Lev. Opisal Kramarjev ev je do 2 m dolg in do 1 nt visok. Sprednji del je mnogo moč-nejši od zadnjega. Porasten je z rumeno, kratko dlako. Le samec ima še črez pleča in vrat lepo, dolgo grivo. Glava levova je bolj štirioglata ko okrogla. Oči so precej velike fn bistre, zobovje pa sila močno. Rep je blizu do 1 m dolg ter prehaja v rožen konec, ki je skrit v šopu dlake. Zaradi lepe postave, neustra-šenosti in silne moči imenujemo leva tudi kralja vseh živali. Lev pa ne živi v naših krajih, marveč daleč, daleč od nas. Lev stanuje namreč po gorah in planjavah Afrike in toplejše Azije. Tam si izbere za svojo deželo, v kateri kraljuje, navadno manj obrastene, odprte kraje. Gosto porastenih krajev nima rad. Lev je sicer skoro v vseh lastnostih podoben drugim mačkam. Vendar pa ni tako krvolečen ko so te. Zato mu je za hrano ljubša žival, ki so jo usmrtile že druge zveri, ali pa so jo ustrelili ondotni seljaki. Tem seljakom zaradi tega vedno sledi, kadar se preselijo v kak drug kraj. Lev je tudi lenejši kakor so druge mačke. Zato si izbere za svoje ležišče plitvo jamo za grmovjem blizu kake vode. Tu preži na živali, ki se pridejo napajat in le redkokdaj mu utečejo vse. Lev je močna žival. Podnevi navadno spi, a kb se zmrači, gre z grme-čim rjovenjem na lov. Glavo povesi proti tlom in tako silno rjove, da se daleč na okrog prestrašijo vse živali. Opice splezajo od samega strahu na najvišje veje; tuleča hijena utihne; kamela, ki nosi jezdeca in tovore, se tako prestraši, da vrže vse s sebe ter beži, kar more;' konj se prične spenjati in prhati; čreda, ki je prej meketala, utihne, in celo pes, ki je že premagal leoparde in hijene, prične cviliti in se stiskati h gospodarju. Posebno pa se boje žirafe in plahe gazele. Kakor da bi jih nesel veter, beže v daljavo, da utečejo smrti. Lev dobro ve, da se ga boje in beže pred njim vse živali, zato jih zalezuje prav previdno. Kadar ne dobi dosti divje živali, se odpravi v staje, kjer biva človek s svojo čredo. Staje so ograjene s trnjevimi vejami, ki so spletene v 1 m široko in skoro 3 ttt visoko steno. Tudi ta mogočna ograja ga ne ovira, kadar je namenjen, da si poišče plen. Prav tiho se priplazi do nje, potem pa plane, da je z enim skokom v ograjenem prostoru. Tu pobije žival, ki mu je najbližja, z močno taco na tla. Pregrizne ji tilnik, potem leže z i grmečim renčanjem poleg nje. Semtertja jo tudi izpusti za trenutek, a kakor U, zadet na tleh, in rešeni smo bili silne nevarnosti.« Pravijo, da lev člo- hitro se uboga žival Ie nekoliko gane, jo zopet zagrabi z močnimi zobmi. I veka le redkokdaj napade in se ga celo ogiblje, posebno dokler je mlad. Ko pa se žival več ne zgane, jo prime z zobmi in preskoči z njo visoko g Tudi pripovedujejo, da ga človek celo s kamenjem lahko prepodi iz brloga, ograjo, pa najsi bo žival tolika ali še večja kakor je tele. Potem jo vleče ¦ le da potem ne beži pred njim. Kakor hitro pa človek beži pred njim, je do pol milje daleč, kjer jo raztrga in požre. izgubljen. To dobro vedo prebivalci severne Afrike in drugi Ijudje, ki hodijo Navadno se napoti ______________^^,^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ nanj na lov. proti naselbinam šele okolo [" '^^^^^^^HHBIHHH^BHH^^HH^^I^HBHI^I Love ga na razne na" tretjc ure po polnoči. Vendar < J*^|9HH^H^^^^^^^^^^^^^HH|jMNPfjHMfH «ne. Časih je šlo na lov gredo starejši levi, posebno 7^f^HJ^^BwBB^^^^^^^^^^^^^^^B^^BKL;fl^Sfe^Bl P° več zamorcev, ki so se če so lačni, tudi podnevi ,, ^(^M^H^rF^^^^^H^^^^^^^^^^^I^L^P^^SMMll postavili v tri vrste druga tja in si ugrabijo svoj plen. J& ''>gfRfflHaC^ ^^SN^SBS^^^^^^^HB&^^* «^^^H za druš°- Prva vrsta Je Tako pripoveduje naselbe- ^S&ft^TKjPlt ^JKST '^ESPsl^^^^^^^F' ^-' .^S^^BI lmela nal°g°> leva zbuditi in nik, da gaje lev opoldne iSPM^^^ljfe^^J- ^ ^^^^^^Et T^J^M §a pre§nati iz brlo§a- V ta obiskal. »Zena moja« — J^||^il«PHHb v I^^^^^^^B ' M^K!\ namen so §a P° ;'vallJ'cl tako pripoveduje dotičnik j^ ^-.,.^W^ " \ L?^KJl*9k.. ^^^I^^Hk^ ' J^BHK! ^1 zmerjali in mu dajali — »je sedela v veži poleg ^) ^'J^TTmB^ / *• N^SIBHp' ^^^^Bii^^B I razne priimke ter ga poziv- vrat, otroci pa so se igrali /"^ *( ^^Ej "" J^2S*M ^M^^^^^^^HI^^^r 'Jali' naJ se Jim vendar po- poleg nje, jaz pa sem blizu ^ •/' \ ^'"'-^^ .JmBBMP^ '^^^^^^^^^^^^B^| kaže' če ima Pogum. Če to njih popravljal voz. Hipoma , . JiP^^l^^^^^^B^^^^ ^^^^^^^^^^^^HH ni nič PomagaIo> so pričeli se priplazi velik, močan lev ^^^j^^^^^^^^^BI J^^^^^^^^^^^^^^Bi streljati. Kakor hitro pa je in leže v senco tik pred vrata. I jDHH^^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^I^H priletela kropla preblizu Ko zagleda žena neljubega gr ^^^^^^^^^^^^^^^H ^^S^^^^^^^^^^^^^^^^^H nJeša> tedaJ Je vstal, se gosta, se silno prestraši in IH^^^i %&^^J^^^^^^^^^^^^^m ¦^^S^^^^^BHHB^^^^^^B jezno obrnil proti napadal- zavpije. Vendar pa se ne j^^^^M JH^^^HHII^^^^^V ^(^^^^HB^ sH cetn in jih meril s silnim gane in ostane z otroki, ki I^^^^^K ^P^B^^P^^^^^^^^^^K flj^M^^^^^^^ ^^11 pogledom. Potem je legel so takoj v največjem strahu I^^HH ^^^^fe ^^^^^^ ^^^^BHi^K 1 "a tla' pričeI bičati z rePom j prihiteli k nji, prav mirna. I^^^^B »-^^^H^i, ^^BP ^^t^K^ak,**, ' P° zraku ter se PriPravil na I Ko zaslišim krik, zbeŽim I^^^^K li^^^^HBl ^THftBBS^ | ^kok. Sedaj pa je bil skrajni I proti veži, a silno se pre- I^^^^K ^^^H^^^K -i^P^- čas' da Je Pr'skočila druga I strašim, ko zagledam leva, |^^^|v ^fe-^-a&_-^ j^^^^^Bfc«^--./^*ss ^^^ vrsta jn ustrejj[a na jeva 1 ki je bil legel v senco pred l^^^^p ^^^H^^^^JP^C ^=s Če bi ga ta ne bik zadela, vežo in mi tako zaprl pot I^^^^B --'- M P°tem bi Pomagala še tretJa> imel nabasano puško. Hitro p^^g^jjjgjbjpk^^ .......,- , ... ¦¦--^^4^ '-"j/^Sfc brlogu. Gorje jim, če gl^nl k sreči odprta vrata, da ^ ^ ~" : Arabci pa so sedaj bolj pre- sem skozi nje zamogel pregledati vse to žalostno stanje. Že se je pričel lev vidni. Splezajo na drevesa in streljajo nanj, ko pride mimo Časih pa nekam premikati, kakor da bi se pripravljal na skok. Sedaj mi ni preostajalo izkopljejo tudi do dva metra globoko jamo. V to jamo se skrijeio nič drugega, nego da sem napel petelina na puški. In res! V tem trenutku oboroženi s puškami, zgoraj pa jo pokrijejo z vejami, na katere polože zakličem tiho svoji ženi, naj bo mirna, potem pa pomerim, ustrelim in k zaklanega prešiča. Ko pride lev do prešiča, ustrelje nanj. Seveda <*a le sreči zadenem leva ravno nad levim očesom v glavo. Takoj obstane smrtno redkokdaj že s prvim strelom usmrte, ker pride lev le ponoči tja. Zaradi -»*¦ 140 *-$- teme pa ne morejo dobro meriti in ga navadno le ranijo. Ranjen lev je sila raztogočen, a ne beži od tod, marveč silno renči in gleda, kje je napadalec. Med tem pa dobi že druge krogle, ki ga zadenejo smrtno. Ko opazijo, da se več ne gane inje že mrtev, zlezejo iz luknje, zanetijo ogenj in z veseljem pričakujejo dneva. Med tem pa ga denejo iz kože in mu izrežejo srce, ki ga dado potem navadno otrokom v jed. Menijo namreč, da postanejo taki otroci potem pogumni in se leva nič ne boje. To pa je seveda le prazna vera. Dasi je lev silno huda zver, se da v mladosti vendarle ukrotiti in mar-sičesa naučiti. Svojemu strežaju je lev vdan in ga ljubi na vso moč ter mu nikdar ne stori ničesar žalega. Leve pripeljejo časih tudi k nam. Tu jih vidimo zaprte v močnih kletkah. Krotilec gre celo med nje in kaže ljudem, kaj vse jih je naučil. Dandanes je čedalje manj levov, ker jih zaradi velike škode, ki jo po-vzročuje ta zver, jako preganjajo. V prejšnjih časih jih je bilo mnogo več. Saj so jih stari Rimljani za svoje bojne igre nalovili kar po več sto. Tako n. pr. jih je izpustil Cezar 400, Pompej pa celo 600 obenem na bojišče.