pA4W^t*s&g______
NOVICE
KOPER. 15 JUNUA !973
VSE Bi N A :
Obaini svet Koper
-	ODLOK o ustanovitvi obalnega solidarnostnega sklada
-	ODLOK o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
Občina Koper
Krajevna skupnost Škofije
-	SKU P o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest na Spodnjih in Zgornjih Škofijah
Občina Sežana
Krajevna skupnost Rakitovec
-	SKLLP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Rakitovec
OBALNI SVET KOPER
Na podlagi 4. č!ena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 2. člena odtokov o prenehanju vcijavnosti odtokov o ustanovitvi solidarnostnih stanovanjskih sktadov občin tzota, Koper in Piran in o poobtastitvi Obalnega sveta Koper za ustanovitev enotnega sotidarnostnega stanovanjskega sktada je Obalni svet Koper na seji dne 12. junija 1973 sprejel
ODLOK
O	USTANOVITVI OBALNEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi socialna varnost po načelu vzajemnosti in solidarnosti, kot posebna družbena pomoč občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam in da se zagotovi enotna stanovanjska politika za območje občin Izola, Koper in Piran, sc ustanovi obalni solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je: Obalni solidarnostni stanovanjski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj statut
Statut sklada določa:
- namen sklada
* organe upravljanja in delovno področje organov upravljanja sklada
način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sodstev sklada	*
način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega Kičuna in poročila o poslovanju sklada
način obveščanja javnost) o delu organov upravljanja in o poslopju sklada
ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada
Statut sklada sprejme skupščina sklada najpozneje dva meseca po ustanovitvi in ga predloži v potrditev Obalnemu svetu.
4 člen
Afgana upravljanja sklada sta skupščina sklada in izvršnt odbor.
^ndatna doba skupščine m izvršnega odbora traja štiri leta
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BiSTRiCA, IZOLA, KOPER, PIRA S POSTOJNA IN SEŽANA
št. n
5.	člen
Skupščina sklada ima najmanj 65 članov.
Delovne in druge organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo na približno 500 zaposlenih po enega člana skupščine sklada.
Po enega Člana skupščine sklada imenujejo:
-	Obalni svet Koper
-	Občinska skupščina Izola
-	Občinska skupščina Koper
-	Občinska skupščina Piran
-	Vse krajevne skupnosti iz občine Izola
-	Vse krajevne skupnosti iz občine Koper
-	Vse krajevne skupnosti iz občine Piran
-	Obalni komite ZKS
-	Obalni sindikalni svet
-	Obalna konferenca SZDL
-	Obalna konferenca ZMS
-	Občinski odbor ZB Izola
-	Občinski odbor ZB Koper
-	Občinski odbor ZB Piran
-	Obrtna zbornica Koper
-	Sindikat delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih
-	Društvo upokojencev Izola
-	Društvo upokojencev Koper
-	Društvo upokojencev Piian
-	Temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin Koper Postopek in način izvolitve članov skupščine določi statut sklada.
6.	člen
Skupščina sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut in druge splošne akte sklada
-	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj srednjeročni program sklada
-	sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada
-	voli predsednika in namestnika predsednika skupščine
-	voli predsednika in člane izvršnega odbora sklada
-	imenuje komisije sklada
-	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
-	sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj
-	določa poslovne stroške za poslovanje sklada
-	sklepa o vseh drugih zadevali iz pristojnosti sklada.
7.	člen
Izvršni odbor sklada šteje 9 članov, po tri iz vsake občine. Najmanj pet članov izvršnega odbera mora biti iz vrst delovnih organizacij.
Predsednika in člane izvršnega odbora izvoli skupščina sklada izmed svojih članov.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine sklada ne moreta biti člana izvršnega odbora.
Izvršni odbor sklada skrbi za izvrševanje sklepov skupščine ter obravnava in predlaga skupščini v obravnavo in sprejem akte iz njene pristojnosti.
Izvršni odbor usklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada.
Sredstva sklada so:	8'
-	obvezni prispevki za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. ki ga predpiše Obalni svet s posebnim odlokom
-	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeleženec NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka
Oi
v
. junija 1973 — Št 25	PRIMORSKE NOVICE
PRIMORSKE NOVICE	13. junija 1973
114
-URADNE OBJAVE«
to
St.
rr nanna ion
-	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin
-	namenska sredstva družbeno-političnih skupnosti
-	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani
-	krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada
-	vračila in odplačila
-	drugi dohodki.
9.	člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za občane iz 1. člena tega odloka
b)	za po zakonu predvidene rekonstrukcije stanovanjskih hiš
c)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice
č) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja
d)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu
e)	za vračilo najetih kreditov
f)	za kritje poslovnih stroškov sklada.
10.	člen
Merila za uporabo sredstev iz b) točke 9. člena predpiše Obalni svet s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil po A) točki in za premiranje namenskega varčevanja po c) točki 9. člena, predpiše sklad s splošnim aktom.
11.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejme skupščina sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa sprejme v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva.
K finančnemu načrtu sklada daje soglasje Obalni svet.
12.	člen
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme skupščina sklada in ga predloži v potrditev Obalnemu svetu.
Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži sklad vsem, ki plačujejo sredstva za družbeno pomoč v sklad in rezultate poslovanja javno razglasi.
13.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih in upravno-administrativnih poslov ima sklad strokovno službo. Stroški opravljanja te službe se plačujejo iz sredstev sklada.
14.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik izvršnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti skupščina sklada.
15.	člen
Prve volitve v skupščino sklada razpiše Obalni svet. Njegov predsednik skliče po opravljenih volitvah prvo sejo skupščine sklada.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.:021-21/73
Kopbr, 12. maja 1973	Predsednik:
JANKO KOSMINA,!. r.
Na podlagi 1. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 1. člena dogovora skupščin občin Izola, Koper in Piran o prenosu zadev s področja stanovanjskega gospodarstva na Obalni svet Koper je Obalni svet Koper na seji dne 12. junija 1973 sprejel
ODLOK
O	MLR1L1H ZA UGOTOVITEV NOVE VREDNOSTI STANOVANJSKIH HIŠ !N STANOVANJ
1. člen
S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem, in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost.
na
.2. člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi post*
a dan 31/12-1972.	,	^
3. člen
Merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj so
-	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe
-	funkcionalnost stanovanja
-	opremljenost stanovanja
-	položaj stanovanja v zgradbi
-	starost in obrabljenost zgradbe
-	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja
4.	člen
Vrednost stanovanja sc ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. točke odloka.
Točkovanje se opravi ma podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, kije sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja sc ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
3. člen
Vrednost enega stanovanja sc izračuna takp, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja sc šteje čista tlorisna površina sob, predsod, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stano-vanja*	6. člen
Vrednost ene točke znaša zacelotno obalno območje 28 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti y 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
7.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, kise nahajajo v zgradbi.
Če so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja, razen pri točkovanju v odnosu na višino prostora.
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 50 %.
8.	člen
Novo vrednost stanovanj v družbeni lastnini in novo vrednost stanovanj, ki so kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotovijo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in ta odlok.
Stroški za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz 1. odstavka tega člena se krijejo iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj.	^
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanj! ugotavljajo vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj na naslednji način:
1.	Upošteva sc točkovanje stanovanj na dan 1. avgusta 1965. k! se popravi in uskladi s priročnikom o točkovanju.
2.	Upoštevajo sc vse spremembe, ki so nastale po izvršenem toc
kovanju na dan 1. avgusta 1965, ki vplivajo na vrednost stanovanj (dodatna opremljenost, rekonstrukcija, sprememba namembnost! prostorov in podobno).	.	.
Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške, se evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej in se upoštevajo pri določanju stanco-	jo. člen
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana ugotovi v skladu z določbami tega odloka lastnik hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
Lastniki stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana so dolžni dostaviti popisni list o vrednosti stanovanj v dveh izvodih za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
1&. jumja 1973
URADNE OBJAVE-
$t. !' "
1	). čten
[mctnik stanovanjske pravice, iastnikijtunovanj kot posameznih je)ov stavbe in tastniki oziroma uporabniki postovnih prostorov mo-aio osebi, ki ugotavtja vrednost stanovanjskih hiš in. stanovanj omogočiti vstop v stanovanje, postovne prostore in garaže.
i2. čien
Taodiok začne veijati nasiednji dan po objavi v Uradni objava)].
Sc
Koper, ! 2.'junija 1973
JANKO K OSMINA, !. r
PRIROČNIK ZA UGOTAVLJANJE -VRLDNOST! STANOVANJA
A) TABLLA KLEMENTOV STANOVANJA, ZA KATERA SE UGOTAVLJAJO POZITIVNE TOČKE
j) ^ Gradivo in konstrukcija	Število točk
20 25 35 42 46 50 55
a)	kolibe
b)	stavbe iz slabega gradiva
c)	stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) č) stavbe iz trdega gradiva
d)	kvalitetne stavbe
e)	izredno kvalitetne stavbe
4)	potresno varno zgrajene stavbe
2)- Klet ali drvarnica
a)	ni kleti, ne drvarnice
b)	drvarnica na dvorišču (slabša)
c)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 kv. m
č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost od 5 do 10 kv. m
d)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost 10 do 20 kv. m
e)	solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v v stavbi z odbitkom ene točke
J) - Pralnica
a)	ni pralnice	0
b)	pralnica zunaj stavbe	1
c)	pralnica v stavbi	2
č) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe *	3
4 - Sušilnica
a)	nisušilnice	0
b)	sušilnica v stavbi	1
c)	mehanizirana sušilnica	v stavbi ali zunaj stavbe	2
5)	- Skupni prostor v kleti ali na dvorišču
a)	ni skupnih prostorov v	kleti ali na dvorišču	0
h) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču	1
6)	- Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih
a)	skupni	prostori	v pritličju	ali	v nadstropjih	do	10 kv.	m	0
b)	skupni	prostori	v pritličju	ali	v nadstropjih	od	10 do	30	kv.	m	1
c)	skupni	prostori	v pritličju	ali	v nadstropjih	od	30 do	50	kv.	m	2
e) skupni	prostori	v pritličju	ah	v nadstropjih	nad 50 kv. m	3
- Balkoni, terase, lože
al balkon do 5 kv. m	2
b)	balkon nad 5 kv. m	3
c)	!cresado5kv. m	4
^1 terasa nad 5 kv. m	b
d)	loža do 5 kv. m	6
cl loža nad 5 kv m	8
8)	- lisina stanovanjske sobe
*}do2.20m	0
b)	nad 2.20 do 2.40 m	1
c)	nad 2.40 do 3.20 m	2
nad 3.20 m	.	1
bi Višina poslovnega prostora
<*o 2,20 m	4
"ad 2,20 do 2,30 m	"2
"ad 2,30 do2,40 m	0
"ad 2,40 do 2,^0 m	1
"ad 2,50 d0 2,70 m	3
nad 2,70 do 2,90 m nad 2,90 do 3,10 m nad 3,10 do 3,30 m nad 3,30 do 3,50 m nad 3,50-do 3,70 m nad 3,70 do 3,90 m nad 3,90 do 4,00 m nad 4,00 m
9)	- Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe
b)	vrata z gladkimi krili
-	i? mehkega lesa
-	furnirana ali obložena s plastiko
-	iz trdega lesa
c)	vrata s polnili
-	iz mehkega lesa
-	furnirana ah obložena s plastiko
-	iz trdega lesa
10)	- Okna glede na izvedbo
a)	okna slabe izvedbe
b)	enojna okna
-	lesne izvedbe
-	kovinske izvedbe
c)	vezana okna
-	lesne izvedbe
-	kovinske izvedbe č) dvojna okna
-	lesne izvedbe
-	izvedba v kombinaciji s kovino
d)	uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla)
c) zasenčitev
-	platnene zavese ali rolete
-	plastične ali lesene rolete ter vetrnice
-	luxaflex rolete
11)	- Obdelava sten v sobah
a)	neometane stene
b)	slabo ometane stene
c)	dobro ometane stene
č) stene fino zglajene ali obdelane
z dodatnimi oblogami (mavčne plošče)
d)	stene gladko obdelane ali obložene s tapetami
12)	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
a)	oljnata barva ali emajliran lesonit
v kuhinji ali kopalnici do 20 kv. m
b)	oljnata barva ali emajliran lesonit
v kuliinji ali kopalnici nad 20 kv. m
c)	brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita
13)	- Tla v sobah
a)	zemlja
b)	opeka ali beton
c)	navadna (lesena)
č) boljša lesena (ladijski pod)
d)	ksiloht ali plastične mase (juta, file, vinaz, podelit ipd.)
c) parket (bukov, hrastov, lamelni) tl modern) podi (tapisom ali podobno)
14)	- Ha v kuhinji in kopalnici
a)	zemlja
b)	opeka, beton ali navadna tla iz desk
c)	boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco č) keramične ploščice, ksilolit
ali plastične mase
d)	parket, topli pod
15)	- Plinske napeljave v stanovanju
a)	ni plinskih napeljav
b)	so plinske napeljave
NOVICE__________________________________________,	15. junija 1973 — Št. 25
116
URADNE OBJAVE«
St. 10 — 8
0
1
2
0
1
1
2
15
12
1
16)	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti
a)	ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti
b)	jašek za smeti
c)	tovorno dvigalo
17)	- Naprave za ogrevanje stanovanja
a)	ni peči in priključkov na dimnike
b)	priključek na dimnike
c)	zidana ali železna peč č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč
d)	etažna kurjava za posamezno stanovanje
e)	centralna kurjava
f)	vsak nadaljnji element pod c) in č)
Opomba: pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre v zdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kuijave
18)	- Električna napeljava
a)	ni električnih napeljav
b)	napeljava za delno razsvetljavo
c)	napeljava za popolno razsvetljavo č) napeljava za popolno razsvetljavo
termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje
d)	če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec
19)	- Osebno dvigalo
a)	ni osebnega dvigala
b)	je osebno dvigalo
c)	za stanovanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje
č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo
20)	- Vodovod
a)	ni vodovoda v bližini stavbe
b)	vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču
c)	vodovod v stavbi
d)	vodovod v stanovanju
21)	- Kanalizacija
a)	ni kanalizacije
b)	kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama)
c)	kanalizacija v stavbi
d)	kanalizacija v stanovanju
22)	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
a)	stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom:
-	do 15 kv. m
-	nad 15 do 25 kv. m
-	nad 25 kv. m
b)	obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
-	do8kv. m
-	nad 8 do 15 kv. m
-	nad 15 do 22 kv. m
-	nad 22 mv. m
c)	stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki:
-	do lOkv. m
-	nad 10 do 20 kv. m
-	nad 20 kv. m
23)	- Vgrajene stenske omare v stanovanju razen v kuhinji in shrambah)
a)	iz mehkega lesa in lesonita:
-	8kv. m	1
-	nad 8 do 15 kv. m	2
-	nad 15 do 22 kv. m
-	nad 22 kv. m
b)	iz mehkega lesa in vezanih plošč:
-	do3kv. m
-	nad 3 do 6 kv. m
-	nad 6 do 9 kv. m
-	nad 9 do 12 kv. m
-	nad 12 kv. m
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa:
-	do2kv. m
-	nad 2 do 4 kv. m
-	nad 4 do 6 kv. m
-	nad 6 do 8 kv. m
-	nad8kv. m
24)	- Kuhinjska oprema
a)	vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano
-	do 3 kv. m
-	nad 3 do 6 kv. m
-	nad 6 do 9 kv. m
-	nad 9 do 12 kv. m
-	nad 12 kv. m
b)	vgrajeno pohištvo iz trdega lesa
ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami:
-	do3kv. m
-	nad 3 do 6 kv. m
-	nad 6 do 9 kv. m
-	nad 9 do 12 kv. m
-	nad 12 kv. m
c)	navadna vodovodna školjka
č) štedilnik zidan ali navaden emajliran
d)	štedilnik električni ali plinski
e)	štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje
f)	kombiniran električni in plinski štedilnik
g)	pomivalno korito emajlirano
h)	bojler v kuhinji
i)	pomivalno korito iz neijaveče kovine
j)	pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi
k)	plinski ali električni rešo na dve plošči
l)	nape z odvodom zraka z ventilatoijem ali aero filtrom
m)	dodatna peč za ogrevanje
n)	priključek za pralni stroj v stanov.
o)	priključek za pomivalni stroj
25)	- Ločeno stranišče
a)	ločeno stranišče
b)	ločeno stranišče z umivalnikom
c)	stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj
č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno)
26)	- Kopalnica
a)	kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode
b)	kopalnica z banjo in bojleqem
ali priključek na toplovodno omrežje
c)	kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem
č) kopalnica z bojleijem in prho brez banje
d)	umivalnik v kopalnici
e)	bide
f)	straniščna školjka v kopalnici
g)	kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo
h)	sevalna peč
i)	posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije
a), c) in č)
-	banja
-	peč za ogrevanje
-	bojler
-	prha
3
4
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
2
3
4
5
6 1
4
5
7
8 2
3
4 3 1
2
2
1
1
3
4 L 2
3 6
7
4 1 2 !
!
1
3
2
3
1
n


!

M — 15. junija 1973
URADNE OBJAVE-
27)	- Električni radiatoci
a)	za vsak radiator
2g) - Dodatna oprema in instalacije
a)	vgrajen hladilnik do 100 1 1)) vgrajen hladilnik nad 100 1
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne
č) priključek na telefon (za vsako štev.)
d)	skupinska TV antena ali žični TV priključek - za vsak kana!
e)	domofon in električna vrata:
-	domofon
-	električna vrata
f)	klimatizacija
g)	premične stene v sobah (za vsakih 2 kv. m)
29)	- Ureditev dovoza
a)	ni urejen
b)	urejen z uvaljanim nasipom
c)	tlakovan ali asfaltiran č) tlakovana ali asfaltirana površina
označena za parkiranje vozil	3
30)	- Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj
a)	v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši	10
b)	v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši	8
c)	v tri do šest stanovanjski hiši	5
Opomba: V kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po sličnih elementih v tej tabeli.
B) TABELA ZA POPRAVEK SEŠTEVKA TOČK, DOBLJENIH PO TABEL! A)
8
12
4
!
!
!
1
10
!
0
1
2
Velikost	70,5	80,5	90,5	100,5	nad	7)
stanovanja	do 70	do 80	do 90	do 100	dollO	110	a)
do30kv. m	-	+ 4	+ 6	+ 8	+ 10	+ 12	b)
nad30do45kv. m -	+ 3	+ 3	+ 4	+ 4	+ 5	8)
nad 45 do 60 kv. m -	+ 1	+ !	+ 2	+ 2	+ 3	
nad60do75kv. m -	- 1	- 1	- 2	- 2	- 3	a)
nad 75 do 100kv. m -	-t	< — j	- 3	- 4	- 4	- 5	
nad 100 kv. m	-	- 4	- 6	- 8	- 10	- 12	
C) TABELA ELEMENTOV STANOVANJA,
K! SE ZANJE UGOTAVLJAJO NEGATIVNI TOČKE 1) - Obrabljeno stanovanje
a)	kolibe
-	stare do 5 let
-	nad 5 do 10 let
-	nad 10 do 15 let
-	nad 15 let
b)	hiše iz slabega gradiva
-	stare do 8 let
-	nad 8 do 16 let
-	nad 16 do 24 let
-	nad 24 let
c)	hiše iz mešanega gradiva
-	stare do 14 let
-	nad 14 do 28 let
-	nad 28 do 42 let
-	nad 42 let
č) stavbe iz trdega gradiva
-	stare do 25 let
-	nad 25 do 40 let
-	nad 40 do 60 let
-	nad 60 let
d)	kvalitetne stavbe
-	stare do 25 let
-	nad 25 do 40 let
-	nad 40 do 60 let
-	nad 60 let
1	izredno kvalitetne stavbe
-	stare do 25 let
-	nad 25 do 40 let
-	nad 40 do 60 let ^ nad 60 let
Število točk 0 2 4 6
0
4
6
8
0
8
10
12
0
10
15
20
0
1!
17
22
0
. J2
18
24
2)	- Vlažnost stanovanja
a)	popolna koliba
hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva stavba iz trdega gradiva' kvalitetna stavba
b)	delna koliba
hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva hiša iz trdega gradiva kvalitetna stavba
3)	- Lega stanovanja v stavbi
a)	kletno stanovanje
b)	stanovanje v podpritličju
c)	stanovanje na podstrešju
č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbTbrez dvigala
d)	stanovanje v H. in H!, nadstropju
4)	- Toplotna izolacija stanovanja
a)	slaba toplotna izolacija
5)	- Sončnost stanovanja
a)	slaba sončnost stanovanja
6)	- Onesnaženje zraka
a)	zrak je v večji meri onesnažen
^opot
)čan ropot - trušč
5 8
1!
17
22
2
4
6 8
10
12
6
4
koliba
hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva hiša iz trdnega gradiva kvalitetna stavba
Č) TABELA ZA POPRAVEK STANOVANJSKE POVRŠINE
Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 % ali več		
normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, sc		
ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja.		
Popravek površine se izvrši po naslednji tabeli:		
	Normat.	Normativ.
	uporabne	maximalnc
	stanovanjske	povečane
Velikost stanovanja	površine kv	površine + 20
garsonjera	—	—
enosobno stanovanje *	33	39
enoinpolsobno stanovanjc	42	50
dvosobno stanovanje	55	66
dvoinpolsobno stanovanjc	62	74,5
trisobno stanovanje	68	82
triinpolsobno stanovanje	75	90
štirisobno stanovanje	80	96
štiriinpolsobno stanov.	110	132
petsobno stanovanje	120	144
petinpolsobno stanovanje	135	162
šest sob no stanovanje	150	180
šestinpolsobno stanovanjc	165	195
sedem in več sobno stanov.	180	216
Pripomba: Popravek površine	se upošteva samo pri stanovanjih, ki so	
stara nad 50 let.		
D) GARAŽE		
Površina garaže v stanovanjski hiši v uporabi		stanovalcev se pri-
števa k stanovanjski površini.	Vse druge garaže :	$e obravnavajo kot
poslovni prostor.
-URADNE OBJAVE-
118
Št n
— 15
POJASNILA
K TABELAM ZA UGOTAVLJANJE VREDNOST!
STANOVANJA
TABELA A)
1	- Gradivo in konstrukcija
a)	za kolibe se štejejo hiše iz pro tja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti;
b)	za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše;
c)	med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeke, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tako imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov oblic in poloblic brez posebne toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropovi;
d)	za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod točko č) in masivne stropove;
e)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, arm tranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi;
f)	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
2	- Klet in drvarnica
b)	za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje)
e)	za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno prcdalčje izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.)
Pripomba: Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom točk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
3	- Pralnica
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe sc šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
4	- Sušilnica za perilo
c)	za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven nje se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (klorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori sc točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
5	- Skupni prostori v kleti ali na dvorišču
b)	v skupne prostore sc štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške voztčkc, priročna delavnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd.
Skupni prostori v kleti ali na dvorišču sc točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
6	- Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih
b)	in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih sc štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj, kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo.
D prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
7	- Balkoni, terase in lože
a) in b) vsak balkon, terasa alt loža ne glede na namen, sc točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste.
c)	in č) terase so pohodne površine, ki se /. eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so poknte, delno pokrite ali v celoti nepokrite.
Ne upoštevajo sc terase, ki nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju.
d)	in e) lože so prostori, kijih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije).
Pripomba: površino elementov, naštetih v točkah 2 do 7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanjo le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A.
8	- Višina sob
-	višino sob merimo od površine poda do stropa
-	pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod točko 8 b) tabele. Če je maksimalna višina sobe 2,20 m se točkuje njena višina kot pod točko 8 a) tabele.
-	pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka.
9	- Vrata
a)	za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah
b)	in c) posebno pojasnilo ni potrebno.
10	- Okna
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah
od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno
11	- Obdelava sten v sobah
b)	za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo;
c)	za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče);
d)	tapete - pretežni del.
TABELA B)
Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljenih po tabeli A). Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmetje je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 kv. m, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli H 100 4 = 96 točk. Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C.
12	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
-	mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod točko 22).
13	- Tla v sobah
c)	navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlcbljena);
č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
14	- Tla v kuhinji in kopalnici
-	Če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhtnja ima na primer ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice) vza memo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda. katera površina jc večja.
St H ^
15 junija 1973
-URADNE OBJAVE
119
1$ _ Plinska napeljava v stanovanju
-	plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje, s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje,
-	če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnega koli drugega.vzroka (ker je napeljava pokvaijena ali zamašena, ker nima aparata itd.) sc predpisane točke kljub temu računajo.
16	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti
-	posebno pojasnilo ni potrebno.
17	- Naprave za ogrevanje stanovanja
-	za zidne peči sc štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči
-	za lončene peči sc štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih peònie ali peči zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s samotno opeko.
Pripomba: element pod točko b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod točko e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovica ni všteta.
18	- Električna napeljava
b)	napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest.
c)	napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave -električna peč, sevalnik, pralni stroj itd.
19	- Osebno dvigalo
-	če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20	- Vodovod
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličje ali v nadstropjih);
č) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest.
21	- Kanalizacija
c)	in č) velja tolmačenje kot pod točko 20.
22	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
-	po tej točki se točkuje obložena površina sten m obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov.
23	- Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah )
-	meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare
24	- Kuhinjska oprema
3)	meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nadomestuje shrambo^
j)	pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme.
23 - Ločeno stranišče
če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpije, se ne točkuje;
kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja;
površina stranišča se v primeru, kadar imata dva ali več stano-^nj eno stranišče, prišteva vsakemu stanovalcu de! površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
% - Kopalnica
i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v opalniei nastopa le po eden od njih.
27	- Električni radiatorji in plinske peči
ne točkujejo sc navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči
28	- Dodatna oprema in instalacije
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne
-	če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) sc mu predpisane točke kljub temu točkujejo;
č) če obstoja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata;
d)	za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja.
29	- Ureditev dovoza
dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30	- Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja
-, točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA C)
1	- Obrabljenost stanovanja
-	Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A 1 - gradivo in konstrukcija.
-	S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta. v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
-	Če gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ra stanovanja v uporabi.
2	- Vlažnost stanovanja
a)	za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja.
b)	stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta nc upošteva.
3	- Lega stanovanja v stavbi
a)	za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolnega terena.
b)	suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja;
č) za stanovanje v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4	- Toplotna izolacija
Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja. izpolnjene z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanja na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanje z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna.
5	- Sončnost stanovanja
a) stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6	- Onesnaženost zraka
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
7	- Ropot
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik
URADNE OBJAVE-
^	junija
!2tt
ropot, hrup a!i trušč v nočnilt urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če jc hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči.
b) ve!ja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
H Praktičnost stanovanja
- Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z uhce a!i z dvorišča, to je. če nima predprostora (predsobe, vetrolova), če je dostop v sobe samo skozi kuhmjo in če ima stanovanjc neprtmerno . velike prostore.
TABELA C)
Stanovanja, grajena pred 1. svetovno vojno, imajo po navadi vehke površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanjc z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja sc ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine.
TABELA D)
Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže sc šteje v skupno površino stanovanja).
OBčiMA KOPER
KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFIJE
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69. 26/70 in 46/70), drugim odstavkom 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, 7/72). 19. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) in sklepa zbora občanov z območja Zg. Škofij (naselij Lenardi in Rombi) z dne 24. maja 1973 in Sp. Škofij (zaselki Valmarin, Moretini in Kortina) z dne 26. maja 1973. je svet krajevne skupnosti Škofije na seji dne 26. maja 1973 sprejel
SKLEP
O UVEDB! KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA KRAJEVNIH CEST NA SPODNJIH IN
ZGORNJIH ŠKOFIJAH
1.
Na območju krajevne skupnosti Škofije se v naseljih Lenardi, Rombi, Valmarin, Moretini in Kortina uvede krajevni samoprispevek v času od 26. maja do 26. junija 1973 za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest v navedenih naseljih.
2.
Vrednost de! za asfaltiranje krajevnih cest v naseljih navedenih v prejšnjem odstavku znaša 60.000 dinarjev.
3.
Krajevni samoprispevek se plačuje na tekoči račun krajevne skupnosti Škofije.
4.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih, ki so navedena v prvem členu.
5.
Krajevni samoprispevek iz 1. točke tega sklepa je obvezen za vsa gospodinjstva in znaša na vsako gospodinjstvo 500 din.
6.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani določeni v drugem odstavku 168. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni !ist SRS. št. 7/69,40/69, 26/70 in 46/70).
7.
(dede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka ter oprostitev, veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov m davkov.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 147/73
Škofije, 2. junija 1973	Predsednik sveta KS
FULVIO! LRLUGA, Ir
OBČINA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST RAKITOVEC
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7-32/69) v zvezi z 261 členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-7 3/72) in sklepa zbora volivcev z dne 23. aprila 1973 je svet krajevne skupnosti Rakitovec na seji dne 3. maja 1973 sprejel
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOST!
RAKITOVEC
1
Za izgradnjo ceste Rakitovec - Zazid se na območju Krajevne skupnosti Rakitovec uvcdc*krajcvni samoprispevek v opravljanju prostovoljnega dela.
2.
Samoprispevek sc uvaja in sc plačuje od 3. maja 1973 do 2. maja 1974.
3.
Vrednost de! iz prve točke tega sklepa znaša 21.000 dinarjev oziroma 2100 delovnih ur
4.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo na območju kra^ jevne skupnosti Rakitovec stalno prebivališče.
5.
Za vsako neopravljeno delovno uro je zavezanec dolžan plačati nadomestilo v znesku 10 dinarjev.
6.
Za oprostitev krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju se uporabljajo določbe 168. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
7.
Denarna sredstva, zbrana iz tega naslova sc smejo porabiti samo za kritje stroškov pri rekonstrukciji ceste Rakitovec- Zazid.
8.
Administrativno tehnična opravila v zvezi z izvajanjem krajevnega samoprispevka, ko*t tudi vse posle v zvezi s trošenjem tako /branih sredstev opravlja svet krajevne skupnosti Rakitovec.
9.
Koncem vsakega leta svet krajevne skupnosti Rakitovec sestavi zaključni račun o vplačilih in uporabi sredstev samoprispevka, ki ga predloži skupščini občine Sežana in s!užbi*družbcncga knjigovodstva.
10.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Objavi sc tudi na krajevno običajen način.
Št.: 17/73
Rakitovec, 5. maja 1973	Predsednik sveta KS
M!KLAVČ!Č ALB!N,1 r.