POŠTNINA PAVŠALIRANA.
CENA DIN 2—
UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlMIII
1 štev. 6.
lllllllllMIIIIIIII....IIMIIIIIMII......mit
JlUllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIIIIItll
LJUBLJANA, 1. aprila 1922
HIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji
Leto III. I
Glavna skupščina Športne zveze.
V ponedeljek, dtae 2. aprila 1922, se je vršila v magistralni dvorani glavna skupščina Športne zveze. Dan prej je bilo v Zvezinih prostorih zborovanje delegatov klubov, kjer se je debatiralo o predlogih za glavno skupščino.
Glavna skupščina je bila številno obiskana, nad 50 delegatov je bilo navzočih, dokaz, da prodira umevanje o eminentni važnosti in koristi Športne zveze v vse športne kroge. Skupščina je podala jasno sliko o mogočnem razvoju in napredku športnega gibanja tudi v preteklem letu, iz poročil vseh odsekov je razvidno sistematično delo in dobra organizacija
zveza tovariša Stanka Jenčiča, ki je bil v odboru od ustanovitve Športne zveze ter vesten in marljiv organizator vodnega sporta. V svojem nadaljnjem poročilu omenja stališče športnega gibanja v ostalih kulturnih državah in težak boj za obstanek pri nas, Vlada nas danes še ne more podpirati v oni meri, kot se je to drugje zgodilo, treba pa je vsled tega privatne inicijative in privatnega dela, da se pripravi športno gibanje do one stopnje razvoja, ko bomo1 mogli stopiti v tekmovanje z ostalimi narodi. S tem si bomo odgojili zdravo in krepko mladino, ki bo ustvarjala bodočnost naroda. — Prvotna oblika Športne zveze je bila dobra, a manjkalo je klubov, delavcev in sredstev
Iz nogometne tekme Ilirija : Celje.	FnL ate^e »pelikan«, čaje.
klubov. Organizatorično se je dvignil kolesarski sport z ustanovitvijo podsaveza, športno pa je kazal izmed neorganiziranih športov (po klubih) zimskošportni odsek najmočnejši razmah. Morda je ravno zimski sport najjasneje pokazal potrebo splošne športne organizacije, ki pomaga oživiti posamezne, manj močne sporte, in jih privesti do moči, da se lahko organizirajo.
Podpredsednik Joso Goreč je otvoril zborovanje. V uvodnih besedah se je spomnil smrti pokojnega kralja Petra 1. Osvoboditelja, nakar so zborovalci zaklicali trikratni slava. Omenil je, da je sedanji vladar kralj Aleksander I. kot pokrovitelj J, O.
O.	velik prijatelj športnega gibanja ter bo podana sportu s tem krepka moralna opora. Iz lastnega odbora je izgubila Športna
Vendar so se oživeli in razvili atletika, tenis, zimski sport, rokomet in ženski športi popolnoma, medtem ko so se ostali športi privedli v popolnejšo organizacijo. Poglobiti to delo bo naloga Športne zveze v bodoče, dalje reorganizacija pravil, sestava enotnih tekmovalnih določil in ureditev denarnih sredstev Športne zveze. Pri gojenju sporta ne smejo pozabiti klubi na važnost odgoje duha in značaja. Vsak Jugoslovan bodi športnik v sportu, po1 duhu in v značaju. — Težkoče prošle sezone so obstojale v odlaganju funkcij posameznih odbornikov, tako da je ležalo vse delo od lista do odsekov na pičlem številu oseb, ki naravno niso mogle vsega izvesti. Edini zastoj beleži konjski sport, ljubljanski dirkalni klub ne deluje, obstojata le
še mariborski in ljutomerski klub. Vse ostale športne panoge pa beležijo napredek.
Tajniško poročilo je podal g. Betetto: V preteklem letu se je imela boriti Športna zveza z mnogo večjimi ovirami kot leta 1920. Pri Športni zvezi ta pojav ni osamel, vse športne organizacije, klubi kot zveze so dočakale v preteklem letu zastoj na poti napredka. Tekom 1. 1920. so dosegli klubi mehanično neko višino, za katero niso imeli prave realne podlage. Posledica je, da doživljajo skoro vse naše športne organizacije pravkar prehodne krize. Tudi Športna zveza je prebolela tako krizo. Namišljeni in resnični neuspehi so ozlovoljili mnogo delavcev Športne zveze, dlruge so od Športne zveze odtrgale nepričakovane težkoče v lastnih klubih. Klubi pomena Športne zveze mnogokrat niso razumevali ter jo tudi jako malo podpirali. V teh razmerah je morala Športna zveza mnogokrat v pravem pomenu besede životariti in le vzgledna vztrajnost nekaterih je dosegla, da je Športna zveza v poglavitnem vendarle rešila svojo nalogo*. Dokazala je iznova, da je njen obstoj eminentnega pomena za razvoj telesne vzgoje in za napredek sporta. Ker mi je za poročilo na razpolago le pičel čas, se omejim na glavne točke delovanja Športne zveze.
Športna zveza je prošlo leto s posebnim uspehom zastopala interese športne organizacije napram oblastim. Tako je Zveza sodelovala pri akciji proti državnemu obdavčenju klubov, ki je po dolgem trudu imela uspeh, da se je državni davek na športne prireditve odlpraivil. V zadnjem času se je po zaslugi g. Kralja odpravil tudi mestni davek na športne prireditve. — Predlagam pri tej priliki, da izreče skupščina g. Kralju zahvalo za ta nastop v korist sporta. — V posameznih slučajih je mogla doseči Športna zveza nadalje znižanje železniških voznih cen ter »Športu«, našemu skupnemu glasilu, in zimskemu športu nekaj državne podpore.
Športna zveza je v preteklem letu vzela nase več velikih prireditev, ki so presegale moči poedindh klubov. Organizirala je skupno z O. O. plavalno tekmo za prvenstvo Jugoslavije na Bledu, potem Športni teden, ki je podal razvojno stanje našega spprta v 1. 1922. v povsem ugodni luči, ter vodila vse zimskošportno gibanje v državi. Omenim naj tu posebno vzorno izvršeno smučarsko tekmo za prvenstvo Jugoslavije.
Izdajanje »Sporta« je bilo morda najtežje breme Športne zveze. Toda videli smo v »Sportu« naš edini strokovni športni list, ki orientira ves slovenski sport, ga uspešno propagira in strokovno izobražuje in, četudi je stalo materielnih žrtev, smo zaključili z lepim moralnim uspehom tudi drugi letnik našega glasila.
Od sklepov zadnje skupščine se je izvršil edinole sklep, ki je nalagal prireditev Športnega tedna, drugi sklep, ki je nalagal klubom, da osnujejo propagandne in redakcijske odseke, ki bi delovali zlasti v korist »Sporta«, so izvršili le nekateri klubi, večina mu ni zadostila; tretji sklep, da plačajo klubi kot članarino Športni zvezi za vsakega rednega člana po 1 dinar, so vsi klubi brez izjeme ignorirali.
Brezbrižnost klubov, ki pozabljajo, da delujejo s tem, da sodelujejo v Športni zvezi in jo podpirajo v prospeh vsega našega narodnega sporta, zasluži ostro grajo tudi v sledečem slučaju: Športni zvezi se je nudila priložnost, doseči denarno podporo1, ako bi razpečala -potom svojih klubov približno 15.000 .srečk K. J. Š. Športna zveza je pozvala k razpečavanju z ope-tovanimi cirkularji nad 30 svojih klubov, toda odzvalo se jih je le 10. Namesto 15.000 srečk smo jih razpečali komaj 2000. Z denarno podporo radi tega seveda ne bo nič.
V okrožju S. Z., ki obsega Slovenijo s Prekmurjem, štejemo letos 43 včlanjenih klubov z okroglo 5500 člani. Od teh klubov jih goji nogomet 24, plavanje 8, veslanje 1, lahko atletiko 17, kolesarstvo 12, avtomobilistiko 1, tenis 5, zimski sport 9, turi-stiko 1, ženski šport 4, konjski sport 2.
Najvažnejša prireditev je bil Športni teden. Darila, razpisana v obliki kolajn, so dospela iz Nemčije, žal, z veliko zakasnitvijo in se še doslej niso mogla razdeliti. Vprašanje je, v koliko klubi na kolajne danes sploh še reflektirajo, in če ne bi bilo umestno, da se prihranijo za prihodnji Športni teden, za 1. 1921. pa bi se v tem slučaju izdale klubom le priznanice.
O razvojnem stanju raznih športnih panog, ki jih goje naši klubi, bodo poročali skupščini načelniki podsavezov in sekcij. Največji napredek beleži sigurno kolesarstvo, nogomet je ostal približno na isti stopnji kot 1. 1920., ostane pa še naprej najbolj razširjeni sport, napredoval je plavalni sport, lahka atletika le kvalitativno, ženski sport je pridobil, tenis se razvija, zimski šport je napredoval očitno, turistika istotako, avtomobilistika in konjski sport sta v primeri z letom 1920. nazadovala, poglavitno vsled naših majhnih razmer.
K tajniškemu poročilu se je oglasil g. dr. Cir. Pavlin s predlogom, da se izterja vsa zaostala članarina za leto 1921. Predlog se enoglasno sprejme, istotako predlog g. Betteta, da se izdojo za Športni teden 1. 1921. le priznanice, kolajne pa se prihranijo za leto 1922.
Sledila so poročila posameznih predsednikov podsavezov in načelnikov odsekov. Za nogomet je poročal g. Birsa: O delovanju samem je informirana športna javnost iz poročil, na zadnjih dveh občnih zborih L. N. P. Število klubov, članic in prireditev se je v zadnjem letu podvojilo. Glavna ovira za napredek poedinih mlajših klubov je pomanjkanje dobrih odborov. Dalje omenja potrebo, da bi se uvedel sport tudi med šolsko mladino ter predlaga v ta namen stik z višjim šolskim svetom.
Za kolesarstvo ni bilo zastopnika podsaveza. Poročal je g. Goreč kot član lanskega podsaveza: Kolesarski sport beleži v prošli sezoni svoj največji napredek. Osnovanje saveza v Zagrebu, podsaveza v Ljubljani, razvoj kolesarskega sporta po deželi, ustanovitev 6 novih klubov, prireditev 34 dirk, in četrto mesto naših kolesarjev pri mednarodni dirki v Avstriji so glavni dokazi tega, Podsavez šteje 11 klubov, bodoča naloga mu je, nadaljevati organizacijo kolesarskega sporta v Sloveniji, izboljšanje kvalitete sedanjih naših dirkačev, naprava vsaj enega dirkališča za Slovenijo in mednarodna tekmovanja.
Za lahko atletiko je poročal g. Beneš. Omenjal je v splošnem važnost in potrebo gojenja lahke atletike kot predpogoj za gojenje vseh športov. Prva prireditev v sezoni je bil lahko-atletični miting Ilirije, katerega se je udeležilo v 10 konkurencah 68 tekmovalcev in 8 dam. Uspehi so bili manj zadovoljivi. Druga prireditev je bil celjski lahkoatletični miting za celjske klube s 60 tekmovalci. Uspeh je bil zadovoljiv, dva rezultata Športnega tedna 1920 sta bila izboljšana. Tretji je* bil miting Ilirije ob njeni desetletnici. Udeležila sta se ga tudi zagrebški Hašk in Marathon. Zboljšana sta bila zopet 2 slovenska rekorda. Zadnja prireditev je bila v Športnem tednu. Ob tem času kaže atletika že dobro izvežbanost, posledica je izboljšanje skoro vseh rezultatov iz leta 1920. Vsem klubom prednjači S. K. Ilirija z 79 točkami, drugo mesto S. K. Primorje s 66 točkami, tretje mesto L. S. K. z 49 točkami itd. Prvič se je izvajal tudi petoboj, ki pa ni imel mnogo tekmovalcev. Mariborski klubi so imeli koncem sezone še eno tekmovanje, ki je pokazalo prve rezultate lahkoatletič-nega gibanja v Mariboru. Poročevalec omenja potrebo po ustanovitvi podsaveza za, Slovenijo, ki naj se osnuje takoj ter naj bo lahkoatletski odsek S. Z. tačas pripravljalni odbor atletskega podsaveza za Slovenijo. Predlog se reši koncem seje.
Za vodni sport je poročal g. dr. Fran Zupanc. V celoti beležimo lansko leto šest vodnosportnih tekem napram dvema v letu 1920. Štiri tekme so priredile plavalne sekcije klubov, eno S, Z. za prvenstvo Slovenije, eno za prvenstvo Jugoslavije, skupno s plivačko sekcijo J. O. O. — Plavalni sport je pridobil mnogo dobrega naraščaja, pa tudi mnogo na zanimanju. Tekme
1.	1920. izkazujejo 80, 1. 1921. že preko 200 plavalcev. Tehnično manjka našim plavalcem pravega crawl-stila, kar povzroča, da ne moremo zasesti pri velikih konkurencah prvih mest. Temu bo treba bodoče leto odpomoči. Pretekla sezona kaže precejšen napredek, vrste juniorjev so znatno prekosile lanske rezultate, v skoku pa smo si priborili vsa prvenstvena mesta. Nanovo se je vpeljal vodni polo, ki je našel takoj v vseh klubih mnogo zanimanja. — Od v S. Z. včlanjenih klubov goji plavalni sport 8 klubov, ki se klasificirajo: L. S. K. 42 točk, Primorje 30 točk, S. K. Ilirija 14 točk, dalje Jadran, Žensko telovadno društvo, S. K. Svoboda, S. K. Celje. — Veslaški sport goji le en klub, ki sc pa brez konkurenčnega kluba ne more razviti. Čuje se, da se snuje še en klub, nakar bo tudi ta panoga lahko stalno delovala. — V organizacijskem oziru nam je prineslo prošlo leto ustanovitev Jugoslovanske plavalne zveze, ki je že pristopila k mednarodni plavalni zvezi. Ustanoviti bo treba tudi pri nas podsavez ter uvesti verificiranje tekmovalcev.
K poročilu se oglasi g. Debeljak s predlogom, da naj se voli odsek, ki naj posreduje pri mestni občini ustanovitev kopališča na Ljubljanici, nakar se poveri ta naloga plavalnemu odseku.
Poročilo za zimski sport je podal g. ing, Mencinger: Vreme je mnogo obetalo, ali kljub temu ni bilo mogoče izvesti vsega, kar je bilo prvotno v načrtu. Vendar je odsek zelo agilno deloval. Težkoče so bile osobito pri sankalnem sportu, ki je navezan le na sankališče v Boh. Bistrici in na Ljubeljski cesti, ter je združeno gojenje tega sporta s precejšnjimi materielnimi žrtvami, in pa prt drsalnem sportu, ki ima drsališče v Ljubljani, je pa majhno in slabo oskrbovano, Blejsko in Bohinjsko jezero sta pa preoddaljena. Sankalni sport zaznamuje eno tekmo v Bohinju kot prvenstveno za Bohinj, medtem ko* je morala druga tekma vsled skrajno neugodnega snega odpasti. Zanimanje za ta sport ni kazalo napredka v tej sezoni. Drsalni sport se je gojil le v Ljubljani, tekma na Bledu se je pa morala odpovedati vsled neugodnega vremena. Smuški sport je najbolje uspel. Izvršile so se vse tekme. Športna zveza je preskrbela smučarjem po lastni ceni nekaj novih smuči, nad 50 parov je pa razdelila med klube na posodo. V Ljubljani se je otvoril smuški tečaj, katerega je oviralo deloma neugodno vreme, priredilo se je pa več izletov, ki so izborno uspeli. Posebno zahvalo smo dolžni našemu vrlemu organizatorju smuškega sporta g. Badiuri. Izleti
«
so bili na Bohinj (15 udeležencev), Gradišče (20), Planinica (51), Šmarje (12), Velika Planina (12), Prva tekma je bila v Bohinju za prvenstvo Slovenije s 33 tekmovalci, druga za prvenstvo Jugoslavije na Planici z 61 tekmovalci in skoro 40 smučarji-izletniki, kar znači dvojno število napram lanskemu letu. Ta tekma je bila sijajna manifestacija smuškega sporta ter so pri tej priliki prvič startali Srbi, Hrvati in Slovenci,
Manj srečna je bila skakalna tekma vsled neugodnih snežnih razmer, trpi pa tudi ta sport na pomankanju lažje dostopnih skakalnic v mestih. Smučarstvo je doseglo letos višek razvoja, sport sam sei širi neverjetno hitro tudi po deželi enako kot v mestih, kjer pristopajo k smučanju že vsi sloji. Tekmovanje smo prenesli letos v gornjo savsko dolino, opazili smo pa mnogo več zanimanja in umevanja za naš sport ter podpore s strani prebivalstva tu kot v Bohinju.
K poročilu predlaga podpredsednik pismeno zahvalo ravnateljstvu južne železnice in inspektoratu državne železnice za izredno naklonjenost o priliki športnih tekem, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Za ženske sporte je poročal g. dr. Kropivnik: Tudi ženski sport se je pretečeno sezono zelo razvil. V okviru Športne zveze obstoja 1 klub, ki goji vse panoge ženskega sporta (Žensko telovadno društvo) in 3 klubi, ki imajo odseke za rokomet in z njim združene panoge ženskega sporta, kot lahko atletiko in plavanje (Ilirija, Jadran, Slavija). Poleg tega goje članice L. Šk. KI. razne panoge. — Žensko telovadno društvo goji: telovadbo, ples, tenis, plavanje; rokomet in hockey počne gojiti v prihodnji sezoni. Po številu je najmočnejši klub ter šteje okoli 500 izvršujočih članic. — Klubi so se udeležili raznih tekem ter pokazali dobre rezultate. — Rokometne tekme so se igrale 4. — Prvenstvo rokometa ima S. K. Ilirija.
Za avtomobilni sport je podal poročilo g. dr. Ciril Pavlin: Avtomobilni klub je izvršil notranjo organizacijo in vzdržaval stike s hrvatskim in češkoslovaškim klubom. Odsek je poizkusil z javno tekmo širom Slovenije, vendar ni bilo uspeha vsled slabega vremena, kljub temu, da so bile vse predpriprave gotove. V splošnem avtomobilni sport znatno napreduje, število avtomobilov raste, raste pa tudi število avtomobilistov športnikov.
O tenisu je poročal g. dr. Fran Pavlin: Tenis bi se zelo razvil, da ne bi manjkalo prostorov, naprava novih je pa strašno draga. Kljub temu je samo žensko telovadno društvo napredovalo za 86 igralcev, tako da računamo danes v Sloveniji 150 igralcev. V športnem tednu prirejen turnir je dobro izpadel ter je imel prvič damske tekmovalce. V bodočem letu bo odvisno vse le od prostorov, koliko jih bo na razpolago.
Poročilo blagajnika g. Pečnika:
Račun bilance izkazuje v čekovnem zavodu K 2043-02, dolžnikov K 5431-11, upnikov K 3266-53, saldo 5532-60, — Račun izgube in dobička: prireditve K 11.794-41, upravni stroški K 9900-71, članarina K 2923-93, darila 25.303-79, prebitek 5532 K 60 vin.
Preglednik računov g. Malenšek je poslal pismeno poročilo, da je pregledal knjige in priloge ter našel knjigovodstvo v redu.
Vsled tega se podeli staremu odboru absolutorij.
Poročilo gospodarja g. Kavška: Športna zveza ima danes svojo pisarniško opravo, majhno knjižnico in 62 parov celotnih smuči. Skupna vredhost se ceni na 9500 dinarjev.
Poročilo o izdajanju zvezinega glasila »Sporta« je podal g. Goreč: Izdali smo dva celotna letnika, sedaj smo v tretjem. Letos smo morali list preustrojiti in ga izdajati štirinajstdnevno, dokler ne krijemo deficita. Zanimanja med športniki je še vedno premalo, število naročnikov bi se moralo vsaj početveriti, da bo listu obstoj zasiguran. Na plačano redakcijo ne moremo niti misliti, zato je. važno, da se zavedajo športniki toliko, da poročajo sami točno in hitro o vsem športnem življenju ter da skrbe za dobre članke. D os e daj se je opravljalo vse delo uprave in uredništva brezplačno, le za pisarniška dela, tudi za ostale organizacije, smo imeli skupno gospodično. V številkah izgleda obračun sledeče: Tiskarniški stroški s stroški uprave znašajo K 328.860-99, prejeli pa smo na naročnini, inseratih in podporah K 222.766-56. Terjati pa imamo še K 64.126, v čekovnem zavodu je K 7036-76. Neporavnanih računov je za 63.237 K 80 vin., medtem ko imamo bančnega dolga 32.340 K. Športna zveza je vzdržala list kljub deficitu v zavesti, kolike važnosti je športno glasilo za ves naš športni razvoj, za propagando in za vse bodoče delo. — K poročilu se je razvila živahna debata, kako odpomoči deficitu. Na predlog g. Zorka se sklene primerno pritisniti na klube, medtem ko predlaga g. Birsa razbremenitev nogometnih klubov s centralnim službenim glasilom, vsled česar se stopi v stik z J. N. S.
Sledile so volitve ter je bil z vzklikom izvoljen sledeči odbor: Predsedstvo: dr. Hubert Souvan; I. podpredsednik Joso Goreč; II. podpredsednik dr. Fornazarič Slavko; delegat pred-
sedstva za Maribor: Vladimir Šuput, kapetan; tajništvo: I. tajnik Evgen Betetto; II. tajnik Viktor Vodišek; I. blagajnik Alojzij Pečnik; II. blagajnik Šturm Ivo; gospodar Kavšek Ivo; preglednika računov Malenšek Josip, Gregorič Beno; referent za tisk Stanko Virant; nam. odbora Tominec, dr. Vučina; odseki: nogomet Birsa; kolesarstvo Bohinec Viktor; atletika Beneš, Perpar, Černe Joža; plavalni šport dr. Zupanc, Kramaršič Vlad., Sancin; zimski sport: Sankanje ing. Mencinger, smučarstvo dr. Jesenko, drsanje dr. Fuchs Gilbert; ženski sport dr. Kropivnik, ravnatelj Kroftova; avtomobilistika dr. Ciril Pavlin; tenis Palovec, Pogačar Janko, ga. Pajničeva; turistika dr. Mauri, Cimperman, Lavrenčič Pavel.
Nato se sklene sledeče:
§ 5. pravil Športne zveze se izpremeni v toliko, da tvorijo članstvo le podsavezi, za neorganizirane športne panoge pa odseki. Članarina klubov za„l. 1922. odpade potem, podsavezi in odseki pa skrbe za vzdrževalne stroške Športne 'zveze. Na glavno skupščino pošlje vsak odsek in vsak podsavez po tri delegate s polnim pravom glasa.
Pravila Športne zveze se preurede po današnjem razvojnem stanju sporta v Sloveniji ter predlože bodoči glavni skupščini v odobrenje.
Osnujeta se atletski in plavalni podsavez za Slovenijo. Predpriprave vodita tozadevna odseka Športne zveze, ki opravljata vse posle podsaveza do njega ustanovitve.
Podsavezi in odseki vodijo točno evidenco in verificiranje vseh izvajajočih športnikov ter se pripuste v bodoče le verificirani tekmovalci k tekmam. Športniki pod 16. letom ne morejo biti verificirani. K verificiranju morejo prijaviti svoje člane le športni klubi, organizirani v zvezinem podsavezu ali odseku dotične panoge. Tekmovanje neverificiranih športnikov se ne vpošteva in klubi takih športnikov ne smejo pripustiti k startu tudi pri lastnih tekmah.
V svrho saniranja Zvezinega glasila sklene občni zbor:
1.	Pobrati enkratni davek na vsakega člana športnih klubov, bodisi rednega, ustanovnega ali podpornega, v znesku 1 Din za člana. Podsavezi in odseki so dolžni, poslati ta denar Športni zvezi tri tedne po objavi tega sklepa ter pobrati ta davek.
2.	Podsavezi skušajo prirediti potom svojih članov vsaj dve prireditvi ali tekmi v korist zvezinega glasila, eno teh najkasneje do konca maja.
3.	Upravi lista se dovoli otvoritev zbirke »Tiskovni sklad«, kjer se zbirajo prostovoljni doneski, darila in naklonila v tiskovne propagandne svrhe Športne zveze.
Skrb novega odbora bodi, da se v bodočem letu sestavijo mednarodnim pravilom odgovarjajoča tekmovalna določila za vse športne panoge, razen onih, organiziranih v savezih.
VSEM PRIJATELJEM »SPORTA«!
Vsled ponovnega podraženja vseh tiskarniških in ostalih stroškov smo bili primorani, zvišati prodajno ceno »Sportu« na 2 Din za številko, počenši s 6. številko »Sporta«. Cena v naročnini se poviša na L75 Din za številko. Pozivljemo ponovno vse prijatelje »Športa«, da nam pridobe čim več novih naročnikov ter obvarujejo s tem list pred ustavitvijo.
Uprava.
Dr. Demeter Blehveis-Trsteniški:
O NEMŠKI VISOKI ŠOLI ZA TELESNE VAJE.
HI.
H koncu še par besed o individualnih zdravniških preiskavah, ki jih izvršuje H., f. L. O vsakem gojencu se vodi poseben športno- zdravniški preiskovalni list. Na prvi strani lista stoje vprašanja, na katera ima odgovoriti gojenec sam in ki obsegajo vse važne rodbinske in anamnestične date, med drugim podatke, katere bolezni so se pojavljale v rodbini, za katerimi je bolehal gojenec sam in katerim telesnim težavam je morda še sedaj izpostavljen (n. pr. utripanje srca, kašelj, nagnjenje k prehlajenju itd.). Zanimiva so naslednja vprašanja; Ali uživate mešano hrano? Koliko mesa vštevši prekajenine na teden? Ali živite vegetarično? Z
mlekom ali brez živalskih proizvodov? Ali uživate alkohol? Koliko na dan? Kakšne vrste? Ali kadite? Koliko na dan? Svalčice, smotke ali pipo? (K obema vpraša-njima.) Redno, neredno, malo ali prav nič? — Ali ste opazili, da telesno vežbanje kaj vpliva na Vaš seksualni nagon? — Ali znate prosto plavati? V katerem letu ste se naučili plavanja? — Od kdaj telesno vežbate? — Potem slede natančnejša vprašanja o telesnih vežbah, ali se vrše dnevno, poleti in pozimi, katere športne panoge izvršuje gojenec, ali je pri tem kaj izpremenil svoje življenjske navade in slednjič vprašanja o dosedanjih uspehih (prvenstva, rekordi, darila). Druga stran sportno-zdrav-niškega preiskovalnega lista obsega izvide strogih zdravniških preiskav pljuč, srca, življa in drugih važnih organov. Te preiskave se vrše trikrat na leto, tako da je izvide mogoče primerjati. Tretja stran obsega rubrike za predpisane dolžnostne vaje, o katerih sem poročal v II. odstavku tega spisa. V prvi stolpec se vpišejo najboljši prejšnji uspehi, v nadaljnje stolpce pa uspehi pri vajah tekom leta. Potem sledi končna sodba zdravnika z opazko: »X. Y. je za študij na H. f. L. v polni meri (Voll-studium) usposobljen.«
Sportno-zdravniški preiskovalni list izpopolnjuje s o -matološka priloga, ki obsega na prvi strani kar najnatančnejši popis raznih organov, n. pr. barvo oči, obliko las, kakovost zob, posebne znake obraza, asimetrijo hrbtenice, ustroj rok, nog jin ogrodi, razvoj mišic in okostja, konštitucijski tip in predvidni športni tip (tekač, skakač, plavač itd. po telesnem ustroju). Druga stran somatološke priloge pa obsega rubrike za telesno težo in za razne najminucijoznejše telesne mere. Šlo bi predaleč, ako bi se tu hotel spuščati v posameznosti, omenjam naj le, da je navesti 96 posameznih merilnih podatkov, ki se deloma izražajo tudi v odstotkih telesne višine. Vsi ti podatki se nanašajo na somatometrično tehniko iz R. Martinove »Učne knjige antropologije«. Žal je ta knjiga razprodana; niti H. f. L. je nima, temveč si jo mora izposojevati iz vpeučiliške knjižnice. Iskal sem knjigo v amtikvarijatih različnih nemških mest, a je nisem mogel dobiti, povsod pa so mi zatrjevali, da se že pripravlja nova izdaja. Imenovane mere se ugotavljajo deloma z antropometrom, deloma z merilnim trakom, navadnim in tipalnim šestilom. Antropometer je mera iz kovine, na kateri se pregibata dva paralelna kraka, torej nekaj podobnega, kakor znana merilna priprava pri vojaških naborih, pri kateri pa se pregiba le zgornji krak. S tem, da držimo antropometer ob telo in približamo ali oddaljimo krake, lahko n. pr. natančno izmerimo širino ramen, širino kolkov, dolžino nadlehti od rame do komolca itd.
Za mnoštvene, preiskave, kakor se n. pr. poleti izvršujejo v Stadionu, pa služi konstitucijski list, ki je nekak izvleček prej omenjenih dveh tiskovin. Na prvi strahi obsega najvažnejše osebne date in zdravniški popis telesa in njegovih organov, dalje rubrike za predpisane dolžnostne vaje, na drugi strani pa najvažnejše merilne podatke, katerih je tu 50. Vse mere se vpišejo v milimetrih. Razen tega pa obsega ta konstitucijski list proporcijski obrazec, v katerega vrišemo najvažnejše dolžinske in širinske mere v odstotkih telesne višine. Ako smo n. pr. z antropometrom dobili telesno višino 170 cm in dolžino desnih lehti 76 cm, dobimo po
enačbi 170 : 100' = 76 : x ali 76 X 100 = 44-6 dolžine
76
lehti v odstotkih telesne višine. To mero vrišemo v proporcijski obrazec, ki je razdeljen od 5 do 5 mm. Priobčeni posnetek obrazca ima na levi vrisano kot standard-sliko neko izračunano »nemško povprečnino«, in sicer višino telesa, širino ramen, dolžino nadlehti, podlehti in rok,
širino kolka, dolžino stegna in goleni, višino in dolžino noge. Na desni vrišemo v svrho primerjanja odgovarjajoče mere preiskovanca.
Rezultati teh preiskav in merjenj so zanimivi in mno-gostranski. Navedem naj le nekatere. Tako so predvsem ugotovili gotove športne tipe. Plavača n. pr. spoznamo po dolgem trupu, dolgih lehteh, krepko obokanih ogrodih, pokončnem stasu, napeti in prožni koži. Od smučarjev imajo skakači kratka bedra in široke kolke, kar oboje jim omogočuje spretno balansiranje težišča. Smučarji-turisti zopet imajo dolge noge in so zaradi tega bolj usposobljeni za metanje kopja, kakor pa n. pr. za suvanje krogle. Pri celi vrsti športnikov se je moglo konstatirati, da tekom vežb narašča dolžina beder in da se povečajo tudi širinske in globinske mere. Razpetina iztegnjenih rok je n. pr. pri 70% sportnikov-visokošolcev
Proporcijski obrazec.
narasla za približno 2 cm. To nam osvetljuje opazovanja Američanov, da je razpetina delujočih belokožcev večja, kakor ona nedelujočih in dokazuje obenem, da rast telesa z 20. do 22. letom še ni končana. Relativna dolžina beder (to je v odstotkih telesne višine) v izmeri 54-7% proti 53-8% nam kaže važnost dolgih beder pri sportu, obseg ogrodi v izmeri 53-7% proti 50% normale pa oblikujoči vpliv telesnih vežb. Obseg mišičevja narašča pri telovadcih in težkih atletih, a se nekoliko zmanjša pri tipičnih lahkih atletih. Zanimive so tudi preiskave glede krvnega tlaka. Ta se koj po maksimalnih športnih uspev-kih zelo poveča, začne % do 3 minute na to padati, pade tekom nadaljnjih 10 do 15 minut daleč pod normalo in se tekom % do 1 % ure vrne k normali. N. pr. tek na 100 m: krvni tlak poprej 113 mm, koj po teku 189 mm, 16 minut pozneje 71 mm, 50 minut pozneje 112 mm. Tek na 1000 m: krvni tlak poprej 119 mm, po teku 145 mm, 20 minut pozneje 89 mm, 70 minut pozneje 119 mm.
Še zanimivejši je sportno-psihološki osebni 1 i s t, ki se vodi o vsakem gojencu. Tudi tu morem navesti le posameznosti. Tako se vodijo n, pr. glede čutnih
vrlin natančni podatki; 1. glpde roke (udov): o čutu za tipanje, čutu za moč in napon, občutljivosti na sklepih, innu in sigurnosti, čutu za ravnovesje, čutu za bolečine in temperaturo; 2. glede ušesa: o slušni ostrini, čutu za tone in zvenk; 3, glede očesa: o refrakciji in vidni ostrini, zaznavi svetlosti, barvni presojavosti, meri na oči za daljine, kota in prostorninsko presojo, dalje o prostor-ninski predstavljavnosti in kombinacijski možnosti, čutu za čas, takt in ritem, presoji hitrosti. Iz predstavnega življenja glede započetne vzjetnosti: o nabud-nosti, vzjetni hitrosti, zanesljivosti, obsegu pazljivosti, žilavosti, zbranosti in razdelbi pažnje, glede ponovitve: o spominskem tipu in zapomnivosti, glede predstavnega predelavanja: o nagliosti asociacij, pojmotvornosti, razsodnosti, možnosti kritike, prisotnosti duha, iznajdljivosti, sprejemljivosti itd. Iz čuvstvenosti: o temperamentu, krepkosti afekta, samozanesljivosti, včutljivosti, neodvisnosti, glede družabnega psihološkega zadržanja: o uvrstivnosti, častiželjnosti, tovarištvu, pripravnosti, požrtvovalnosti. Iz razodevanja volje; o odzivni moči in obvladanju, o srednji odločitveni brzini, o tipu reakcije, o zavorni možnosti, o natančnosti v opazovanju smotra, o reakciji na pričakovane in nepričakovane dražljaje, o strpnosti, stremljenju po cilju, osebni hrabrosti, možnosti abstinence (pri treningu) itd.
V predidočih člankih je bilo priobčenih par poskusov sportno-psihološkega laboratorija H. f. L., ki jih je po večini sestavil zaslužni psiholog docent dr. Schulte, tako n, pr. poskus o spretnosti upodabljanja, poskus orientacijske zmožnosti, koncentracije, delovnega načina, razpoloženja čuvstva in volje, dalje poskus uvrščanja. Omeniti je, da se ti poskusi ne- delajo na posameznikih, temveč na celi vrsti športnikov, ki naj jih bo, ako le mogoče, sto ali še več. To imenujejo sportno-psihološko raziskav anje tipov. Na ta načifi dobe neko povprečno mero, kateri naj potem po možnosti odgovarja vsak posameznik.
S tem sem prišel h koncu. Mislim, da sem v svojih kratkih izvajanjih dokazal, kako veliko in važno nalogo vrše visoke šole za telesno vežbo in kako daleč smo mi še zaostali. Naši merodajni krogi žal še ne vodijo računa o važnosti telesne vzgoje ljudstva, posebno pa mladine. Tem hvalevrednejše je, da gredo naši športniki, četudi brez občega razumevanja in priznanja, smotreno in dosledno svojo pot naprej.
Iz šole za telesne vaje: masaža.
Nogometne tekme 2. in 9. t. m.
V Mariboru se pričenja prvenstvena sezona 1922. Dne 2. t. m. sta igrala Svoboda in Korotan. Zmagala je Svoboda v razmerju 2 : 1 (1 : 1). Igra obeh moštev je bila dokaj primitivna. Sodil je g. Hrast. — Dne 9. t. m. je igral Maribor proti Ptuju 16:0 (polčas 7:0, sodnik g. Hrast). Iz rezultata govori popolna premoč Maribora. Nekaj krivde na tem rekordnem rezultatu nosi nemogoči ptujski golman. — Isti dan je igral M. A. K. s Korotanom ter zmagal ob stalni premoči s 5 : 1 (polčas 3 : 1, sodnik g. Šepec). Obe tekmi sta se vršili na razmočenem terenu in ob neprestanem dežju.
S. S. K. Maribor je po dosedanjih nastopih sodeč svojo lansko formo ne samo dosegel, temveč celo presegel. Racionelna kombinacija je postala moštvu potreba. V tem pogledu je ceniti Maribor poleg Ilirije najvišje med vsemi slovenskimi moštvi. Rapidovo 1. moštvo je istotako že v dobri formi ter beleži več ugodnih rezultatov (proti Sparti 4 : 3 in 5 : 0, proti Iliriji 2 : 4). Mariboru in Rapidu sledi Mariborski atletični klub. Svoboda, Korotan in Ptuj prvih treh po kvaliteti niti približno ne dosegajo.
Maribor in Rapid imata po več moštev dobro izvežbanega naraščaja. V tem oziru bi jim morali slediti vsi naši klubi, kajti klub, ki nima naraščaja, nima prihodnosti. — Dne 2. t. m. je igral 1. naraščaj Maribora proti 1. naraščaju Rapida 1 :0 ter 2. naraščaj Maribora proti 2. naraščaju Rapida istotako 1 : 0.
Omenjamo nadalje prijateljske tekme:
Ilirija—Celje 11:0 (7:0). Tekma se je vršila 2. t. m. na prostoru S. K. Celje. Sodil je g. Vodišek.
Napram sistematični kombinaciji Ilirije je bilo Celje skoro brez moči. Ambiciozno levo krilo je preneslo igro parkrat pred gol Ilirije, sicer je bila igra enostranska, vendar kljub temu zanimiva. Igralo se je v živahnem tempu, goli so padali v enakomernih presledkih. Izredno razpoložen za streljanje je bil Zupančič III., 5 golov gre na njegov račun. Izvrstno sta se razumela na levem krilu Vidmajer in Pevalek II., forsirata pa preveč igro na krilu in zanemarjata desno stran. V centriranju je bilo desno krilo Weibl boljše od Vidmajerja. Krilci so posvetili vso skrb napadu, za obrambo sta zadostno skrbela branilca sama.
Celjani, fizično lepo razvito moštvo, so ambiciozni in zelo požrtvovalni, polagajo pa premajhno važnost na kombinacijo in očividno ne trenirajoi sistematično. Boljši so v obrambi, pohvalno treba omeniti posebno golmana.
Igrišče »na Glaziji« je zadovoljivo. Ima krasno lego, Z razmeroma majhnimi stroški bi se dalo preurediti v prvovrsten športni prostor, v katerem bi imel naš sport krepko oporo in na katerem bi se mogle prirediti narodne športne priredbe največjega obsega.
Rapid, Maribor—Sparta 5:0 (0:0). Igrano 2. t. m. na prostoru Ilirije v Ljubljani, Prvi polčas sta si bila nasprotnika enakovredna. V drugi polovici igre se je slika spremenila. Rapidova igra je postala sigurna, obramba Sparte je dobivala vedno več dela. Spartin forvvard, v prvem polčasu opasnejši od Rapidovega, je nasprotno popolnoma odpadel; tudi Učak in Pleš (poslednji je igral kot gost) ob vsej pridnosti nista zmogla nobene resne akcije. Pod neprestanim pritiskom Rapidovega forwarda se je odpor Sparte zlomil in od 10. minute dalje je dosegal Rapid gol za golom.
Rapid je pokazal znatno tehniko', predvsem pa elan. Bil je bolje vigrano in izglajeno moštvo, njegova zmaga je zaslužena. — Sodil je g. Vrančič, tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev.
Ilirija—Rapid 4	(3 : 1), Igralo se je 9. t. m, pa Rapidovem
igrišču v Mariboru. Večdnevno deževje je spremenilo igrišče v pravo močvirje in ga pokrilo s prostranimi lužami, tako da je bila regularna igra sploh nemogoča. Kljub temu se je igralo v razmeroma hitrem tempu. Ilirija je nadkriljevala tehnično in vsled boljšega sistema v igri, v Rapidu pa se je izražala krepkejša volja in požrtvovalnost. Obramba Ilirije je igrala lahkomiselno ter nosi krivdo na obeh golih.
Publika se je — .kakor v Mariboru običajno — obnašala nedisciplinirano. Skušala je večkrat motiti igro, slišali so se razni neprimerni klici in celo psovke. Prireditelj bi opustil lahko brez škode tudi komedijo z nekako domačo »muziko«.
Rapidovo igrišče je majhno ter v nedeljo v nobenem oziru ni odgovarjalo regularnemu nogometnemu igrišču. — Sodil je g. Vodišek.
Beogradski S. K.—Reprezentanca Bukarešte 2:2. Tekma se je vršila 9. t. m. v Bukarešti. Prisostvovale so ji razne visoke osebnosti, med njimi tudi nevesta našega kralja kraljična Mariola. Iz prireditve se je razvila spontana manifestacija prijateljstva med Rumunijo in Jugoslavijo. Župan Bukarešte je izročil igralcem B. S. K. srebrne spominske plakete, B. S. K. se je oddolžil c dragoceno zastavico. — Revanšna tekma se vrši v Beogradu na dan poroke N. V, kralja.
Zagreb—Graz 0 :0. V Graizu se je vršila 9. t. m. tekma reprezenitančnih moštev Zagreba in Graza. Neodločni rezultat ne odgovarja razmerju sil. Zagreb je bil stalno v premoči, ki je pa napadalci niso znali izrabiti. Poročila omenjajo pred vsemi drugimi centerhalfa Dubravčiča in leVega backa Graza Fritzla. Prvič, odkar obstoja nogomet, beležijo graška poročila 7000 gledalcev. Igro je vodil dunajski sodnik Schmiedt. — Postava Zagreba: Friedrich (Hašk) — Šterk (Hašk), Pažur I. (Concordia) — L6wenfeld, Dubravčič, Pažur II. (vsi Cone.) — Šojat, Vinek, Grdenič, Zinaja, Plazzeriano (vsi Hašk). Igralcev Gradjanskega, ki se je pravkar vrnil iz Španije, v moštvu ni bilo.
Hajduk v Splitu je prijavil za svoje barve znana češka igralca Šoltysa in Pinca, ki pomenita zanj veliko ojačenje.
Škotska—Anglija 1 : 0. Igrano 8. t. m. v Birminghamu.
Koroška—Salzburg 3 : 1. Igrano 9. t. m. v Celovcu.
Praška Slavija je porazila 9. t. m. v prvenstvu Dunaja vodilni Wr. Sportklub 2 : 0. Dan prej je istemu klubu podlegel Union Žižkov, za Slavijo tačasno prvi češki klub, 1 : 2.
Dunajski Slovan je dosegel 2. t. m, proti praški Sparti, ki je v najnovejšem času nekoliko nazadovala, rezultat 1 : 2.
Ljubljana. Kolesarska Ilirija je priredila kot svojo prvo letošnjo dirko Cross-Country s’kolesi preko Rožnika, ki pa ni dobro uspela, ker je bilo vremene neugodno, mnogi dirkači pa niso bili sigurni, se li vrši dirka ali ne. Rezultatov žal nismo prejeli, Cross-Country-dinke, Slovenci bi rekli »čez drn in strn«, so naporne dirke, pri katerih je treba premagati razne naravne ovire in zapreke ter so se prvič uvedle v konjskem sportu, pozneje pa z velikim uspehom v lahki atletiki. — Druga napovedana športna prireditev so kratke cestne dirke na progi Št. Vid—Ljubljana. Razpis priobčimo, kakor hitro ga dobimo. — Ilirija je dobila dalje tudi lastne trening-aparate, delo domače tvrdke Bašin & drug po načrtih ing. Bloudeka. Svojo prvo produkcijo je imela v hotelu Tivoli ter je prav dobro uspela. Aparati bodo gotovo mnogo pripomogli k formi naših dirkačev, osobito ob slabem vremenu in v zimskem času.
Št. Jernej na Dolenjskem. Tu se je ustanovil nov kolesarski klub, ki šteje skoro 40 kolesarjev. Mlademu klubu želimo obilo uspeha.
Izredni občni zbor Kolesarskega podsaveza za Slovenijo
se je vršil dne 12. marca 1922. G. Goreč pojasni pomen in vzrok sklicanja občnega zbora, nakar se izvoli sledeči odbor: predsednikom g. Bohinc Zmagoslav, podpredsednikom g. dr. Ogrizek, Celje, tajnikom g. Lojze Pečnik. »Danica«, Ježica, vodja g. Šiš-kovič, kol. »Ilirija«, Ljubljana, odborniki gg. Goltcs star., »Zvezda«, Dobrunje, Destovnik, »Ilirija«, Šoštanj, Rifelj, Novo mesto, Jaklič, »Ilirija« Ljubljana, Šturm Rado, »Ilirija«, Ljubljana; eno mesto rezervirano za Maribor. Preglednikom računov gg. Kramar, Celje, in Moravec, Maribor. Referat za propagando kolesarskega sporta g. Gorjanc.
Kolesarski podsavez priredi v tekoči sezoni sledeče obvezne dirke: 25. maja parna vožnja (proga se naknadno določi); 18. junija zvezdna dirka v Celje; 23. julija Ljubljana—Maribor; 13. avgusta zvezdna v Ljubljano; 27. avgusta podsavezno gorsko prvenstvo (proga se naknadno določi); za časa športnega tedna pa podsavezno cestno prvenstvo na progi 1, 10, 100 km.
Split. Ciklo-klub je priredil svojo prvo letošnjo dirko na 10 km in v skupinah. Udeležba dirkačev je bila za skupine pre-
majhna. Zmagal je Orlič v. 16 : 13-4, drugi Petrošič Emil v 17 : 2-4. »Marjan« je drugi kolesarski klub v Splitu, ki se je pred kratkim osnoval.
I. redni občni zbor T, K. »Skala«.
Prvi redni občni zbor T. K. »Skala« se je vršil dne 9. marca v restavraciji »Pri levu« ob obilni udeležbi članov. Predsednik Stanko Tominec pozdravi došle člane in opiše nakratko položaj kluba ter njega-razvoj v prvem letu obstoja. Klubovo delovanje je primerjal z onim Slov. plan. društva, ki je postalo gospodarsko društvo in nudi turistom več ali manj praktičnih in materialnih koristi. Namen »Skale« pa je, povzdigniti v prvi vrsti mladino v turiste in smučarje in ji nuditi poleg praktične tudi teoretične izobrazbe. Klub bo skušal v prihodnjem letu svoje delovanje povzdigniti in razširiti v korist turistike in smučar-stva. Pri vsem tem delu pa bo podpiral klub S. P. D.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, da šteje klub 100 članov. Nemila smrt je ugrabila diva zaslužna Člana: Carletta Tauzherja in Žaneta Plevela, katera bo klub ohranil v dobrem spominu. Klub je priredil več skupnih izletov in tur. Vršila so se tudi predavanja turistične in smučarske vsebine. Klub hoče doseči, da se vsi redni člani kluba če ne popolnoma, pa vsaj splošno turistično izobrazijo in izvežbajo. Na zunaj se delovanje kluba v turističnih ozirih ne opaža. Ture in druge prireditve se podvzemajo popolnoma tiho, govori se o njih, če so doseženi izredni uspehi. Smučarske prireditve pa so mnogo bolj javne in oficielne.
V	klubu se je osnoval smučarski odsek, ki šteje 42 članov in kateri je priredil več sestankov in skupnih treningov. Za način gojitve smučarskega sporta si je odsek zamislil popolnoma nov sistem, ki jamči za smotren trening članov. Žal da so snežne razmere postale prekmalu neugodne in so onemogočile započeto delo. Dve tretjini klubovih smučarjev se prišteva še k novincem, ker so se posvetili smučarstvu šele v pretečeni sezoni. Kljub temu pa je bil klub častno zastopan, kakor na sankaških tako na smučarskih tekmah, kjer so si tekmovalci kluba priborili skupaj pet mest.
Klub si je nadel nalogo, da v doglednem času zgradi primerno turistovsko zavetišče na Kriških podih v Julijskih alpah. Da se vzbudi klubovim članom in tudi ostalim turistom zanimanje za plezalno tehniko, katere obvladanje je marsikateremu obiskovalcu gora postalo neobhodno potrebno, je klub markiral znani plezalni teren »Turne« pod Šmarno goro in je v splošnem vzbudil zanimanje za ta najlepši kotiček Šmarne gore. Sicer zapuščeni »Turne« je imel lansko leto 160 obiskovalcev.
Blagajnik Ante Porenta poda natoi poročilo o računskem zaključku za leto 1921. in oriše v kratkih potezah klubovo gmotno stanje v prvem poslovnem letu.
V	imenu računskih preglednikov poroča tov. Oskar Delkin, da so knjige in računi v najlepšem redu in predlaga, da se podeli blagajniku absolutorij.' Predlog se soglasno sprejme.
Poročilo je podal še Maks Cimperman, iz katerega beležimo sledeče: Klub je ustanovil knjižnico, katera ima namen nuditi članom teoretične in idejne naobrazbe v turistiki in smu-čarstvu. Knjižnica je začela poslovati takoj po ustanovitvi kluba in je delovala do meseca septembra preteklega leta. Iz-poisojevanje knjig se je moralo začasno prekiniti vsled opustitve klubove sobe.
V	novi odbor so bili izvoljeni tov.:	Predsednik Stanko
Tominec, podpredsednik Drago Zorko, tajnik Oskar Delkin, blagajnik Milan Verovšek, gospodar Maks Cimperman. odbornik Ante G n i d o v e c , namestnika Ladislav M a g o 1 i č in Ante Porenta. Kot računska preglednika sta sta bila izvoljena Stanko Trnkkoczy in Pavel Sbrizaj.
Dalje so bili izvoljeni tov. Rudolf Badiura za načelnika in prvega krmarja smučarskega odseka, Janko Ravnik za načelnika odseka amaterfotografov in Ivan Rožman za načelnika tehničnega odseka.
Pri slučajnostih sta bila med ostalimi sprejeta tudi sledeča predloga: tov. Derganca, da priredi klub tečaj za čitanje zemljevidov, in tov. Zorkota, da vzbudi klub zanimanje za podzemeljske jame.
Vpisnina znaša 2 Din, članarina za redne člane letno 12 Din, za podporne člane 18 Din, ustanovnina 150 Din.
Iz I. plenarne seje Športne zveze dne 12. aprila pod predsedstvom dr. H. Souvana. Dr. Fornazarič je sporočil, da podpredsedniškega mesta vsled prevelike zaposlenosti ne more prevzeti, nakar se kooptira na mesto II. podpredsednika g. mjr. Vodopivec. Odstop g. St. Tominca se je vzel na znanje, vendar se začasno ne kooptira nikogar v odbor.
Ugotovi se, da je na glavni skupščini Športne zveze izvoljena petčlanska komisija blagajniško poročilo pregledala, ga našla v redu ter podala v pooblastilu glavne skupščine staremu odboru absolutorij. Izdani zapisnik te komisije se odobri.
Organizira se vse delo za posamezne neorganizirane športne panoge v od s e k i h , ki se sestanejo' do 30. t. m. ter prično takoj s poslovanjem. Odseki vodijo popolno delo športnih sa-vezov, evidenco in verificiranje tekmovalcev, evidenco tekem in rezultatov.
Odbor izda eno prosto vstopnico k vsem tekmam športnih klubov v Sloveniji za predsedstvo Športne zveze, ter po eno prosto vstopnico redakcijam dnevnikov, ki prinašajo športne vesti. Vse dosedanje legitimacije se z današnjim dnem razveljavijo.
Novo se osnujoči podsavezi naj označijo v svojem nazivu jasno svoje območje, t. j. »......za Slovenijo«.
Izvoli se redakcijski odsek gg. Goreč, Betetto in dr. Zupanc, ki predela pravila Športne zveze po nalogu glavne skupščine.
Vsled vedno rastočih tiskarniških stroškov se poviša cena zvezinemu glasilu »Sportu« na 2 Din za številko.
Na razna domnevanja o možnosti križanja kompetenc posameznih savezov in Športne zveze se ugotovi sledeče: Savez je vrhovna instanca za vsa vprašanja, nastala v klubih ene športne panoge in v zadevi dotične športne panoge. V interno poslovanje savezov, podsavezov ali podsaveznih klubov Športna zveza ne posega. Športna zveza je skupni forum vseh podsavezov in odsekov za Slovenijo, zastopa celokupni sport v Sloveniji na zunaj, propagira idejo sporta, organizira in pospešuje manj razvite ali pri nas nepoznane športne panoge, propagira sport v splošnem potom izdajanja listov in brošur ter je vrhovna instanca za vse še neorganizirane športne panoge in za vsa vprašanja, tičoča se celokupnega sporta. Športna zveza ima pridržane razpise prvenstvenih tekem za Slovenijo v okviru športnega tedna.
Vsem klubom!
V izvršitvi sklepov glavne skupščine Športne zveze morajo vplačati vsi klubi zaostalo članarino za leto 1921. po 1 Din za vsakega izvršujočega člana potom svojih podsavezov, sicer direktno, najkasneje do 15. maja 1922. Klubi, ki bi tega pravočasno ne storili, izgube pravico udejstvovati se športno v Sloveniji. V posameznih upoštevanja vrednih slučajih ima odbor Športne zveze pravico, plačilni rok podaljšati, članarino znižati ali je sploh oprostiti, ako vloži klub pravočasno zadevno prošnjo.
Vsi klubi morajo pobirati od vsakega svojih članov, bodisi rednega, podpornega a-li ustanovnega, enkratni davek za kritje deficita pri listu v znesku po 1 Din za člana. Ta znesek morajo poslati klubi najkasneje do 15. maja potom svojih podsavezov, sicer pa direktno'. Športni zvezi v Ljubljani.
Tajništvo Športne zveze.
Iz poslovnega odbora L. N. P,
Izžrebal se je sledeči razpored prvenstvenih tekfem II. razreda za ljubljansko okrožje: Jadran—Slovan, L. A. S. K.—Svoboda Moste, Svoboda Moste—Svoboda Ljubljana, Hermes—Jadran, Hermes—Svoboda Ljubljana, L. A. S. K.—Slovan, Jadran —Svoboda Moste, Svoboda Ljubljana—Slovan, Svoboda Moste —Slovan, Hermes—L. A. S. K., L. A. S. K.—Svoboda Ljubljana, Hermes—Svoboda Moste, Jadran—Svoboda Ljubljana, Hermes— Slovan, Jadran—Lask.
Pleš Jože se verificira za S. K. Hermes.
Celjski pododbor ljubljanskega nogometnega podsaveza je izžrebal sledeči razpored prvenstvenih tekem:
30, aprila S. K. Celje—S. K. Svoboda.
7. maja Athletiksportklub—S. K. Svoboda.
15. maja S. K. Celje—Athletiksportklub.
Prvenstvene tekme rezerv se ne vrše.
Ukine se zabrana igre Matkovič Franju in Weiss Josipu za S. K. Svobodo, Maribor, ter za Kert Maksa za S. K. Svobodo, Celje.	.
Odjavljeni so sledeči igralci za S. K. Celje: Delič Vlado, Džordoumovitsch Živojin, Bondy Jaques, Francosko Iv., Hirschl Aleksander, Jankovič Svetislav, Fintervouk Matija; za S. K. Šparto: Učak Franjo, Žargaj Franjo, Kotnik Maks, Deržaj Eme-rik, Bregar Roman, Bregar Alojz, Jeras Egidij, Premelč Ladislav in Pirc Maks.	Tajnik II.
Lahkoatletični odsek Športne zveze.
Glavna skupščina Športne zveze je 5. t. m. sklenila ustanovitev lahkoatletičnega saveza za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Namen te prepotrebne institucije je predvsem, organizirati celokupno labkoatletično gibanje v Sloveniji, združiti se z že obstoječim Jugoslovanskim Atletskim Savezom v Zagrebu ter iskati stike tudi z inozemstvom. Ustanovni občni zbor je določen začasno na 30. t. m.
Dolžnost vseh klubov je sedaj, prijaviti vse svoje člane, kateri goje lahko atletiko, najsi bodo aktivni ali pa neposredno kot nogometaši ali kot člani drugih sekcij. Člani naj izpolnijo prijavnice, ki se jim bodo tekom tega meseca doposlale, ter jih potem klub skupno s prijavnino 1 Din za posameznega prijavljenega člana vpošlje na naslov tačasnega blagajnika g. Josipa Beneša, Jugoslovanska Union-banka. Ljubljana, in to po možnosti do 25. t. m. Obenem se klubi pozivljejo, da že sedaj nominirajo dva člana kluba kot delegata na ustanovni občni zbor. Vsak klub ima, ne glede na število članstva, en glasovalni glas ter se mora delegat izkazati s poverilnim pismom načelstva svojega kluba.
Iz Jugoslavenskog Plivačkog Saveza. Upravni odbor Jugoslavenskog Plivačkog Saveza obraća se ovim putem ponovno na sve klubove i društva u Jugoslaviji, koje se bave plivanjem, umjetnim skakanjem i Water-polo-igrom, da se odazovu pozivu istoga i da se u čim kraćem roku prijave kao redoviti članovi.
U interesu organizacije Saveza je, da se ova društva čim prije prijave, da se uzmogne pristupiti osnutku podsaveza. koji će ojačati našu mladu organizaciju. Do sada se je javilo nekoliko društava, ali to niti iz daleka ne odgovara onom broju, koji bi trebao da dokumentira stanje našeg plivaćeg sporta. Na lanjskoj prvenstvenoj plivačkoj utakmici na Bledu sakupilo se mnoštvo plivača iz cijele naše domovine, koji su brojem i sposobnostima dokazali, da s dobrom voljom i racijonalnim trainingom možemo uskoro konkurirati i onim držarvama, kod kojih je plivaći sport na visokoj grani razvitka.
Ali bez organizacije nema ni uspjeha; zato upozoravamo klubove, da ne čekajo s prijavama proljeće ili dapače samo ljeto, jer Savez neće imati nikakova pregleda preko materijala, koji se na njegovom teritoriju nalazi.
A tim je važnije, da se organizacija samog Saveza i podsaveza čim skorije dovede kraju, da uzmognemo punom parom pristupiti pripravama za internacijonalne utakmice, koje su već predvidjene na Jadranskom moru, na Sušaku i na Bledu.
Godišnja članarina redovitih članova (klubova) iznaša Din 50-—, a upisnina Din 15-—.
Prijave sa popisom plivača šalju se na tajnika L, Boško Lalić, Zagreb, Nikolićeva 14/1., a upisnina i članarina na saveznog blagajnika, Eugen Mileta, Zagreb Jugoslavenska banka, amerikanski odio.
Nadamo se, da će se ovom našem ponovnom pozivu odazvati sva društva, koja kane na ljeto sudjelovati na plivačkim priredbama Saveza i da će konačno svi klubovi uvidjeti potrebu čim skorije prijave.
Sekcija Športne zveze za vodni sport pozivlje vse slovenske klube, ki goje vodni sport, da v najkrajšem času prijavijo svoj pristop direktno »Jugoslov. plivačkemu savezu« in plačajo gorenje pristojbine, ker je izpolnitev tega predpogoj za ustanovitev podsaveza za Slovenijo. V svrho dogovora o predpripravah za podlsavez sklicujemo za soboto dne 22. oprila ob 8. uri zvečer v pisarni S. Z. sestanek vseh vodnosportnih klubov in sekcij klubov.	Vodn'asportni odsek S. Z.
RAZNO
Atletski savez v Beogradu. Organizacija našega sporta se vedno bolj širi. Te dni se je osnoval v Beogradu Atletski savez, ki si je izvolil predsednikolm dr. Cirila Žižka. Po zgledu ljubljanske Športne zveze se je pa osnoval Sportski Savez za športno okrožje Beograd.
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. 12) Naročnina četrtletno (6 številk) D 10-50; posamezne številke 2 D. Inserati po tarifu. BjED Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. @)Bl Izdaja Športna zveza Ljubljana. BjBi Urejuje Stanko Virant. BiBiB) Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, bj
te. zalil:
MIH IIIIIM MU IIIIIII MII mn II MII II
Podružnice:
NOVO MESTO, RAKEK,
SLOVENJGRADEC
L—
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
HIIIHHHIHHHIHHHIHHIHIIIHH
Telefona: štev. 146 in 458
Brzojavke: ESKOMPTNA
i
I
i
Ml
IM D US”
d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
LJUBLJRNR
ter nahrbtnike in
izdeluje med drugim tudi
čevlje iz chrom-usnja
za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) športne pasove itd.
I
i
1
|
I
I
'n i iJr.f\ 11Jr.fw i J/,1
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
„FIAT“
WI€N -TORIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb. 461
5
partnikom priporoča
športno opromo smuči, sanke po turlstOUSko opremo najnižjih in use modno blago CEnah
P. magdič, Ljubljana
1 " PROMET " I
^ tehnično ind. podjetje, d. z o. z. ^ H LJUBLJANA, Greiciišče št. O ■
g Avtomobili, amerikanske pnevmatike g = ,;Fyrestone", bencin, avtoolje, avfolaki ^ s in barva proti rji, „Philigrafit" (lastni iz- pl = delek), uporabljiv za barvanje tovornih m HH avtomobilov kakor tudi drugih vozil, m
Vse lehn. polrebšč. i/. gumija, asbesta, bombaž., kovin.
§|i Polrebšč. za strojni obral, lehn. kemikalije, stroji ild.
11
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKL sinovi LJUBLjANA,
ima v zalogi
pravi firnež
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti ; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnale, mavec (Gips), maslenec (Federweid), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor tudi druge v to široko spadajoče predmete. — Ceniki se ne razpošiljajo.
f^ohištvo in tapetniška delavnica.
V Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelji, garniture za klube. Žimnice. P° nizkih Kuhinje.
dnevnih cenah.
Brata SEVER

LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 13.