2 ! y. ï/lzy, í/. 10014047 /1981/82 COBISS s 10014047 IZVIR - na aaoatka bi morale biti lepe besede« Pomembne» 0 naši aktivnosti, dela***** » IZVIR - njegov uredniški odbo^ je skromrio številčen. Iz nekaterih razredov, predstavnikov še ni bilo na sestamku, jih ni, jih....... i IZVIRA ne piše uredniški odbor, je glasilo vseh mladih. .Končno se je rodil v težkih mukah - pomanjkanje prispevkov........ • ■ - r . r J " ' ■ .. t IZVIR bo izviren, čo ga boste pomagali izvirno izviriti. MOJ SVET NAŠ SVET MOJ SVET NAŠ SVET MOJ SVET NAŠ Svet, v katerem bi hotel živeti Sanje ali resničnost. Sanje. (Mogoče sanje o bogastvu ali -revščini.) Močan sunek vetra in megla se vzdigne, pot#k presahne in žejen si v svetu resničnosti» Beg se ni posrečil, psi so te zavohali, nevoščljivo so planili za teboj, toda navsezadnje je to njihova dolžnost. Deček se igra na hladni zemlji, s prsti orje po njej, roke so otopele, nič ne čutijo, da izr . nohtov teče kri. Toda srce čuti, topla kri ga greje, zemlja ni več hladna niti trda. Tedaj priteče mati. 0, ubogi otrok, saj se bo v tem mrazu še prehladil. Krvavi, roke mu je treba povezati. Ali mogoče srce! Žar z obraza mu izgine, oči niso več modre. Ko ga mati položi v toplo in mehko posteljo, mu iz očesa p^i-kapJja solza. Joče. Toda to ni jok starih ženic, ki na pokopališču obupano stokajo in vzihujejo za človekom, ki ga niso nikoli poznale. Ne, v tem joku ni nič hinavščine. Svet, v katerem bi hotel živeti? Kje si? Ali obstajaš? Da, to je tisti svet, na katerega vsak dan pljuvam in v katerem sem ravno toliko vreden ¿cot črv v sočnem jabolku. Toda zakaj tako! Ali ne bi bilo bolje živeti v svetu, kjer bi lahko bil človek, kjer bi za dobroto dobil dobroto in za ljubezen ljubezen? 3e sam ne vem zakaj. Toda kaj bi mi v takšnem svetu pomenili ljubezen, dobrota. Bilo bi vse nekaj vsakdanjega. Kaj bi bila ljubezen, za katero sa ne bi bilo treba truditi, ki bi ti jo ponujali kakor na krožniku. Ali bi bila to še ljubezen ali bi bil jaz še človek? Ce sem v takšnem svetu, moram pač živeti v tem svetu, pa čeprav ni tisti, ki bi ga hotel imeti. Življenje je kakor ogleda-. lo, če se mu nasmehneš se ti bo nasmehnilo, če pa se mu nakrem-žiš, ti bo pokazalo kislo kumaro. Človeku pač ni usojeno živeti po božje. Ali naj se zato jezimo in preklinjamo usodo. Ne, to bi bilo ravno tako pametno, kot če bi na novo obleko priši-li staro zaplato. v t Življenje ni veselo potovanje, na katerem je treba čimveč videti in se čimbolj zabavati, pa tudi ni pogreb. Življenje je delavnik. Likar Branko, 2.a MDB 5. MAJ V KRAGUJEVCU Za sodelovanje ira mladinski delovni akciji sera se odločila iz več .razlogov. Hotela sem spoznati, kakšno je delo in življenje v brigadi, žel-ela videti še en košček domovine, spoznati ljudi. Za prvo je bilo prilik dovolj. Z vsakodnevnim delom sem•lahko spoznavala vrenost svojih rok in hkrati strojev, ki jih imamo danes na razpolago za najrazličnejša dela. Zakaj "strojev? Oh. kopanja rečne struge se človek kaj kmalu zave, kako majhen in nemočen je v primeru s stroji, ki opravijo delo, za katerega se človek ure in ure poti .pod vročim soncem., v zanemarljivem času» In samo zaradi tega se mi je nekako vrivalâ misel: ali ni mar nes-miselno organizirati mladinsko prostovoljno delo .tam, kjer bi stroj lažje in najbrž tudi ceneje opravil dano/deloj kovpa bi se lahko : odločili za kaj takega, kar stroj teže-stori, bodisi zaradi težavnega,nedostopnega terewa ali pa iz drugih vzrokov» Zdi se mi, da enomesečno -lahko bi rekla - vzdrževanje tristotih in:več ljudi le ne predstavlja ravno majhnega denàrja. Kl j tib' vsemu, da se organizira MDA tudi in včasih predvsem zato, da bi se mladi med seboj spoznavali in praktično izvajali geslo "Bratstvo in enotnost", MDA ne bi smela biti same sebi namen. Sicer "pa moram priznati, da sem se^MDA Kragujevac 31 enkratno počutila. Vstajali smo zgodaj, spat hodili pozno, delalisto in eno stvar in bili kljub napornemu delu polni energije. Čudno je pravzaprav, kako hitro se človek privadi novemu načinu življenja. Če bi zdaj kdo predlagal samo (povprečno) štiriurno spanje na dan,bi mu zabrusila, da je zmešan; a takrat se mi ni zdel o hudo, čeprav so mi včasih lezle oci skupaj od zaspanosti, vendar bi mi bilo gotovo žal za vsak trenutek, ki bi ga zamudila. Jaf še bi šla na MDA, vendar pa mi moja hranilna knjižica in načrti tega nikakor ne dovoljujejo. , Valentina SEZONSKA ZAPOSLITEV Denar. Beseda, po katerem ae marsikomu ušesa in oči na široko Odprejo, Med počitnicami sem bila tudi jaz ena izmed mnogih sezonskih delavcev. Prav gotovo ni treba posebej razlagati, zakaj sem si del najlepšega šolskega leta - počitnic, odtrgala za delo v tovarni. Bližalo se je usmerjeno izobraževanje, v katerega sem hotela vstopiti tudi jaz, z njim pa tudi lepe, visoke cene. Delo sem si našla sama, čeprav sem velikokrat potrkala ha vrata Mladinskega servisa, ki so.vedno ostala nema. Trinajst dolgih, napornih, pa tudi lepih delovnih dni sem preživela na Lipi, natančnejše v lakirnici. Lak sem dobro prenašala in s tem nisem imela težav. Ker pa težave morajo biti, so nastopile drugje. Delovodja, prijeten mož srednjih let me je dodelil dvema delavkama, ki naj bi jima pomagala .to in ono. V začetku niso bile preveč zadovoljne z mano, saj sta vedeli, da mi bosta morali še marsikaj pokazati, me usmeriti v tok pridnih delavk. S strahom šem jih spraševala, kam naj položim predale,: kje je topla voda itd. Sprva so mi sicer osorno odgovarjale in se nič kaj preveč zanimale zame. K sreči sem se kmalu privadila tovarniškema .življenju in pridno delala svoje delo. Tolažila sem se s tem, da je vsak začetek težak. Lahko rečem, dci sem bila v svoji prvi delovni praksi kar nekajkrat izkoriščena. Prvi dnevi so bili najtežji^ Delala sem brez, presledkov, ubogala in izpolnjevala vse, kar mi je bilo ukazano. .Nase nisem kaj preveč pazila, kot dokaz pa'je bilo vedno več modric na rokah in nogah. Teden dni po končanem delu sem nosila samo hlače, saj so bile moje-noge vse prej kot lepo zagorele. Delo in z njim življenje je teklo naprej in za sabo puščalo sledove, sončnih in senčnih strani. Delavke so opazile mojo marljivost pri delu in me nekega dne presenetile z vprašanjem: "Rahela, le kdo te je napumpal, da tako garaš?, saj nisi v lagerju, odpočij se in vdihni zrak!1' Nisem jih razUmela. Prve dni so me priganjale k delu, sedaj pa tako pomilovanje. Nekaj večerov sem še razmišljala o tem, potem pa sem si mislila, da sem se delavkam morda zamerila in so si morda v meni predstavljale njihove sinove in hčere. Dnevi so tekli naprej, kot bi bili na električni pogon. Vedno bolj mi je ugajalo takšno življenje. Kot novinarko (po tihem rečeno), me je zanimalo delavsko življenje opazovala sem odnose med delavkami, ki pa pogostokrat niso bili tako čisti in nedolžni kot so se kazali na zunaj, obenem pa sem tudi na lastni koži občutila delavski kruh in bila na to zelo ponosna. Delavke so me vzele za svojo, postala sem član te velike družine delavcev. Dobila sem tudi nekaj vrstnikov, s katerimi smo se pogostokrat nasmejali na njegov ali njen račun in si tako krajšali dolg, osemurni delavnik. Prvi september se je bližal z ogromnimi koraki, takšnih še Martin Krpan ni delal. Poslovila sem,se od svojih novih prijateljev in obljubila, da se še oglasim, če ne drugače, samo na obisk. Desetega septembra je bil,moj najsrečnejši dan, saj sem v rokah držala svoj težko prisluženi denar. To je nekaj čisto drugega kot če ti denar v roko potisne mati. Plačana sem bila po opravljenem delu , marljivosti dela. .In .glej, nisem se zamanj trudila, saj sem dobila štiri stotake, ki sem jih neštetokrat obrnila in preštela. t,- Dornik Rahela, 1.družb. delo ' delo delo' "... delo delo : del^ delo ; delo delo. ' delo delo. „delo delo delo delo * » , r j • ' delo' delo delo " delo del® delo delo delo delo delo odmor odmor " odmor odmor . odmor t delo delo delo delo delo delo delo ' delo delo delo delo delo delo delo delo: delo delo "r "delo ' delo .. delo delo delo delo delo delo OKO ŽIVIMO, KAKO ŽIVITE, KAKO ŽIVIJO, KAKO ŽIVIMO, KAKO Tu sva. Iz ajdovskega dijaškega doma se sliši razposajeno vpitje. S pogledi se srečava, nato pa jo pogumno mahneva proti vhodu, Skoraj trčiva v dolgo vrsto lačnih, ki potrpežljivo čakajo na porcijo, ki M jim vlila nčvih moči. Zbegano gledava, kam hi vstopili, odločiva se za srednjo pot,(ta je najboljša), in odpre-va vrata v neko učilnico. Z velikimi očmi naju pogleda skupina učencev, ki je ravno sredi najbolj, dinamične igre pink ponka. Ugotovili sva, da sva tu nekoliko odveč, saj so se glasovi prej razigranih učencev nekoliko znižali. Zaradi tega sva sklenili, da raje poiščeva pisarno. Z iskanjem ni bilo težav, saj je kot naročena prišla vzgojiteljica in naju prijazno povabila v pisarno. Ko sva sedli je Rahela zečela:"Sva učenki družboslovne šole, sem pa sva prišli v okviru novinarskega krožka z nalogo, da narediva anketo o življenju učencev v vašem dijaškem domu, zato bi rabili nekaj zgovornih učencev!". Kmalu so se odprla vrata in izza njih so pokukale kuštrave glave. Ko sva jim objasnili, zakaj jih motiva, sva jim povedali, da od njih pričakujeva odkrite odgovore in upava, da pogovor ne bo potekal tako, kot meji sodnikom in obtožencem. Reakcija je bila očitna, saj so se togi obrazi takoj razpotegnili. Naši sogovorniki so prihajali iz Kobarida, Izole, Goriških Br^d, Zadloga in Banje Luke. Vsi iz prvih letnikov. "Povejte nama kaj vam je v tem domu všeč in kaj vam ni. Morda za začetek, kako poteka vaš vsakdan^ik?"JJčenec iz Kobarida se je prvi ojunačil: "Vstajamo ob 6.3o, do 7 moramo pospraviti in se obleči. Sledi zajtrk, nato pa gremo v šolo. Od 13h - 14h nas čaka kosilo, ob 14.30^ pa se začnejo učne ure. te trajajo do 16^°^, odmor do 17h in še ura učenja do 18*1. Od 18 do 20^ je večerja. Vsi učenci naj bi bili v domu do 21*1, luči pa bi morale biti uga-snene ob 21^°." Tako,led je bil prebit. Povedali so nam, da se pri učnih urah ne naučijo veliko. Kot vzroka so navedli lastno disciplino, ki pa je predvsem posledica pretesnih učilnic» Kdor bi se hotel izogniti hrupu in iti v sobo, mu to ni mogoče, ker so sobe v času učnih ur zaklenjene. V sobah je slaba razsvetljava, pa tudi stolov in miz ni. (Torej so le gole postelje in tesne omare). V sobi so najmanj 4 učenci, in,najbolj pogoste so sobe s kar 8 učenci. Ob zadnjih nalivih so se pojavile prave poplave zaradi dotrajanih okenskih okvirov.. "Kako je izkoriščen vaš prosti čas?" "Igramo namizni tenis, gledamo televizijo..." "Samo to, a krožki ne delujejo? sva se začudili. Takoj so namapojasnili, da krožkov zaenkrat še ni, upajo pa, da bodo vsak čas začeli. Pogrešajo predvsem šport, saj je alen od učencev izjavil, da že razmišlja o treniranju rokometa pri LIPI. Imeli smo občutek, da je tu vmes premajhna angažiranost, zaradi katere je njih prosti čas slabo izkoriščen. Učenci, ki so v isti skupini, dobijo vsak drugi ali tretji dan (glede na predstave v mestu) dovolilnico za izhod iz doma. Dali sva "besedo tudi učencu iz Banje Luke, ki je vse dotlej molčal. "Kako je organizirano pranje predvsem za vas učence iz drugih republik, ki ostajate tu po več tednov?5' "Pere nam perica, pranje je skupinsko, zanj pa učenci nič ne prispevajo, kajti perico plačuje domska skupnost." Zvedeli smo tudi, da učenci mesečno odštejejo za dom 2800 dinarjev, za novi dom pa pričakujejo, da bo cena poskočila na 3200 dinarjev. "Ko smo že pri novem domu, kaj od njega pričakujete?" naju je zanimalo. Na to vprašanje je bilo slišati različna mnenja; slaba stran je ta, da bo tam večja skrb za Vso družbeno lastnino, pričakujemo pa, da bodo krožki začeli; delovati, saj bo več pogojev za tol Menili sva, da imava mnenj učencev že dovolj in bi se morali še malo pogovoriti z vzgojiteljico Jango Hožič in nočnim vzgojiteljem. "Koliko je učencev v vašem domu?" "V vseh treh zgradbah imamo okrog 170 učencev!" Se torej vaš dom deli, od fantov sva zvedeli, da so dekleta v drugi zgradbi?" Dom je-v treh zgradbah; na Goriški (tu so najslabši pogoji), Idrijski, dekleta, teh je le 7-8 pa so v garsonjerah, ki jih je dalo v najem SGP Primorje, ker doma, kot je bilo rečeno v pogodbi, ni zgradilo pravočasno. "Nekateri učenci se pritožujejo nad šibkim zajtrkom, kaj pa vi menite o tem?" Vzgojiteljica je trdila, da je po njenem mnenju hrana dobra, obrvi pa je namršila, ko je padlo vprašanje o sanitarijah. Topla voda teče samo pod tuši, sicer pa so sanitarije premalo urejene. "Kateri so po vašem mnenju vzroki, da krožkov še ni in kako sploh gledate na odnose med učenci?" "Odnosi med učenci so še kar dobri, vendar je še vedno čutiti konflikt med učenci iz drugih republik in med Slovenci. Prisotno pa je po moje tudi versko nasprotje, n.pr. med muslimani in pravoslav-ci. Krožkov ni zato, ker primanjkuje prostora, pa tudi vzgojiteljev, ki bi vodili krožke, ni. So pa komisije za šport, odnose med učenci, higieno in hrano, predsedstvo ZSMS in proslave. "Torej ni potreben usposobljeni kader?" "Morda res.....!" "Ali imate že izdelan načrt za krožke in izvenšolske dejavnosti v novem domu,--skratka kaj vi pričakujete od te pridobitve?""Veselimo se, da bo odpravljena prostorska stiska, ki jo trpimo.zdaj, kar pa se tiče krožkov, še ne vemo...... tu se je pojavila zadrega« Eden od načinov bi bila pomoč ZSMS, prav gotovo pa bo to nevšečnost odpravila povezava s srednjo gradbeno .šolo. S tem sva pogovor končali. Prijazna vzgojitelja sta nas povabila na ogled sob, kjer sva se lahko prepričali o stanju doma in bili priča izredno prisrčnemu cdnosu učencev do vzgojiteljev. Zahvalili sva se vsem, ki so nama pomagali, da sva dobili pravi pogled na stanje v domu. Zaželeli sva jim, da bi se jim .vsi njihovi upi in želje izpolnili v novem domu. * Žgavec Vojka in Dornik Rahela 1. družb. In še drugi obisk pri učencih PGŠ - Kako imate razporejen čas za učenje in kdaj imate obroke? - Vstajamo ob 6h. Ob T1 imamo zajtrk, nato od čas za učenje. Sledi polurni premor. Potem gremo na kosilo in takoj za tem v šolo. Pouk končamo največkrat ob 19^°, povečerjamo in-.ostane nam le še toliko časa, da se pripravimo za spanje ob 21 Prostega časa med tednom nimamo. Ostanejo nam le sobote in nedelje, vendar če hočeš redno delati, moraš risati načrte in programe čez soboto in nedeljo. Tako prostega časa pravzaprav ni. Urejene imamo^tudi* izhode, in sicer vsak večer do 21 ., ob sobotah p a do21 . Dvakrat tedensko imamo tudi izhod v kino. Edina zabava v domu pa je televizor in miza za namizni tenis, ki stoji sredi hodnika. Pogrešamo večnamenski prostor, kjer-bi lahko poslušali .glasbo, igrali šah ali brali knjige. Vse to počnemo se-' daj v učilnici, in to le, ko se v njej nihče ne uči. To pa je le redkokdaj - Kako je s sobami. So tudi tu .težave? - 0 tem sploh ne moreš govoriti. Sobe mora§ videti. So precej vlaž-?ne, v njih pa je mnogo postelj. Celo osemnajst. Do predkratkim smo bili malo pogrnjeni, sedaj pa smo dobili še eno cdejo in je boljše, ne vemo pa koliko časa. V sobah imamo samo po eno mizo in'se zanjo zato večkrat kregamo.- Kot veš dom ni ogrevan, zato ;nas pozimi krepko zebe. Včasih imamo tudi poplave, v večini sob pa že odpada strop. Sobe čistimo sami. Vsak dan imamo dežurnega, ki očisti sobo in poskrbi za red v njej. -Problemi so tudi s kopalnico. Ta je zunaj in zato moramo po kopanju čez dvorišče, da pridemo do sob. Da dobimo toplo -vodo vstajamo ponoči in gremo skozi okno ven, ker so glavna vrata zaklenjena. Glavni problem pa je, da imamo za 180 učencev, kolikor nas je v domu, le 6 tušev. To pa je vsekakor premalo. , t A v Kaj pa pranje? Kako imate to urejeno, saj večina ne hodi- domov tako pogosto? Pranje je sicer -urejeno. Pere nam perica, le nogavice in jopiče si moramo sami prati. Kot si že omenila, ne hodimo često domov. To je velika težava, posebno za prvošolce. Prehod iz tako različnega okolja je za mnoge zelo težak, letos jih je pobegnilo domov kar 16. Ostali gremo domov zelo redko, vendar porabimo precej, časa za vožnjo, pa tudi mnogo denarja porabimo. In kako je s hrano? Tudi s hrano nismo preveč zadovoljni. Zdi se nam, da so premajhne porcije. Hrana je sicer vedno topla, le ob nedeljah zvečer imamo suhi obrok. Glavni problem pa je popolnoma drugačna hrana, kakršne smo navajeni. Motijo nas enolončnice in pašta. Imamo sicer komisi- si jo za prehrano, vendar je težko doseči drugačen jedilnik zaradi različnih interesov učencev* Prišli smo namreč iz različnih okolij in zato so naše želje zelo različne. ;Ta neusklajenost se kaže tudi na drugih področjih. Hoteli smo organizirati ekskurzijo, pa je bilo premalo interesentov^ da bi lahko imeli svoj avtobus. Tako ni bilo Z ekskurzijo nič» Nekateri se namreč težko vključijo v novo okolje* Ne morejo si najti prijateljev fn to se pozna tudi v odnosih znotraj doma. Radi bi se bolj povezali z učenci šolskega centra. Radi bi obiskovali njihove plese, kot smo n.pr* bili lansko šolsko leto prisotni na enem izmed njih. Vemo. sicer, da na nas ne gledate tako kot na slovenske prijatelje, da je med nami vsekakor neka odtujenost in vemo tudi, da so zanjo krivi prav nekateri posamezniki naše sredine, ki mečejo slabo luč na. vse nas. Prav zaradi tega pa bi se radi bolj povezali. Mogoče se bo to izboljšalo," ko se boste preselili v nov dijaški dom in bomo imeli skupen večnamenski prostor. Morda, toda mi si. od novega dijaškega doma ne obetamo dosti več. Izboljšale se bodo sobe, ki bodo ogrevane, imeli bomo boljše učilnice**., mislim pa, da bodo odnosi ostali;.še vedno krhki. Zbližali se bomo verjetno le. v d^lu, ki ga sedaj opravljamo interno. Mislim na proslave, predavanja, verjetno pa bo možno razviti tudi druge dejavnosti, šport, mladinsko organizacijo, komisije- na tehničnem področju.... Smem izvedetikako je s plačevanjem oskrbnine v domu? Zakaj ne? S finančno krizo se srečujemo prav vsi učenci. Res, da imamo dobre štipendije (od 2000 do 4000.- din) vendar odštejemo za oskrbnino v domu 2800.- din. Tako se večkrat zgodi, da na izplačilnem kartončku ne piše nič, kar pomeni, da se štipendija pokriva z oskrbnino. Kako pa se razumete z vzgojitelji? Odlično. Čez vzgojitelje pa res nimamo kaj pripomniti. Res, da se včasih razjezijo, toda večkrat to zaslužimo. Sicer so pa odlični. Nikoli nismo sami v domu. Vedno je navzoč kdo od učiteljev, če bi se kaj zgodilo. Kadar smo v stiski, se vedno lahko obrnemo nanje, vedno so pripravljeni pomagati. Zaslužijo odlično oceno. Tjaša in Alenka POGOVOR S TOVARIŠEM RAVNATELJEM 1. Kaj menite o razmerah v sedanjem dijaškem domu in kakšna je sedanja povezava med učitelji srednje gradbene šole in vzgojitelji dijaškega doma? . > ■ - Razmere-v sedanjem dijaškem domu so zelo slabe,- najslabše za učence v spodnjem domu. CQprav se učenci in učitelji trudijo, se teh rezmer-ni dalo izboljšati, ker je to slaba in zelo stara stavba. Slabo pa je tudi to, da imajo učenci v domu dom tam, šolo tukaj, delavnice spet drugje. Vsako stvar na več straneh. To se bo sedaj z novim domom in šolo uredilo. Trenutna povezava mčd učitelji -in vzgojitelji je dobra, med seboj kar dobro sodeluje-me. Vzgojitelji .prihajajo na vse govorilne ure svojih učencev ter na-vse konference in sestanke. Sproti so obveščeni o vsem,_ kar se dogaja na šoli. 2. Do sedaj še ni bilo deklet v dijaškem domu. Kako ste reševali-ta problem? - V začetku smo res mislili, da bo to vGlik problem. Za dekleta sta šola in dom iskala;sobe pri privatnikih. Potem pa se je SGP "Primorje" samo ponudilo in odstopilo nekaj svojih garso- . njer. To je še kar. dob^a začasna rešitev. -i • • « 3. Konec tega meseca bodo odprli nov dijaški dom. Kako bo ta©? ■kakšna bo povezava, k-b bo naslednje leto odprta tudi- šola? - Najprej moram povdariti^da učenci poklicne gradbene šole pomagajo že več kot mesec dni pri urejanju, čiščenju in nošenju, da bo dom čimprej odprt. Tako se bo po dolgoletnih prizadevanjih le uresničila želja učencev, učiteljev in delavcev doma. Ko so pripravljali že samo idejno zasnovo za nov dom in šolo ter po posvetovanjih in razpravah v Izobraževalni skupnosti Slovenije, je padla ideja, da bi bila šola in dom en objekt, To bi pocenilo gradnjo, ker bi potem imeli nekaj skupnih .prostorov - skupen večnamenski prostor, administrativne prostore, kuhinjo in jedilnico. Delo v šoli in domu bo tako bolj povezano. Zato se tudi s 1.1.1982 delavci doma in šole združujemo skupaj. Dom učencev bo s tem postal del srednje gradbene šole. Smisel skupne gradnje je v tem, da bo ves kompleks med seboj povezan. Učenci bodo lahko po hodnikih odšli do delavnic (ki bodo tudi nove) in telovadnice. Tako bo končno vse združeno na enem samem mestu. IZ NAŠIH PREDALOVj IZ NAŠIH GLAV, IZ NAŠIH SRC, IZ NAŠIH POTOVANJA ' \ Začelo se je moje blodno popotovanje. Najprej mi je'nasproti pribrenčala muha. Bzzz... Njeno brenčanje mi gre na živce. Ne maram muh s prosojnimi krili. Če bi jaz bila Nekdo, bi ustavila' vzorčasto muho. Končno, mUha s prosojnimi krili je izginila tak« nenadoma kot" se je prej pojavila.* . Pred mano ao se odprle nove poti, ki So nestrpno čakale, da me vsrkajo vase. Izbrala sem skrajno levo in ostale so se* razočarano umaknile. Moja pot je bila pot Ur. Bile so različnih oblik» oddajale so različne zvoke. Vsaka se je ošabno držala zase, a vse 5o služile istemu namenu. Tu je kraljeval brezobličen stvor s sivo brado, imenovali so ga Strec Čas, in vsi so bili pred njim ponižni in priliznjeni. To je bil dolgočasen starec, nikjer ga ni bilo konca in vedno je pripovedoval isto zgodbo, staro na nevem katero potenco let. Zdi se mi, da sem bila njegova ujetnica na milijone let. Ko sem prišla v ulico Zrcal, sem bila siva in zgubana. Okoli mene so bila samo zrcala in tisoče stark v njih. Vse so delale natanko enake gibe, niti ena ni hotela biti drugačna od dragih. Obraz nobene od njih ni izražal ničesar.Bledlo se mi je od enoličnosti» Začela sem bežati, vendar sem omahnila in padla. Zbudila sem se v brezoblični sivini radioaktivne, vode. Okrog mehe so plavala trupla mrtvih rib z izbuljenimi očmi in razparanimi trebuhi. Vsenaokrog je zaudarjalo po smrti. Tega vonja ne prenesem. Vedno enak je, moreč in smrdljiv,. Mislim, da sem prav zaradi nj ga umrla. Niti s tem še ni bilo konec enoličnosti. Vae bolj je prodirala sivina na dan, dolžina je postaja vse daljša. Pred mano so se vrstile vodno enake .. slike, enaki trenutki. Nihče ni prišel, da bi me pokropil . Ostro sem začutila Samoto in Žalost. Proč od vsega živega, sama, sama, s ama. Mrtve ribe so pametna bitja. Kot bi vedele, kaj se v meni dogaja, so prišle in mi obljubile pogreb. Spet eden od navadnih pogrebov, sem si mislila. Ampak ne,.. Že za to ne, ker so me pokopale mrtve ribe. Položile so me v čudno rakev in sprevod se je lahko začel. Zaslišala sem Requiem, glej čudo, - oživela. "Oprostite mi, drage moje mrtve ribe, ampak oditi moram. Kliče me glasba!"o Razumele so me in odprle pokrov krste. Spet sem bežala. Moj cilj je bil vse oti-pljivejši. Obstala sem kot vkopana. Vsak s svoje strani sta k meni prihajala starec in deklica. Starcu je bil obraz mladostno razigran, a dekličin je v svoji mladostni lepoti skrival tisoče let. Requiem r se je začel spreminjati v pesem iz neštetih grl: Če bi jaz bil Nekdo bi plevel spremenil v cvetje, ustavil bi vzorčaste muhe, podaril bi vam ljubezen» Če bi imel čudežno moč, ne bi množično umirale ribe in svet bi bil topel za vsakogar. Ta trenutek se je Sivina, ki ne vedno spremlja, osramočena in ponižana odplazila. Deklica in starec sta se me dotaknila v i s tii sekundi. "Po jdi, z nama!" ' \ ' r. . Jaz•sem samo stala in glodala. Onadva pa sta se začela oddaji jeva ti., Hotela sem zakričati počakajta, toda ostala sem nema. Kmalu je utihnila moja pesem, odšla sta moj starec in deklica. Izza vogala se k meni plazi Sivina in sp,et začenjam novo blodno potovanje, , \ ; . ' " ... ; * •'■ - S". ■ v ' ' ■ ' L - ■■■ v. " ' >! P i '• * * '' ' S r 0'1 ' VEM Vem, ko bodo ugasnile luči, ko bo umrl dan in se rodila noč, bo v meni kot že mnogo noči spet umiri a pesem. Odhajala bo počasi in nikoli več se ne bo vrnila, * ■, Zaprla bom oči, sveča bo dogorela in veter utihnil. Nocoj bom spet sama. OSMRTNICA ■• ■•<■■ ■ V,:J ( Glej!'- ™ 'iri-; • ^ . • . ■ "'. 'V • Velik črn madež ¡.; . v tvoji duši. Krvave solze na mojem licu. Brez besed.. Brez. razloga. Brez razlage. Odifti tih.0, tiho „in počasi, da- te ne boni slišala! ZIMA Bilo je prvič. Bila je zima. Pozabila bova . in pokopala vse spomine. Slike odkrivajo dneve, mesece« ' • potopljena vanje uničujem s:irtonosni občutek T. osamljenosti in Žalosti. .-;;.; - . Bila je zima, . :r\ polna sreče in ljubezni.. , Zdaj je pomlad. j;" žalostna in jokajoča poslati IZGUBLJENA Kot izgubljen zvezdni utrinek v vesolju izgubljam sanje. Hodim napre j, ker ni poti nazaj. In vsak korak je nova stranpot. LIST NEKEGA DNEVNIKA Ne, ne! Saj se "bora še zadušila v vsej tej gnusobi. Tako je vse trhlo in ničvredno. Životarim ob svoji senci in premišljujem o čem boljšem. Ali sploh obstaja kje kaj boljšega, lepšega? : Vsak dan stopam po istih ulicah, srečujem iste mrke obraze, poslušam iste neumnosti. Živeti, da, toda ne tu, ne med temi 'ljudmi l Je bilo sploh kdaj bolje? Ne vem. Toda verjetno ne. Vedno se ti nekdo smeje, te obrekuje. In potem še ti. Pustil si me ravno v tem kočljivem trenutku. Pustil si me samo in odšel, ne da bi sploh vedel, kaj podiraš za seboj. Ne,saj ni bilo dolgo, le pet mesecev sva bila skupaj - todaj, Bilo je lepo. Ne veš? Torej mi verjemi! Toda nočem vrnitve. Ne,, ne, vse jI bi samo pokvaril, če bi se sedaj vrnil. Ne .podiraj še teh sanj,, ki so mi ostale. Bilo je lepo in še vedno te imam rada, samo nikar se ne vrni nikoli več. Vsaj to me ubogaj! Saj si tako vedno delal vse po svoje. Se še spominjaš, kako sva kradla češnje? Kako sva skakala čez potok? In kako sva plesala? Da, s plesom sva živela, bila sva eno z njim. Spomini, kjako lepi spomini! Ne spominjam, se, da bi bila kdaj srečna v svojem življenju. Vendar sem tedaj bila. Pa čeprav samo pet mesecev od vseh dvesto šest mesecev mojega življenja. Včasih sem tudi jokala; o, kako sem jokala. Vendar sem skrivala pred tabo te solze, ker vem, da jih sovražiš. Tako sem se bala, da te ne bi izgubila. Mogoče sem bila v tem tudi malce sebična, ne vem. Hotela sem te le zase, ker sem te tako zelo ljubila. I{i mogoče sem te prav zato tudi izgubila. Ne, sedaj ne obtožujem tebe. Le račune bi rada poravnala z mojo vestjo, Torej ne smem.lagati j razumeš?! Samemu sebi pa tako ali tako ne moreš lagati. In prav zato je vsa ta stvar še toliko bolj boleča. Zbogom, privid brez senci Sava MOJA ZEMLJA JuttbV Sonce se diže Iznad planina, Urale zelene obasjava svojim sjajem Grubo istjeraje magle iz nižina Ostavlja lijepe pejzaže pod svojim odsjajem« Sunce. budi ovu zemlju, budi život ova dana.. 'iežista. ostaju. prazna,, život je hitar kao rijeka 'Automobil i., nad gradom se čuje njihova jeka Vlasnioi njihovi jih voze lica nasmijanar, I^Jco maj.::, ona je zame lijepa Ja- je volim;, njena proslost zame ni je sli j epa Ako jre «voliš neka ti bude dbmovina» ' T OK : . .. I s.p od: je dne male. stijene hladna voda Izvire" pral ani kroz livade pokošene i u male potoke prodire„ Te preprcko za nju nema koja bi. je spriječit mogla sve ■ adtitb" "'na ima . ' do rijeko da bi.stiglao ■ ■ Tu se..i:a; nju.trka .počne do mora kad ce si.ci po poloma i brdimaj. da-.je re'o koja.stici Željko Tjeglic, 2.a T NAŠE DELO.».. NAŠE MISLI.».. NAŠE DELO.... NAŠE MISLI.... NARAVOSLOVNI DAN Vsi učenci srednjega usmerjenega izobraževanja imamo na programu pet narav o si ovni h j kulturnih, in f izkulturno-obrambnih dnevov. V torek 6» oktobra smo imeli učenci družboslovnega, živilskega in f razreda prvi naravoslovni . dan«, Izpred šole smo odšli do\G0BIJ-a, kjer smo se razdelili na tri skupine o Tovariši učitelji so nas obvestili o'poteku dneva. Naša-to je prva skupina.je najprej odšla na ogled čistilne naprave. Ajdovska čistilna naprava je ..m.ehansko-biološkega tipa. Kar pomeni, da se najprej iz vode odstranijo drobni delci in sicer na osnovi filtriranja in precejanja čez rešetko» Temu sledi biološko čiščenje v posebnih bazenih nad katerimi so posebne naprave s pomočjo katerih v vodo vpihujejo kisik« Vendar pa naša čistilna naprava ne odstranjuje kemičnih strupenih snovi, zato ob veliki koncentraciji 1.. le-teh pride do zastrupitve. Poleg tega pa je za našo čistilno napravo, ki je šele v prvi fazi izgradnje značilno, da med mehanskim in biološkim čiščenjem poteka sedimentacija blata, ki ga v posebnih silosih prekuhavajoc Za enkrat je v zvezi z odlaganjem' še mnogo problemov, vendar pa bodo lahko v bodoče blato uporabljali v kmetijstvu. Kar bo zelo racionalno, saj naj bi Vipavska dolina postala ena izmed treh kmetijskih središč Slovenije» Po ogledu čistilnih naprav smo pomalicali in poklepetali s skupino, ki je bila na vrsti, da si ogleda čistilno napravo,- Za tem je bil na vrsti zelo zabaven del, ko smo po travniku stikali za žuželkami in hrošči» Seveda nismo našli nič posebnega, še najbolj smo bili ponosni na gobo, pa smo vseeno zvedavo stikali po zooloških knjigah, da bi v njih našli tudi naše "trofeje". K tem dejavnostim je spadala še -orientacija po zemljevidu, iskanje stojišča, orientacija v naravi.». Potem smo v gosjem redu odšli proti GOBIJ-u. (gradbeni obrati betonskih izdelkov), ki je TOZD Primorja in je znan predvsem po svojih betonskih konstrukcijah. Ogledali smo si železokrivnico, betonarno, laboratorij... Našo pozornost pa je na'jbolj pritegnil stroj za oblikovanje profilov, ki le - te lahko oblikuje v razne geometrijske like. Po končanem ogledu smo polni vtisov odšli domov. Nataša, 1. družb. TELESNO - OBRAMBNI &AN Za usmerjeno izobraževanje so značilni posebni dnevi: obrambni, kulturni in naravoslovni« Med drugimi smo že imeli telesno-obrambni, ki smo ga izvedli v Vipavi» Tam nas je z vso prijaznostjo pričakala močna in neprijetna burja» Vendar nobeno izgovarjanje na burjo,nam ni odmaknilo preizkušnje Cooperjevega testa, dvanajst minutni tek« Z negodovanjem smo si nekateri oblekli drese (ne vsi), najbolj pogumna dekleta so vztrajala pri svojem in tekla v kavbojkah in volnenih majicah, Morda so bile za manjše nespretnosti krive tesne kavbojke?! To bodo same najbol je vedele I Pripeli smo si startne številke, se malo ogrevali, največ z jezikom, pisk piščalke in start. Pri teku nas je ovirala burja in marsikdo ..se je pošteno prehladi1, kar so naslednji dan potrdili že prvi manjkajoči« I>vanajst minut je bila solidno pretirana doba, zato smo si nekateri med tekom privoščili hitro hojo. Seveda so nas: med tekmovanjem s samiiii seboj bodrili sošolci in učitelja» Že po prvem krogu teka smo bili segreti in mraza sploh nismo več čutili. Opaziti je bilo le globoko dihanje, brisanje nosu in resnična vztrajnost posameznikov« Ko smo preboleli to preizkušnjo, nas je čakalo še metanje ročnih bomb. Večina deklet se tu ni izkazala, morda zato, ker so nas vsi prepričevali, kako smo nežne in kako strašne so bombe * Razdaljo smo zmanjšali za 5 m0 To je le delno pripomoglo k boljšemu rezultatu* ^ . •-.■"■■'■ Morale'smo braniti .svojo neuspešnost, zato smo na pomoč poklicale burjo. • • ; ,. . ;:.-••■ Včasih je pa koristna., ta naša ? vipavska burja!! Rahela Dcrnik, 1. dru&b. srečno srečno srečno srečno, srečno srečno novo i n v"':.: s A K 0 I e T 0 ! KULTURNI DAN Za l.f razred, za živilce in nas - družboslovce, je bil kulturni dan izveden '14." oktobra. Od naših" .vrstnikov,, ki;. so kulturni dan že imeli, smo izvedeli, kaj -00r ".pa?i bi i žn O' počeli, in zdaj smo bili prav radovedni in neuča-kani/uvKrnali so nas. iz hodnika poklicali v učilnico in začela se je prva urao Za prvo uro lahko rečemo, da nas je nekoliko pripravila na tisto, kar bomo kasneje izvedeli. Zanimalo nas je predvsem gledališče, njegova zgodovina in razvoj. Izvedeli smo, da je gledališče izšlo iz obredov na čast bogu Dierizu, bogu veselja, vina, uživanja in bučnih •zabav. Iz teh obredov so se kasneje razvili , iz njih pa komedije. Druga in zelo- pomembna veja je tragedija. Glede na satire, groteske, muzikle in podobno, se gledališče deli na zabavno in neza-bavno (umetniško). veliko pozornost«, nam je pritegnila gledališka zgradba, kjer so se nekdaj odvijale igre. Zgrajena je bila v polkrogu, na sredini pa je bil žrtveni kamen, orkestra, proskenion (oder) in v ozadju gledališka, zgradba (skene).■Zanimivost je v tem, da je. vsak gledalec-videl enako, neglede na položaj -sedeža.,. ,.■■/■ : ,; ; Ko smo spoznali osnovne strani* smo odšli v učilnico fizike, kjer. smo vsi razredi skupaj^ preživeli ostanek našega dne. . • ... Imeli,;-smo, namen razčistiti, kakšen je položaj igralca, kakšne nevšečnosti lahko doživlja na odru,, kaj vse. mora odpraviti, da igro uspešno odigra, čemu se mora odpovedati, in tudi kako je sprejet „v, naši družbi.. Glede slenjega smo .se v^i strinjali;,.. da je delo igralca pri nas vzeto še bolj kot zabava, neresnost, kot pa normalen poklic. Ko gledamo neko gledališko-igro, prav gotovo najprej pomislimo, da v tem delu sploh ni vloženega nobenega truda, da igralci igrajo le za lastno zabavo. Šele potem, če sploh pomislimo, da je ravno v tem delu, vložen večmesečni trud in lastna odrekanja, Z namenom , da bi odkrili ostalo, je nekaj učencev stopilo pred kateder in gledalo sliko na steni. Takoj smo lahko opazili, da se nihče od učencev ne more skoncentrirati, poglobiti v vsebino slike. Tudi naslednja skupina, ki je imela nalogo, da si pred katedrom predstavlja svojo najljubšo sklad bo, je imela podobne težave, ki pa so bile že manj izrazne. Iz vsega tega sledi, da mora uspešen igralec znati obvladati svoje telo, govor in publiko, da mora odstraniti tremo in se popolnoma skoncentri-rati. Vse to se prav gotovo najboljše doseže z dolgotrajnimi vajami in izkušnjami, ki iz njih sledijo» Zadnji del našega dne, je bil za mnoge najbolj zanimiv, kajti v njem smo preizkušali naše igralske sposobnosti. Najprej smo se razdelili v tri skupine. Vsaka je imela svojo nalogo: prva - igrati majhnega otroka, druga - igrati mladostnika in tretja - igrati starega človeka. Ob tem smo spoznali, da je najtežje igrati mladostnika, torej samega sebe. Razdelili smo se v skupine, sestavljene iz petih učencev« Imeli smo nalogo, odigrati poljuben prizore Za pripravo smo imeli le 15 minut časa. ^elo zanimivo je bilo sledeče dogajanje; igra sama. Veliko smo se presmejali, veliko pa nas je bilo kar nekam začudeno nad pravimi talenti in domiselnostjo* Ob tem je treba dodati, da nikakor nismo bili vsi za to nalogo in iz tega zopet sledi že prejšnje spoznajo; ni lahko biti- igralec« Vsi',v"ki smo odšli iz tega dne, smo dobili jasnejšo luč o gledališču in o igralskem poklicu., Pridobili smo si važno spoznanje; Ni enostavno biti igralec, zato delo igralcev bolj spoštujmo. r * Vojka Žgavec, 1. družb. GIB , TELESA TELO ' ' V GIBA DINAMIKA" KRETNJE, VERTIKALA OBRATA STRAŠNO PLOSKANJE ,Gledali smo pr oslavo, ki šo nam jo v počastitev dneva OZN pripravili učenci obeh. četrtih^ razredov gimnazije» Glavno vlogo je igrala simbolika, ki za učence prvih letnikov hi bila povsem razumljiva. Prav gotovo nam bo tudi to kmalu jasno in razumljivo. Pesmi so bile dobro izbrane,, tudi reci- • __t.atorji so. se odrezali. Kdor je pozorno poslušal, je opazil dve majhni zmoti : (napaki), ki so jih zbrani igralci dobro skrili in pokitali„ Med predstavo je bilo premalo gibanja, igralci so s"edeli na tleh ali pa celo ležali. Vsakdo si je lego položajev razlagal na svoj način. Eden izmed njih::'Zelo dobro je bilo opaziti, da so nekateri, ki so ležali na tleh, izkoristili "položaj in tekste brali. Morda so si s tem prihranili trdo delo, pridobili večjo zbranost in sproščenost?!" V predstavi smo bili priče dobro izvedeni stoji, ki pa ni bila popolnoma nič povezana z vsebino,predstave. Posebna pohvala velja prizoru s svečo, kar je potrdilo veliko število gledalcev. Glasba je bila odlično prilagojena vsebini (tekstu). Nekatere gledalce je motil nastop brez napovedi oziroma brez naslova predstave. Kljub vsemu smo bili gledalci disciplinirani in četrtošolcem je uspelo, da so vsaj v večini pritegnili našo pozornost. a? T Rahela Dornik, l.r družb. VSEM KROŽKOM SREČNO DELO! POČITNIŠKA ZVEZA Na naši šoli med dragim deluje tudi Počitniška zveza. Mentor Počitniške zveze je tovarišica Severjeva, predsednik pa Rustja Alenkao ' ! Člani Počitniške zveze imajo predvsem popuste pri vožnji z vlakom ali avtobusom. Članarina Skozi vse leto je deset din. Izlete prireja po predlogih in željah, ki jih izražajo razredne skupno-stioRazhe izlete organizira preko turističnih agencij, kjer imajo velike skupine tudi do 3o$> popusta«, V. programu ima tudi oglede oper ih:Mram-ripd. Po celi Jugoslaviji ima nekaj počitniških do-» mov, ki se jih lahko poslužujejo člani naše Počitniške zveze. Sodelujemo tudi z Republiško počitniško zvezo. letos je bil organiziran izlet'Ha,-Bled, ki pa je zaradi premajhnega števila zain-te-reslranih odpadel. Za 17. januar v 1982' letu ima Počitniška zveza načrtovan odhod v Zagreb in ogled- roc opere Gubec Beg. Cena, v kateri je upoštevan prevoz, vstopnina in popust bo.približno 300 novih dinarjev, če bo cena manjša, bomo udeležencem denar vrnili oziroma ga^oi-o morali dodati (ob slučaju višje cene.). Kdor denarja ne bo prinesel v roku 14 dni, bo črtan s seznama udeležencev, V bližnji, prihodnosti .jo bomo mahnili v Ljubljano in si ogledali dramo, ki, pa še ni določena. Počitniška zveza pa.že misli.ha'navdušene smučarje in jim obljublja, da bodo svoj"e (lanske) smučarske veščine lahko izpopolnili že ob prvem- snegu. Ker Počitniška zveza tako vestno'skrbi za nas, ni fer, da nekateri sestankov Počitniške zveze ne jemljejo kot resno zadevo, saj je udeležba pogostokrat zelo skromna. Poleg nekaterih prvih letnikov so taki nevestneži tudi 3. letniki gimnazije, Razredne skupnosti, ki imajo take predstavnike, ne bodo imele nikakršnega popusta in bodo mosale cene, ki visoko stegujejo vratove k višku, plačati v celoti« 0 tem velja premisliti! Mislim, da je že čas,-da bi se tudi ti naučili brati in upoštevati obvestila o sestankih. DA BI JO, NAŠO DOMOVINO, spoznavali in še BOLJ L J U B I L I Srečanje z Desanko Maksimovič, enkratno doživetje. Vsakdo, ki 'je. prebil z njo dobro urico, se je lahko seznanil z njenim delom, življenje in z njeno osebnostjo. Vstopila, sem v prostore Pilonove galerije. Bila sem med zad- r , njimi, in sem le s težka dobila sedež. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli seznaniti s-pesnico Desanko Maksimovič, ki jo vsi poznamo, po pesmi Krvava bajka, v kateri je opisana tragedija v Kragujevcu. To pesem nam je tudi sama zrecitirala. Tišina, ki je vladala v prostoru, je spremljala opis strašnih dogodkov, ki so se dogajali v tem srbskem mestu, m ■^esanka Maksimovič, 83'- letna pesnica, rojena v ^abrovici pri / Valj evu. Službovala je kot profesorica v Obrenovcu, Dubrovniku in Beogradu. Objavila je več zbirk pesmi in roman Odprto okno. • Piše pa tudi knjige za otroke.-Nekatere pesmi so nam predstavile tudi učenke naše šole. Ob vsaki pa je vedno še kaj dodala, tako da smo prodrli v njeno pesniško delavnico.! in i - Čeprav srno bili z njo le malo več kot uro, smo jo spoznali skoraj v vsej njeni celovitosti. Pesnica %ksimovič je čudovita sogovorr-nica, kar smo odkrili, ko smo ji zastavljali vprašanja. Sproščeno nam je odgovarjala in dobili smo odgovore, ki smo jih želeli, dejala je, da ne moremo imenovati pesnika otroka desetih let, ampak lahko govorimo o začetkih pesniškega ustvarjanja v dobi odrašča-: nja, ko mladostnik na poseben način doživlja svet, ki ga obdaja,; Res, bilo je neponovljivo srečanje in prepričana sem, da bo poslej vsak od nas pogosteje in raje prijel v roko edino njeno v naš jezik prevedeno zbirko pesmi. Nataša Nardin, 1, družb. Vsakokrat, ko sem pomislila na Desanko Maksimovič, se mi je zdelo, da mislim o dobri znanki. In ko bi me kdo vprašal o njej, bi ne.znala odgovoriti, na vprašanje. Samo čutila sem, čeprav Sem prebrala komaj katero njeno pesem. r.,r •■'. Danes, ko sem, zato da bi vam jo predstavila prebrala že več i", njenih pes.mi in o njej bolj razmišljala, se7 mi vedno bolj zdi in vse bolj vem, da bi lahko ponovila njene.verze iz pesmi Duša: v Nikoli se duša naša ne pokaže naga ' in ostane v zemlji zakopana ruda. Obstala sem površno, a pod njo so globoke plasti, druga vrh druge, vsaka bogatejša in žlahtnejša od prejšnje. In pesnica, dobra znanka postaja skrivnostna, zato pa toliko bolj vabljiva, toliko bolj. zahteva od mene, da se ji približam in jo spoznavam. Prebrala sem Selimoviceve besede: Tako opojno lepo, jezikovno bogastvo, muzika stiha, prefinjenost; pa avrilovicevo ugotovitev: Svetli loki trajanja* prebrala sem si del naslova njenih pesniških zbirk: Pesmi, Zeleni vitez, Nove pesmi. Domovina, tu sem, Vonj zemlje, Ujetnik Banj, Govori tiho, Zahtevam pomislostitev, Nimam več časa ih:vedela, da je tisto pravo, kar edino lahko govori, njena poezija.'Njena poezija pa je ona. Iz nje rastejo Brankovina, kraj njenega otroštva, Valjevo v prvih letih prve svetovne vojne,. .Beograd, kraj življenja in študija, njeni prijatelji, mnogi prijatelji vseh narodnosti, njeno delo profesorice, vojna in čas miru. : Predvsem raste narava. Milan Bogdanovič je njeno poezijo označil, kemijeko čista lirika in dodal, da je njena poezija senzualna, v psihološkem in idejnem pomena besede. Vse je znotraj čustev, izven njih ni nič. Znotraj narave je ljubezen, osvobojena banalne sentimentalnosti. ljubezen kot čustvo do moškega in ljubezen- do Sočloveka, do domovine, In ni več vrst ljubezni s je ena sama. Zgodnje spoznanje v pesmi Provincialci, da so bili valjevski študenti državljani celega sveta se utrjuje v ugotovitev, da med narodi ni nesrečnih ljub®zni - vedno se vrača ljubezen z ljubeznijo. Edino kar gta^e, je človek, ta potuje v tretjem razredu. Znak največj človečnosti pa je odpuščanje, zato pesnica zahteva pomilostitev. Zahteva pomilostitev tudi za pesnico, zemljo starinsko. In krog se sklene z pesnica je zemlja, zemlja je beseda ljubezni -beseda ljubezni je ljubezenska pesem. V ljubezenski pesmi je vse: f> ■ ' 7 narava, ljubezen, smrt. "; ;;" 7 .:.;■> O; '. -Vj ■"'.'-. - iJ. • . >-, r . • .-■ • ' -I" :'■> In bolj kot mi je bila Skrivnostna, bolj. sem ugotavljala, da je pesnica moja in naša znanka in pri tem ne,mislim na njeno veliko ljubezen do Slovenije in slovenske poezije -pač pa' na edino pesem, ki jo. vsi zares poznamo in in je v njej vse, kar je za Desanko Maksimovič značilno: ljubezen, pokončnost in človečnost. To je pesem Krvava bajka. P OKO 3 SNA' LIVADA , Livada kraj reke sanja. Kobilice, tožno cvrčijo. Duše bilk pokošenih "f - v v -.še vedno lebdijo nad dolgo .'..t . r/- vrsto redi posušenih. * ; 0 vi ae veste povesti X'/ . trav, .ki jih s koso '•umorijo;' Kobilice tožho crrčijo. Danes zjutraj prišli so možje, -veliki ko hrasti, v tiho kraljestvo trav, in v njem pomorili na tisoče ljubkih, pisanih glav, in tisočim nežnih telesc ■»{•/■ iš v redi so veleli pasti možje-, veliki.-.k$ hrasti» jj;;i - 25 - . > Dcklica ena sama, zlatih, prikupnih oči in "belih trepalnic, skakljale ,,r preko livade hiti, da mesto zdravila in leka , med ranj hce ljubke amehIjaje in sladke vonjave deli,, t.., ~ ,,... -Jutri pa spet navsezgodaj " "" ; pridejo sem velikani ' ,, .. in strašne,, surove vile -- -r-' v' : .l , -4. bodo dehteče in nežne pr* •'• : . •• glavico v kope zgrnile. r- ' " 1 ; V..njih bodo bilk'mili joni : vr m. ..■•■■-<•<■■ ,rv. skupni grob pokopani.r ■ ^ . • Prišli bodo spet velikani.' ¡.voiun.oct ^ .„■.,.., [' r . - P '■( -J. i '.:'•' •.' "' f • '.. ..>-"*'• . .i Vli\,* --.J • - ■ , . _ Kobilice tCŽno Cvrcijo, sliši se do oblakov, ves vpčer•ob obali j.j. -•M i oc oí;. V.C O Vü^CI ' U Ki \J UO.XJ- , " M ;. kač, 5 i pastirji ječi jo .' za vitezi, ki so ji.m pali Jokaj o nad. grqbovi " .mrtvil^:dra.gih junakov - •• sli.ši se do oblakov. 70"} Tri _ ' ' '. 1 . . ,■ '< i ■■' ! ; H ,' 0 0 : '.V ' ' ' i' "f - . •*.(!' . X i !■ vr . .-,:■■.. ^ -i; -Vri' -ÓSOq ' "' ' """ „jf.-, • •■■ i--f"" , ÍÍ.Í'ÍI i C" vjÜItiV O!, VO". » ' " A'" Desanka Maksimovic - 2C - ZEMONO ČEMU IN KOMU? .. ."- . .L An- emono bi lahko opredelili kot središče- glasbenega dogajanja v naši občini. Mladina kaže veliko zanimanja za glasbo in abonmaji so» predvsem pri osnovnošolcih, zelo priljubljeni. Organiziran je celo prevoz in tu ni nikakršnih problemov. Ti se začnejo šele malo kasneje, ko je program že v teku. Takrat se dogaja čudo stvari. Nekateri govorijo, drugi brcajo sosedov stol, spet tretji žvečijo čimgumije ali pa se sprehodijo do V/C-ja in na prosto (naužiti se sveže'ga zraka) k Nekateri pride j o na koncert nekje na sredini in pri tem neusmiljeno ražljajo z denarjem po mizi češ, daj mi hitro vstopnico. Potem se1 nekdo spotakne in še potem sledi naval odobravajočega smeha» Ostaja pa peščica nesrečnežev, ki so prišli" (bog se usmilit7) poslušati glasbo. Ti pravzaprav poleg.glasbenikov najbolj trpijo* ker jim je onemogočeno zbrano slediti tistemu zaradi česar"so prišli. In nimajo se komu pritožiti ali pa pri tem'ne dosegajo uspehov. Pomisliti bi bilo treba tudi na neprijeten položaj glasbenikov, ki so tam zato, da glasbo posredujejo širšemu krogu ljudi. Ko naletijo na tako očitno nezanimanje, speljejo svoj program do konca in se potem vprašajo, komu : so ".igrali.7 .. ' '^ako se jasno kaže naš odnos do glasbe-. '"-''• Morda abonmaji niso bili dani v roke pravim-ljudem? Pri tem ne mislim samo na mladino, ampak tudi na cvet51 'odraslih, ki bi mladim pravzaprav morali biti za-vzgled-. . Ta problem je bil že mnogokrat obravnavan-, govori se in govori, treba pa bi bilo (bo!?) nekaj storiti. Kje začeti.-, jaz he vem. Mislim pa, da bi morali vedeti za to pooblaščeni. Vsaka stvar ima svoj namen in temu bi morala služiti-, ¿al pogosto ni tako-. Pri tem ne mislim samo na Zemono. Primerov je veliko. PRVA"' GLASBENA URA . Pred oglasno desko sc je gnetla, množica ljudi.'Bila • sem ra-«d o. ve dna, kaj -neki piše, zato som so vrinila mednje. Prišla sem sicer do obvestila, vondar hkrati tudi lovila zrak.'Hitro sem preletela kratke in jedrnate vrstice, ki so vabile na prvo glasbeno uro. Uspela ?ge:m še, prebrati, da bomo poslušali Loorse. Glasbene ure s n^o. -uve dl i -. v. okv i r u mladinske organi z ac i ja, ki so ji predloga, zan/je dalo 'razredne- skupnosti. /V t /' r ':; rr/B'j - Zbrali smo"'fee v hciihici" fizike.' Vsak si je poiskal ustrezno '' mesto. Največ' jih je sedelo na tleh jn-SK-pričakovahjem,: žrlo učenca, ki sta prinesla gramofon in - zvočnike. Žač"šl'8 :geri jef^ f J. ■•Najpre j .;h&S' je Bordt .'podrob^e^e-..seznanil z leorsi in njiliovim \ " člani. .Posebne pozornost, smo,namenili Jimu Moorisonu. Sledilo . . ;je poslušanje plošče ž ji^slovom^Abs-olutl^ live". Nenadoma je ^ ■nastala' takšna tišina; dcTse. j'.e slišalo-le glasno izvajanje. ',' . -H©ji Tišina ni pravilen.'Izraz!. Nekateri smo s:e tako globoko vži-. .vie.lii v Poslušan je, da bi kmalu pozabili dihati. Glava::pri si oh j ena na mizo ali na kolena, rahlo pozibavanje in potovanje v• ;syet'."glasbo. - Opazila"sem',"1 da • posamezniki begajo z očmi sem ter t j a, tiho posmehuje jo temu ali onemu. Ti niso. poslušali ali^št^bkijtrioi ti ne znajo.i-pošlušati: i Prva stran ~j>Ip^če- sei' je^bližala' konou.^Slbdila je druga stran, konec te, komentarji, navdušenje... >■- (-¿'t?--:- T^.ko j.e bila prva uglasbena ura končana, led j o. bil! prebit. Naslednje ure bodo vsebovale klasiko, jazz, country glasbo,- narodno glasbo... Upajmo, da bo. .tudi v prihodnje solidna '.. udeležba, .pa 1 Čeprav ne bo na sporedu rock ali punk. Ka'jt'i tudi klasika .ali ka-. t era druga vrsta, glasbe jo umetnost,' vre dnk poslušanja in spoštova- Marksistični krožek organizira vrsto zanimivih predajanj,......... " predloge učenčevi Prvo tako predavanje v letošnjem šolskem letu je bilo o.religiji. Zaradi.,..obsežnosti „tem§-:. je' bilo razdeljeno ná več tednov* 'Sestajali smo. se-..v učilnici, fizike vsak ponedeljek ;sedmo solskó .uro.. Predaval nam je sociolog t dv" Pe 1 jlran iz«Ñove Gorice. . Najprej smo pogledali v zgodavind;religije, opazovali njen razvoj in pri š ji: d o enotne ga ibi s t va vSSk$ religije. Človek razlaga z religijo svoje probleme in z.anj- nedo.jemljive; ^tvari« Religija je: 'družbeni pojav-,--'sestavijen iz obiskovanja, verskih obredov, vere v riad— naravne sile in v posnfrtno Življenje, pa tudi iz cerkvene organi s a- 01 0 e • .. . . J-i. ■ . • ■•/i^ - ■....."T ',• . ■ - ;t ' ; T: Vse reljgi.jc- s.o et^akopravne:. ,1. T j - '■.'• "■:"_.'" ' _ Iz rajnih anket.,..ki, so;-bile : izvedene p^ed leti, smo': ugotovili;, .da ljudje v Boga v času bližajoče so starosti. K ,cerkve- nim*'obredom pil gredo, ko ' so :.pred nerešljivim problemom, kajti religija daje odgovore na vse probleme,' vendar problemov 'no.reši(y svetu je še ve,iiko . lačnih ,ust,.¿-...) Na vprašanje -zakaj ljudje postane j.o "verni' v starosti, smo -d.obiii násiedhji odgovor; "Zaradi pr-iha-j¿"¿oče sj^ti,'.'.*. -. . i--I.■' '• "••>''•'\ *' T' J ■„ ,, ,.. Z; jzahimanjem ■ sm.q.. prisluhnil i-- izjavam o religiji, 'ki s. o j i h i ' r.ao^kfi ' ■; ij :•. Imčo rV - X^'PF®)^^ "Bog je komplicirano .bitje,, tisti, ki jo -ustvaril njega, je' moral,-, biti še bolj kompliciran"' - Bošnjak. "' ; ' ' _ ..... ' 1' .....° ' - ' ........ ' -^la;:;',.^ t -i c ,-ít.:S< tv*--'-'- ( Marks je mislil*,• da'je" religija pripomoček, y neizhodnihJ problé&ih "Religi.ja^^e-opij'za • ljudstvo". •.Tolstoj fjh je dejal; "če; prenehamo verovati v lesenega B®ga,'potem to:-ne-r^oméniv da Boga ni,."temveč, -da Bog..ni iz lesa. Nad temir,iz-j-avami srrio se zamislili, pa'tudi nasmejali obenem, --v .-"¿-''^ -■'•'* ""Pregledali smo še vrsto zanimivosti, med drugim tudi to, kako vpliva vernost staršev na njihovega otroka. Religioznost otrok je naj» oj večja v osnovnih šolah. Vpliv, staršev in njihova "komanda" v teh letih še popolnoma dolii je. Medtem ko se religioznost srednješolcev bistveno zmanjša, ustavili smo se tudi pri podatkih o religioznosti srednje izobražencev 44$, družboslovcev 12$, nedokončane osnovne šole pa kar 92$, v srednjih šolah ta številka upade na G6$. Po podatkih, ki jih imamo, lahko sklepamo, da religioznost pri nas upada - 58$. Za primerjavno naj navedem številko religioznosti v SZ - 7i$. Če na kratko povzamemo i predavanja so bila zanimiva, vendar učenci mislimo, da je bilo preveč statistike in premalo direktnih odgovorov na naša vprašanja. ^er smo želeli izvedeti, kako je z religioznostjo na naši šoli, smo opravili anketo med prvošolci in četrtošolci. Rezultati: med četrto» ■>. šolci je več religioznih kot med prvošolci.. IZVIR Glasilo SREDNJE GRADBENE ŠOLE "VENO PILON" AJDOVŠČINA Šolsko leto 1981/82 - št. 1 Glasilo je uredil uredniški od"bor: Tanja Pavlica, Vojka Žgavec, Rahela Dornik, Nataša Nadrin, Rosana Čermelj, Tjaša Premrl, Alenka Rustja, Alenka Bizjak Ines Semič, Nataša Bolčina MENTORICA; Ivana prof. Slamič VOLILNO-PROGRAMSKO KONFERENCO SMO IZVEDLI, PREGLEDALI SMO USPEHE IN NEUSPEHE V PREJŠNJEM OBDOBJU, ZDAJ PA SO PRED NAMI NOVI CILJI IN NOVE NALOGE. KOMU SMO ZAUPALI VODILNE FUNKCIJE V NASLEDNJEM MANDATNEM • OBDOBJU? - predsednik 00 ZSMS SGŠ Ajdovščina Mili8 Janja, 2.b - sekretar Vitežnik Karmen, 2.a blagajnik Klanjšček Rok, l.c predsedniki komisij za - IPD Kov&S Boris, 3.b - kulturo Bolčina Nataša, 3»b - informiranje Dornik Rahela, l.dr. - organiziranost Renar Mojca, 3.a - obrambo in SLO Valentinčič Valter,l.č - MDA Turk Andreja, 3.a - družabno dejavnost Premrl Tjaša, 2*b - predsednik aktiva ZSMS doma učencev Baruca Irena, l.a Širše predsedstvo tvorijo še delegati posameznih, oddelkov šole in njihovi namestniki. IN KOGA SMO EVIDENTIRALI ZA ČLANE V ORGANE OK ZSMS IN ZA NOSILCE INDIVIDUALNIH FUNKCIJ V OK ZSMS AJDOVŠČINA? - konferenca mladih v vzgcji in izobraževanju (za člane predsedstva); Stopar Tatjana, Dornik Rahela, Korošec Valentina - komisija za IPD, politični sistem in volitve (za člane): Lemut Bogdan, Kovač Boris - komisija za kulturo (za člane) - Žcnta Anita -komisija za SLO in DSZ - Bačar Karmen, Zavrtanik Markn - center za MDA - Žgavec Mateja - center za obveščanje in propagando - Bolčina Nataša, Čefarin Tanja Delegati za volilno programske sejo področne konference so: Stopar Tatjana, Dornik Rahela, Korošec Valentina; Za delagata za volilno programsko sejo OK ZSMS Ajdovščina pa je predlagan Lemut Bogdan. Za delegata OK ZSMS Ajdovščina na XI. kongresu ZSMS v Norem mestu smo predlagali Mili8 ^anjo KATERE NALOGE BOMO SKUŠALI IZVESTI V TEM OBDOBJU? 1. Osrednja naloga predsedstva 00 ZSMS. na naši šoli bo tudi v tem šolskem letu v aktiviranju in organiziranju čim večjega števila mladincev pri kateremkoli deli v šoli in izven nje. Prizadevalo si bo za čim večjo številčnost in kvaliteto krožkov in drugih izvenšolskih dejavnosti, predvsem pa za takšne delovne programe teh aktivnosti, ki bi mladino čim bolj pritegnili. 2. Na vseh področjih svojega delovanja bodo mladinci, člani naše 00 ZSMS, stremeli za tem, da bi se samoupravljanje učencev čim bolj uveljavilo. Še bolj kot doslej bomo razvijali in bogatili .samoupravne odnose v Šolski skupnosti, razrednih skupnostih in domski skupnosti. Predsedstvo 00 ZSMS bo tudi kontinuirano spremljalo in preverjalo delo vseh mladincev delegatov v organih ZSMS in samoupravnih organih, '' * 3* V času stabilizacije bo naša 00 ZSMS skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami analizirala konkretno situacijo v šoli in ugotavljala, na katerem področju se da največ narediti oziroma prispevati k dvigu učnega uspeha. Prav zato bo posebna delovna skupina spremljala tudi učni uspeh mladincev, ga analizirala in po svoji močeh skušala vplivati nanj, 4« Mladinci ne poznajo dododbra svoje organizacije in njenih ciljev. V nižjih letnikih bomo zato po razredih organizirali študij statuta ZSMS. Posebej se bo predsedstvo ukvarjalo z akcijskim političnim programom ZSMJ in vodilo programu ustrezno politiko. Čim več mladincev bomo .skušali pritegniti k delu marksističnega krožka in krožka OZN. Skupini za študij del E. Kardelj in tov. Tita bomo pridružili še skupino, ki bo študirala politiko neuvrščenosti. 5. Komisija za idejno politično delo bo razširila in poglobila svoje delo. Njeno delo bo tudi vnaprej organizacija in vodstv« marksističnega krožka. S pomočjo mentorja bo pripravila in izvedl predavanja in razgovore o. zunanji in notranji politiki SFRJ, ekonomiji, aktualnih družbeno - političnih dogodkih, o reformi sredn usmerjenega izobraževanja, o mladinskih delovnih akcijah in o dru gih temah, ki zanimajo 'mladince SGŠ. 6, Na začetku šolskega leta bo predsedstvo 00 organiziralo zbiranje predlogov za temo mladinskih ur in sodelovalo pri končni izdelavi programa zanje, Posebej bo vodilo evidenco nad realizaci mladinskih ur. To potrebi bo ustrezno ukrepalo. 7. Posebno pozornost bomo posvetili .informiranja« sečno bomo c svojem delu poročali v pisni obliki OK ZSMS, o pt■ čiščenje okolice šole. V aprilu 1983 pa se bodo mladinci naše šole v čim večjem številu udeležili tradicionalnega pohoda na Nanos. 18. Nadaljevali bomo s sodelovanjem s študenti. Organizirali bomo posvete o študiju, štipendijski politiki, študentskih domovih - sodelovali pa bomo tudi na kulturnem področju. 19« Prizadevali si bomo za ureditev temnice, da bo fotokrožek lahko začel z delom. 02o. Delo aktiva 00 ZSMS v domu učencev bo treba poživiti ob vsestranski pomoči predsedstva. * 21. Na koncu šolskega leta bomo pripravili in izvedli mladinsko konferenco, na kateri bomo izvolili novo vodstvo naše.organizacije. NOVE USMERITVE SO TOREJ PRED NAMI. NE BI PA BILO ODVEČ, ČE BI SI OGLEDALI IN KRITIČNO OCENILI DELO V PRETEKLEM MANDATNEM OBDOBJU, DA BOMO NASLEDNJE LETO LAHKO PRIMERJALI REZULTATE; UGOTOVILI, KAJ SMO IZBOLJŠALI IN KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA ŠE BOLJŠE IN USPEŠNEJŠE DELO. PRED NAMI JE KRATEK PREOLED POROČIL PREDSEDNIKA 00 ZSMS, ŠS, KOMISIJ IN KROŽKCV PREGLED DELA UO ZSMS SGŠ AJDOVŠČINA: S šolskim letom 1981/8.2 se je število naše 00 ZSMS zelo povečalo, zato so se pri delu pojavile deločene težave. Zato smo naše delo razširili in organizirali s pomočjo komisij za IPD, organiziranost, informiranje, kulturo, družabno dejavnost, MDB in SLO, Predsedstvo 00 ZSMS je usmerjalo delo mladincev - delegatov v organih ZSMS. 'Izdelali smo program za MU in vodili evidenco nad realizacijo« Delo marksističnega krožka je bilo organizirano seminarsko. Ustanovili smo skupini za študij del Tita, Kardelja in ra temo Neuvrščenost, O svojem delu smo mesečno poročali OK ZSMS, s pomočjo dopisnikov pa tudi v Mladino. V želji pridobiti čimveč naročnikov, smo nadaljevali z akcijo širjenja Mladine na šoli. Poskus navezave stikov z 00 ZSMS Tovarne poljedelskega.orodja Batuje in ekštine je propadel, nič kaj razveseljivo pa je bilo tudi sodelovanje z vojsko. Udeležba na sestankih predsedstva 00 ZSMS SGŠ je bila dobra, IVžavo glede obveščanja c sklepih smo rešili s pomočjo stenčasa. Nastavljenega programa nismo v celoti,izpolnili. Spodletelo nam je pri organizacijo pevskega zbora, ker je šola imela premalo sredstev, pa tudi mentorja nismo mogli najti. Us-gešni pa smo bili pri organizaciji plesnega tečaja in Makram^ja. deležili smo se tudi tekmovanja TITO-REVOLUCIJA-MIR, sestavili tekmovalno ekipo za pohod na nanos. Organizirali smo še druga manjša tekmovanja, sodelovali pa smo tudi pri prenosu Titove štafete. KAJ SO K POROČILU PREDSEDSTVA 00 ZSMS SGŠ DODALI ČLANI AKTIVA 00 ZSMS iz DOMA UČENCEV? Življenje v domu smo si prizadevali bolj popestriti, vendar nas tare prostorska stiska (založili so na z opremo!), pa tudi pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo materialov. Organizirali smo domiado severno-primorske regije, naš najboljši nogometaš pa se je udeležil domiade v Mariboru. Ob 27. aprilu, 1. in 2. maju smo uredili panoje, za 1. maj pa smo imeli tudi interno proslave. Učenci sodelujemo pri raznih delih v domu, šoli in tudi v glasbeni šoli. Disciplina je dokaj slaba. Pojavlja se namaren odnos do imovine, predpostavljenih, pa tudi konflikti med učenci se včasih izražajo celo v fizičnih obračunavanjih. Nekateri prihajajo v dom vinjeni in iščejo nočne izhode. Predlagali sme; da podjetja takim učencem za določen čas znižajo štipendijo. V aktiv 00 ZSMS SGŠ so vključeni vsi učenci. Predsedstvu pri delu pomagajo komisije (šport, del. akcije, medsebojni odnosi, p oslave, razvedrilo) KAKO SMO LETOS SAMOUPRAVLJALI V OKVIRU ŠS? v Naloga SS kot samoupravnega organa na šoli je predvsem reševanje proolemov učencev glede medsebojnih odnosov, pa tudi odnosov s profesorji. Sestanki so bili redni, nekoliko manj redna pa udeležba 1. letnikov, ki so velikokrat prihajali nepripravljeni. V začetku šolskega leta smo izdelali načrt dela« Pozornost smo namenili MU, ki jih v 1» razredu - živilec še vedno nimajo. Obravnavali smo tudi skrb za inventar, oblike redovalnih konferenc, probleme v zvezi z malico, informiranje na šoli, načrt šole, gktivnost v krožkih, štipendiranje, sodelovali smo z RK. Spremljali smo učni načrt mod letom, pregledali zakon o UI. Za nadzorovanje izvajanja sklepov ŠS smo ustanovili posebno komisijo. Uvedli smo dežurstvo za preprečevanje kraj na šoli., vendar se kraje ponavljajo, saj dežurni učenec ne more nadzorovati vseh sošolcev na hodniku, Redovalne konference v tej obliki imajo zaželjeni učinek, ker učenec v razredu svobodneje izraža svoje misli. ŠS je oelo leto spremljala uspeh in spodbujala k učenju. Dala je iniciative za dopolnilni pouk in medsebojno pomoč. POROČILO KOMISIJ: 1. Komisija za IPD je zadolžena za usmerjanje in spremljanje idejno politične dejavnosti na šoli. Med njenimi nalogami je spremljanje dela marksističnega krožka, delo v raznih skupinah (študij politike neuvrščenosti, del tovariša Tita in Kardellja) pa tudi spremljanje realizacije mladinskih ur. Marksistični krožek je eden od na j aktivne 3" šihA,na šoli. V letošnjem letu se je uveljavila nova oblika dela. amesto dosedanjih rednih tedenskih sestankov je bilo letos pripravljenih več predavanj, udeležbo na njih so razredi sproti prijavijalikajti vse teme pač niso za vse enako zanimive„ Dosedaj so bila predavanja o naslednjih temah: - O cdnosu socializma do drugih, družbenih tokov, s poudarkom na osnosu do religije, 4 predavanja je pripravil tuv. Peljhan Sergej iz marksističnega centra Nova Gorica; - 0 srednjeročnem planu naše občine nam je govoril predsednik izvršnega sveta tuv, Tomažič; - 0 liku komunista in mladinca je predaval predsednik OK ZSMS Premrl Veroj - 0 9, kongresu ZKS pa so. nam. spregovorili delegati iz naše ^občine: tov, Turk z OK ZKS, tov. Jože Bizjak in tov. Anton Žagar z dobraveljske osnovne šole. Na predavanjih smo tudi sami tvorno sodelovali s postavljanjem vprašanj in s svojimi mnenji. Udeležba na sestankih krožka je bila zelo dobra,' najbolje so bila obiskana predavanja o odnosu socializma do religije.f Izkazalo se je torej, da je taka oblika dela boljša in da bi jo bilo treba še razširiti (seveda v okviru možnosti). V letošnjem letu je bilo dobro izvedeno tudi tekmovanje Tito-revo-lucija - mir. Na šolskem tekmovanju so se najbolj odrezali Kovač Boris iz 3,b, Batagelj Nataša iz 1, družbosl., in-Prinčič Ksenija iz 3,b. Na regionalnem tekmovanju sta se Prinčič Ksenija in Kovač Boris uvrstila na 1, in 3. mesto, na republiškem tekmovanju na Ravnah, pa se je njuna skupina uvrstila na 4. mesto. Skupina za neuvrščene, v kateri je 7 učencev, si je razdelila delo pu konferencah neuvrščenih. Obravnavali smo tudi vse probleme, ki so danes aktualni v zvezi z gibanjem (vojne med neuvrščenimi, nova ekonomska ureditev sveta,.») Skupina za študij dela, tovariša Tita je zaradi bolezni vodje šele v maju začela z delom. Realizacija mladinskih ur poteka dokaj uspešno, saj so skoraj vsi razredi že obravnavali večino tem, -^eme so bile enake kot prejšnja leta, dodali pa smo še naslednje teme: 2o let neuvrščenih, IX, kongres neuvrščenih in 11, kongres ZSMS. V novem šolskem letu bo komisija nadaljevala delo na isti način. Delo marksističnega krožka bi bilo treba še bolj razširiti z več predavanji (oboroževanje in razoroževanje, problemi zaposlovanja, 11. kongres ZSMS). Tudi delo študijskih skupin bi moralo postati bolj aktivno. - G - POROČILO O DELU KOMISIJE ZA MDA Komisija za MDA na Srednji gradbeni šoli je bila že od začetka šolskega leta 1961/C2 v stalnem stiku z OK ZSMS. V načrtu smo imeli predavanja z diapozitivi z MDA Kragujevac 81, kar pa nam ni uspelo zaradi objektivnih težav. Z evidentiranjem in informiranjem bodočih brigadirjev za MBA Jesenovac 82, smo začeli takoj, ko smo zvedeli za termin in kraj akcije. Mladince smo informirali o življenju in delu naše brigade na zvezni MDA Kragujevac 81, da bi s tem vzbudili njihovo zanimanje za MDA. Do sedaj smo evidentirali 9 učencev, ki bedo sodelovali na letošnji zvezni MDA v Jesenovcu. Pričakujemo, da bo to število še naraslo, ker je veliko mladincev še v negotovosti. V sodelovanju s centrom za MDA pri OK ZSMS smo pripravili razstavo fotografij z MDA Kragujevac 81. V načrtu pa imamo še predvajanje diapozitivov (prav tako v sodelovanju s Centrom za MDA pri OK ZSMS) v Domu učencev. Ob prihodu štafete v naše mesto smo izbrali dva brigadirja iz naše šole, ki sta spremijala-prihod štafete« Problemi, s katerimi smo se srečevali, so bili v glavnem z eviden . tiranjem mladincev iz 1. letnikov. Ti mladinci imajo v poletnih počitnicah obvezno delovno prakso, zato se večinoma niso odločali za sodelovanje v MDA. V načrtu imamo sodelovanje s centrom za MDA pri OK ZSMS pri pripravi lokalne, (ene ali več) delovne akcije, ki bi bila priprava naše brigade na zvezno MDA Jesenovac 82. POROČILO KOMISIJE ZA KULTURO 1. Organizirali smo ure glasbe (6). Bile so dobro obiskovane. Težave smo imeli pri uskladitvi urnika z našimi urami glasbe. Poslušali smo ročk, klasično, zabavno glasbo. 2» Pripravili smo razstavo likovnih del bivšega gimnazijca Andreja Minkuža. 3. Pripravili smo razstavo fotografij gimnazijcev - fotografov amaterjev. 4. Sodelovali smo pri raznih proslavah. Spremljali smo potek šolskih proslav, ki so jih pripravili razredi. 5. KUD-a nismo uspeli organizirati. Največji problem je vsekakor zueda, ki je nastala v letošnjem letu z uvedbo usmerjenega izobraževanja in pa zasedenost mentorjev, ki seveda tudi sledi iz tega. Upamo, da bodo zanamci uspeli ustanoviti in pognati v pogon tudi KUD, 6, Računali smo s sodelovanjem v pevskem zboru pri krajevni -ajdovski 00 ZSMS, pa le-ta ni uspela premostiti organizacijskih in finančnih težav, ki so ovirale ustanovitev pevskega zbora, 7, Povezovanje z OK ZSMS je bilo le delno. Pomagali smo pri pripravljanju razstave ob dnevu brigadirjev. S komisijo za kulturo pri OK smo se srečali le na enem sestanku v začetku maja. Dogovorili smo se, da bomo sodelovali na tednu kulture mladih, ki pa je odpadel. Prizadevali smo si na šoli ustanoviti dramsko skupino in naštudirati igro. Pa so nastopile težave zaradi preobremenjenosti učencev in mentorjev. 8, Mislim, da je bila komisija precej aktivna ne glede na določene nerealizirane točke programa. V prihodnje bi bilo potrebno premostiti razbitost, ki se je pojavila na šoli med učenci - velike število prvih letnikov, drugačna usmerjenost iz katere vsekakor sledijo drugačni interesi in zanimanja. Razgibati bi bilo treba kuturno življenje in dvigniti samo kulturno zavest učencev, ki je trenutno na zelo nizki stopnji, kar je lepo razvidne iz obnašanja na raznih proslavah in podobnih prireditvah. KOMISIJA ZA INFORMIRANJE Komisija je skrbela za informiranje na šoli in za informiranje c dogodkih na šoli v Glas mladih, Mladine in Primorske novice. Povezovali smo se s šolskim glasilom Izvir, ki pa je letos zašel v nekakšno krizo. Vse tri predstavnice smo tudi prisostvovale seminarju, ki ga je o informiranju pripravila CK ZSMS na Lokvah« V začetku "smo dobro začele z delom - izdolale smo dva stenska časopisa in pisale v Izvir, Glas mladih in Mladino« Dobro bi bilo, če bi drugo leto komisijo razširili iz treh vsaj na pet članov. POROČILO KOMISIJE ZA SLO Z izvolitvijo komisije za SLO si je le-ta zadala za naloge, formiranje obrambnega krožka na šoli. Naš program pa ni bil izveden. V začetku smo izrazili želj», da bi se zbirali v kabinetu obrambne vzgoje, vendar nam to ni uspelo. Nato smo dobili mentorja, ki je začel voditi krožek. Ta je vsaj na začetku naletel na odziv pri prvih letnikih. Delo je bilo zanimivo - oblika diskusij, vendar je bil slaT» termin - petek popoldne. KOMISIJA ZA DRUŽBENO DEJAVNOST V letu 1981/82 smo organizirali tri plese. - ob rojstvu novega doma učencev - na pustni torek - v aprilu. Glede komisije za družbeno dejavnost so padale kritike, da je premalo delovna, oziroma da so trije plesi na leto premalo. Glede na to, da imamo na razpolago veliko sobe v novem domu učencev, bi lahko imeli več plesov. Kateri so vzroki, da komisija ni delovala krt bi morala? Prvič - v komisijo so bili izvoljeni štirje člani - dva iz prvega letnika in dva iz četrtega. O članih iz prvega ni bilo ne duha ne sluhd' (pomagala nišo niti obvestila na oglasni deski niti ustna).. "Komisija" sama ni vedela . kako ustreza našim učencem, ki .si "zelo" želijo plesati, ko pa pridejo na ples, jih 95°fo sedi na stolih okoli dvorane in pasejo "firbce" na peščici pogumnih plesalcev. Ker se v dvorani ne sme kaditi, še manj pa piti, se najbrž zelo dolgočasijo in iščejo vzroke zakaj jim ples ni všeč ter začnejo kritizirati stvari o katerih se jim niti ne san^a. Vsi bi radi imeli plese, ki bi bili veliki "živi" - taki z ansamblom, pogašenimi lučmi in barvnim light shovom. Pcleg tega bi radi še pili in kadili, pa tudi dežurnih učiteljev ne bi bilo. treba Takim priporočam naj gredo v Disco, ali pa na ples v Dobravije, Durnberk alu Bukovico, kajti naši plesi so dijaški plesi, na katerih naj bi se plesalo, ne pa poskakovalo z steklenico pive v eni in cigareto v drugi roki. Komisiji je za organizacijo plesa na voljo največ 3.000,00 ali 3.5oo,oo din. S tem denarjem naj bi izplačala možaka pri vratih ter z ostankom naj bi dobila ansambel in ga plačala. Vendar smo malce zadaj, saj za tak denar noče igrati noben ansambel, še ozvočenja ne bi posodili. Edina rešitev je SNB, ki pa so prevečkrat zasedeni in pri naših dijaških "poznavalcih glasbe" deležni preslabih kritik. Človek izgubi veselje do organizacije stvari, katere ne morejo zadovoljit našega učenca. Glede zadnjega plesa, na katerm smo vrteli plošče so se nekateri > tako razburjali, da so morali iti v Disco, kjer so svoje razburjenje potešili z kozarčkom ter z*"močno debato" o naših plesih. Za prihodnje leto predlagam, -naj se učenci preTj dodobra prepričajo kaj hočejo - ali "žur" ali ples. In če hočejo dober ples, -tak s "ta pravo" muziko, naj si najprej priskrbijo več denarja in mogoče bi še ene plesne vaje ne bile odveč. POROČILO O DELOVANJU KOMISIJE ZA ORGANIZIRANOST V tem šolskem letu se je komisija sestala trikrat. Na prvem z., sestanku smo se 'seznanili z delom in nalogami, razpravljali smo o povezavi z domom učencev., ki je v okviru naše CO 8SMS. Obravnavali pa smo tudi predloge za organiziranje in delovanje naše organizacije v novem šolskem letu. Z uvedbo usmerjenega izobražecanja je na šoli več prvošolcev, s tem je številčnost OC mcčn» narasla. 00 v domu je prešla le v okvir šolske 00, češ da ko bodo šola in dom stavbne »elota čemu ne bi tudi v tej stvari povezano, nazadnje pa tudi vsi učenci doma obiskujejo isto šolo. Pojavilo se je vprašanje, če je takšna organiziranost res najbolj primerna, •^roti temu govori števičnost, saj se zgubi tisti namen obstajanja 00, da ima vsak možnost sodelovati in uveljavljati svoje mnenje, mišljenje in ideje. Vprašamo pa se ali imamo v domu tako drugačne probleme, da se nikakor ne morejo usklajevati z interesi skupne 00. S tem, ko bi nastala v domu nova 00 ne bi pravzaprav še ničesar razrešili. Organizacija v šoli bi obranila svojo številčnost, problemi bi bili dvakrat obdelaniučenci razpeti med šolsko in domsko organizacijo. Ne bi vedeli kateri naj dajo prednost in s tem bi bila aktivnost na minimumu. Spet nesmiselna bi bila delitev na 00 po strokah, saj s tem še zmeraj ne bi dosegli popolnoma enakih interesov zajetih učencev, le razdvojehost bi- nastopila. Spričo te neusklajenosti je bila odvojena komisija za organiziranje, da bi za to bolj poskrbela. Ostali smo pri taki organiziranosti: Delo naše organizacije bo vodilo predsedstv», ki ga bodo sestavljali predsednik, tajnik, blagajnik osnovne organizacije in predsedniki komisij, v katerem bodo tudi delegati iz posameznih razredov. Vsak razred bo imel le enega delegata in namestnika v primeru odsotnosti, ki bo zast«pal razred in skrbel za delo in obveščanje o sklepih v svojem razredu, predsedstva 00 ZSMS pa bo prenašal predloge in pobude učencev za delo mladinske organizacije. o NEKAJ O DELU KROŽKA OZN Krožek deluje na šoli že osmo leto. V začetka šolskega leta se je prijavilo nad 30 učencev, od katerih se je oblikovala skupina 15-h učencev, ki redno in aktivno delujejo. Sestajali smo se štirinajst dnevno po dve uri. V začetku šolskega leta smo izvolili organe dela: - predsednik - Krape ž Jelka •>. - tajnik - Colja Branka - blagajnik - Prem Marko mentor - prof. Drago Bratina Sestavili smo program dela, ki smo ga skoraj v celoti realizirali. Naš okvirni program dela je izgledal takole: 1. Obravnava aktualnih tem in priprava referatov (iz sobotne priloge Dela, Naših razgledov, Mladine in druge literature, ki jo dobivamo-od republiškega centra klubov OZN) 2. Sodelovanje zunanjih sodelavcev 3. Skupni sestanki z OZN krožkom Osnovne, šole Borisa Kidriča Ajdovščina 4. Sodelovanje v vseh akcijah, ki jih organizira republiška konferenca klubov OZN Teme, ki smo jih obravnavali so. številne, zato bomo našteli le nekatere: 1. Prebujeno upanje in želje - odmev na konferenco v Kankunu 2. OZN in borba za človekove pravice 3. Osvobodilna gibanja v svetu 4. Izrael in pale&insko vprašanje 5." Iransko-iraška vojna 6.- terorizem v Italiji in sve^tu 7V Rasna diskriminacija Ci" Razmere na Poljskem 9« Kosovo in Jugoslavija lov Vojaški bloki 11. Razmere v Južni Ameriki v luči "Malvinske" krize 12. Hladna vojna med ZDA in Sovjetsko Zvezo 13. Sovjetska zveza na Kitajskem Večina krožkarjev deluje že tretje leto in se je v letošnjem letu kvaliteta dela bistveno zboljšala - predvsem v tem, da ni več pasivnega poslušanja referatov, ampak se večina članov vključuje v razpravo, ki se velikokrat zavleče tudi preko določene ure. Zastavljene naloge povezave z OZN krožkom osnovne šole smo že realizirali s tem, da sme bili najprej mi gostje osnovne šole, V. juniju pa se bomo sestali pri nas. Ob obisku smo. si izmenjali izkušnje. Osnovnošolci so nam dali nekaj zelo zanimivih predlogov (ambasadorji), ki pa zaradi obremenjenosti tako mentorja kot krožkarjev nismo uspeli realizirati. Tako sodelovanje naj ne bi ostalo samo v okviru krožka OZN, ampak predlagamo, da se razširi tudi v okviru drugih, krožkov. Možnosti za izmenjavo izkušenj so tudi z drugimi osnovnimi šolami v občini Ajdovščina, Pogovarjali smo se tudi, da bi se z našimi temami in referati predstavili drugim osnovnim šolam s čimer bi se zbižali in spo-o znali« KAKŠNI PROBLEM SO SE POJAVLJALI PRI DELU RK? Začeli smo vzpodbudno. Zbrali smo članarino in organizirali pivo akcijo zbiranja papirja,, ki ni uspela. Tudi organizirane ankete po razredih niso bile uspešne o V začetku šolskega leta je bilo organizirano predavanje o sosedski pomoči, ki je tudi med letom potekala zelo organizirano. Ni pa uspela druga akcija zbiranja papirja. Izvedli -smo tudi pobiranje prostovoljnih prispevkov na bencinski črpalki. Za brezplačno malico smo predlagali eno učenko, ki jo je tudi dobivala 3 mesece» ' . Na krvodajalko akcijo je bil velik ^dsiv, kar je izeedno pohvalno. ALI JE POČITNIŠKA ZVEZA DOSEGALA ENAKE USPEHE KOT V PREJŠNJIH LETIH? Program, ki smo si ga zadali, je bil prezahteven, predvsem zaradi finančnih in nekaterih drugih problemov; - veliko časa smo pogrešali tov. Severjevo, našo mentorico. Z njo smo izgubili vodilno si-lo^ - ugotovili smo tudi, da nam kljub prizadevanjem ni uspelo vzpostaviti pravega stika z vsemi prvimi letniki^ - naš program se ni v celoti skladal s programi kulturnih in naravoslovnih dni v UI. V naslednjem letu bomo pri sestavljanju programa morali upoštevati tudi to. KAJ SMO USTVARJALI, KAKO SMO USTVARJALI ZA IZVIR? Uredniški odbcr je bil letos zelo šibak. Nekateri predstavniki razrednih skupnosti se sestankov sploh niso udeleževali. V programu smo imeli 6 številk Izvira. Izdali smo le ene redno, ena. pa je izšla kot posebna ob kulturnem dnevu. Pozanimali smo se za odziv na naše glasilo,. Prvi letniki niso imeli pripomb, . najglasnejši(pri negat» pripombah) so bili tretji. Res naše glasilo ni najkvalitetnejše-,- saj se ideje tistih redkih ljudi, ki pišejo, ščasoma izčrpajo» Rabimo nove, sveže ideje in s tem, seveda več novih pisateljev in-pesnikov. Smo v kritičnem obdobju, vendar ne smemo prekrižati rjk. belimo, da bi bil v uredništvu Izvira vključen vsaj po en predstavnik vsake razredne skupnosti. Ni nujno, kaj naj bi Izvir vseboval,~da bi pritegnil široko število bralcev in pridobil na kvaliteti„ OKO SMO IZRAŽALI SVOJE MISLI V BARVAH NA PAPIRJU IN V DRUGIH TEHNIKAH? V začetku je vladalu veliko zanimanje za likovni krožek, kar kaže tudi veliko število prijavljenih, ki pa se je kmalu zmanjšalo le na 6 stalnih obiskovalcev. Zbirali smo se pud vodstvem mentorj-a tov. Jazbar Braneta, Delali smo predvsem s temperami in ,,, gvašem. Nekaj izdelkov smo poslali v Ljubljano, kjer je bila proslava v počastitev letalstva. Sodelovali smo na DOSP-u, sedaj pa pripravljamo razstavo, ki bo julija v Pilonovi galeriji. MAKRA ME V začetku je bilo veliko navdušenje in veliko prijavljenih, To število se je kmalu zmanjšalo. Precejšen vzrok temu je v nemoguči uri, ki je bila namenjena sestankom. Vendar je bila ta ura (14.3o) zaradi aase.denosti mentorja edina možna, čeprav je ovirala učenje. Tako se zdaj že nekaj časa nismo sestali. Kljub temu nam je krožek to veščino približal in nastali so že dokaj dobri izdelki. KOT PONAVADI JE NA KONGU ŠPORT IN ŠAH Tudi v letošnjem letu je naše ŠŠD uspešno delovalo. Največ pozornosti smo posvečali tekmovalni plati, organizacijsko pa nismo napredovali, čeprav smo si v enoletnem programu zastavili tudi to, V športnih tekmovanjih smo bili uspešnejši kot lani, predvsem v ekipnih panogahP Sodelovali smo na vseh prvenstvih srednjih šol in na X4 DOSP-u v Piranu. Posebno pohvalo zaslužijo rokometašice, ki so osvojile prvo mesto na DOSP-u in na področnem prvenstvu» Rokometaši so bili na DOSP-u prvi, na področnem prvenstvu pa drugi. Izkazali su se tudi nogometaši z osvojenim prvim mestom na področnem tekmovanju. uspešno smo sodelovali z JLA in na orientacijskem pohodu na Nanos. Jeseni so prvi letniki sodelovali na občinskem krosu. Organizirali smo športne dneve, smučanje na Kobli, medrazredna tekmovanja v nogometu in odbojki. Delovanje ŠŠL lahko torej ocenimo za uspešno, v naslednjem letu pa bomo skušali igrati še večjo vlogo v izvenšolskih dejavnostih. ŠAH Krožek je začel delovati šele v sredini šolskega leta, ker prej nismo dobili mentorja. Zbrali smo se 7 x, v petkih ob 14.3« do 15.3o. Udeležili smo se DOSP-a, kjer smo zasedli 5. mesto. Predvideno srečanje z vojaki je odpadlo. Krožek je prekinil delovanje zaradi težav s prevozom in s tem premajhne udeležbe. SVOJE DE10 SMO OCENILI IN PREGLEDALI, NEKATERI MANJ, DRUGI BOLJ KRITIČNO. SVOJE PRIPOMBE OB POROČILIH LAHKU PRINESETE ALI POŠLJETE NA UREDNIŠTVO IZVIRA , KI VAM BO SKUŠALO POSREDOVATI ODGOVORE NA VSE, KAR VAS ZANIMA. IZVIR Glasilo Srednje gradbene šole "Venn Pilon" Ajdovščina Šolsko leto 1981/82 Izredna številka Poročila so napisali? Mojca Renar Irena Baruca Magdalena Vetrih Bogdan Lomut Peter Valič Boris Kovač Tatjana Možina Janek Trošt Anita Žonta Damjana Krašna Jelka Krapež Nataša Bolčina Mateja Žgavec Rosana Čermelj Rok Lanjšček Borut Žgavec Mentor: prof. Milan Čotar