šole v naravi nismo poskusili, pa že celodnevno šolo zidamo. Tako je, kot bi svinjo najprej zaklali, potlej pa po nož skočili, ali pa da bi jaz najprej Cefizlja, lopova grozanskega, ujel, potem ipa keho okrog njega začel zidati. Nak, vam pravim, tako ne bo šlo.
Bodi torej najprej šola v naravi in če je v naravi in zmeraj v naravi, potlej je lahko tudi po cel dan.«
In vsi so rekli, da je ta ta-prava in so hvalili policaja in njegovo modrost in so se široko smejali, kajti so spet Tepanjcem eno debelo zagodli in še jako poceni.
BUTALCI IN DELEGATSKI SIS — TEM
Kar je res, se sme zmeraj glasno povedati: Butalci so že od nekdaj sloveli po item, da si znajo izbrati modro vodstvo in najbolj modrega župana. Se je zgodilo sicer nekajkrat, da je bilo najbolj modrih več, pa se je stopilo do prvega pa do drugega in se nazadnje izvolilo —tretjega.
Komaj si je ta utegnil disciplinirati brke in sploh nategniti gube, kot se županu zaradi dojma modrosti in oblasti spodobi, pa pride od visokega glavarstva uradno pisanje:
»RAZŠIRITI OBLAST NA VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE!«
Po prvi vrtoglavici zaradi izgube oblasti in modrosti sklical je torej župan modre svoje može odbornike in jim razložil težavo.
So se praskali, ki so predstavljali oblast v Butalah, za velikimi ušesi in tuhtali, da je stokalo in grmelo v bolj ali manj obrašče-nih glavah kot v zvoniku, kadar se stara ura k bitju pripravlja.
Nazadnje so vzeli odborniki sejalnice, jih napolnili do roba z oblastjo in se napotili po krajevnih butalskih praskupnostih, da jo možato in enakomerno razmečejo med delovno svoje ljudstvo.
Ravno so utegnili zapiti razpuščeno županstvo, ko pride drugi list:
»STARO OBDRŽATI — NOVO DODATI«
Županstvo je ostalo, dodali so delegacije in ko so krajevne praskupnosti in vsa delovna gnezda vse potrebno izvolile in poslale na prvo skupno ovohavanje — se je ugotovilo, da je itega delovnega naroda, ki ima zdaj oblast, preveč in da nimajo kam ž njim-
Zato so, preden so začeli z 204 točkami dnevnega reda, vsi izbrani zbori slavno in enoglasno, zavedajoč se zgodovinskega po; mena svojega dejanja, dvignil' roke za prvi sklep:
SKUPŠČINA OBČINE BUTALE (v nadaljnjem besedilu SOB), sestavljena iz
(Nadaljevanje tam čez)
So pa imele Butale dva župana nazaj sedem suhih let in je ve-
Kako je Korenčkovim zrastel standard?
»Podpisat, iprosim!« so bile pojoče besede poštarja, še preden je ustavil svoj moped na dvorišču napol podrte bajte, v kateri sta s isvojim naraščajem stanovala Korenčkova.
Ona je odložila vedro z vodo, si ob predpasnik .malce obrisala roki ter ustregla poštarjevi želji. On si je dajal opravka s krpanjem in popravilom vrat in oken. Vedel je, da tovrstna pošta običajno ne prinaša nič dobrega. V mislih je imel vse od sodišča do davkarije, pa od prispevkov, vendar se je delal, kot da ga stvar nič ne zanima.
Med branjem papirja so se njej raztegnila usta skoraj do ušes: »Stanovanje dragi, stanovanje ismo dobili v novem bloku!« Kar raznežil se je, silno je bil vesel novice, pa tudi beseda 'dragi' je imela blagodejen vpliv, saj menda je ni bil deležen že, odkar ju je matičar obročkal.
Večkrat sta skupaj prebrala odločbo —• natančno od besede do besede, da ja ne bi česa prezrla ali izpustila.
Kladivo, ki ga je držal v roki, bi bil od veselja najraje kar zalučal v tista razbita okna, češ, vrag naj jih vzame.
Drug drugega sta začela na vse kriplje prepričevati, kako imenitna pogmntacija je solidarnostni stanovanjski sklad, pa tudi hvale na račun pravilne odločitve stanovanjske komisije ni manjkalo, čeprav ista ji pred kakim letom namenila kup očitkov zaradi njene nesposobnosti in nesposobnosti njenih članov.
Kmalu je prišel težko pričakovani čas za prevzem ključev novega stanovanja. Korenčkova sta bila med prvimi na zbirnem Prostoru. S precejšnjo zamudo
(Nadaljevanje z one strani)
—	zbora krajevnih skupnosti,
—	zbora kolikor toliko delovnih ljudi in iz
—	zbora preizkušenih diskutan-tov
bo od danes naprej zasedala POD LIPO, in ker nas je preveč
—	pod tremi lipami — vsak zbor pod svojo.
Sprejme ise še amandman delegacije krajevne praskupnosti Bukova lista, da svoje zbore lahko sklicujejo tudi pod divjim kostanjem, v kolikor bo posebna komisija na licu mesta ustanovila, da v vasi ni dovolj ugledne ali Primerno istare lipe. Samo vaškim odborom je dovoljeno, da se sestajajo tudi pod hruško ali katerim drugim manj svetim drevesom.
Tako so butalski odborniki zasejali oblast do zadnjega svojega zaselka in so bili ponosni, da s° jo. Bili so tudi utrujeni in še so bili čudno razočarani in nekam oropane so ise čutili, kajti Je bil zdaj že vsak BUTALEC odbornik, nekateri že tudi po dvakrat.
Bili so pa vendarle tudi veseli, da je to mukotrpno ponujanje oblasti za njimi in ravno so pripravljali prvo veliko vrtno vese-dco po delegatskem sistemu, ko Pride od glavarstva nova analiza ‘n tretji ukaz:
''Butalci v demokraciji!«
Imate SOB (skupščina občine Butale)
Imate SKPS (skupščine krajevnih praskupnosti)
~~ Imate SVS KPS (skupščine vaških skupnosti krajevnih Praskupnosti)
~~ Imate SVNTOKTZD (skupščino vsake najmanjše temeljne organizacije kolikor toliko združenega dela)
~~ Nimate pa SIS in ZOS in to Poste delali za naprej.
Rok takoj, izvajalci isti.
m so se šli Butalci SISATI . Je bila edina težava ta, da J zmanjkalo Butalcev.
je prišel tudi predstavnik investitorja, da bi tako poudaril svojo pomembnost. Obnašal se je, kot da je izključno njegova zasluga, da je prišlo do gradnje stanovanjskega bloka. Najprej je imel kratek uvodni nagovor o stanovanju kot osnovni potrebi in dobrini. Bodoči sosedje so mu prikimavali in se kar topili od zadovoljstva. Po uvodnem cere-monijalu je začel njegov prised-nik is črnimi narokavniki do komolca brati imena, »ta glavni« pa je milostno delil ključe.
Končno sta le bila med srečneži tudi Korenčkova.
Ključe sta nataknila na lični obesek, ki sta ga prav v ta namen kupila kmalu po prejemu odločbe. Jadrno sta jo ucvrla proti novemu domu. V ključavnici je škrtalo in že sta bila v svojem gnezdecu. Globoko sta zajela sapo, saj nista mogla verjeti, da je res, kar ise dogaja. Tudi hudič jih ne bi spravil več ven. Po končanem šolskem pouku je pridrvela tudi njuna mladež.
Sledil je skupni posivet o nabavi opreme za novo stanovanje.
Samozvana predsednica hišnega sveta Korenčkova je svoje podanike sklicala na ponoven posvet: »Nak, mi pa že ne bomo kupili takega pohištva, kot sosedovi, mi moramo nekaj boljšega.« In res, odločili so se za pohištvo izvedbe »Kišta-variant«. »To -jih bo jezilo,« je rekla, »kar zeleni bodo od zavisti.« Mož ji je ljubeznivo prikimal, otroci pa so ju odprtih ust vprašujoče pogledovali.
Po nekaj dneh napornega dela in tekanja je bilo stanovanje nared, vse lepo pospravljeno in počiščeno (žepi so bili že prej).
Štab, ki je za takšne in podobne naravne nesreče že kar ustaljena demokratična oblika v Butalah, je zavoljo tega sklical v kletnih prostorih stare šole svojo izredno sejo. Ob pretirano starem glavobolcu je napravil analizo zgodovinskega razvoja celotne volivne demokracije v Butalah in rešil, kot sledi:
—	najprej smo imeli več voliv-nih list in na vsaki po več Butalcev;
—	potem smo imeli eno listo in ker je bila odprta, nam je veter včasih odnašal ravno naše;
—	v zadnjih časih smo imeli zaprte liste in so bili poklicani tudi izvoljeni;
—	in zdaj, ko nam nosilcev oblasti manjka, bomo Butalcem predložili le ipol liste, ostalo polovico naj si volilci izmislijo sami.
Tako iso dosegli Butalci stopnjo neposrednega odločanja že pri SISIH, medtem ko se Tepanj-ci še zmeraj otepajo s preostankom delegatov za delegacije in s preostankom delegacije za skupine delegacij in is preostankom skupin delegacij za skupščine in s preostankom skupščin za višje skupščine in — zato jim Butalci po pravici privoščijo, da so v ZOSU.
— 0 —
Tako so se godile histerije druga za drugo in še preden se je druga nehala, je že začenjala tretja. In je zavoljo tega v BUTALAH vse bolj in bolj začelo primanjkovati — ne le vina, ampak tudi — časa! Nazadnje ga je že skoraj čisto zmanjkalo. Kako pa so BUTALCI rešili to težavo, -boste zvedeli v naslednjem SOZDOVNIKU, ali kako se bo že tistikrat imenoval EDINI TA
BUTALSKI NOVOLETNI DEZ-INFORMATOR.
PA BREZ ZAMERE IN SREČNO NOVO LETO —
BUTALCI!
»No, končno je vse na svojem mestu,« je rekel in -se zleknil v udoben fotelj, nad katerim je visela banka kot Damoklejev meč. Ta občutek je nekoliko grenil ugodje, pa nič zato.
Hišrh zvonci -so brneli, kot bi najavljali prihod Turkov. Razumljivo, novi sosedje se morajo med seboj spoznati.
Gostiteljica je pristavila lonček za kavo ter začela sosedovim razkazovati stanovanje. »Vi imate pa prav tako pohištvo, kot mi!« je rekla Genovefa. »O ne, naše
a
V A R.S ANT
je izvedba 'Variant,« jo je prepričevalno, toda vljudno opozo-
--tl — TZ"	C'’ l~i »X X - tr"i 1 |I*Q
meijito pogledala pohištvo, vendar ni ugotovila nobene razlike, razen praske na vratih Rekla pa ni nič.
Tedaj pa je spodaj pri vhodu v blok nekaj počilo. Slišati je bilo značilni žvenket razbitega stekla. Vsa soseska je bila v trenutku zunaj. Na dvorišču je -stala gruča cicibanov. Trenutek je gledala v vrata z razbitim steklom, trenutek pa s sočutjem opazovala svojega vrstnika Mihca. Na vratih se je pojavila tudi Mihčej va mamica: »Nič ne glejte, naš Mihec ni prav nič -kriv, on kaj takega sploh ne bi storil. Plača naj tisti, ki je šipo razbil,« se je urno obrnila ter odšla po stopnicah navzgor.
Butalci naših dni
Ves moški svet je z očmi z zanimanjem sledil vsebini .mini krilca. Mihcu je zagovor mamice očitno dobro del, čeprav ga je nekoliko pekla otroška vest pred vrstniki.
Pozneje je bilo razbitih šip vedno več, toda krivca nikoli nobenega. Sicer pa, 'kot pravi pregovor: vsaka nesreča k eni sreči. Vrata brez šip so postala priljubljeno, vsestransko uporabno otroško igrišče. Le kdo jim ga ne bi privoščil, nekje se pač morajo izživljati!
Da bi živeli v skladu ,s predpisi, so stanovalci ipo nekaj mesecih bivanja v bloku izvolili tudi hišni svet. Novi organ se je z zagnanostjo lotil Izpolnjevanja svojega poslanstva. Predsednik je od nekod prinesel velik ko-s papirja. Na njem ije bilo že od daleč videti napis HIŠNI RED. Vsi člani so ga prebrali ter temeljito preštudirali njegovo vsebino. Sklenili so, da ga takoj izobesijo. Toda kam, da bi imel večji učinek? Kolektivno so šli iskat mesto zanj.
»Za mano,« je velel predsednik, »tu ga bomo dali!« in pokazal na nespodobno ri-sbo in napis, ki ju je nek nepridiprav ovekovečil na steni hodnika. Zabili so velik žebelj ter s hiš-
nim redom prekrili tisto packarijo. Eden od članov ije vprašal predsednika, če bi lahko nabavil še nekaj izvodov hišnega reda, da bi tako prekrili še ostale pobu j šljive risbe in napise. Ta ga je -samo grdo pogledal.
Dalje se je hišni svet lotil uveljavljanja odškodnine za stvari, ki so jih v času njegovega mandata polomili ali razbili stanovalci. Napravil je popis in šel v akcijo.
»Ne,« so rekli prizadeti stanovalci, »najprej naj se rešijo stari grehi, potem pa pridejo na vrsto naši!«
Hišni svet je osupnil ter tako ostal nemočen. Njegovi člani so bili nekoliko užaljeni, vendar -si -niso mogli pomagati.
»Naj se gredo solit!« je zamrmral eden od članov, ostali so mu prikimali.
Vse so dali lepo v zapisnik ter ga spravili v arhiv, da ne bi bilo pozneje na njihov načun kakih očitkov, češ, da ise niso brigali.
Zaradi takega obnašanja svojih volilcev si je hišni svet obdržal le isknb za tiste stvari, ki neposredno zadevajo interese stanovalcev. Te ipa so: prizadevanje, da je dovolj premoga v kleti ter ugajanje kurjaču, -da jim ne bi sredi zime pobegnil.
ČRNI FOND je bistveni sestavni del poslovnih sredstev. Običajno nastane v okoliščinah, ki jih ne moreta pojasniti niti SDK niti UJV, kaj šele samoupravna delavska kontrola in kaj šele ostali organi upravljanja. Ker je topogledni fond zavit v popolno temo, se je istega oprijel značilni vzdevek »črni«.
Ne glede na zgoraj navedeni barvni vzdevek -se taisti fond uporablja zlasti v naslednje svetle namene:
—	za reprezentanco s predstavniki potrošniško orientiranih partnerjev (ali partneric);
—	za morebitne odkupnine predstavnikov, kot so navedeni v prejšnji alinei;
—- za pokritje stroškov, o katerih nihče ničesar ne ve niti noče vedeti.
Več o pojmu »črni fond« glej v športnem leksikonu pod pojmom NOGOMET.
REPREZENTANCA je bila, je in bo. Rodili so jo že v pokvar-jni zgodovini. Uporablja jo pač vsaka firma, ki da nekaj zlasti nase. Baje jo posamezniki uporabljajo tudi zase. Pod pojmom reprezentanca je običajno razumeti predvsem:
—	črno kavo, žgane pijače, sadne isokove (zlasti pivo), drage cigarete, obiske barov z ustreznimi zgoraj omenjenimi partnericami, poslovna kosila -in, kar si še lahko izmislijo potrošniško orientirani partnerji (ali partnerice);
—	obiske kulturno-zgodovin-skih znamenitosti, če tako želijo
zgoraj omenjeni partnerji (ali partnerice), kar se doslej sicer še ni dogodilo;
—- dvig prometa v vseh lokalnih gostilnah obratih in črnoto-čih.
Več o pojmu »reprezentanca« glej v športnem leksikonu pod pojmom NOGOMET.
PODKUPNINA je tako resna zadeva, da je ne obravnava niti sindikalna lista. Z grdo besedo ji pravijo tudi korupcija.
Običajno se vsebina tega pojma spozna šele, ko odpremo kuverto, ki je običajno plava. Avtomobili in hiše ne gredo v kuverto. Majhne ribe prijemljejo tudi na koledarje, vžigalice in značke.
Več o pojmu »podkupnina« glej v športnem leksikonu pod pojmom NOGOMET.
GLAVOBOL ni samo ekonomski pojem, vendar je v -tesni zvezi iz ekonomijo, zlasti če je slaba. Samo neumni ekonomisti ne bolujejo za zgoraj navedenim, kar pa je najhujša oblika te bolezni (glej praktične primere!). Zelo pogosto se pojavlja po pretirani uporabi pojmov, ki jih pojasnjujemo v tem ekonomskem slovarčku. Simptome razkrijejo organi SDK in UJV; nov diagnostik pa bo -tudi samoupravna delavska kontrola.
Vseh zgoraj navedenih pojmov pri nas v praksi seveda ne poznamo, -zato glej v športni leksikon pod oznako NOGOMET. Sicer pa opozarjamo na morebitni pojav istih.
Delegatke leta 1974 (od leve proti desni kakor sledi): delegatka po ustavi, delegatka krajevne skupnosti, delegatka TOZD
Zadnie novice
Tik pred zaključkom starega leta nam je nekdo (skoraj gotovo dedek Mraz) poslal v kuverti s sedmimi pečati naslednje novice v besedi in sliki:
— Pod Peco je odpotovala posebna delegacija BRESTA z nalogo, da prepriča znanega refe-reneta za pravične odnose KRA-
LJA MATJAŽA, naj prekine začasno upokojitev in naj prevzame dnevno vsaj štiriumo pomoč pri reševanju reklamacij.
— Lovci so letos kljub planu ostali brez ustreljenega medveda. Menda ga kosmata vest ni prav nič bolela, ko se je odločil, da ne bo prinesel kože pod točo krogel v sam center notranjske metropole tako kot njegov neprevidni sorodnik lani. Lovcem pa se tudi ne spodobi, da bi preveč križarili po gozdu. Medveda se seveda ne bojijo, kot bi utegnil kdo napak pomisliti.
— Načrtno delovanje prodajne službe je tudi letos rodilo poseben sad. Ker ne poznamo do potankosti nemškega jezika, se moramo zadovoljiti s približno oznako v naši blagozvočni govorici, to je s tisto o sekirici, ki pade v med. Podobna ji je še
tista, ki govori o nekakšnem kmetu z debelim krompirjem.
— Znano je, da bo cerkniško Komunalno-stanovanjsko podjetje dobilo precejšnjo provizijo, ker je z energičnimi neposegi omogočila RADENSKI vsaj trikratno prodajo mineralne vode. Manj znano pa je, da je bil objavljen natečaj za zaščitni znak
Komunalno-stanovanjskega podjetja, na podlagi katerega je komisija sprejela v ožji izbor dva znaka, med katerima se ne more odločiti. Pomagajte komisiji in ji predlagajte, katero od vseh variant naj sprejme.
4, VaR-I A/VT4
2, VAR.I4NTA)
— V TOZD Tovarni pohištva Martinjak n. sol. o. so zelo dosledni pri izvajanju priporočil novega referenta za rekreacijo. Posebno delovno mesto v mehanični delavnici so priredili tako, da se delavec pri opravljanju dela usposablja za nogometnega vratarja. O prihranku na času pripravlja strokovno analizo posebna skupina, če bodo rezultati ugodni, bomo tak sistem posplošili in ga uporabljali po vseh TOZD namesto Work factorja.
Novoletni kviz
KDO JE KDO?
1. Zdaj pustimo vsako frazo,
kar začnimo z našo bazo!	— Kdo je
2.	Pri nas velika je fabrika,
ki proizvodnja »kišt« jo najbolj mika. — Kdo je
3.	Od TOZD se naših najbolj stara,
je delavec nobeden več ne mara. — Kdo je
4.	Brestov skoraj ves izvoz, pokriva,
a na foteljih svojih ne počiva.	— Kdo je
5.	Gradi in raste, žaga in izvaža,
kar je dandanes dobra maža.	— Kdo je
6.	Tovarna je mlada, lepa in zdrava, tržišče se včasih z njo poigrava.
7.	Baze zdaj nam je zadost’, zato preidimo na SOZD!
S. SOZD-a in baze je zadost’, brž preidimo na OZD!
9. Kar naprej se baza, TOZD in SOZD morajo z njimi bost'.
—	Kdo je
—	Kdo je
—	Kdo je
—	Kdo je
to?
to?
to?
to?
to?
to?
to?
to?
to?
Odgovore na gornja vprašanja pošljite na uredništvo do 15. januarja 1975. leta.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža in ga nagradili s 100.- din.
Na gornja vprašanja pričakujemo tudi duhovite odgovore. Najduhovitejšega bomo na da rgiilszdgocvdgovcdgovdgovcdgovdgovcgo duhovitejšega bomo nagradili s 155.- din. Komisija bo odločila tudi o tem, ali naj bo objavljen v januarski številki Obzornika. Isto velja tudi za nagrajene odgovore.
— Ne, ne! Mojemu Mihi se ni zmešalo! Tako se postavi, da lahko prebere delavsko glasilo SLOVENIJALES.
novoletni pravnik odgovarja
VPRAŠANJE: Na Silvestrovo se ustavil tik ob drogu električ-sem nekaj malega popil. Ne -spo- ne razsvetljave oziroma, če sem minjam se natančno, koliko, ven- odkrit, še dva ali tri metre na-dar po približni oceni je moralo prej. Ni mi bilo povsem jasno, biti dober liter vina in trije ali kam je odskočil drugi drog, ki štirje vinjaki. Steklenice malega je stal ob prvem. To sem"raz-piva ne omenjam, ker pivo, kot ločno videl, dokler se ni celotna vsi vemo, ni alkoholna pijača, še zadeva zavila v temo. posebej pa ne malo pivo. Bri- Ko so, -kdo ve zakaj, prišli novec pa sem spil šele na koncu, miličniki, so nekaj merili, zma-ker me je čudno črvičilo.	jevali z glavami, in se čudili in
Zaradi megle in zdrslosti sem mi zatrjevali, da z menoj nekaj pomotoma tiščal z nogo na plin ni v redu, ker sem še živ in cel. namesto na zavoro. V blagem Da sem še pri sebi, sem jim ovinku sem presekal živo mejo dokazal z junaškim pihanjem v (le-to bi bili morali že zdavnaj balonček (balončke so imeli s se-porezati, ker ovira promet) in boj, ker so verjetno praznovali
Silvestrovo). Spet so zmajevali z glavami in se pogovarjali o nekakšnih treh promilih. Končno so sestavili zapisnik, v katerem so s poudarkom zapisali nekaj besed o alkoholu in o pretirani hitrosti ter predvsem podatke iz osebne izkaznice.
Zdaj me nekateri strašijo, da bom kaznovan, drugi pa pravijo, da sem verjetno izbran za glavni zadetek na novoletnem srečelovu.
Kaj mislite o tem?
ODGOVOR: Po uradni statistiki sta največja krivca prometnih nezgod alkohol in prevelika hitrost. Ta ugotovitev velja glede na zapisnik tudi za vaš primer, zato ste prav gotovo oproščeni vsake krivde. Se pravi, da gre gotovo za zadetek. Iz podatkov, ki ste jih nanizali, pa ni razvidno, če je glavni.
Delegati za sestavo pričujoče priloge so bili: Vojko Harmel, Božo Kos, Jože Kovšca, Božo Levec, Franc Mlakar, Danilo Mlinar, Janez Praprotnik in Zdravko Zabukovec
NOVOLETNI RAZGOVORI
Spet se izteka staro leto in znašli smo se na pragu novega. To je kot običajno priložnost, da se nekoliko zazremo v preteklost, pretehtamo svoje delo in gradimo načrte za prihodnost.
Da bi se nekoliko pobliže spoznali, povezali svoje želje in hotenja, smo pripravili nevezane razgovore in predstavitve nekaterih delavcev iz vseh Brestovih temeljnih organizacij. Beseda je seveda tekla v novoletnem vzdušju: kako ocenjujejo delo in kakšne so njihove novoletne želje.
Valči OBREZA — priprava laka — TP Cerknica.
V prihodnjem letu ne pričakujemo ničesar presenetljivega.
Kljub temu pa gledam v novo leto z optimizmom, saj sem prepričana, da bo naš kolektiv zmogel in dosegel vse planske naloge, ki bodo predenj postavljene. Želim pa, da bi se v novem letu letu v celoti realizirala določila, ki jih navaja sindikalna lista;
Iskreno želim, da leto 1975 ne bi bilo slabše kot letošnje. Popol-
IVANKA HRBLJAN — delavka v tapetništvu TP Martinjak
Z letošnjim letom sem kar zadovoljna, čeprav mi bilo vse čisto tako, kot smo si želeli. Da bi
na' svetu. Želim, da bi imeli veliko dela, uspeh v prodaji naših izdelkov. Moja in verjetno vsakega občana velika želja pa je, da bi naše gospodarstvo končno le doseglo neko stabilnost, saj nam neprestano dviganje cen osnovnim življenjskim dobrinam resno ogroža standard.
lavcem, ki še hranimo skoraj izključno v menzi.«
»Kaj ti bo prineslo Novo leto?«
»Ne morem delati posebnih načrtov, ker me prvenstveno to leto čaka vojska.«
JOŽE MIVEC — TIP Cerknica
»Česa naj bi nova tovarna ne imela?«
»Najbolj sovražim delo pomoči in delo ob nedeljah. Drugo se bo, upam, uredilo samo po sebi, saj bo tovarna nova, ne pa, kot je tu sedaj. Vse je že izrabljeno, delali naj bi pa plošče najboljše kvalitete, kar je ob sedanjem stanju težko doseči.«
»Načrti za prihodnje leto?«
»Jih nimam velikih. Čas bo prinesel svoje.«
noma zaupam v samoupravne organe, saj so že do sedaj opravičili svoje delovanje.
Franc BRENCE — strugar v Pogonskem servisu TP Cerknica.
Mislim, da so v naši temeljni organizaciji dobri odnosi, da je naš kolektiv sposoben izpolniti vse planske naloge. Res, da je ob tem še nekaj nerešenih vprašanj, vendar, iker poznam naš kolektiv, sem prepričan, da bomo tudi Pomanjkljivosti odpravili.
Kar zadeva gospodarjenje v naši tovarni, imam popolno zaupanje v organe upravljanja. Zato s polnim optimizmom gledam v prihodnost, ki jo bo prineslo prihodnje leto.
SLAVKO ŽNIDARŠIČ — strojni ključavničar v TP Martinjak
Leto, ki ravnokar izteka, je bito še kar uspešno. Pri svojem delu se moramo poleg različnih Uzav boriti še z negativnimi vpli-1 svetovnega gospodarstva, za katerega vemo, da je v precejš-P krizi. Kljub temu mislim, da nam šlo lahko bolje, zato mo-adjo pridobljene izkušnje upo-nbiti in izboljšati, kar se da.
Ob začetku novega leta želim Pi edysem zdravja sebi, svoji drami in vsemu kolektivu ter mir
bilo vsaj tako tudi vnaprej in ne slabše.
Ob novem letu želim vsem predvsem zdravja in veliko delovnih uspehov. Želim, da se naši -izdelki ne bi samo kopičili v skladiščih, ampak da bi jih čim hitreje in čim bolje prodali, ker bomo -samo tako prišli do potrebnih sredstev. V prihodnjem letu bi bilo potrebno odpraviti razlike med osebnimi dohodki na istih delovnih mestih, ki so po mojem mnenju še zmeraj prevelike.
NIKO PETROVIČ — TIP Cerknica
»Kaj te moti pri delu v tovarni?«
»Bogati smo s plinom in s prahom ... Sicer pa bi si želel, da bi v menzi kuhali tudi kosila, ki -bi bila na voljo nam de-
FANI BENČINA, TP Stari trg
Leto se izteka h koncu. So se ti izpolnili upi in pričakovanja v družini, pa tudi na delovnem mestu?
— Razumljivo, da ima vsak človek kup večjih ali manjših želja. Vse pa izginejo, če pride v družino bolezen, kot , j e bilo letos pri nas. Mož je 'mdr&VM težko operacijo, v katere uspeh smo vsi dvomili. Stalno sem imela v mislih samo to. Na srečo se je vse lepo izteklo. Zdravje, samo zdravje je pomembno. Tisti, ki tega ne občuti, ga tudi ne zna ceniti.
Kar še tiče dela v tovarni, se, iskreno povedano, zares nimam kaj pritoževati. Mislim, da je enakega mnenja večina delavcev. Kar težko bi si predstavljala življenje brez tega kolektiva, saj sem v njem že osemnajst let. No, včasih pride tudi do iskric ne-
sporazuma, kar pa je povsem normalno. To se dogaja povsod, kjer je skupaj več ljudi.
In želje za naprej?
—■ Nimam posebnih želja. Da bi bilo le zdravje v družini — samo to. Ja, otroci, tri imam; zadovoljna sem z njimi. Starejši bo prihodnje leto končal osnovno šolo kot kaže s prav dobrim uspehom. Upam, da nam ga bo uspelo spraviti v poklic, ki si ga želi.
ALOJZ HUMAR, TP Stari trg
Za nami je obdobje, ki je med ostalimi tudi sindikatu prineslo obilico dela. Kako ocenjuješ to delo?
— To je pa res; včasih je bilo kar malo pretirano. Poglej, bila je cela vrsta volitev, pa oblikovanje in sprejemanje množice sporazumov in drugih samoupravnih aktov. Saj bi bilo komaj, da bi človek samo na tem delal. Sicer pa se da vse opraviti, vendar le pod pogojem, da
pri tem vsi zavzeto sodelujejo, da ne leži vse le na ramah enega.. Ne rečem, večina se tako tudi obnaša, medtem ko bi nekateri zaslužili vso grajo. Običajno pa. imajo prav tisti največ raznih pripomb.
Tudi kar se tiče poslovne plati temeljne organizacije, menim, da je rezultat zadovoljiv. Predvsem se močno pozna stalno izpopolnjevanje tehnologije v proizvodnji.
Kakšne pa so tvoje želje za prihodnje leto?
— Da bi bil uspeh le tak kot letos. Položaj vsekakor ni rožnat, kar poglejmo napovedi! Vsekakor bomo morali manj trošiti ter več in ceneje proizvajati! S tem pa se bo težko sprijazniti.
FRANC GALANTI
je delavec na špediciji na Rakeku že od leta 1974.
Svojemu delu je še danes zvest, čeravno je ta delovna enota v tem obdobju večkrat doživela spremembo gospodarja, če je to hotela ali ne.
Z delom in zaslužkom so on in njegovi sodelavci še kar zadovoljni. Želi pa, da bi bilo naslednje leto bolj stabilno, da ne bi kar naprej naraščale cene, da se jim v okviru možnosti izboljšajo delovni pogoji in da bi bilo obilo zdravja in zadovoljstva v družini in v kolektivu.
ANTON MRAMOR
je že od rojstva na Brestu, kot pravi. Njegova rojstna hiša je namreč stala na prostora današnjega skladišča Tovarne pohištva Cerknica.
Na Brestu je bil sprejet v uk za elektrikarja že leta 1954. Kar enajst let je bil delavec v Tovarni ivernih plošč. Zadnja tri leta pa vodi delo na naši prerezoval-nici iprena na Rakeku.
Kratko in jasno je povedal, da so bili zanj .posebno doživetje dnevi med vajami »Jesen 74«. Za prihodnje leto pa pravi: »Če bo šlo dobro podjetju, bo dobro tudi meni.«
Franc Kočevar (TLI Stari trg)
iz Viševka je delavec pri več-listni krožni žagi. Na Marofu dela že od leta 1958, torej 16 let.
Želi si, da bi bilo v prihodnjem letu dosti zdravja in zadovoljstva, da bi bil mir in da bi dosegli še boljši osebni in družbeni standard.
Andrej Hribar (TLI Stari trg) iz Igavasi je zaposlen kot vzdrževalec, ima pa naslednje želje:
Rad bi še dočakal, da bi začela obratovati nova žaga, pa čeprav gre že prihodnje leto v pokoj. Obenem želi veliko uspehov in vse najboljše v prihodnjem letu vsem članom kolektiva.
Miha šepec (TLI Stari trg) iž Kozarišč dela v odpremi gotovih izdelkov v štolami.
Vsem članom kolektiva želi veliko uspehov v prihodnjem delu, pa tudi osebne sreče in zadovoljstva. Za TOZD TLI Stari trg pa želi, da bi v prihodnjem letu v štolami odkrili kak proizvodni program, ki bi bil stalnejši in bolj perspektiven kot v preteklem letu.	_ ,
Razgovor so pripravili: Š. Bogovčič, I. Godeša, J. Klančar, F. Mlakar, F. Mulec in M. Šepec
Kontrola kvalitete
(Nadaljevanje in konec)
ORGANIGRAM »OTK«:
Za boljše razumevanje prikazujemo organizacijsko shemo OTK, iz katere je razvidno, da ima OTK naslednja delovna področja oziroma delovna mesta:
—	vodja operativne tehnične kontrole,
—	analitik kontrole kakovosti,
—	kontrolni tehnolog,
—	vhodna kontrola: — surovin, polizdelkov,
—	površinskih materialov,
—	lepil, iverk in ostalih materialov,
—	prebiralna kontrola,
—	tekoča kontrola: — razreza plošč — furnirnica,
PROGRAM DELA:
Izvajanje postavljenih nalog poteka postopoma po posameznih fazah procesa oziroma po oddelkih in bo predvidoma trajalo dve leti. Program dela obsega naslednje glavne faze:
—	pripravljalna dela in spoznavanje s procesom poslovanja,
—	izdelava kontrolne tehnologije,
—	vpeljava sistema in dokumentacija za kontrolo,
—	spremljanje kakovosti v celotnem procesu poslovanja od oddelka do oddelka (pričeli smo s klejarno in II. strojno),
—	izobrazba kadrov za nov sistem.
ne tehnične tolerance in dovoljena odstopanja vseh ostalih materialov, ki so sestavni del polizdelkov oziroma izdelkov;
—	primerna kadrovska zasedba;
—	ustrezno opremljen prostor za OTK — že realizirano;
—	digitronSki računski strojček — za izdelavo statistik, analize;
—	oprema za ugotavljanje in spremljanje kakovosti (merilni instrumenti) — delno realizirano;
—	pravilen odnos ostalih do »Službe kakovosti«;
—	sodelovanje vseh vodilnih nosilcev podjetja;
ORGANIZACIJSKA SHEMA OPERATIVNE TEHNIČNE KONTROLE (OTK) TOZD-a .TP-BREST CERKNICA
VODJA (OTK)
OPERATIVNE TEHNIČNE KONTROLE
A- naziv kOnlroLe
B-Ši- kontrolorjev v eni ali drugi izmeni C—skupno it. kontrolorjev v izmenah
TK-delovne enote
PK-aelovne onota - /A strojne
VK~ surovin repromaterialov polizdelkov...
PREVZEMNA JiONTP Oi A
Kontrola delovruh
naprav v uporabi
TK-aelovne enota \J~i

Kontrola
orodij, rez/
p K- delovne enote *r— - /. strojne
PK- KONČNA KONJU.
LABORATORIJ
(integralni)
PK-delovne enote
TK-dalovna enote
klovne ano/a 3za ‘samo za . .	„ ,aomanl.
•pokima EzOOlAC

Statistika in analiza
Kontrole kakovosti
D—it. kontrolorjev v grupi
—	klejame — II. strojne,
—	prve strojne,
—	površinske-ploskovna, masivna,
—	montaže pakime — velja samo za demontažne izdelke,
—	prevzemna kontrola: — za drugo strojno,
—	za prvo strojno,
—	predmontažo,
—	končna kontrola za montažne izdelke,
—	kontrola sredstev za delo:
—	delavnih naprav v izdelavi,
—	delovnih naprav v uporabi,
—	strojev, orodij, rezil...
—■ vhodna kontrola površinskih materialov, lepil, ivernih plošč in ostalih kemijskih materialov se izvaja v glavnem v laboratoriju in je podrejena skupnim dejavnostim (SD). Ker pa v glavnem izvajajo vhodno kontrolo za TP Cerknica, iso ti delavci organizacijsko prirejeni OTK omenjene.
CILJI KI JIH ŽELIMO DOSEČI
Z izvedbo zamišljene organizacije OTK in uvajanja sodobnilh metod želimo:
—ustvariti dokumentirano teh-nično-tehnološko definicijo procesa poslovanja v podjetju;
—	s pomočjo stalnega analitičnega spremljanja in informiranja o kakovosti okrepiti ritem proizvodnje, ekonomičnost in produktivnost dela;
—	znižati stroške slabe kakovosti — s tem znižati stroške proizvodnje in povečati dohodek;
—	omogočiti povezovanje kakovosti z nagrajevanjem (nagrajevanje po kvaliteti proizvedene količine);
—	ustvariti v pogledu kakovosti čim večjo dokumetirano tradicijo podjetja.
To so le nekateri izmed najpomembnejših ciljev.
—	uvajanje novega sistema kontrole in spremljanja kakovosti,
—	uvajanje sistema informacij, obdelave podatkov in izdelave poročil,
—	uvajanje statističnih metod kontrole,
—	povezovanje kakovosti z nagrajevanjem,
—	dokončna izdelava organizacije in spremljanja kakovosti v TOZD TP Cerknica.
OSNOVNI POGOJI ZA DELO
— Tehnično-tehnološka dokumentacija, predvsem zapisani tehnološki postopki posameznih proizvodnih procesov; predpisa-
VPRAŠANJE: Lani smo v naši delovni organizaciji prvič izrabili letni dopust skupaj, v obliki kolektivnega letnega dopusta. Kot sem obveščen, naj bi bilo lako tudi letos.
Bom odkrit. Taka oblika meni osebno ne ugaja, zato me zanima, če je kolektivni dopust dovoljen po zakonu in če je, koliko dni lahko traja?
ODGOVOR: Republiški zakon o urejanju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, ki je bil sprejet maja letos, odgovarja na zastavljeno vprašanje, saj se njegov 36. člen v drugem odstavku glasi:
»Ce narava in organizacija dela ter način poslovanja to terjajo ali dopuščajo, smejo delavci v temeljni ogranizaciji določiti, da gredo vsi hkrati na letni dopust.«
V prvem odstavku istega člena pa je določeno, da mora delavcu, v kolikor izrabi letni do-
Skupajkontrolorje/ v OTK 35
—	disciplina pri izvajanju sistema kakovosti na vseh ravneh;
—	primerna motivacija ljudi in ustrezna materialna stimulacija za kakovost.
Lahko rečemo, da je ob izpolnitvi teh pogojev polovica uspeha že zagotovljena.
Na koncu naj povem, da je uspeh izpeljave zamišljene operativne tehnične kontrole odvisen od nas vseh in ne samo od tistih, ki v OTK neposredno delamo. Ob vašem popolnem sodelovanju in razumevanju sem prepričan, da rezultati ne bodo izostali.
F. HRASTNIK
pust v dveh delih, 'trajati en del dopusta brez presledka najmanj 12 delovnih dni.
Ko ugodovimo, da je o kolektivnem dopustu odločal pristojni organ, lahko ob upoštevanju določil omenjenega člena ugotovimo tudi, da je odločitev o Brestovem kolektivnem dopustu po zakonu dovoljena.
Z. Zabukovec
Pravnik odgovarja
Iz tovarne pohištva Cerknica
Potrebne bodo spremembe
POGLEDI NA SEDANJI SPORAZUM 0 DELITVI STANOVANJSKIH POSOJIL
Samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev obvezuje svet za kadre, da razpiše razpis za dodelitev stanovanjskih posojil najpozneje do konca februarja prihodnjega leta. Ker nas od tega roka ločita samo še dva meseca in ker so se ob dodeljevanju posojil letos izoblikovali predlogi za spremembo sporazuma, bi bilo prav, da pogledamo, s kakšnimi težavami se je srečevala komisija TOZD TP Cerknica pri svojem delu in kakšni predlogi za spremembe so nastali.
Letos je prešla pristojnost za reševanje stanovanjskih vprašanj na temeljne organizacije. Zato je bilo 'treba popraviti dotedanji pravilnik. Konec marca je bil predlog novega sporazuma dan v javno razpravo. Komisije, izvoljene v TOZD, so začele z delom po sprejetju samoupravnega sporazuma. Pritožbe na prednostno listo je reševal delavski svet sredi junija. Komaj tedaj je lahko prišlo do realizacije posojil, kar je vsekakor zelo pozno, saj je tedaj gradbena sezona že v polnem razmahu.
Omenil sem že, da je komisija med delom naletela na določene težave. Posebej je to prišlo do izraza na seji delavskega sveta ob reševanju pritožb. Zato je delavski svet zadolžil komisijo, naj bi izdelala predlog za spremembe samoupravnega sporazuma. O tem predlogu je delavski svet razpravljal v avgustu in ga posredoval ustreznim strokovnim službam in samoupravnim organom.
Naštel bom nekaj važnejših točk iz tega predloga;
1.	Pri merilu »sedanji stanovanjski položaj« naj bi črtali vpliv oddaljenosti od delovnega mesta, ker daje ta vpliv prednost prosilcem, ki so bolj oddaljeni od delovnega mesta. Za ponazoritev tega naj posluži naslednji primer, da 11 točk dobijo naslednji prosilci:
—	tisti, 'ki imajo stanovanje, kjer pride od 5 do 7 kv. m na osebo,
—	tisti, ki imajo stanovanje (ne glede na velikost), oddaljeno več kot 14 km od delovnega mesta.
2.	Kriterija »pomembnost delovnega mesta« in »dohodek na člana gospodinjstva« je potrebno uskladiti, tako da bi možno število točk bilo pri obeh kriterijih enako in da bi obe kategoriji prosilcev imeli enake možnosti za pridobitev posojila.
3.	Potrebno bi bilo popraviti tudi 23. člen sporazuma. Po tem členu izgubi pravico do dodelitve posojila prosilec, ki je že prejel najvišje dovoljeno posojilo (150.000 din v letu 1974) in tisti, ki je prejel že dvakrat posojilo ne glede na višino prejetega posojila) najmanj možno v letu 1974 15.000 X 2 = 30.000 din). To je razlika, ki jo dopušča pravilnik, v praksi pa je ni možno doseči. V praksi je ta razlika nekoliko nižja in, če pogledamo primer iz leta 1974, znaša:
—	naj višje dejansko posojilo
50.000
50.000	X 2 = 100.000 din
— najnižje dejansko posojilo:
15.000
15.000	X 2 = 30.000 din
Po 23. členu oba prosilca nimata več pravice do posojila, kar je nepravično, saj znaša razlika celih 70.000 din.
Zato predlagamo, da se ta člen spremeni, im sicer tako, da se postavi določena meja v odstotkih naj višjega dovoljenega posojila, do katerega je posamezni prosilec upravičen ne glede na to, kolikokrat je že prejel posojilo z omejitvijo, da z že prejetim posojilom ni dosegel osnovnega s tano vanj skega standarda.
4.	Pred izdelavo prednostne liste naj bi sredstva ločili na sredstva, namenjena za kreditiranje adaptacij in sredstva, namenjena za kreditiranje novogradnje ter nato naredili dve ločeni prednostni listi.
V letu 1974 smo dobili približno enako število prošenj za novogradnje in za adaptacije. Po prednostni listi so bila sredstva razdeljena: 65 % za adaptacije in 35 % za novogradnje. Do tega prihaja zato, ker večina prosilcev za adaptacije dobi veliko število točk po kriteriju »sedanji stanovanjski položaj«. To je tudi razumljivo, saj če bi imeli ta položaj urejen, se sploh ne bi odločili za adaptacije. Ker prav ta kriterij daje večino vseh točk (27 odstotkov ali največ 27 točk), te razlike ni moč ujeti po ostalih kriterijih. Tako se prosilci za adaptacije uvrste sorazmerno visoko na prednostni listi in so v prednosti v primeri s prosilci za novogradnje.
5.	Predlagamo tudi, da se s sporazumom omogoči dodelitev posojila mimo prednostne liste izjemoma tistim prosilcem, ki bi se obvezali, da se bodo v določenem času izselili iz družbenega stanovanja v lastno novozgrajeno hišo. Višina takega posojila je lahko določena. Do posojila bi bil prosilec upravičen, če je po ostalih določilih sporazumno upravičen do posojila. Ta predlog dajemo zato, ker smo prepričani, da bi tako sredstva, namenjena zaikreditiranje posebne in družbene gradnje, bolj racionalno izkoristili.
Komisija, ki je predlagala omenjene spremembe in jih je delavski svet tudi potrdil, se zaveda, da s tem ne bodo rešene vse težave s tega področja, želi pa. da bi bili omenjeni predlogi i° predlogi iz ostalih temeljnih organizacij čimprej preučen.
M. Jakovac
Nov družbeni dogovor
MEDOBČINSKI DRUŽBENI DOGOVOR O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V OSNUTKU
V jesenskih dneh so občani našega malega mesta z zanimanjem opazovali pridno graditev sicer skromnega zasebnega ostrešja na tržnici. Upali so, da bodo tokrat imeli ob vsakem vremenu na voljo najrazličnejšo povrtnino in sadje. Toda glej ga, zlomka! Notranje stene barake so oblepljene z raznovrstno plakata-rijo, prodajalke pa od nikoder. Morda čaka posebno komisijo za otvoritev prometa ali kaj. Prodajni center našega malega mesta je torej OK.
Tokrat že enajstič po vrsti omenjamo našo hvale vredno vlečnico na Slivnici.
Ves potreben les za stavbo žičnice še vedno sameva v odsluže-

~ Štorklja, ponesi me v drugo občino! V tem malem mestu primanjkuje občanov, pa bom mo-*al biti delegat najmanj v treh delegacijah.
nem pokoju na veselje lisic, podgan in ostalih gozdnih glodalcev, ki imajo tako poleg hotela na Slivnici preskrbljeno za prebivališče.
Naši poštni službi predlagamo, da tokrat le naredi izjemo in zaposli pismonošo, ki v našem malem mestu ne pozna nobenega občana. To predlagamo zato, ker bodo hišne številke morda le s tem ukrepom zopet vidne.
Z zadnjimi vajami, ki so se odvijale v našem malem mestu in okrog njega, so si meščani pridobili sila izkušenj. Po praksi sodeč ob zadnji podražitvi olja in sladkorja, so najbolj uspešno izkoristili informacijsko. Že pred podražitvijo so pokupili vse zaloge.
Pa po loj-trci gor, pa po lojtrci dol, bi lahko rekli za preteklo in zelo plodno sestanlcarsko leto.
Kar štiristotrinšestdesetkrat so se zbrali posamezni občani našega malega mesta v sejnih dvoranah Bresta in odločali o raznovrstnih za naše mesto odločujočih (ali pa tudi ne) zadevah.
Sicer pa kaj bi še tvezili in pisarili, saj vsi veste, da tudi doslej ni nič zaleglo.
Pa na svidenje po vseh merilih zelo plodnega in za naše žepe učinkovitega Novega leta 1975!
Komisija za pripravo družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja, merilih in postopkih za uresničevanje nalog pri delitvi dohodka, skupne in splošne porabe, politike in socialne varnosti delavcev pri medobčinskem sindikalnem svetu notranjsko-kraških občin je pripravila osnutek dogovora.
Prav gotovo je osnovni cilj tega družbenega dogovora usklajena rast rezultatov gospodarjenja-uresničevanje načela svobodne menjave združenega dela in opredelitev skupnih interesov delavcev v notranjsko-kraški regiji.
Programiranje razvoja, ki se prične v temeljnih organizacijah, interesnih skupnostih in v Občinah, bo postavljeno na take os-
nove, da bo omogočena odločilna vloga delovnih ljudi pri ustvarjanju dohodka ter odločanju o njem, spremljanju in financiranju družbenih delavnosti. Taka izhodišča zagotavljajo vzajemnost in solidarnost pri skupnih nalogah in pri usklajevanju interesov vseh dejavnikov družbenogospodarskega razvoja no-tranjsko-kraške regije.
Družbeni dogovor bo dan v javno razpravo in bo dopolnjen s pripombami iz te razprave podpisan od vseh zainteresiranih dejavnikov.
Prav gotovo imajo za izvajanje tega dogovora veliko odgovornost SZDL, sindikati, interesne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, saj predstavlja dogovor izhodišče za poglobitev prihodnjega razvoja, za usklajeno in porabo ter za skupne interese delovnih ljudi, di.	B. Mišič
Bloški turistični center
Decembra lani je bil v Novi vasi na Bloški planoti ustanovni občni zbor vlagateljev za razvoj Bloškega turističnega centra. Program Bloškega turističnega centra zajema tri vlečnice in hotel-sko-restavracijske kapacitete.
Za prvo fazo izgradnje je bilo zbranih 2,35 milijona dinarjev sredstev. S -temi sredstvi so bila odkupljena zemljišča, naročena je bila ena od treh predvidenih vlečnic in naročena so bila gradbena dela za to vlečnico. Po predračunih bodo ta sredstva za prvo fazo izgradnje zadoščala.
Z gradbenimi deli so pričeli v novembru, prej pa so bila opravljena nekatera dela, ki so pri taki gradnji nujno potrebna. Posekati in očistiti je bilo treba trase, še prej odkupiti zemljišča, dobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja. Vse to se je tako zavleklo, da so z gradbenimi deli lahko začeli šele v novembru.
Slabo vreme je dela zavleklo, tako da je vprašanje, če jih bo mogoče končati za letošnjo sezono. Prizadevamo si, da bi vlečnico uporabljali že letos, če bo le mogoče.
Če bo šlo vse po sreči, bodo notranjski smučarji kmalu dobili prvo vlečnico, ta pa bo prav gotovo dala pobudo za prihodnji razvoj zimskega športa pri nas.	T. KEBE
DAN JLA —
DAN NAS VSEH
21. decembra je bila v cerkniški kinematografski dvorani proslava dneva JLA, na kateri so bili tudi visoki predstavniki JLA. Tovariš Jože Lončarič je svoj uvodnih govor zaključil z oceno vojaških vaj Jesen 74 in občini Cerknica izročil veliko plaketo JLA za uspešno izvedbo vaj. Odbora za SLO osnovne šole Cerknica in krajevne skupnosti Loška dolina pa sta prejela mali plaketi.
Slovesnost so obogatili s kulturnim programom učenci osnovne šole Cerknica, cerkniška godba na pihala in moški pevski zbor Tabor. S svečane prireditve so delovni ljudje občine Cerknica poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu in tovarišu Nikoli Ljubičiču.
Volitve delegacij v SIS
Volitve delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v četrtek, 5. 12. 1974 v TOZD in 8. 12. 1974 v krajevnih skupnostih, s° bile uspešne. Izvolili smo 29 delegacij v TOZD in 7 delegacij v krajevnih skupnostih, v katerih je skupno 514 delegatov.
Udeležba na voliščih v krajevnih skupnostih je bila naslednja:
KS Loška dolina in KS Rakek 93 %, KS Grahovo 92,2 %, KS . crknica 90,7 %, KS Cajnarje — Žilce 89,2 %, KS Nova vas 88,7 % *n KS Begunje 88,4 %. 100-odstotna volilna udeležba v temeljnih in . l|gih organizacijah združenega dela je bila v Osnovni šoli Cerknica 1,1 Stari trg, Kmetijski zadrugi Cerknica, TOZD Perutninarstvo, Komunalno stanovanjskem podjetju Cerknica, Progovnem odseku Ra-*ek, Železniški postaji Rakek in- v Gramexu Nova vas. Nekoliko slab-je bilo z volilno udeležbo v Transavtu Marof, 84,6 %, v Brestu ~erknica, TOZD TO Martinjak in Kovind Unec 89,3 % in Gradišču Cerknica 89,4 %.
Molitve delegacije v Tovarni pohištva Cerknica
vei.,yse delegacije so se že sestale in določile vodje delegacij. Zaradi Sa *ke8a števila delegacij v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi del 0Ur*-r?Vnili interesnih skupnosti ni bilo mogoče dodeliti vsaki Z(j e8aciji svojega delegatskega mesta, zato je bilo treba delegacije 5ei Uzenega dela s samoupravnim sporazumom po teritorialnem na-UeiU zt'ružiti v konference delegacij. V te so vključene tudi manjše cijo skupnosti do 30 zaposlenih, kjer vsi delavci opravljajo funk-
Ust Konference delegacij so na prvi seji že določile delegate za dol ,-\?Vnc. skupščine interesnih skupnosti, ki se v skladu z ustavnimi 0cbami vključujejo kot enakopravni zbor občinske skupščine.
F. STERLE
Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
Pred dnevi je bil končan VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem smo delegati iz vse Jugoslavije ocenili delo sindikata med VI. in VIL kongresom ter nakazali in sprejeli prihodnji program dela. Za uspešnost dela kongresa so vsekakor bili osnova kongresi sindikatov po republikah in avtonomnih pokrajinah, sklepi X. kongresa ZKJ, nova ustava in govor predsednika Tita na pričetku kongresa. Kongres je delal po komisijah. Delegati so razpravljali predvsem o uresničevanju delegatskega sistema v praksi.
Razpravljali so o družbenih osnovah za oblikovanje dohodka in osebnih dohodkov, v katerih bodo delo in rezultati dela osnovno merilo. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je še velik del dohodka odtujen od neposrednih proizvajalcev in da se razdelitev akumulacije opravlja brez njihovega odločanja. Prisotne so tudi razlike v materialnem položaju med panogami, ki niso samo rezultat razlik v produktivnosti in večjem prizadevanju, temveč so razlike v ekonomskem položaju sedanjega sistema in instrumentov.
Govora je bilo tudi o prepočasnem združevanju dela in sredstev, o regionalnem zapiranju, o pojavih monopola ...
Dosti govora je bilo tudi o standardu in pojavih uravnilovke, o merilih, ki morajo stimulirati delo, red, disciplino in napredek. Vsa ta nakazana vprašanja in še mnogo drugih, o katerih so razpravljali v komisiji za družbeno-ekonomski razvoj in sistem dohodka, so se prepletala v razpravi na omenjeni komisiji, v kateri sem tudi sam sodeloval.
Naloge sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij so zastavljene v trinajstih resolucijah, ki jih je sprejel VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, in ki jih bomo morali začeti uresničevati vsi člani sindikata na vseh ravneh organiziranosti.
A. OTONIČAR
Kegljaški klub BREST je imel v jesenskem delu tekmovanja v mali ligi naslednja srečanja:
ČLANICE: JANA — BREST 6 X 100	2279 : 2150
BREST — JAVNA SKLAD, (m) 6 X 100 2140 : 2350 KOMET (m) — BREST, BORB. IGRE 684 : 534 ČLANI:	BREST — IZOLIRKA 6 X 100	50 : 0 (brez igre)
LOVIN — BREST 6 X 100	2442 : 2522
BREST — JARŠE, BORBENE	793 : 721
V tem delu tekmovanja se bo srečal še z naslednjimi ekipami: ČLANICE:	8.1.1975 BREST — 13. MAJ (m)	6X100
22.1.1975	GRADIS — BREST	6X100
5.2.1975	BREST — VESNA	6 X 100
27.12.1974	BREST — KOVAČ (m)	BORBENE
15.1.1975	ELEKTRO — BREST	BORBENE
31.1.1975	BREST — SLOVENIJA	AVTO BORBENE
12.2.1975	SLOVENIJA VINO — BREST BORBENE
ČLANI:	10.1.1975	BREST — ELEKTRO	6 X 100
24.1.1975	KOVAČ — BREST	6 X 100
7. 2.1975 MEDVODE — BREST	6 X 100
24.12.1974	SORA — BREST	BORBENE
17.1.1975	BREST — LOKOMOTIVA	BORBENE
30.1.1975	TIVOLI — BREST	BORBENE
14. 2.1975	BREST — KOLINSKA	BORBENE
27.2.1975	JAVNA SLADIŠČA — BREST BORBENE Tekmovanja so na kegljišču prvoimenovanega.
Prijatelje kegljanja vabimo, da si ogledajo srečanja na našem kegljišču, ta pa so ob sredah in petkih s pričetkom ob 16. uri.
H£QiClN6V •Z RAZ ZA NE NAV A »Eh OUtUTBK MAAVLJIHCl
IčARTAfiKI
IZRAZ
A
ZNAMk A ŠVICARSKIH
PLODOVI
JABLANE
INDU«TBIJ.
k RAJ NA K OP*SX£ M
(SOL/NZ)
ČIST
GLAS,
ZARAČUNA VANJE OB -
OBREST/,
ookmjStvo
PR ALK/EGA PRAŠKA

BIVŠI JAP (k S JU PR Etna HIROBUMI
LOVEC NA
EGIPČANSKI BOG, SovcA

DROBNA
CEV
HUNSKI Po
OBRAZA
KANAL
potovanja
RAZVE DRUG
BREZZVOČ IM TO UČEnA KI OST
Po P EU
NEM 3 K A ELBKriiZA
družba
HRAPAVOST Kože zaradi ponanJ* KANJA VITA UH A B Not,
GLAS

MOŠKO
/MR
sfoTve
stara Površin. MERA
VRSTA
VRŠE
POVRŠINSKA
ne ra
Vp?CA
TUR, ČIR


VOOtTEUKA VESELE* A TL
reauzma
STARA
INDIJANSKA
AFRIŠKA
DRŽAVA
NCPUJETSN
OBČUTEK
N EN A KLON
VRSTA E/RA FR
ENOTA ZA PRlTlSKi OZRAČJE
NASAD
trte
slov. Film a zvestim
vojni
ODSEK
KLADA ZA SEKANJE
DRV

KREDITNO
ŽIVALSKI
VRT
VEČJI VOOni
ŠKOFJO LOU
SREDIŠČE
Romunske
MOL DAV UR
PERNATA
ŽIVAL
OSMI DEL
CMAKA S A MOGIASNRA
TEUVUUA
UMETNI
LASJE
CHAKO prav-mA ŽEKISKA
EMILIJAN
CEVC

IZLOČITI
PIRNAT
TEKOČA 6M0TA V M« TZAMJOST/
NOVINCI V
SAMOSTANU
PRI STAŽU
GROFIJ A V
Angliji
DELAVEC
LACKO
Jože

T*l BARVNA
SIS A*

ŽIVLJENJSKA
TEKOČINA
TDJOKOVPOJA PRI S TA t IM
Rimljanih,
IMPERIJA

VOJNA
LADJA
<»VA$ZI KRAJ NA gpremjsum
NE! ROMANI ORL NJIVI
BDEČ • LEIŽ
G.ONAVTPV
VIKTOR
Avbelj
tkvi plevoi biblije v
LATtHBČMO
LJUBKOV. ŽEHSKO IM£, IVICA
ČIR I TVOZg£
LeVop 15 KRONIKA
INOU4TKU5.
MONTAŽNO
J*SVA Bo Cm INI A Me-
DELOVNA
SKUPINA
(FONETIČNO
NEUMNOST
ovili
PASTIR
OKOullNA
rtusroMip SAMOST A
TEPEC
BEDAK
TUJE MOŠKO I ME
(ROMMEL)
Slov. p\%.
JAhcz
(BOBKI)
MOSTA?
PEvOTni^

v€T*kIi
NONCOLBEJ
KOI
Anton
ATTonoM.
pokrajina
*A Cman
ZNAMKA šospodpn
BoflVMJ A UEACCČE
z
CEPLJE
/J Ji
T

TA
Filmi v januarju
RAZPIS
1.	1. ob 16. in 19.30, nemški film POČITNICE BREZ DEKLET. Glasbena komedija.
2.	1. ob 16 in 19.30, ameriški film ZADNJI BOJEVNIK. Drama.
4.	1. ob 19.30 in 5. 1. ob 16. uri, japonski film MEČ ZLATEGA ZMAJA. Pustolovski film.
5.	1. ob 19.30, ameriški film RESNICA O MAFIJI. Kriminalka.
6.	1. ob 19.30, japonski film OIČI, PAZI SE SAMURAJA. Pustolovski film!
9.	1. ob 19.30, ameriški film SA-UNDER — ALI PASJE ŽIVLJENJE. Drama.
10.	1. ob 19.30, jugoslovanski film UŽIŠKA REPUBLIKA.
11.	1 ob 19.30, italijanski film PREISKAVA JE KONČANA — POZABI. Kriminalka.
12.	1. ob 16. uri, ameriški film LEGENDA O ČRNEM CHARLVJU. VVestern.
12. 1. ob 10. in 19.30, jugoslovanski film UŽIŠKA REPUBLIKA.
13.	1. ob 19.30, francoski film BEG SKOZI PUŠČAVO. Pustolovski film.
16. 1. ob 19.30, španski film ZBOGOM ŠTORKLJA — VEMO, KDO JE OČKA.
18.	1. ob 19.30 in 19. 1. ob 16. uri, francoski film BREZ NALOGA. Kriminalka.
19.	1. ob 19.30, ameriški film MARTA.
20.	1. ob 19.30, jugoslovanski film PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI. Drama.
23. 1. o 19.30, francoski film UGRABITEV V SODNI PALAČI. Kriminalka.
25.	1. ob 19.30 in 26. 1.ob 16. uri: nemški film DIRKE SKOZI SAFARI. Pustolovski film.
26.	1. ob 19.30, ameriški film PETER IN TILKA. Komedija.
27.	1. ob 19.30, ameriški film ČLOVEK V DIVJINI. Pustolovski film.
30. 1. ob 19.30, francoski film DOBRA KUPČIJA V MARSEILLESU.
v'; Za konec leta in za prijetne no-
voletne praznike smo vam spet pripravili nagradno križanko. Potrudili smo se, da ni pretežka, še nagrade:
1.	nagrada 200 din
2.	nagrada 100 din
3.	nagrada 50 din in še pet nagrad po 10 din
Rešitve z oznako »Nagradna križanka« pošljite uredništvu Brestovega obzornika najkasneje do 23. januarja 1975. Pri reševanju vam želimo čim več razvedrila, pri žrebanju pa dosti sreče!
Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko GERŠAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Franc MULEC, Miha ŠEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2400 izvodov.
Letošnji dedek Mraz
Organiziranje in priprava na sprejem DEDKA MRAZA bo letos enotno za celotno področje naše občine. Da bi bila organizacija ka' najbolj uspešna, so pri občinski konferenci SZDL ustanovili odbor za organiziranje sprejema DEDKA MRAZA.
Glede financiranja so delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in zasebni obrtniki sklenili, da bodo prispevali 50 din na zaposlenega delavca. S tako zbranimi sredstvi bo odbor nabavi' darila in organiziral krajši zabavni program. Darila se bodo glede uporabnosti razlikovala po starosti otrok, in sicer:
od enega do treh let, od treh do šestih let,
I. in II. razred osnovne šole,
ostali otroci od III. do VIII. razreda pa bodo dobili skupinska daril3 na osnovne šole, ki jih obiskujejo.
Praznovanje DEDKA MRAZA bo tako v celotni občini enotni Obdarjeni bodo vsi otroci, ne glede na to, kje delajo njihovi starši' prav (tako otroci kmetov in zasebnih obrtnikov. Menim, da je takšno organiziranje najprimernejše. Vsi, ki sodelujejo pri organizaciji, s* želijo, da bi bili tudi otroci zadovoljni z darili in s programom, t0 bo tudi priznanje organizatorjem.	M. Urbas