ŠTEV—NUMBER 159 Prvi poročila 90% rudar ht»nr«v •fiull Uhaja vsak ŠM w« n grelniku*. »dsU ln Issssš šsilj essept Suoši Holišajs. irs aad LETO—YEAE XXIV. i* hn ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredalM In « pravniški ttit a. u«i.j«ii Av«. Offk« of PublkaUent US67 South UwndaW An. TiUnkflii Eeakvall 41104 NElCIJflIŠtE POSOJILO! . ANGLIJI ke driavne ban ke odpotoval v London, kjer bo konferiral s angleškimi bankir jI o kritični finančni la ekonomski situaciji v Nemčiji ———. Berlin, 9. jul. — Nemčija se nahaja na robu finančnega in e-konomskega propada. Za navidezno mirno zunanjost jo vladne in ekonomske slike se vrle stalne konference državnikov, načelnikov bančnik institu cij in industrijskih voditeljev, ki razpravljajo o načrtih, kako W podprli majajočo se ekonomsko in finančno strukturo Nemčije. Dr. Hans Luther, predsednik držpvne banke, je dsnes odpotoval v London, kjer bo konferira' o nemški ekonomski situaciji z angleškimi bankirji. Dr. Luther ae bo posvetoval tudi s premijer-jem MaoDonaldora ln zunanjim ministrom Hendersonom in j ime pojasnil akutno situacijo, da bc Anglija seznanjena s položajem Nemčije, prodno se otvori konfe renca veičakov, ki je določena na 17. julija. Glavni namen njegova prihoda v London je, dobiti posojilo $366,875,000 za nemško državno banko. Pogajanja so v teku že par dni in Luther se nadeja, da bodo tudi ameriške zvezne rezervne banke priskočile na pomoč s posojilom, da se reši Nemčijo pred polomom. Vprašanje, ki se sliši vsepovsod, je: Ali je Francija s svojim odlašanjem glode sprejetje Hoover j evega načrta zmanjšala učinkovitost predloga ln je bila da bi rešila*Nemčijo? Odgovor je razviden Iz padca delni« na nemikl borzi, kar je povzročilo veHko razburjenja med vladnimi krogi Propad Nordwolla, nemške tekstilne kompanlje, največje svoje vrste y Evropi, je drugi silen udarec nemški finančni strukturi. Najmanj štiri velike nemške banke so prizadete vsled propada tega koncema. poitoptijt z mladi- fisžslU m jsjsUslash ilo Wickerahamove komisije govori o mučenju otrok in nesnoenlh rasmersh v federalnih ječah mmrnammmmmmm Waahlngton, D. C„ 9. jul. — Ž Uadimi kršilci zakonov, ki so bi-ujeti v mreže federalne vlade, postopa kot z največjimi kri-inalci. Vlada Jih zapira v Ječe, katerih prevladuje nesnaga ln lizerija, katere ni mogoče ojM-ti. Tako se glasi poročilo Wi-ihamove komisije sa forsi-je »akonov, ki je bilo včeraj »Javljeno. Mlade jetnike pretepajo in muza vsak najmanjši preeto-[. Zapirajo jih v temnice, kjer rajo živeti ob samem kruhu In li. ter jih trpjnčljo na vse moli načine. Poročilo vsebuje obtožbo, ds so ive federalnih Jetnišnic po-is nesposobne in ne znajo ivilno postopati s mladimi Iniki, ki pridejo v njihove ro-Poročilo komisije priporoča Ijo, naj ee federalna vla umakne s tega polja in ga isti v oskrbo državam. Zakteva triletni Moratorij Portland. Ore. — Suspensije ranja meddržavnih dolgov eno leto ne bo Evropi dosti Je mnenje novega mika Charles H. Martina. |u demokratov v kongresu in Garnerju je brfeojaril, naj Hoover ju posreduje sa isred-sasedanje kongresa, da ae mo-podaljša na tri leta. ban-evropskim državam posodi pol milijarde dolarjev Chicago, 111., petek, 10. juliji (July 10), 1981 tisa. o/ Ort TSPT Urgbra bojkotira-nje Kalifornije Ameringer pravi, da boeta Moo-nev In BilUngs oproščena najprej, ako delavstvo ne kupuje kalifornijskih produktov Oklahoma City, Okla.—V posebni izdaji "American Guardi-ana," ki je posvečena boju sa osvoboditev Mooneyja, svetuje Oscar Ameringer splošen bojkot Callfornije in njenih produktov kot najuspešnejše aredatvo sa dosego namena: osvoboditev Mooneyja in BiUingsa. Kalifornija je pokazala. da je gluha za plediranje vsega delavskega sveta in liberalnih elementov in da se sadistično pase na svojih žrtvah razrednega in>-ja. Tisoče in tisoče resolucij, po-slac in zahtev je že romalo v Kalifornijo za osvoboditev Moo-neyja in Billingsa, ki sta v zaporu že 14 let po nedolžneifi, ker tako zahtevajo kapitalistični interesi in kalifornijska burfoazi-ja. Pa vse je zaman. Oblasti ao gluhe, gluha in zakrknjena^je buržoazija kljub temu, da odprto priznavajo nedolžnoet obeh žrtev. "Udarimo po najobčutnejšem mestu Kalifornije: po njenem Žepu in vrata sankventlnake ječe se bodo odprla ln izpustila Moo-neyja na svobodo," je klic A-meringerja ameriškemu delav-stvu in liberalnim elementom. "Namesto da greste v Kalifornijo na počitnice, pojdite rajši Kolorado in druge kraje div-nega zapada. Namesto, da kupujete kalifornijsko sadje, kupujte florkfako in tekaaško aadje ter arkaneaško grozdje. Pri x proda* jalcu vzemite v roke "aun kiat" si jo oglejte ip položite ter povejte groceristu, da e kupite, dokler sta' ' Mooney In Billlnga v zaporu " Edino s teM"$i ineringer, bo itarno ih za pravl&Tffluno fornljo pripraviti na kolena. Kadar bodo bitniški interesi KaU-fornije pričeli čutiti krizo v žepu kot posledica bojkota, boeta Mooney in BUlings prav hitro spet svobodna državljana. M • tMnS' Socialist, ki je bil ugrabljen, najden Denver, Qolo. — William C. Jtone, tajnik socialistične stranke v Coloradu, katerega sta dva neznanca ugrabila pri delu v njegovi garaži v Denverju, se je te dni oglasil pri načelniku policije v Cheyennu in poročal, da je bil Opuščen po štiridnevnem zaporu / neki hiši v bližini Cheyenna. Stone je Imel nastopiti kot niča v zadevi Frank Crosswsi-tha, zamorskegs socialističnega govornika, proti lastniku restavracije, Irl ni hotel postreči njemu In Croeswsithu, ko sta stopilo v restavracijo. Stone Je bil zaprt toliko časa, da ni .mogel več pričati v prilog zamorskemu govorniku. Policije v Cheyennu ni hotela verjeti S tonu niti uvesti prelsksve., Tudi policija v Denverju je ignorirala poročilo o ugrabljenju in ni hotela podvzeti nobenega koraka, da najde ugrabljivce. Klanovci imajo precej pristašev Denverju, zlasti v policijskem departmentu. Rudarska stavka v West Virginiji ( harleaton, W. Va.-(KP)— Neodvisna rudarska unija v tej državi Je oklieaH sUvko na Ka- polju in s tem pričela boj, ki obeta biti dolg in krut ter In nedvomno sa-h te val velike žrtve. Prva poročila naznanjajo, da ae je 90% od 88,100 rudarjev ocT zvalo pozivu GOVORI 0 STAVKI PRESTRAŠILI I MAGNATE Začeli so ae pripravljati na zdr» bitev upora s oboroženo silo l^ttsburgk, Pa.—(FP) — Je-Jdržavl Je oklica* sta klaraki baroni so alarmiranrjn«wha premogovnem vsled govoric o stavki in delajo na pripravah, da jo zdrobe s oboroženo silo, ako bo to potrebno. The National Tube Co. v Mc-Keesportu je naroČila veliko zalogo pušk in municije. The Edgar Thomson Worka, podružnico Camegie Steel Co., je zgradila osem čevljev visoko cementno steno okrog svoje tovarne. • jVj The Westinghouse Electric Co., ki ima najmočnejšo kom-psnijsko policijsko silo v Penn-sy Ivani ji, jo je pričela mobilisi-rsti sa akcijo. Uoleg teh se pripravljajo, da potlačijo Upor delavcev Jones & Laughlin Corp., Meeta Machine Shop in druge kompanlje, v katerih se širijo govorice o stavki. George Powers, tajnik Metal Workers Industrisl Ugs, ki Je pridružena Trsde Union UnHy ligi, Je isjavil, da se njegova organizacija ne pripravlja na stav-ko v sedanjem času. Fraa#i odgovor«« z« zakasnitev ko«foro«oo Konferenca vsžčakov, ki raapravljall o reviziji Youngo-ve ga načrta, da aa ga spravi v soglasje a Hooverjevšm predlogom, odložena aa pat dni. Finančna atruktara Nemčije njn meanaroonegs pnvjm..« London, 9. jul, — Francija, ki se Je ebotavljalž sedemnajst dni. predgfr j imnšUH »ooverjev Klane, da as je na Kaaawha polju odsvalo m naselbine ne od gla Charlestonu, poteku stavke dar j i so pustili sedemdesetih 14 od teh ustavile obra Rudarji zmago, ko je ratorjev odet delodajalcev ln Janja s rudarji, ni je je potem ob jevne unije, naj lo, ko ta opera njihove pogoje, je opogumila šla ob čaeu, ko po previjali rudar, vko. Ker ao e in oddalje-atana unije v ajo vesti o počasi. Ru-več kot ih in ije takoj ujejo prvo od večjih ope-od asociacije latal na poga- vni stan u-fcil člane kra-vrnejo ns de-pristane na prva snaga », kar Je pri-se šele pri-udafac. Ako bodo operatorji videli da ca bodo rudarji borili kot t prejšnjih bitkah, se bodo omikčali ln pričeli ajanja z unij*. sa stavko je ugoden, ker pogajh la, bo sledilo pomanjkanje mad rudarskimi družin**! Ip..beji4n načrt a pridržki, jt/*udl odgo- dostojna mesde in priznanje unt> Disciplinarna akcija proti od vet Chicago, 9. Jul. — Okrožni sodnik Thomas Taylor Je včeraj kot komisar vrhovnega državnega sodišča objavil rezultat disciplinarne procedure, ki Jo je uvedla Chicago Bar asociacija proti 86 odvetnikom, članom pravniškega departmenta za čikažki sanitarni dletrikt, ki so bili obtoženi rssnih nepravilnosti v Is-vrševsnju svoje alttlbe. Sodnik Taylor v poročilu priporoča, da se enajst odvetnikov Iskljnči permanentno, drugih U suspendira od prnktkiranjs njihovega pokHea aa dve leti In TJ •a dobo vorna sa zakasnitev otvoritve konference veščakov, katerih naloga je revidirati Youngov načrt in ga spraviti v soglasja s francosko-ameriškim dogovorom. Konferenca finančnih ekspertov, ki le je imela ptvorltl prihodnji pondeljek, Je bila na pritisk Francije prsložeos na 17. julija. Fatncosks vlada je argumentirala, da je U datum primernejši sa oPfroritev konference in ostale države so bUe prisiljene sprejeti hjen predlog. Angleški zunsnJI urad Je vča-rsj poslal vabilo vladam drftav, ki so podpisale Youngov načrt, naj pošljejo svoje delegstje v London 17. Julije. Vabilo Je bilo poslano tudi ameriški vladi, nafl pošlje "opasovaleš". Prav za prav se ps konference ne bo otvorlls pred pondeljkom, 20. julijs, vsled anglaškegn običaja, da se val posli odiože proti koncu tedna. Tako se bo konferenca ekspertov otvorila en mesec po objavi Hooverjeva načrta, kar je velik udarec ta Nemčijo, ki se nahsjs v obupni finančni krizi, ker so se njeni poskusi, ds dobi medne-rodno posojilo, izjalovili. Položaj nemške državne banke je dospe-ratsn In poslsni so bili speli na svetovne centralne bsnke, naj JI priskočijo ns pomoč. Tsktiks francoskih državnikov je deloma ubila "psihologlčen efekt** Hoo-verjevega načrta. Namen Francije Je, ohranit' dominacijo na konferenci veščakov, daai se Velika Britanija prizadeva. da omaja njen vpliv In tako uatvari podlago za poživlje-nje ekonomskih aktlvaoati v Nemčiji. Calgnry. Kanada.—Pred mestno hišo se je zbralp petUsoč breapoeelnih. ki so zahtevali dela ali kruka in pa brespoeetnoet-no aavarovaaje. so v Kanadi vedno bolj kljub temu, da je polkija v katerih mestih tiranska napram premog li tega ni kupujejo d jo parnike na v ko bo stavka rat, pomeni to, torjl izgubili ce in največja gl strani bo pa ne paisžkoče gll 000 ljudi, ki ao priaadeti vsled poveči-kl operirani jaasrih. A-ustavila ob- jše odjemai-Ila. Na dru-ija imela ail- stavke. Ako se bo stavlcs zavlek- stein, predsednik direktorija Ga- je bo otežkočen. Unija ae tega prav dobro zaveda, zato je žs prej poelnla apele na rasne delavske organisacije sa pomoč. Denar, oblake, živila ln druge potrebščine delavske organisacije pošiljajo na glavni stan unije v Oharisston. Voditelji neodvisne unije so vnaprej vedeli, da se bo sačela vmešavati Lewisovs unija v stavko. To se Ji v resnici zgodilo. Lewisovi ljudje so začeli nagovarjati rudarja, naj ns slede voditeljem -"Usodvisite unije lir naj se vmsjo na delo. Toda ker je UMWA S salo diskredltirsna med rudsTji, ne bo omajala zaupanja v vodstvo neodvisne unije. JL 1 1 * Falrbanks, Alaaka, 9. jul. -4-Monoplan .**K<»ri Worth", ki «a pilotirata Beg L. Robblns Hi H. S. Jones, se j<* danes sjutraj oli 6:G7 dvignil v srak v Seattlu, Wash. Dolgo pot med tem mestom in Tokijem, ki znaša ftJOO OGROMNA MILI TAISTIMA 9-LAFRARCUE Francija ima sedem milijonov is vešbanlh vojakov in njeni iz datkl sa oboroževanje v teko* letu ao preračunani m nsto milijonov dolarjev. Pariš, 9. jul. — Dasi Je Fran cija naglaslla, da bo ona sadnjs država, ki bo sledila Združenim državam in Japonski ter predložila statistiko o njeni oboroženi sili na prihodnji rasorožitveni konferenci v Ženevi v soglasju r zadevnim apelom sveta Liga narodov, ae je vaeeno posrečilo dobiti podatke o raavoju njenega militarizma od avetovne vojne. Ti podatki govore, da ima Francija 6.t00,t0š treniranih vo-Jakov in da bo v tekočem letu porabila $70Q<000,000, ali *?% od skupolh proračunskih apropria-cij sa oboroževanje. Natančni podatki glede njene bojne opreme sicer niso ananl, ve ae le toliki), da ima 1,800 bojnih letal, ne vžtevšl tistih, ki alužijc posebnim departmentom. Poleg tega Ima Ž00 velikih topov, več kot tritisoč manjših topov, 70,-000 strojnic ln več kot pol milijona pušk kar pomeni, da j« Francija sedaj najbolj mllltarl-stična država v Evropi s največ jim številom isvežbanega voja štva ln modeme bojne opreme. Delavnik naj ae nami Ainertsžn Tank čemur bi moral biti vsak polno-krvn* Američan, ker drugnče bi laginila 'privatna Iniciativa" in se bi sploh vlada eeeula v grmado. Ameriška vlada eloer igra vlogo bogatega stridk napram bis-nisu, posebno napram velebisnl-su, še dolgo dobo, ampak Doak nI rohnel proti tej vlogi. To pač ni paternallaem, ampak le "da-ekovidnost" vlada. Navadno ts-mu pravijo subvenolja, uvoana carina, protekcijs ameriških Interesov—sploh spada pod to točko vsa ogromna zakonodaja, ki favorlalra blaniške Intereee. Dokler je bil Doak uradnik že-lesničarjev, agitlral v Wask-ingtonu sa delavsko aakonodajo in sklepal kolektivne pogodbe, ni lill proti paternalizmu, ampak atoprocentnl kolektiviat. Na-aprotnik "patemaliama" je po-atal a povišanjem v Hooverjev kabinet in naravno še močnejši pi ipsdnik vladnih aubvenelj ve-lebiznlsu. Z njegovo promocijo je delavstvo res pridobilo vsllko politično nmago,, ki SPANSKA VLADA BO ZAPLENILA VELEPOSESTVA Zemljo bo rasdeiils med ukožne kmete. Horlallail podpirajo načrt MadrM, 9. jul. — V bojazni prsd komunistično rsvolto se madridska vlada pripravlja na konfiskacijo vsleposestav. Odredba, da ae oddajo v "najem0 zemljišča v bližini mest ln vasi, kjer prevlsduje tipična mizerlja raalaščenlh kmetov, katera last ujejo odsotni velepeee-stnikl in so vsčinoma neobdelana, bo Isdsns v kratkem, prsd o-tvoritvljo zasedanja novega pa^ Is men ta, ako bodo aoeiaUati v vladi uapeli v svojih načrtih. Konservativni člani španake vlade aa tudi atrinjajo s načrti, to-da mnenj« «o, naj se vea etvar pr< si loži v rešitev parlamentu, ki prične s svojim delom prihodnji teden. Vsa veleposestva, ki bodo oddana v "najem" kmetom, bodo kolekttvizirana. To delo se bo vr- šilo s vlsdno pom nim nadzorstvom. n pod nje-e|x>eestva, ki se že aedaj obdelujejo doblč-kanoeno, vlada ne bo konftscira-U. V mnogih občinah v Andulasl-JI ln Katrsmaduri, ki ao trpele stoletja pod nadvlado veleposestnikov, ki niso hoteli obdelovati polja, ao sedaj vslika semljižčs na prodaj. letniki teh aemlJlM so se umaknili v svoje vile v Bi-arrltz. Celo nžJboLj optimistični člani vlade ao prišli do prepričanja, da bo vselo več let potrpežljivega dela, predno bo mogože iive-reforme v milj, nameravata končati v prest snem poletu v urah v V- . f Chicagvk—(FP)—člani unije oestnih šelesnl^arjev ao odgla-aovall sa sprejetje kompromisnega dogivpr* t upravo Chicago Surface Linee, Po novem dogovoru bodo uslužbenci delali Šest dni v tednu, toda morali so dati nskatere koncesije, ki Jih je vsebovala prejšnja pogodba, ki je potekla 1. junija. Predno bo no-dMfva pogodba atopila v veljavo, mora priti do dogovora med u-službencl nadullčne železnice In kompsnijo. Pogajanja glede nove |K>godI>e so v teku že par ta* d nov. Najbolj važna stvar v doseženem komjpomisu Je preprečenje gsneralne stavke ns nadullčnl In cestni železnici In umaknitev od-rcMlU§i glede odpustitve več kot i isoč uslužbencev, e katero je u-vs poulične železnice sagrosi-| v prvih tednih pogajanj. BkraJžanie delovnega U«1ns na Aest dni. da ss prepreči redukei-js želeenlšarjev, ki še niso dolgo v službi, so sugestlrall uradniki unije Mredl depresije." Prajžnja pogodba J« dovoljs-vala Šalaaničarjem pol ura Čase sa kosilo In plača Jim sa ta & ni bila utrgana. Sedanji dogovor Je odpravil te pol urs, želesnl-čarjem ps Je bilo dovoljeno, da povšijejo svoje kosilo med delovnimi arami Prej Je kompeni-Ja plačevala čas in pol sa nadur no delo po končanem osem ur niku, sedanji dogovor pa določa čas in pol po uri delovnega t*' r Hodijo, da je kompanlje veliko pridobila s kompromisom in bo zs M00,000 na boljšem v nem lete. Jeg, vod I* lodl^siilh boje s je ki prsd kratkim ranjen Asgisžks Isboritska vlada ftnnn rim eovjete London, t. Jil. — Is parla mentarnih krogov poročajo, da Js MaeDonaldovS iaboriUka vlada pripravljena kreditirati vsoto M milijonov dolarjev aovjetakl Rusiji fla dobo 80 mesecev. A gieška delavska vlada Je doslej dala val flnsn<*n< gs kredit« so- etarelim fpvdsllzmonfc ^Potreba glede kolektlviilranja nekaterih dlstriktov, da se prepreči soeial-ni nepokoj, Js prlsnano dejstvo. C(vllqa garda Ja Imela dosedsj Že veliko opravka, da je potlačila upore kmetov, ki aahtevajo sem-Uo. K RMH kril i«Ml| ponojj Nm I hotov prišel odgovor, da Rdeči križ pomags le onim, ki Jlk "Bog udari" • Waakiagton, D. C, — Governer PennsylvanUe, Pinchot ja apeliral na Rdeči križ, haj pomaga ženam In otrokom stavkajočih rudarjev v zapsdni Pennsylvsnlj! Pinchot Je dejal v svojem apelu, da so razmere med rudarji na-ravnost katastrofalne ln otroci so silno podhranjfuj. Pomoč Je nujno Hrabna, Predsednik Rdežega križa Payne, Je v sredo odgovoril Pin-chotu, da ameriški Rdeči križ ne more pomagati, kajti akcije te orgsnlzacije Je omejena le na elučaje elementarne nesreče, ki se navadno oanašujejo sa "an act of God (čin Boga)". Rudarski žtrsjk, Js a poročil Pajrne, Je posledica ekonomske situacije In ta nesreča lahko traja nepretrgoma, ker ni najmanjšega sname nje, da bi se premogovna indu-strijs kaj kmalu laboljšala. Medtem Je Lamont, tajnik tr-govinakega departmenta, povabil k aebl grupo premogovnih operatorjev na konferenco o položaju na polju mehkega premoga. Kasneje bodo povabljaul tudi voditelji rudarake unije United Mine Workera na akupno konferen-so, kstero Je aranžiral delavski tajnik Doak po naročilu pred* sodnlks Hooverja na iniciativo rudarskega voditelja Johna U Lev Is*. vjetom kot vsem drugim Um skupaj Kredit drugim deže-lam znaša v tem času, odkar Ji delavska vlada na krmilu, $M,-100.000, «ovJetom pa $97,11», mSM fovjetom r ' ' nos VET* n fy .'. PROSVETA THE ENLIGHTENMBNT ___mi far tw u«** m-m r«r cfcim* ml CIm» I7.M kr IfM* r» ■■ M M w*»» w« Ml te naselbin iMUitm t mkh^Miu, isssul m iJimm «•. • nm M • »• Korupcija v unijah Ameriško delavstvo, organisfmno v staro-kopitnlh strokovnih unijah, trpi že dolgo iot ns korumpiranem vodstva To vodstvo se v mnogih slučajih malo aH nič ne razlikuj« od navadnega gangeštva ali pa j« celo v zvezi z istim. " Dogaja se tudi to, da so navadni gangeši in ra-ketirji voditelji strokovgflMpij. S tem seveda ni rečeno, ds so vsi voditelji starih unij korum-piranl ali gangeži; mnogo je častnih izjem. Gniloba v unijah je večinoma v velikih mestih; Ohlcago, New York, Phlladelphija, Pitts-burgh Itd. . In skoro v vseh slučajih so kommgirani in mkstjreki voditelji obenem lokalni »henrhma-nP' republikanske ali demokratske ilsiaks Prsd kratkim je upravitelj (buslness a-gent) neke sUvbne unije v Chicagu pripeljal s seboj na s^jo Četo oboroženih pobojnikov. Na dnevnem redu so bile volitve odbora ln upravitelj je s pobojnlki teroriziral navzoče člane, da so ga ponovno Izvolili. Drugače bi bil gotovo •propadel. To nI bil prvi dogodek te vrete. Volitve z revolverji pri nekaterih stavbnih unijah so nekaj običajnega. Korumplranlm voditeljem ae to izplača. Za Interese delavčev se brigajo toliko kot za lanski sneg. Unija jim je gaseb-no podjetje, iz katerega prhajo tisočake. Kakor terorizirajo člane unije, tako strahujejo tudi delodajalce: ftroze jim s stavkami in kolek-tajo odkupnino, da bo mir v tovarni. Ker sp v tesni zvezi s vladajočimi idiličnimi malinahtMi IU kontrolirajo policijo, jim maTokdaJ pridejo do K vega. Pravkar poročajo delavski listi, ne samo kapitalistični, o velikem škandalu, v katerega je zapleten Theodore M. Brandle. unijski vodja in nrsdaednik unijske banke v Jersejr Cltjrju. Brandle je obenem politična desna roka župana liagueja v omenjenem mestu. Pred kratkim je bil razkrinkan kot raketir. Imel je tajne zveze s družbami, ki prodajajo stavbni material in ta lioeel m\\ Je nosil lepe tiMočake—medtem ko brez malega vse stavbno delo v mestu počiva in ha tlaoče delavcev v stavbnih strokah Je bres dela. škandal je tako velik, da je sodnik Melnlker, ki vodi preiskavo, osebno pisal Greenu, predalniku Ameriške delavse federa-cije, da "preti delavskim unijam nevarnost uničenja, če bodo smeli odgovorni voditelji neovirano počenjati take rači." Razkritje škandalov unljskih voditeljev v Chicagu, New Yorku. Newarku ln drugih mestih nudijo enake slike. Mnogi voditelji spajajo svoje unUaka posle s obratovanjem butle-garskih in igralskih besalc. To so razkrili v Newsrgtt. J§ v vaek teh etočajlh «o zapleteni unijski voditelji do vrata pogreznjeni v politično bregflu k,kalnih rspubllksnsklh ali demo-kretskih političnih mašin! Vse to naravno škodi delavskim organizacijam.^, Člani unij. pošteni delavci, k| nimajo s lumparijami ln zločini svojih voditeljev nič opraviti, trpe posledice. Unija trpi na dobrem imenu In trpi na blagajni. Delavsko gibanje trpi, ker korupcija voditeljev odbija neoi?anlsi-ranr delavce od organigaclj«. Unlunisem ne more (»listati če ae bodo taki škandali nadalje-v sli. UnU« so same na sebi še dovolj slabe, taki škandali jih pa še bolj oslabijo, ko ss perejo javno pred sodišči ln v kapitalističnem časopisju, ki komaj čaka, da dlaksedltlra delavske organlsadje. Glavna krivda Je v brezbrižnosti večine članstva, ki Je bres načel ln delavake se vednosti. Kjerkoli so člani večinoma zavedni, tam nI gnilega vodstva ln unija Je napredna ln agresivna. Vse Ja ndvisno od članov, f lani bi morali sami počistiti svoje unije: kadar jih začne čistili sodišč«, Ja še prepoano. . Članstvo bi moralo apremenitl sistem unij. ki Je šs zastarel. V siatemu organiziranja po strokah Je preveč raakosanoatl In prevsČ voditeljev. Delavci bi morali biti organizirani go industrijah. To Je moderno In Času ter razmeram i m »t i vt »no. Druga velika potreba je, ds unije opuate otročjo taktiko politične nevtralnosti ln vodijo svojo nsmostojno delavako politiko. Ameriška delavska fedrrarijs M morals obenem biti delavska stranka. To bi odresalo unije od starih političnih mašin in korupdje. ki saatruplja strokovne organizacije, d*kW so republikanski In demokratski "benchmenlH njihovi vodlteljtr- Vse to je kajpada naloga v eČIna, naloga domaČih delavcev; Dokler ae II ne tdramljo Is svojega spanje, ne mor* msnjfclna tujerodnih la domačih delavcev nlčessr storiti, iskati mora ln — trpeti posledice. Zanimive (DepisMrald Is v kofcmi "Glsssrf Is »sael*|r M aaj m—Ur, ksr ssj sssčl. šs JsstflJs ss dopiai as) Me Hnui., kratki Is rwaltsi; Ns smainjm pUsis la m m - iz raznik krajev •loj ZA ^PorUff^ls jo MU f taUlMi ozirali.) Poročilo zastopnika Proevete FsrreH Pa. -r Premogarski *trajk je ie v teku ln stavkarji ne dobro drže. Medtem se ps Le wis zelo trudi, da bi jim še nadalje gospodaril ter razbijal stsv-\t Kar čudno se mi zdi, da ae je zdramil kar naenkrat jz trdnega spanja in zagledal armado izstradanega ljudstva! Kar dva "fnfljfeirja" se lalkata delavcem Na 30. junija sem čakfd, da se udeležim v Plttsburghu pohoda stavkujočlh premogarjev, ki sc demonstrirali po Umkajšnjih u-ulicah. Govori ln pohod so se vr-šill mimo, kajti policiji je bik naročeho, naj bo mi™*. K*jt) judstva je bilo mnogo ln Če bi »rišfo do izgredov, bi nastsU jrava vojna. Kljub vsem razmeram. M sc skrsjno slabe, pa se še dobe ljudje, ki pravijo, da ni treba *traj-ka. Vsak, ki ve, kako *♦ premo-garjem godi, bo Izjavil obratno (Vsled šlabega zdravja »em se sr»et podal dortov.J jv. Anton Zldanšolf, zastopnik Tttkaj in Um ( uddy, Pa. — V tej okolici HO delavske razmere tako slabe, da si nI mogoče predstavljati. Rov National Mining kompanije sicer obratuje vsak dan, ostali P« so vsi zaprti. V BridgeviUu, Pa. sta dve delavnici, ki obratujeta le polovično. Veliko delavcev je brez dela. Jaz rte delam ie lete in pol, moj sin, ki je star 18 let pa ne dela že od prošlega avgu sta. " ' Kot se sliši so v nekaterih krajih pričeli rove obratovati pod UMWA, a ljudje niso zadovoljni Toda kaj hočejo v tkkih razmerah. Pravijo, da je bolje nekaj kot nič. Predstavniki NttttJ ho-dljo po naselbinah in prirejajo shode, toda ljudje tidf hjlm ve-Uko ns, verjamejo, ker šo.kdmu nlsti. Medtem pa Lew!šov1 rtt-je tudi ne spijo. Mnogo Jth pa ne ve, v katero stran bi šil. H Po mojem mnenju nI NlfU nr napačnem potu, kajti o teg}jp| se že sam prepričal, ker sem o bfckal več njibasvlh shodov.' NMl) Ima zelo deltvne organizatorje ki navdMšuJejo rudarje In njlho ve šene, naj grpdo v piketne vr ste vsi In tudi otroci, da bodo dosegli svoje zahteva in prišli ta ko do končne zmage. Cita) sam Barbišev dopis li Clevelands. Moje mnanje je, da je resnica, kar js on omenil. N lepo, da zaničujejo Slovence in Hrvate, ako Jih. Pred par leti sem dobil Iz domovine penlk, ps je bil pisan ssmo v cirilici. Moj brat, ki šivi v Delnicah, ima sina ki g* Jc dal v oficirsko šolo. ko Je bil dvajset let star. Bil je v Lju bljanl poročnik, p« nI šlo. Izuči se je potem za Inženirja, pa tud nI šlo, menda zato, ker ni bil Srb Potem se Je Izučil za nadgozdsr Ja. Pred par tedni sem prejel od brsta pismo, ki ml piše, o*ebn< teh "mršavih" časih. Prijatelj Luka mi je zaupal, da ima "služ bo" na neki veliki farmi, kjer ty prašiče pssel. Tudi dobro, je de-jsl prijatelj Jože, ako drugega ii, saj so prašičje klobase do ire. — V tej okolici je velika suša. To je seveda slabo, slsbo za poljske pridelke in živino, pa tu di slabo, ako nastane kje pošar (ar se je že pripetilo ln poslopje , ie do tal pogorelo. Končno se 1 s-creno zahvaljujem vsem, ki sc mi bili na obisku naklonjeni. Na skorajšnje svidenje! A. Gor en z. Naši obrtniki Barbarina, O. — Zadnje čase je vladala tukaj silna vročina Rojak John Tidel nara Pa pridno dovaža led, do se hlsdimo z mrz Umi pijačami. Ta posel je priče' pred dvema letoma in trži z ledom tsr lepo uspeva. Kot vešče mu ledarju in delšvcu mu želim obilo uspeha. V naši naselbini imamo tudi dobrega čevljarja, rojaka Fran ka Cič, ki se je izučil te Obrti v Trstu, od kjer je prišel v Bar berton kot mlad mož, kmalu za njim pa je prišla tudi njegova mlada žepa. Sedaj Ima Frank tukaj moderno ln dobroldočo popra vlialnico Čevljev in šestletne ga sina. Oba rojaka, Tidel in Cič sta Krašovca. Mnogo uspeha že lim obema t—Josip Ujčfč. se ln za svoje ovčlec, našo jedno-to pa npj lepo pusti pri miru, ker mu nttv nos ne^gre. Alj ae g. Trunk spominja go-renjsl&ga slučaja, ko je Vodiš-ka Johanca (sv. Johanca) i}a litre in sode telečje krvi prelils — pa vse to s pomočjo cerkvenih pbmagačev, ki so od Johan < Inega krvsvenja imeli dobiček ? Koliko siromakov je ogoljufal? za težko prislužene novce. O-sebno so mi nekatere osebe zna ne, ki so jo hodile gledat in ji plačevale v upanju, da jim izprosi lep prostorček v nebesih. O-na pa je lepo "švicala" telečjo kri, o kateri so ondotni cerkveni predstavniki trdili da je kri iz pe-rih ran Zveličarja! • To je bil bunk prve vrste. In takih bunkov se naš junak Trunk »e vedno drži! Naj še menim, da je Johanco šati. Smo vsi suhi in brez sredstev, izvzemši kapitalistov. Ti so pobrali iz prometa denar in ga shranili v svoje nenasitne zaloge. Frank Kochevar. i JULIJA. Ustnica uredništva Springfield, IU. — Na pisma brez podpis^ in naslova se moremo ozirati. Trunk in Vodltka Johunca Hibbing Mlnn. — Prošlo spo-mlad sem omenil v ProsvetI par stvari, ob katere se je Trunkov Jurij spodtaknil v "A. S." šek dne 19. junija. Precej dolgo vzame g. Trunka, predno pride k sapi, da odgovori. Kar sem jaz pl-sglrje bila vse resi ako bi bil o menil več podobnih stvari, k) s* sicer resničnč, bi me on imeno val za lažnjivca, tako pa ml j( dal častni nsslov rdečk ar ja. izdal izvošček, ki je prišel v neke ljubljansko klavnico po telečje kri za Johanco, da bo ob določenih presledkih spet lahko "švi-caJa . In ljudje so se s tisto smrdljivo, staro telečjo krvjo mazali! Bo£ jim grehe odpusti, bi rekel ongavl Jurij. Biznes s telečjo krvjo bi bil še vedno dober, ako bi oblasti ne stopile vmes in postavile Johanco za omrežje.^ Tesarjev Sin je baje rekel. "Oči, odpusti jim, saj ne vede kaj delajo/'—Frank Pipan. Poročilo o stavki VVest Frankfort, III. - Tukaj Anj* rudarska stavka se nadaljuje jp Izgleda, da ne bo še tako hitro končana, ker korapani-ja je pnijske odposlance ignori-rala. To se pravi, da ni hotela razpravljati z njimi o končanju stavke. Orient rova št. 1 in št. 2 sta na stavki, naročila za ta dva pre-mogorova pa vršijo druge družbe, in sicer Peabody št. 19, Old Ben št. 8 in 14, Buckner in št. ir> Perphlng. Treba bo poklicati še te na stavko, ako ne bo zadostovalo vse. Upajmo, da bo. Beltavillska konvencija je u-krenlla, vse potrebno, ker na John Walkerja nI čakati. Tukaj je govoril v pondeljek drie 8. julija distciktnr podpreds. ?6x Hu-ghes, pred skupino talco zvanlh stoprocentnežev'. Nekdo od sku p i ne jp vpsašal navzočega: "Od Preoaj ga skrbi datum sv. ^u k^e si pa ti "hunkije" privlekel?" rlja. Polomil ga je, ko je zaplsgl ds je sv. Jurij na B8. aprila, sedaj pa na vš kako bi se izkopal Iz te blamsže< Dalje nekaj brblja o življenju sv. Jurijs. Njegovo argumentiranje Je otročarije. Clm bolj se Izgovarja o potovanju čez Karavanke in o Goriškem in c spremembi dneva, tembolj otročjega se kaže. Lahko je bilo "delati" svetni k# ln svetnice pred več sto leti nI p^ več dsnes. To naj si sa pomni g. Trunk. Jaz sem le preprost delavec. S cerkvijo nimam nobenega opravka že prošlih 80 let, ker ne vidim, da bi ml mogla kaj pomagati v kateremkoli osiru. Cerkev je mašilo sa tiste ki ne vldlio bunkarlje, ki jo prodajajo v njej. Izkušnje imam kot delavOe. Rad čitam. V drušlnl nar Je bilo 7 otrok. Izmed teh Je bila ena aestra, ki je sedaj nuna. O-na same moli, ker sama tako hoče. Meni pa U molitev nič ne od teše. Vseeno Je. če moli aU pre klinja; eno kot drugo J« br-zmi Solno brbljanje; molijv ljudje ir strahu bošjega. preklinjajo pe ljudja, ki so neotesani in pa tisti, ki ne nosijo v srcu nlkakš-nega strahu. Torej so zadnji vse kakor bolj pogumni. ** Trunkov Jurij se tudi selo sani ms sa SNR) in njena pravila ter načela. Zapomni al naj, da I-ma naša jednota dovolj smošnih ljudi, ki vedno skitijo, da napreduje. Trunk pa naj skrbi sa Sli amo jih poslušat samo i? radovednosti, dis kaj bodo nare dili. To je bila skupina od Orient lokala št. 80«; Njih vodja, Por-ter, je pobiral podpise. Rekel je, kadar bo dovolj podpisov, da bo začel premogorov št. 1 (C. W. F Coal Co.) obratovati. Pred to skupino je govoril tudi podpredsednik 12. dlntrlkta. Povedal itak ni nič, samo molil in prosil je, da potrebuje J. Walker denar, da čez kratkih 9 mesecev se bb začela konvencija v Springfieldu Sele čez 9 mesecev bi se Wal ker zbudil! Mislim, da bo to dele opravft Kdo drugi brez njega- Naš lokal št. 4173 daje tako zvanlm potrebnim mod potrebnimi "b<*n order" ali podporo. To je dobro1 so pa med njimi taki, ki so delali stalno in služili $10.07 na dan ir za tisto podpdro si tudi naročijo gazolina ln olja za svoje avte. Vam rečem, da unijska blagajna bo kanalu suha in stavka na ta način tudi ne izvojevana. P&''Vsak luksus naj se opusti. Za-lodec tudi ni treba, da billU vedno poln % stavki; kdor nima zadostujs vods ln koruzni žgsn d. Ako nimaš čevljev, prereži na dvoje star klobuk, deni ga na vsako nogo pol ln poveši s vrvjo, pa imaš čevlje. Ako pa nI klobuka. pa bos hodi. saj Je itak prevroče hoditi v čevljih. Ce bo vsak to renwduro rabil, bo stavka prej IsvojeVana, ker sedaj so čssi ts-kl. ds na miloščine se ni / um ne Sn*f«otok ai novi roman Lidija Sejfulina: VIRINEJA V Rokavskem zajivu (med Anglijo in Francijo) nedaleč od francoskega vojnega pristanišča Chareboprga leži otok Sark. Nekateri pravijo temu otoku tud; Serk. O tem otoku pravijo, da je najsrečnejši otok na svetu. Na tem otoku ne poznajo davkov ln tudi ne vojaške dolžnosti Parlament na tem otoku se sestane samo enkrat na leto. Avto-mobili so tam prepovedani. Vreme in podnebje pa je tam vedno spomladansko lepo. Kljub vsem tem prednostim pa se ljudje ne prišel ju jejo na ta otok, mogoče zato ne, ker je premajhen: dolg je namreč samo 6 kilometrov, širok ps poldrug kilometer. Otok obdajajo od morske strani silne pečine. Zato so se nekdaj naselili na otoku morski roparji ker je otok baš zaradi pečin sil no težko dostopen. Morske ropar je so kasneje pregnali* z otoka prebivalci lz bližnje francoske Normandije in njihovi potomci žive na tem otoku še danes. Prebivalcev pa šteje otok celih 506 224 moških in 262 žensk. Prebivalci so slino starokopit ni in se na vso moč branijo vsa ke novotarije. Vseh zadnjih 60C let niso imeli na tem otoku no bene prekucije, njihova ustava pa je vzor fevdalnega sistema Poglavar otoka priznava sicei angleškega kralja za svojega vr hovnega gospodarja, toda doma je on neomejen gospodar, kateremu se brezpogojno pokori vse prebivalstvo. Otok si je znal o-hraniti od 13. stoletja dalje vso neodvisnost in ravno tako tud' svoj stari jezik: kdor se hoče : otočanl' pogovarjati, mora zjiat staro^normandUski" jeziki' glavar otoka ka" osebnost obdeluje svojo | gl otočani: Edina posebnk pravi jpa-, ki jo ima, je, di^ sme'lovit* ri|3e, y vseh yod^h, kj®1* Vlado pa prevzame lahko tudi ženska baš *edaj je ženska poglavar otoka, ki je to čast podedovala po svojem očetu. Otok je en aam velik in skrbno obdelan vrt. Vseh kmetij je okoli 50; te kmetije se pa ne smejo povečavati in tudi nobenega kosa zemlje ne sme nihče prodati — Na vsakem posestvu je lepa normandljska kmečka hiša, 7 vsemi potrebnimi gospodarskim < poslopji vred. Gospodarji so ob enem tudi člani domačega parla menta, ki zboruje, kakor rečeno enkrat na, letp ln sicer v ljudski šoli. Tu pak vsak mirno pove svoje mnenje o vsaki stvsri. Ce pa se gospodarji ne morejo glcd< kakšne stvari zediniti, preložc sejo za pol ali pa na prihodnje leto. /j - Prebivalci plačujejo samo uči telje in pogrebce; to znese za vsakega gospodarj^jo 80 fran kov na lato. Ceate si popravljajo sami; delajo obvezno po 7 dni na leto. ' Dohodke pa dobiva otok qd ca. rine, od taks na veselice in od takse na pse. Imsjo pa tudi svojo narodno gardo, ki je seveda samo za parado; oborožena je r prastarimi puAkami in topovi. V verskem ozlru so silno strpni, čeprav pripadajo trem prote-stantovskim sektam. lieto 1914 — začetek svetovne vojne — prebivalcev tega otoka nI niti najmanj vznemiril. Mobilizacija nI bilo ln vsi so ostali lepo doma. Sodnika, ki razsoja njihove dokaj' redke spore, si pa isberejc sami izmed sebe. On sodi, ksdar se mu zazdi, to je, kadar Ima nač čas in veselje zs ts posel Kazni so pa samo denarn?; Jet-■ nlšniee aH celo smrtne kazni ps ne poznajo^ mo- V torek začnemo priohtevaU v ukn dn. kn roman runkr pi»ateijiee Sejfulin«- -Virine js.M ki gm j« m nai tint prevedel Mile *lo„< jr Ce povemo, da je pisateljica napisala roman "Virineja" leta 1925, potem je s tem ze skord jasno rečeno, da ta roman ni vojni roman, da ni iz tiste lavine vojne literature, ki nas zasiplje zadnja leta, pa čeprav je njegovi vsebina vzeta tudi iz vojnega časa. Toda v,j. na, ruaka revolucija, državljanske vojn. -vse to je samo ozadje za roman ruske kmetice Virineje, vse to samo spremlja in preraja Vi. rinejo, zdravo, krvi polno rusko kmetico nekje v zapuščeni guberniji, kjer je daleč do boj^ j„ carja, a blizu do občinskega pisarja in dežel-nega policijskega načelnika, ki hodi pretepat kmete bi sprejemat od njih potem darila, blizu do cerkve onstran reke, ki ne hodijo kmetje vanjo, ker jim je še vse bliže zemlja, prgi&e svoje zemlje, ki jo obdelujejo zase, in ogromne I ravni veleposestniške zemlje, na katerih rajo ^elati kot tlačani za druge, Njihova zemlja in trpljenje na njej, to jim je blizu. Obdelovati polja in iti v potrebi v vojsko na nož za carja — to je dolžnost teh od boga in carja zavrženih kmetov, ki pa so v svoji notranjosti ohranili še pristen naravni čut za pravičnost in pravične odnose med ljudmi. Ce je bil že kmet izkoriščan do krvi pod carskim bičem, tem bolj je bila še zatirana, njegova žena, kmetiča. In ena teh najbednejših je Virineja. In poleg vsega je zdrava, lepa in mlada — ter zapuščena na vsem svetu. Služila je v mestu za služkinjo, pa se ji je preprosti kmetici zastu-dila mestna gospoda, ki je lazila zanjo, ter »e je rajši oklenila jetičnega kmeta Vasjke, kar tako na slepo. A potem je ponižana začela življenje razuzdanke, poštene razuzdanke, iz samega obupa ii; samote se je sama & globlje vrgla v tolmun. V njej pa je nepokvarjena vest in pošteno merilo za svet. In ko je po voj. ni vstal tudi ruski kmet, je vstala tudi Virineja ter postala vestna pomočnica puntarja Pavla Suzlova. Njemu rodi tudi otroka, prvo svojo srečo na tem svetu, a oče otroka se bije v državljanski vojni, Virineju mu pomaga in prevzame vsa tista majhna dela neznanih agitatorjev. V sreči ob svojem otroku in sredi puntarskega delovanja pa jo doleti smrt. Koza-fcka antirevolucijonarna patrulja jo je napadla in v borbi ž njo pade na stopnicah pred svojo kočo in udari z glavo ob železo, la, koče se o-glasi jok njenega dojenčka, Virinejine oči ae zaiskrijo in ugasnejo. Z nasmehom ob otroko-vlem joku umre. io je rom^n zasuznjene Kmetice, ^oman o tistem majhnem, nikomur znanem Človeku, ki r pri vsakem velikem gibanju polaga vogelne ■ kamne nove zgradbe. lj Pisan pa roman ni hujskajoče, ni pisan a kako zagrizenostjo. Roman je umetnina, ker Imela As*rika pet rešitev — CMtpOda. ali veste, ds sedi | med vami mofc ki je čudežno u- M »mi* pri potopu n* mik s *Co- lember — Beti no! Kako se je pa to zgodilot — Zelo enostavno, parni k sem zamudil. je pisan tako preprosto, brez olepšavanja in pripomb. Styari same govorijo svoj razločni govor, v delu ni nobenega narejenega, kričavega patosa, vse je stvarno in globoko. Pisateljica Lidija Sejfulina je še mlada. Dva in trideset let ima, rojena je 1899 v orenbur&ki guberniji in se je pojavila skupno z mlado rusko literarno generacijo (Polnjak, Leonov, Li-dln, Romanov, Ivanov, Babel, Fedin, Neverov, Katajev). Leta 1928 je kot štiri in dvajsetletna izdala roman "Gnoj," dve leti kasneje ps svo> najbolj znani roman "Virineja," ki ga začnemo prihodnje dni priobčevatl v našem listu. Obenem je to tudi prvi slovenski prevod Sejfullne. Vsa, tudi meščanska kritika jo priznava kot (zborno risarko psihologije novega revolucijskega človeka in še posebej žensk. Visoko jo cenijo tudi boljševiški krogi, čeprav ni čiknlca komunistične stranke. Ona je samo pisateljica. Opozarjamo vse naše čitateljjB na ta roman, ki ga bodo vaekakor Čitali z užitkom. Seznanil vas bo z ruskim kmečkim življenjem ln pun-tom In seznanil Vas bo z eno najboljših ruskih pisateljic. ' 1 , " ^M. K. ^ Japonska babjevernost Od kar je razsajal lani v novembru okrog polotoka Izu «ia Japonskem veliki potres, ki je uničil toliko cvetočih mestec in vasi ter zahteval 300 človeških žrtev, so prebivalci, tega polotoka Še ponovno protestirali pri vladi proti gradnji novega železniškega predora med zdraviliškim mestom Atami ln mestom Mišimo. Po njihovem mr.enju je namreč ta predor povzročil novem-berskl potres in številne poznejše potresne sunke, ki so zakrivili ie mnogo škode. Vlada je morala poslati celo znanstveno komisijo, da je ugotovila z opazovanji na licu mesta, da predor nikakor ne more biti v zvezi s potresi. Toda prebivalstvo pravi, da draži prodiranje ljudi v zemeljsko globina podzemeljske bogove in proti takšnim \erskim argumentom so znanstvene ugotovitve pač zaman. SIcer pa imajo Japonci z gradnjo tega predora. ki bo dolg g km in ki bo skrajšal lelezni-ško svežo med Tokljem in Osako. še vse drugačne težave. Pričeli so ga graditi z dveh strs-ni fte 1. 1918. pe delo strašno počasi napreduje radi silovitih podsem^jskih vodnih tokov. Id jih morajo krotiti z velikimi betonskimi jesi ie z zamudnim odvajanjem. So dnevi, ko napreduje gradnja komaj za pol metra in še vedno Je treba prebiti h« K) m debelo gmoto. Zr dosedanji stroški pa znašajo mnogo milijonov dolsr-jev la bodo *r ogromno narastli. Veg ti iz Jugoslavije 1MKE IZlMtEMBMBE V VLADI »in^v od*t«vtyeolh inj- nj>v«nl MM noyi. — Fl ični minister poet«! Mdem- poslanik. - J«rej Deme vit, minister trgovine, od »pil, ker nI soglsšal z tepce mhami v resorih Ljubljene. 20. junija 1991. !asu, ko se kralj mudi v ulji ter potuje po Ljki. »e Jeogradu itvršila velika it->mba v vladi. Uradno poro-ravi: nlgter brez portfelja dr. iCo-Cumanudi je bil imenovan Inistrs sa trgovino in indu- aister ta poljedelstvo dr. to Slbenik je bil imenovan nistra za šume in rude; ni«ter za šume in rube inž n Seraec je bil imenovan sa itra javnih del; iančni minister dr. Stanko [juga je bil Imenovan za ml-a brat portfelja; nister socialne politike dr. la Preka za ministra brsr mt*> nistar brez portfelja dr. Mi* eudofer je bil Imenovan ta jurlč je ^il imenovan za finega ministra; Iv. prof. v Zagrebu dr. Mar-ostrenčlč pa za ministra eo-e politike in narodnega zdra- izpremembe — tako pou-i uradno porodilo —- so bile trne v popolnem soglasju ,-lutle, 4a bi Se late Slo od ielo za dvig gospodarstva ični minister dr. Sverljuga vodil pogajanja za franco-K)sojilo, je bO torej odatav-Na njegovo mesto je prišel losedanji poslanik v Londo- 1? :i ;:T, I tej izpremembi pa je minila trgovino ln industrijo Ju-fremetrovič položil demlsijo le ni strinjal s temi izpre-bami v vladi. Njegovo de-p so sprejeli na znanje ter Ibenem odlikovali z re4om Ejordjeve ✓ zvezde III. stop-skor odlikujejo vse minl-ki jihjdaj odstavljajo. rzrokih ln nagibih teh itpre-b seveda pe poročajo nič. Ično življenje nI javno, ra-ra se sporočajo javnosti sa- pjstva brez komentsrjev. 1 sn Kellerjeva pride v Ju-jo. — Tudi v Evropi ja do-obro znrfna ameriška pita-t Helen Kellerjeva, znana no po tem, da je gluha In in se je vendarle doborils ves* svetovno znsne pisat*-Helen Keller je bila roje-, junija 1880. Kot otrok lela In Izgubila sluh in vid lom in pomočjo najboljših teljev in metod se je nau-ovoriti in pfsatl. Dovršila i študije na univerzi. Do-je ne samo sloves pisatelji-rveč tudi velike pedegogi-znsnstvenlce, ki dele mno-skrb slepcev ln gluhih. Le-je vršil v New Yorku m pedagogov za slepe*, ns m se je zastopnik naše dr-anil s Kcllerjevo. Ta je «a misli letos oblskstl E-ter obiskati Francijo. Ns je obljubila priti tudi v ivijo. Zdaj je že gotovo > 28. jun. v Beograd, na-obiskala še Zagreb in no. V vseh treh mestih univerzah predsvsls o nju slepcev. Vsekakor jo iovsod pozdrsvili z ves* priznanjem. )ežrt*v M are. — Kot dru tonil v Muri vojak-kaplai Bojanovi*, doma Iz ▼H* otoku Hvar. Njegovo tru potegnili na suho pri vasi oblina Cven. Pokopali so utomeru. Tretjo žrtev p* sla Mura 1«. jun. Um> let stari Alojzij Fras, vari mlinarju Petru Gjrorks-itverrih pri Gornji Rad-je namenil domov v Ivan-bi šel naslednjega dr.e na nabor. Toda poprej s* j* okopati. del j* k Mari la »okopat v njej. A valovi IspuatiM lo so ga odnesli To Je tretja žrtev Mure v J—JsvUl.) . OhatreMl ga je. — V Spod njih Laknicah pri Mokronogu je bila družina posestnika Krnca na polju pri delu. N* polju je materi in sestram pomagat tudi 17-letni sin Jane? Krneč. Krog devetih zvečer so se vračali domov. Janes je nosil košare s plevelom ter je hitel naprej. Ko je pTiiel do meje posestnika Urhs Srebotnjaka, s* j* hotel na nekem štoru odpoditi. Teda se je Srebrnjak oglasil in zaklicsl, kdc jer Janez se je oglasil. Tedaj pa je že počil strel is lovske puške ln Janez je obležal ves krvi. Prepeljali so ga v bolnica Zadet je bil od šiber v desno pazduho, nadlahtnico in desni kolk ter j« dobil v svoje telo krog 20 Šiber Od bolečin mu je desni del teless ohromel, a je upati, da bo okreva popolnoma. Deklica pod vlakom. — Na že-lezniški progi Maribor-Prevaljt se je pripetila v ponedeljek smrt-ns nesreča. V bližini Marenberga je vlak povozil triletno hčerko A malijo Žagarja Alojza Smolarja ki je zaposlen psi Žagi Jožeta Kača v Janževskem vrhu. Otrpci Smolarjevi so se igrali qb progi Ko je prlvosil opoldan »ki osebni vlak, je trjletpa AmaUja stekla na progo. Strojevodja ni moge več ustaviti lqkomptive, tako da je lokomotiva udarila deklico v desno stran čels, da ji je počil« lobanja ter je bila pri priči' mrtva. Lokomotiva je vlekla trupel-ce še kakih deset metrov. Nesreča, ki jo je zakrivila neprevid-nost, puščati otroke same ob železniški progi. Mataaanov Korl v Novem mestu, baje zelo znana oseba v Novem mestu in okolici, se je te dni ppnesrečil. Mož ima svoj doyp na Malem Slatniku, a hodi čez dan po Novem mestu, domov pa hodi samo spat. Znan je po tem, d« silno rad popravlja ln "satavša" ure. Z dletom, kleščami in kladivom opravlja svojo u^arsjto o-brt. Pred dnevi je prejel od nekoga v poprsvilo uro, ki ji je manjkalo eno kolesce. Matasanov Korl je gruntal, kje bi f>$>ll kolesce, pa se je spomnil stare pa-trone. S kladivom In kleščami se je spravil na ijatrono ter začel sekati i* nje kolesce. Ko p»Je hotel odbiti kapico psArone, je patrona eksplodirala, ranila Mat-sana v roko. da je ves okrvavljen ne roki p«del na tla. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico. Bane na roki.se bodo kmalu posdra-vile in možiček bo spet lahko popravljal, ocenjeval ln menjaval ure po Novem mestu, h Zagrebški procaa poteka te dni kar na skrivaj. Odvetniki govori-jo in branijo obtožence. Njihovih govorov časopisje ne priobčuje-Jo, ker je najbrž tako naročeno. Tudi imfen odvetnikov ne omenj*-jo. Do sobots bodd vsi odvetniki zaključili svoj* govore, tako, da upajo proces sekUučltl v soboto, ^akar bo drugi teden razglašene obsodba. Samomor pri Celju. — 37-let-nl majhni posestnik in delavec v clnksrni Anton Jezemlk v Lok-rdvcu je bft že delj čas« živčno, bolan. Govoril js že večkrst, ds si bo nekaj storil. V soboto Je rss ušel od doma v samih spodnjih hlačah in srajcL Iskali so ga, pa ga niso našli, dele Čez nekaj dni ao ga našli obešen% ga na smreki v gosdu nad Ix> krovcem. Zapušča teno In štM nepreskrbljene otroke. Skuoina ix»l inkih novka*rj*v Jk\ je prepotovala te dni Jugoslavijo, je dospela včeraj dopoldne v Ljubljano, kjer so Jo prisrčne pozdravili ljubljanski novlnsrjl kakor tudi zastopniki oblsstl mests, raznih organizacij Itd novinarji so si potem v avtomo bilu Ogledali Ljubljano, opoldni Jim je mestni župan priredil banket, nakar so se odpeljsll s avtobusom na Bled. Ogledali si bode Gorenjsko, nakar ht danes od po-tujejo preko Jesenic nazaj ns Poljsko. — Ce» nekaj dni pa dospejo pevci zbora MEchoM Iz Var-šava, ki priredijo v Ljubljen koncert Draga JoatlflkarlJa m vašaNh v Beogradu. — Pred vojnim eo- dfb^em je bil nedavno obsojen u radnlk is vojaaga ministrstva SvatomII Novakovič na smrt. ker je isdaiai vojaške tajnosti nek sosedni sovratnl drže vi proti nagradam. Radi šplonstva j« bil u radnik aretiran, na rafprsvi j« dejanja ter še fsjevfl, ds je delal to le radi denarja, radi MMIf nakar j* bil obsojan na smrt Sritikn v pokoju, stara 70 let. — Na Run-ču pri Ormošu je 10. jun. umrla 56-Ietna Ivanka V*rtotov», po-s«stnica in iena n«du<5|Ulja v po-koju. — V Radovljici je umrla ga. Lucija GolmaJerjeva. — V Ix>krovcu pri Celju si J« vzel življenje 37-letni posestnik Anton Jezernik. Obesil se je na amrekc v gosdu. ftele čez tri dni so ga našli. - V Ljubljani je umrle Marija Favai, mati profesorjs Favaia. — V ljubljanskih bolnicah so umrli: Marija Bogočln 44 let stars, posestnlkovs Žens iz Mrtvic pri Cerkljah v krškem o* kreju: Franc Podlipnlk, 56 let star, posestnik In kroječ v krškem okraju; Franc Podlipnlk 5| let star, poseetnik in kroj*« iz Ljubljen«; Katarina Lemut 7ft4*t stara la Uubljan«; Pave) Demšar, 27 lat star, kolsr is Predmosta pri Poljanah; Miha Teran, 37 let star, čevljar, Kri-že-Krsnj; Simon Papež, 28 let star ls Zvlrč pri tožemberkni Terezije Koib iz Ljubljene; Ivan Skopec, 87 Ut star delavec It Brezj* pri Dobravi; Vllftor Ptl-čar, 41 l*t star Is LopoU pri Pregrada, Krti i* kara li Ma-Ui\m V ^rnmmmmmmm 4 Nova koak urana* sa žiineadnt kraje. — Isvratno krmila sa živino s Bombaž je raatlina, ki nam deje prejo sa nsjrazličnejše tkanine, od srajce do nogsvlo. Bom-batevino potrebujejo isdelovaki mila, na borzah pa je cena bombaža vladsrjca ogfomnega kapi* tals. Vae, Ifer je ne tej rastlini ae da porabiti in v najnovejšem Času celo najslsbšl odpadki fn o-sUnki. Koliko p* je teh odpad-kov in ostankovs si pa Ishkc predstavljamo, če vemo, da sna* ša letna produkcije bombaža nad 60 milijonov meterskih centov V deželah, kjer pridelu jejo bombaž, so Že dolgo študirali, kske bi porabili tudi ogromne količine odpadkov, pa niso našli nič pravega, neljaj odpadkov je pač pojedla živin«, ampak velfk de so morali vseeno še "uničiti, konji, krave! preftlči In kokoši, k' so se sicer silno zredili, krev« sc dajale ml*ka nič koliko, praši čev je bil* sama mast, smpab vend«r . . . vA te stvari j* opazoval žf pred 80 let| skromen trgovsk potnik G«toer Scjimltt it Rade ns. Ts mož je prodajal umetns krmila za umetni gnoj. Ta mo* si je refeei; kar je dobro in koristno za živšll, more biti dobre v prečiščeni j^liki tudi ta ljudi Nekega dne pa je celo slišal, da izdelujejo neko krepčilo za doje-če matere iz bombaitveg« semena, Od tata^t naprej mož n! imel več mirp; odkoderkoii Ji prišel s potov«nj« domov, sa Je zaprl v svojo sobo in študirsl . . Študiral pa je moi tudi zaradi sa megli aebe; bil je namreč že od mladosti bolan ln je iskal lek* svoji bolezni v primerni hr«n| Po dolgih poskusih ae mu je končno posrečilo l 1905 prldpbiv« tI'U bombaževega semena nske moko. ki ima v sebl.v*Č kot polovico beljakovine. Za ta svoj I-zum k dobil pa razstavi v Bru«' siju tudi tjeto kolajno. K^kor p* se na tem svetu Ao navadno do gnJa, se znanatveniK ta itnajd-bo ubogega trgovskega potnlks niso'UP brigali. Samo v svojem oŠ jam domačem okolišu se mu je posrečilo ljudi seznaniti t mo ko in a pecivom it bombaša. Pecivo i« bombaževe moke mu je podal domači feek, on pa je te p*-dvo jemal s seboj ga dajal ljudem pokušati i£l||J — čim Je kdo použil dva ali tri hlsbč. ke, se je počutil kar piprojensgs In silno okrepčanegs! Poselm. vfden ps Je bil učinek bombaževe moke ns živalih. Zgarani konji, ki so bili šs zreli za klobeei-ce, ao s* zredili kakor težki princ, gkvci, če so le 14 dni uživali no-vo hrano. Seveda, pred letom 1911, ko Je bilo povsod vseg« dovolj, se sn novo moko ni nihče zmenil. Neto je prišla še vojska, t vojsk« vred pa inflacija, ki je tudi Ga-Šperju Schmlttu požrla vse prihranke. Mož se je vrhiitege Še ptetaral ln popolnoma oslebel. Nekega dne pa Je ddbft Gašper Sehmltt v svoje roke neko rst-pravo o "vitaminih". Tem je bra* tudi nekaj o "bio-kemljl" In < "surovi hrani". Pri ;t*m branju H Je topet domislil na svojo iz-najdbo. Zsčei J* zopet peči svoje podvo, svojo itnsjdl>o ns Je pri Jevll pri vseh patentnih uradih na svetu. Patentov Je dobil res dovolj it vseh držav. Toda kaj pomagajo' patenti, če ni denarja? Mož bi bi bil priskočil na pomoč njegov mladi in podjetni sin. Mlsdl Sehmltt se je napotil kopico očetovih patentov v E gipt naravnost Jc tamožnjemu "kralju bombaža'; Konstantinu Chosemiju v Ateksandrtjo. Ta jc dal stvar preisksti in poakuait v porabo bombaževe moke kot sredstvo sa pecivo, sa kavo, aa kakao itd. Vsi poskusi so se sijajno obnesli in Chosami je rse kupil pravloo do izrabe patentov sa Sudan, Egipt ln sa Bslksn t« pol milijona funtoy šterlingov (1 funt je pet dolarjev). V Aleksandrlji že stoji tvorbi ca opremljena t najnovejiimi stroji is Nemčije. Uspehi so kra sni.. Ti uspehi pa so napotili tu dj grškega konsula v VViesbade-nu v Nemčiji g. Calondisc*, ki I me y Nemčiji velike industrije da je kupil patente za Nemčijo Holftpdsko in Švico. Ni dvorne, da bodo Itdelki ir bombaževe moke kmslu pri Ali tu di k nsm. * RADIO SKLEPA IN RAZDIRA ZAKONE Nedavno so prenagli v Ne* Yorku prvo porodno ceremonijo pp televiziji. Ženin In neveate sta sedela v luči žarometov, do-čim je duhovnik govoril obrtnlne beseda- Gostje so lahko od daleč opazovali obred in poslušali vse. kar se je govorilo, slišali so, kako j<' nevesta od veeelja jokali drugI ps pripov^ujejo, ds so vl-doli, kako so ae ženinov! prijate* lji med ceremonijo od — Akodo« željnosti režali. s Kakor poroča francoska rsvl-ja "L' Antene", so kratki valovi priiiomogll dvema mladcema do zakonske tvsae. ki so ji njiju «tarši spočetka nasprotovali, Zaljubljenca sta segla po sredstvu ki ga nI š* njlhč* rabU. Oanova* la sta si dve postaji-s kratkimi valovi ln s pomočjo mednarod nlh makov sta določala sestsnke Vae hI šlo Uko naprej, da ni dekletov oče, ki je tehnično iivel-ban mož, ujel nekoliko teh sna-kov ln Jih ratrešll. Slo Je m nov sestanek. Mož Je Jmci dpvoli JN-lma morja in bistroumnosti, da sv jt hih!aj vdal načrtom itnajdljlvege par«, a V Pragi pa ae je dal neki |no žaksr nasprotno ločiti, ker Je bi I« njegova žen« t«ko nora t« ra ftStsfrtirtri Frank A. Lukanelchi ZA NAŠE FARMARJE ; (NsOslJavanJ«) Zajčja ali kunčja reja Ker vidim is dopisov, da «e rojaki zelo saitfmajp za zajdjo (kunčjo) rejo, posebno v neka terih državah, zato bom o tem Že malo pisal. Prej si sem pisma od rojakov, ki se zanimajo u to rejo, ls rasnih držav. Nisem al mislil, da se v drmgih krajih rojaki &e bolj zanimajo kakor| sapadnl ^ennl, sa U prekoriatni posel, ki je dobrobit dslavstva. Dobil sem tudi rasne informacije od dttavnih uradov, kar bom tudi p^tneje poročal. Drte. va se posebno strinj« s našimi Idejami In nam bo šla na roke v vseh osirih. Eksperimentna postaja U Fontane, CaUt, je tudi svetoval«, kje naj si nabavi-mo plemenske šivali itd. Ker države Illinois, P*nn«. in Ohio najbolj sanimajo ln so prve, naj bi uetanovlll okrog PitUburgha. bližini, kjer Je največ naših naseljenoev, prvo centralo, ki naj bi ee imenovala "8tovenl«n National Rabbit Aaaodatlon.M Pod to centralo bi lahko *eed«ir države P*nna„ N*w York, Ohio, Indiana, W. Va„ Itd. Tako, da bi a* enkrat pričelo delom, potem bi pa pričeli or-ganialratl lokalno, potnm naše aadruge, V vae t* kraje bi mi ahko pošiljali 1* boljšo ln čistokrvno pl*mensko živino, vsaj ta prlčetek. Tuk«J imamo tudi še več smošnlh In energičnih ljudi, li se precej zanimajo ta to rajo. l>oaobnim tanlmanjem ml Je še (feMoml svetoval naš gt. odbor-nik John TrfialJ, n«j kaj pišem o kunčjsrajt. MlaUm, d« ae v Johnstownu, P«., aanim«tn tudi gostilni in s«m posprsvljstl sta novanje V ne i>rlgov«rJ«nJe Žen' je bilo bob ob steno. Končno ef je naveličal In vlolll tožbo ta lo-čltev. Sodišče Je prltqtlo upravi čpnost njegovih ratlogov. Nazadovanje člk«šklh bank Chiwp. — Poročil« bančnih institucij, ki so bil« te dni ob-jevljen«, izk«ayjctjo zniš«nje vlog «« 9m,OQO.OOO od 26, rnar-ca do 80. Junija, Dalje poročilo kaše, da je v tem čaeu v Chfce-gu in okolici 46 b«nk t«prlo vrata, sedem drugih, kateri« j« grozil propad, pa se Je tdrušOo. K(»Heian4 baaka, ki Je imel« t« 91,000,000 vlog, je uprl« vr«t« en d«n pred obj«vo ' porodila. Pregled poročil vseh 141 bsnk pokasuje, da Je samo šeet bank imelo v*č vlog ob komu junije kol v marcu, vse ostale p« Jo nesadovanje. • ZA HMKH Kekof VI im«te papigo In go-loba pismonošo skup«J v kletki?" "D«, hočem poakusiti s križu njsm, v*st* — rad bi lm*l golo b«. ki bi tudi govoril." mm VkirlekMn Potlboj, gl, odbornika 8NW, ki bi lahko poaglU-rala okrog Johnstownw, ki je V naši bližini. Dalje je v*č tmoš-nlh oseb tudi v Ohiu, Indianl, llUnoisu in W. VlrglniJI, d« bi malo poagltlrall Mi to organlt«-Cijo. • i M i'« . Beveda, v prvi vrsti si mor«* ratl le take oseb«, ki so aauptjive ln da Jih narod dobro potna. Tukaj 'Vt>ltMiU, Imamo tu* dl gl. odbornik« StnrekšrJs, ki >1 nam v tem otiru pomagal. Dalj s Imamo nohiu dobrotna-nega rojaka John Rebola In ftno-Ja. Vse te oeebe mnogo potujejo in dobro potoejo nsš nerod In r«Muure, tatu bi nam mogoče tudi pri tej orgaaitacljl malo pomagaU. Utotako bi mogoče Stodi tttdi dMtod V Ohiu in llUnoisu. U. B. Rabbit Ejcpsriment po* staj« v Ca I iforni j i Je svetovala, naj se obrnem ss natančnejše informacije na "The American WMMfm*htu>t\, Inc.", 7-km Norm s I avenue, Chleafo, HI. Od tam so mi svetovsll, n«j se obrnem glede ptomenskUl ilvall n« A. M. Htumps, 90) N. Jeffereon st,, New Čast le, P«. Potrdili so ml tudi, d« eo Chlnchills zajci it-redne vrst* t« meso In koAuhovl Naftalin. Praerija. k jer ee Je stotine delgvctv akrcslo «1 UHm se Je parali potopil le 170 IzMalkov j* Isgabil* žKljsaJ*. n« In hitif r«st*Jo, Obrnil ssm se tud v newyorŠko drtavo t« pojasn lit % Dalj« eo ml svetov«li poleg "Chlnchil)«" tajcev še dve drugi posebno dobri vrsti, kakor "N*W Ze«l«nd Whlte" in "Fle-mish," kateri vrsti sem Jitp Imenoval, d« bi t njimi pričeli rejo. Torej n«J bi t vsemi, šli p« I« e "ČlnČIla^ pričeli rajo. Omenjani dve vrati so veliko tešje živeli nego "šinčil«." Imejo p« manj vrsdno kožuhovlno. Skrbeti bi morali, d« bi vsi n«š| rejci do-bHI le povsem nsjboljšs in člato-krvne živali. Naši d, IničarJI naj M v prvi vrsti bili deležni takih živali in pod nižjo ceno nego drugi nedelii|č«rji In nečl«n(. Delnice n«J 0lj'ile po «6. Nobeden na bi smel kupiti veš dal-nlc n*go 10. Ves delnlee naj bi m obrestovale, kakor bi že sklfr nlll na seji po 6 do 10^, Pra-ostan*k na j bi ss pe n s lagal v I živino ln Uke bi se širil« trgovin«. Trgovali naj bi os diraktno I s produeentom s krmo in drugimi potrabščinanK. Isto W bilo dobro 4« bi kupovali š* poleg bunč)* tudi krmo s« kokoši Ud. Prosim vas še *nkrat, kdor s* strinj« a menoj, de ml odpiše m) de «0, julij«, d« potem *kH- »no konfer« rw <|' in si l*VO«mo uradnike po okrožjih In pripre-v.mo prosi or, s ko st stver ras uresniči, J«t bom p« poskrili, de stvar uredimo In dobimo vs* natančna informar.j«- iv r«dov od d rž« ve. U. S. Agrlcul-ture Dopt. ml Je svetovsl, naj ss obrnem ns strokovnjake v istem uradu ta informacija, kar sem tudi storil. Istot«ko mi j* svetovsl tudi Pennsylv*nia State kolegij. Jat sam to vse storil zs-to, d« bomo na jasnem pred sejo. Farmo naj bi naj prvo vseli v najem in šele pozneje kupili. Hleve naj bi kupili že gotove, in sicer hlev «« 1* samic ali sam-eev skupaj, tako da bi se lahko selili na drugo |«rmo. Naj kateri izmed rojakov izbere dobro in majhno farmo v bližini, ne pre-blitu m«*ta Pittpburgha, kjer je naseljenih največ n«ših rojakov. Farma nsj bi obsagsls od 10 a-krov naprej ali pa še manj, ne ame biti prevelika. Na farmi naj bi bil« tekoč« vod«, ds bi se lahko inpirall t«ičnj«ki in o-rodje in nkj bi bila elektrlčnu rassvetlj«va ali pa plin In bllto trdih poti, da bi bik> omogočeno t« prevot. N«Jboljše bi bilo kje n?ed Csrnegjejem In C«-nonsburgom, sil ps v okolici Chef»wick« bi bilo tudi ss Weat-morel«nd county boljše, Konferenca n«J se vrši, kjer Imajo prosto ta to. Kateri časopis bi imeli te glasilo, nsj bi se pogovorili na konferenci. Tptoi bo ta n«še čisne veliko poduke-štlv« in čl«nkpv glede raje Jpeli nuj bi posebni fsr-murski dH, kjer bi plssll tudi o drugih farm«rsklh predmetih, kakor o konterviranju perutnine n o drugih koristnih predmetih. (Dalja prMnjM.) - r Zdravljenje v ittrem ▼en Svetišča «0 bila v starem veku obenem tudi bolnišnice aH aa-natorlji ln služba božja nI Imela samo namena čaatltl bogov, ampak Je imela tudi u teloeno idravljenjs svoj velik pomen. Pri tem sdvavljenju 60 igrali veliko vlogo raanl vplivi na človeško duševnost ln "Čudežno oedravlje-nje" Je dajala aamo pomoč bogov, Glavni način tdravUenja v ' s vat IŠČI h, ki .0 bil« posvečsn«, bogu tdravj« Enkulapu, Je bilo p« "sveto spanje". Bolnika so položili eno ali pa več noči pred kip boga, bog ftskulap p« e« Je nato prikat«! bolniku v tanjah in mu je dal pravilna navodila ta tdravljenje; duhovniki pa so tolmačili božja navodila. Ta način tdrsvljenj« so dolgo tolmftčlli kot elsperatvo nad ver nlkl; danes p« tolmačimo to metodo vse drugače, ker potna tudi modernš medicin« prav dobro veliki pomen vplivanj« sa Človeško duševnost. "Čudežna oodravljsn-j«", o katerih poročajo stari pisatelji so prvi Mčetek edravljen-J« r vplivsnjem n« duševnost in jssno dokatujsjo tesno sveto med verstvom In tdrsvstvom, ki Je še v srednjem veku bil« silno krepka, zlasti na božjih potih ln ^ J^ ^^minji4i 1 v^i kun^c* "Krajev mllo-tl"-Mjih po-tov bi rakli ml js bilo v starem veku precej, Najbolj znane tak« "bošj« pot" (oziroma tdra-vllišše) Je bilo evetišče boga Es-kulspa v mestu Epideuru (iui Grškem), Nsm Js š* danes ohranjenih okoli 70 n«pieev Is tega svstišča, kjer beremo o "čudežnih ozdravljenjih" n« tem kraju. TI napisi so bili napisani 400 let iitd Kristusovim rojstvom. V Kpidauru ni bilo tdravnlkov, pač p« Jf.bUa glavna stvar vera v čudeže. Vender p« samo t vero v <* ude*« niso libejell, sm C k so poznali tudi tukaj že neke zdravniške i*>močnJk*. ki so ljudem puščsli kri itd, BatUgal-d sanj p« so imeli težko nalogo, d« «0 spravljali v sklad vs«, kar Je bolniku bog Rakulsp v sanjah povedal, s tem. kar js bilo ta bolnika rss dobro. Im*li pa so fudl nspeljan vodovod v svetišče, d« eo ljudje imeli dovoli vode t« pijsčo ln t« kopanja. TI vodovodi so ohranjeni Še d«nes ifelvUfnj* t vodo j« bilo tesno spojeno t tdravljenje m duš«* noetl. GoJlU pa sc tudi r««n* vrst« Šport«, k«r Je gotoyo tudi do* bro vpllv«lo n* m*rslb*t*rsg* ■T V svetišču bog« Kskul«p« p* to delevsll poleg duhovnikov tudi že šolsnl zdravniki In tudi to sodelovanje Je doka* kako tesno st« tveteni še denee vera v čudeže (n trdno prepričanje, d« bo Aevek rzdrsvel. I . ~ ^ T JULIJA Armada za žičnimi plotovi la Proevete »rti »M Tm$ "Saj smo hoteli, pa ni pustil. Orosil ja, ds ubije vsakega, ki bi to storil. Da bo v treh dneh bolje, je mislil." »Zakaj ni v bolnici r "Prenapolnjena r pravi artiat "Zopet razsaja pegasti logar. V bolnice pa sprejme- jo samo tak« . . .M "Toda, kaj pravi zdravnik? Kaj mu J«?* "Izmozganost, pravi." J Pristopil Je neki enoletnik. "Nismo mogli najti nil organičnoge, gospod praporščak," mi jr pojasnil vljudno. -"Zdravnik pravi, da Je bolezen duševnega značaja . .. Zdrznil sem ae. "In ničesar nisem vedel o tem? je kričalo v meni. Nič vedel, nič čutil, nič slutil . . . T Obrnil sera sa. Za menoj Je čepel Brttnn. "Zs boga, kaj pa Je nJemu, Hatschek?" sem vzkliknU prestrašen. Je kakor mrlič, bled, po-Huien, kakor dihajoča razvalina. Artist Ja potrkal a prstom po čelu. "2e štiri dni, odkar leti Pod . . Blebeče vedno isto, dan in noč ... V bolnico ga nočejo. Pravijo, da bo kmalu zrel za Omsk. Mi pa da bo-', mo lašje prenesli, kakor bolniki, meni zdravnik . . ." Brttnn me Je pogledal kakor topa. umazana ti val. "Samo še enkrat bi-rad imel ienako, Junker! Mlado, brhko .. .M J« jecljal in ae ho-hotal. Zazeblo me Je. "Kje Je mali BUnkf'sem vprašal naglo, da bi lahko mislil na kaj dru-gega. "Mrtev. Predvčerajšnjem avašar. Suši-ca," Je dejal Kapelj. "Strašno Je t**. Proti koncu je vedno govoril o neki trgovini. Vm J« bilo polno krvi, ko Je Izdihnil..." "Našo SuAko ao tudi ie pošrli," Je povedal Bavarec. Čok nekaj časa ae Je Pod zganil. Naglo sem se sklonil ČOMttJ. "Pod, stari, ljubi ... ali me še poznaš?" ' "Da, drafft... Je dahnil vama. Kakšen glas Je to? Kam je prešel njegov stari, globoki bas? Segei sem v plašč. "Prinesel som ti nekaj za pod sob, Pod. Same dobre stvari —" V "Ne maram ... nič v«č ., Te štiri beseda ao me zadele kakor sekira. Sprevidel sem v trenutku, da Je po nJem. "La-kote«olod, kruh-hljeb, JaJca-jaJoa!" mi gre skozi mtoftgin*. "Moraš Jeati, ljubi!" sem zaklicsl polgl**- "Nisem nič Vaš ... lačen ... niš več ...." Mraz aa Ja tajedel v moje teb. Streael sem ae, da bi sa ga znebil. "Pod," sem dejal hitro, "na smeš obupati! V bolnico taborno dali. Oedravff boš. Potem bo pomlad —'* * "Pri kameradih hočem oetatt," Ja dajal s muko. "Pri artlstu In Bavarcu ... ia pri Brttn-nu. Rabijo me.. Prijel sem njegovo trdo, potno, kmečko rolo. V mojih očeh ao aolae. Čutim, kako ao sa nabrale. Ce bom nagnil gjavo, bodo adriuile po licu in me igale. nagnil gja Pvibnii i sem glavo, kolikor sem mogel. "Vaak dan bom prišel sedaj, Pod r sem dejal živahno. "Ah, da boš le še enkrat prišel r' je za-'(bmšbhk* * "fie enkrat? Kaj se to pravi. Pod? Se mnofpkrat bom prišel r Govoril sem veselo. Silil sem sa smejati. "Haha, te bomo ie spravili spet na noge! Spomladi pa pojdemo domov!. In oral pok zopet s svojimi rjavel in pa s kobilo tvojo! Pa če se še prestopa čez vprego, jo boš odvadil, kajne? Potem Jo boš noh valil in plug bo rezal, "da bo kar škripalo . Pa se Je samo smehljal. Oh, ta smehljaj ... Zatrl mi je besede kakor temen prt. "Ozdraviti moraš, Pod . . ." sam dejal obupno. "Obitči Ano!" je dejal. "Mora te videti .. . Tolikokrat sem ji pisal o tebi ... Pripoveduj ji o meni. . . Zvečer na klopi, od koder ee . . . ae .; . vidijo vaa ... moje njive .. .M | . . " Nič več nisem slišal. Šepetal je še dolgo, pa ga nisem razumel. Mogoče bi še marsikaj lahko slišal, pa je Brttnn neprestano križal: "Samo še enkrat mlado, brhko ionsko . . Je tulil venomer. Do Jutra sem sedal na njegovi prični med srtietocn in Bavarcem. Izdihnil Je baš, ko Je v*lo eolnee. Do zadnjega Je mrmral }n lepota!. m " ' * "/v: "Bilo Je kakor: Ana?" Je dejal artiat začudena "Ali Je njegovi ioni tako ime. . . 7" Torej je povedal samo mani o avoji ioni... Naj Ae aedaj nihče na ve. Zmajal aem s rameni in aem mu odvzel vse papirje in piana iz plOta. Tudi aliko kobile sem snel s stene. V žepu njegovih hlač aem našel etar svinčnik, v katerem Je bil vrezan veliki "A." Tudi toga sem »hrsnil Ko aem stopil ia barake, me Je zajel leden veter. Nikjor ni bilo nikogar. Naalonil aem ae na steno in sem začutil, da neutelljivo jokam. Zeblo me je v srce, pa ne od mraza, da-siravno ao mi solze zmrznilo na licu. Mraz je prihajal od znotraj . . . občutil aem, da aem kljub tisočerim okoli mene—sam. "Pod!" aem klical obupno. "Pod, kamerad moj ..." , " jejf a * * POdova smrt me Je porušila. Ni me atria na lakota, ne vročina, ne mraz, ne bolezen. Njegova smrt pa v enem aamem dnevu. £e Utiri- T,sjst dni kdUt(%lč bl*sničnegu,!t>ruvi »dHrtri nlk. . 'Kkkor Mm Af tnlilll; ^ijgjBerger sedlu*« arvtftTlnoJI postelji, 4u mi blaži težke ure. Olfert mi straže uda-no, skoraj malce pretirano.'MoJi vrači z oblan-d ao poetaH od nOHNstanaga Mhmja trdi. Ia ako pomiillm, kakO bi bilo. & bi leftal na deskah, kakor sta motala Pod tn Btank jHM*? . tBvmmnmusi diše po smoli in gozdu. In kadar čutim ta duh, mislim nehote na dom. Kako bo, kadar bom po teh dolgih letih zopet zagledal gozd. Mislim ai, da bi drevesa objemal in poljuboval njih debla. (Dalje prikešaJM.) Nisem eden tistih, ki vaa lepe bolje nedelje presodijo doma «11 jih preballnajo na kakem pustem In proznem gostilniškem dvorišču na robu mesta in ki za gruče mladih, iivlh, glasnih Uudl. ki v razpetih zelenih zrajcah In na hrbtnlkl drvijo na gorenjski vlak. nimajo ničesar dragega kot sasmeh. Pa tudi eden tistih visokih turistov nisem, ki vsako nedeljo, pa tudi čas teden tapetam preplezajo kako novo steno In o? osvojijo kak nOv vrh in ki tako s viška motrijo vaa druge ljudi in vse reči — oni pravijo, da hodijo v gore laket večnega Boga in da so Um najbližje I nJim Um ds se lahko čisto iz oči v oči od srca do erca pomenijo I nJim potem pa počaai apet zlezejo nazaj med vse te uboge ljudi. Meni Je zmerom dobro, če lahke kam grem, rad hodim po cesUh in skosi vasi, dobro mi do. če po' lajajo sa menoj, rad hodim čez polja In po goodovlh, rad Imam doline in reke, rad sem na vrheh — povsod sem rad. kjerkoli sem nobenega prostora al ne upom lalttl. da ne maram biti Um. LJu dje ao dobri. Hvali ao prav tako lepe in dobre. traU, rošo la li-U na polja ao prav tako mehka In dobra, toda najbolj dobra mehka In lepa Je zemlja In akala v nji. O, lepo Je. a atopinjo, z u-otl In i srcem poljubovsti tla. od koder smo — na UJ botjl zemlji ne more nihče biti ne velik ne majhen. Pa tudi eden tistih nisem, ki Hodijo okrog In pravijo, da bode polagoma vae raziskali In dogns II in hudo počaai vae to dragoce no blago »pravili v svet la med — jaz sem vas poln tisu nrirns, dobre vera, da ni mogoče nič do konca raziekati in dognati in da nam vsega tega tudi treba nI. Ne rečem, to je čieto lepo: ho-dlti čas svet s belešnfeo v rokah In vse po vrsti zapisovati, kar !c ni zagledalo belega dne, roie, ki Jih le niamo videli, črve, ki nI-smo f« nanje stopili, kamne, ki Jih le nimamo v zbirki doma — vse to Je čisto lepo, toda ali nismo morda prav ml, ki takole hodimo okrog in vae U reči nabiramo v avojo torbo in v učenost, ali nismo mi prav Uka ne-tnana bilka, kamen in črv? Dobro bi bilo. da bi ai ljudje vae-ga ne domMlJall tako hedo — pa kaj bom piaal take stvari, saj vendar vet vemo, kako talko J« človeku liveti, če ai prav alč nc domišlja. Da spoznamo naš svat In naše ljudi, pravimo, hodimo okrog Dobro nam je, kadar gremo o mraku mlmo,neenaaaga kmeti* kega doma In ae iznad etrehe kadi, pri samotni podruinici sredi gmajne zvoni Ave Marijo, na klopi pred hišo ae Ja tozpoaedla družina In «e pomenkuje o tistim trudnim, lenobnim gJeMm, kakor so pač menijo ljudje, ko «e voče rl. mi gremo počaai mimo, pošto-Jimo sredi ooete, voščimo dobot večer In vprašamo, kod «e gre, o. ni p« nam lepo, počaai, msiomar no povedo, kakor da Id atvar nI čieto odveč — da. ali Imamo na veeh Uh isprohodih in Izletih sploh kdaj priliko, da bl se porae-govorili « našimi ljudmi kaj več kakor da Jih vprašam« aa pot? Ia kako naši kmetiški ljudje popotnikom In turistom kaftsjo pot. to Je vendar preaaaaa atvar — o nI si nikoli n« morejo misliti, da Je U človek ta čisU nsenen in da bo najhrl sešel. nJim Je U * ? Ka smo se oookrat vračali s Golice, nas je pod vrhom vjel do*. Boleli Zrno po bregu navado), mokri in blatni smo se privlekli do Kopliarja in smo se dejali su-lil — Vintgar in Bled in vsa M-dana volja je Na po vodi. Tiščali smo nosove ne mrsle, mokre lipe ta.smo gledali ven — divji veter so je gnal od vrhov In noell teftke plahte dalja In enega čee smrekove goadove in čas vsa. Nič boljšega ni, kakor če člove-ku, ki sa je deaet dni pehal po gorah In dolinah, nenadoma ta-kale ploha sasUvi pot In ga sa en dan In sa eno noč zapre v tople varne zidove prijasne kmeti-ške krčme zunaj llje dež, bl-J« ob polkna in strehe, nihče na vael si ne upa ispod napušča. samo hlaiMHi Je morda šel voe potegniti pod koaoiec. zdaj Je moral Junaško planiti skosi ploho in ga s silnimi mišicami ia moško kletvijo spraviti pod streho ia spet pribelati aaaaj. ti pa lepo sediš sa vetrom in malicaš in pij«!. Ca m bi sa en sam daa namenjen v gore. potlej as ti pa pri-peti, da moral le sam U boni dan od jetra do noči nekje pre-vedritl - nič ni bolj klavrnega in obupnega od tega. Iti ko smo se tako Kopišarjevim nagnetli v štacuno In smo kupovali rasgtod-nlee. da bomo pisali komu ia dol gege čaaa la Is IJubesni. Je i« tlite plohe počaai. nerodno utopilo noter majčkeno, desetletno k me tiško dekletce, ae stisnilo ob vre- Stara prialovica pravi, da aU ženijalnoet in umobolnost zelo blizu skupaj; ženijalnost in u mobolnost namreč nisU nič "nor malnega", ampak nekaj posebnega, nekaj izrednega. 0 tem, kako se dotika ženijalnoet blaznosti, beremo v angleškem lietu "Lancet" tole: Umobolnlh, ki kfc*ejo poleg svoje bolezni tudi še izredne sposobnosti, so itiri vrste. V prvo vrsto spadajo bolniki, ki kažejo veliko nadarjenost za glasbo al pa za kakšno tehnična ipretnost Siki 16-letni deček frfrvffifl bil duševno komaj toliko 1 kakor kakšen 3-)etni otrobi znal na pamet v^e prihode M odhode vlakov n| angleški južni le-[ bolnik druj linija Američani oaUaeJo letos Kakor poročajo iz Londona, ac se velike evropske in ameriške paroplovne družbe za prekomor ski promet zedinile, da opust« del za letošnje poletje predvidenih voženj med obema kontinentoma. Doslej ao črUle s polet nega voznega reda 40 velikih voženj. Ta korak ima avoj vzrok v dejstvu, da bodo Američani, ki o-bičajno ob tem času zasedejc vaa mesU na velikih prekomor nlkih, skoro popolnoma izoaUli Število naročenih prostorov za vožnje iz Amerike v Evropo je skoraj tolikšno, kakor v zimski sezoni. Paroplovne druftbe za pre-komorski promet morajo računati z znatnimi izgubami. Napravljen je že načrt, po katerem bodo vzeli iz promeU celo serijo velikih prekomornikov. - Seveda bodo ob tej priliki prišli ob kruh mnogi nameščenci, ki so živeli od živahnega prometa med Ameriko in Evropo. | Nadprodukcija profesorjev Kakor poročajo iz Brna, je ne Češkem oeUlo leto« 347 profeeor-jev brez alulbe. Krivda je v tem, ker preveč mladih, U udi študira za profesorsko službo. Mnogo anekdot kroži vedno o znanih ljudeh, anekdot, ki ali alavijo svojega junaka ali pa ga aramotijo. Mnogo Ukih anekdot ae tudi prenaša z osebe na osebo m je zato verjetno, da sU anekdoti, Id ju prinašamo, že atari a da sU našli v Mussoliniju le novega junaka. Vaeeno naj jih navedemo. Nekoč ae je Mussolini vozil avtom na izlet po rimski okolici. Pri Uj avto-vožnji je prišlo do defekU. Avto so morali nekje na deželi popravljati Mussolini pa «e je napotil v vas, da si jo malo ogleda. V vaei je stopil v kino, kjer so pravkar predvajali domač žurnal, slike raznih aktual-njh dogodkov. Mussolini se je naslonil na steno in gledal na platno. Tedaj se je na platnu pojavi-U slika, kako Mussolini govori množici v Rimu. Tedaj je vsa ki no-publika začela ploskati in klicati Živijo Mussoliniju na plat. nu. Vai ao ploekali, le Mu.sHolini edini je nepoznan slonel ob zidu in molčal in ni kazal nobenega znaka navdušenja. Edini. Pa je pristopil neki gledalec k njemu, mu položil roko na rame in zaur mmI^II^p0 pno pošepetal na uho: "Veste, saj jaz sem Čisto vale ga mnenja, ampak a.sečno vam svetujem, da rajši ploskate. Saj tudi drugi ploskajo le zato, ker morajo in ker se boje." • ' --O. Druga anekdoU: Mussolini Je jezdil na sprehod. Moral je nekje čez večji potok, konju je spodr». nilo in Mussolini je padel v vodo Utonil bi bil. če ga ne bi bil p^ Ugnil iz vode neki kmet, ki delal na bližnjem polju. Mus&oU, ni vea vaael pravi rešniku: "Rad bi vas obdaroval, ker ste mi rešili življenje. Poželite karkoli, vse vam storipi. Veste ko ga ste rešili?" "Ne." "Jaz sem duce, Museolini." Kmet ae je prestrašil na mol ter naglo dejal: "Ce si res .sme* kaj izgovoriti in izproaiti, poten vas prosim, da Nikomur ne povt ste, da sem vas jaz rešil. Ubili bi me, če zvedo." IGRALCI HARMONIK POZOR; Ako potrebujete lepo nove harmoniko oglasite se pri meni Izdelujem in popravljam vseh vrst harmonike. Izdelujem tudi nove vrste S in 4 vrstne, 5 in 6 krat uglašene, kakoršnih še do sedaj ni bilo na trgu. Cisto novi stvar. Se priporočam sa naročilo ANTON BOBTE, 3626 E. 82nd Street, Cleveland, Qhk>. _ i_ -