INTERVJU LOKALNE VOLITVE KRONIKA Mag. Viki Krajnc, upokojen Kako smo volili v naši brigadir Slovenske vojske regiji? str. 2-3, 36-38 So ropi na Celjskem med seboj povezani? str. 14-15 St. 47 / Leto 73 / Celje, 22. november 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Do cilja še daleč, a padel je - Zagreb! Tako prepričljive in zlasti izdatne zmage nad večnimi tekmeci v elitnem evropskem tekmovanju rokometno Celje še ni doživelo. Po volilni nedelji so praznovali mnogi, pridružili so se jim privrženci junakov knežjega mesta. Navdušenje je bilo upravičeno, pot do želenega preboja v izločilne boje bo sicer še trnova. Tako kot tudi za tiste, ki jih čaka še drugi krog ... str. 32 str. 20 • • r 1AGER l/Ш, hO&z l/M ^ S tem kuponom, pri nokupu živil nad 25 eur. KAVA BARCAFFE CLASSIC, 400 g ZASTONJ! Veljavnost kupona je od 22,11. -29.11.2018 Jagros d.o.o., Laše lb, 3241 Podplat, www.trgovinejager.com GOSPODARSTVO Marko Hrovat z ribami že od pripravništva str. 4 Kdo so najbogatejši? str. 5 IZ NAŠIH KRAJEV Kam po smučarsko opremo? str. NAŠA TEMA' Paliativa: skrb za umirajoče iz ljubezni str. 12-13 KULTURA i Iz vojne v novo državo str. 10 KRONIKA > Povzročila naj bi za 12 milijonov evrov škode str. 14 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,70 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). O. O > X CN1 TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > ■V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'tttHpćen- d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2109900081121 2 AKTUALNO ZADETKI »Potrošnja rib v Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih povečala, a še zdaleč ni takšna, kot bi si jo želeli ribogojci in kot priporočajo zdravstvene organizacije.« Marko Hrovat, lastnik ribogojnice »V Celju je bilo vključenih približno tri tisoč teritorialcev, v celi pokrajini pa smo imeli mobiliziranih 11 tisoč teritorial-cev, kar je skoraj največ v Sloveniji v primerjavi z ostalimi pokrajinami.« mag. Viki Krajnc, upokojen brigadir Slovenske vojske »V Ameriki lahko delavec zelo hitro napreduje. Prideš, si zadolžen za določeno stvar, čez štirinajst dni odgovorni ugotovijo, da znaš še kaj drugega, in že napreduješ. Prav za vsakega in za njegove sposobnosti najdejo prostor.« Anja Oset, študentka »Rada živim. Pridobila sem samozavest, okrepila samopodobo. Lažje se gibam. Vedno sem bila nasmejana in dobre volje, čeprav je bilo v meni vse drugo kot veselje.« Tamara Volasko, ki je osvojila zdrav način življenja »Čestitam vsem igralcem. Vsi so pravi >fra-jerji< na parketu!« Kujtim Morina, trener Dobovca, po nastopu v elitnem delu futsal lige prvakov PETEK SOBOTA NEDELJA / i ' o 10 6 Na županskih stolčkih »stare face« 26 aktualnih županov z novim mandatom Nedeljske županske volitve večjih presenečenj na našem območju niso prinesle. Občine Savinjske statistične regije bodo tudi v naslednjem mandatu večinoma vodili dosedanji župani. Izjemi sta Rečica ob Savinji in Tabor, kjer sta bila izvoljena nova župana. Občino Rečica bo vodila Ana Rebernik in občino Tabor Marko Semprimožnik. Ime župana za zdaj ostaja neznanka v petih občinah. 2. decembra se bodo na volišča ponovno odpravili v Braslovčah, Gornjem Gradu, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah in Vitanju. Volitve bodo morali zaradi zapleta z glasovnicami ponoviti v Rogaški Slatini. Po nedeljskih lokalnih volitvah zdaj sledijo priprave na vzpostavitev novoizvoljenih občinskih svetov. V knežjem mestu ostaja tudi po 20 letih na čelu občine Bojan Šrot, ki je v konkurenci šestih kandidatov zmago slavil že v prvem krogu, čeprav ta ni bila tako prepričljiva kot pred štirimi leti. »Zmago v prvem krogu sem pričakoval in sem je izjemno vesel, čeprav energije imamo še za kakšen krog ali dva,« je takoj po razglasitvi rezultatov, na katere je bilo sicer treba čakati najdlje v državi, povedal novi-stari župan. Kot pravi, je njegovo dolgoletno županovanje prednost, saj pozna težave in hkrati tudi rešitve. Zagotovil je, da mu energije ne bo zmanjkalo, za svežino pa bodo skrbeli novi obrazi v njegovi stranki. Na drugo mesto se je uvrstil Sandi Sendelbah iz liste Odprto Celje, tretje mesto je pripadlo dolgoletnemu Šro-tovemu sodelavcu Marku Zidanšku iz SLS. Šrot z večino tudi v mestnem svetu Na županskem mestu torej še ni sprememb, jih bo pa zato toliko več v mestnem svetu. Predstavniki Celjske županove liste bodo zasedli tretjino sedežev v 33-članskem mestnem svetu. Pet svetnikov bo imela SDS, predstavnika manj SD. Največji padec v primerjavi z zadnjimi štirimi leti je doživela SLS, ki bo imela zgolj tri svetnike, medtem ko jih je imela v zadnjem mandatu devet. Precejšen padec je na tokratnih volitvah doživela tudi SMC, ki bo imela dva svetnika. Po dva predstavnika bodo imeli še Levica, Desus in Celjska neodvisna lista. Pri sprejemanju odločitev bodo s po enim svetnikom sodelovali še Stranka za delovna mesta in NSi. Verjetno bi bila sestava celjskega mestnega sveta precej drugačna, če bi v volilni tekmi lahko sodelovala tudi lista Odprto Celje, ki je bila zaradi napačno vloženih kandidatur izključena. Velenje ostaja trdnjava SD Tudi v Velenju na čelu občine ostaja aktualni župan Bojan Kontič, ki se je na županski stolček povzpel leta 2011. Socialni demokrati so tokrat dobili tudi dobro polovico mest v svetu mestne občine, in sicer 17 od 33. V primerjavi z letom 2014 so pridobili en mandat več. SDS bo naslednja štiri leta predstavljalo šest svetnikov, kar je dva svetnika več kot na zadnjih lokalnih volitvah. V mestni svet se je uvrstila še stranka Desus, ki jo bodo zastopali trije kandidati, kar je en kandidat manj kot leta 2014. Slovenska ljudska stranka in Najvišja volilna udeležba 84,23% (1. mandat) Ana Nuša Rebernik Udeležba Slovenija 51,17% Udeležba Savinjska statistična regija 55,15% Občine, kjer je potreben drugi krog Nova Slovenija bosta zastopani z enim svetnikom, enega predstavnika bo imela tudi SMC, ki je doslej imela tri. Novinke v mestnem svetu so lista Naše Velenje, Dobra država, SNS in Levica. LEA KOMERICKI KOTNIK, TS AKTUALNO 3 Najnižja udeležba Najnižja volilna udeležba (2. mandat) 6. mandat (od leta 1998) 6. mandat (od leta 1998) med mestnimi občinami v Sloveniji Katarina Prelesnik Martin Bred Bojan Šrot ^H 39,71% 35,49% Počasno štetje in napačne glasovnice Precej medijskega prostora je po tokratnih lokalnih volitvah pripadlo celjski občinski volilni komisiji (OVK), ki je prve rezultate manjšega dela preštetih glasov objavila šele dobri dve uri po zaprtju volišč. V številnih občinah, tudi večjih, so takrat prešteli že vse glasove. Do danes nam OVK še ni pojasnila, zakaj je bilo tako. Roman Lavtar, vodja službe za lokalno samoupravo pri ministrstvu za javno upravo, je pojasnil, da pri objavah rezultatov med občinami lahko pride do časovnega odstopanja. »Predvsem je pomembno, da so rezultati točni, ne da so hitri.« Kljub previdnosti pa brez zapletov ni šlo. Levica je namreč na celjsko OVK naslovila prošnjo o ponovnem štetju glasov v 1. volilni enoti, saj jim manjka zgolj en glas, da bi imeli v mestnem svetu tri predstavnike. Kot je povedala kandidatka za županjo Mateja Žvižej, so se za ta korak odločili, ker je za kakšno napako pri štetju lahko vselej posredi človeški faktor in ker se je motiti človeško, zato je po njenem prav, da se še enkrat preštejejo glasovnice. Ali bo komisija prošnji ugodila, nam do zaključka redakcije še ni sporočila. Najverjetneje pa vnovičnega štetja ne bo, saj v Levici naj ne bi podali uradne pritožbe. Še enkrat na volišče V Rogaški Slatini bodo morali zaradi zapleta z glasovnicami za občinski svet volitve na enem volišču ponoviti. Kot so pojasnili v tamkajšnji občinski volilni komisiji, je do nepravilnosti prišlo na volišču v Spodnjem Negonju. Tamkajšnji odbor je glasovnice za občinski svet, ki so bile namenjene za volivce iz 2. volilne enote, delil tako volivcem 2. kot tudi 3. volilne enote. Tako je glasovnic zmanjkalo že ob 13. uri. Občinska volilna komisija je ocenila, da gre za nepravilnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, zato je glasovanje za občinski svet prekinila. Ponovne volitve za občinski svet za 2. in 3. volilno enoto bodo na volišču, kjer se je zgodila nepravilnost, v nedeljo, 2. decembra. Takrat bodo na volišča znova odšli tudi v občinah, kjer v prvem krogu še ni bilo zmagovalca županskih volitev. LKK Polovica županov s samostojnih list Preverili smo strankarsko zastopanost zmagovalcev tokratnih lokalnih volitev v 33 občinah na Celjskem. Podobno kot leta 2014 so še vedno močne samostojne liste oz. skupine volivcev, ki jim je uspelo na županske stolčke ustoličiti 14 izvoljenih županov. Štiri stranke z daljšo tradicijo imajo skupaj prav tako 14 županov, v petih občinah pa se obeta drugi krog. Med strankami ima največ županov SLS, ki ji pripadajo župani občin Tabor, Laško, Dobje, Dobrna in Rogaška Slatina. S štirimi župani sledi SD, in sicer so kandidati omenjene stranke izvoljeni v Žalcu, Preboldu, Velenju in Radečah. SDS ima župane v treh občinah, to so Vransko, Šoštanj in Zreče. V Rogatcu in Vojniku župana pripadata stranki NSi. V petih občinah bodo volivci župana izbirali v drugem krogu. Vsaj v Gornjem Gradu in Šmarju pri Jelšah bosta občinsko krmilo prevzela župana, ki ju predlagajo skupine volivcev oz. samostojne liste. Slednje so bile zmagovalke tudi na lokalnih volitvah leta 2014. Iz vrst njihovih kandidatov se je takrat namreč v vrh občin uvrstilo 15 županov. TS Do sobote, 24. novembra, mora občinska volilna komisija oddati poročilo in rezultate letošnjih lokalnih volitev. Še vedno se ne ve, ali bodo v Celju ponovno šteli glasovnice. Tovrstno željo je za Levico izrazila še Stranka za delovna mesta, ki je v mestnem svetu dobila en mandat. Težava je nastala v stranki, saj se v 3. volilni enoti člani ne morejo sporazumeti, kdo je volivce najbolj prepričal. NE PREZRITE Kdo so župani občin v naši regiji? strani 36-38 radio celie Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d.o.o. razpisuje DELOVNO MESTO ODGOVORNI UREDNIK RADIA CELJE OD VAS PRIČAKUJEMO: - VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj v novinarstvu, - primeren glas za vodenje oddaj, - organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti, - kreativnost, - delo v skupini, - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina), - vozniški izpit B-kategorije. NUDIMO: - delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, - delo v podjetju z več kot 70-letno tradicijo, - možnost osebnega razvoja. Kandidati morajo k vlogi priložiti PREDLOG PROGRAMSKE ZASNOVE RADIJSKEGA PROGRAMA. Kandidati oddajte pisno prijavo do 5. 12. 2018 na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje, za razpis, ali na e-naslov: razpis@nt-rc.si novi tednik 4 GOSPODARSTVO Z ribami že od pripravništva Savinjski ribiči praznujejo letos 50 let ribogojstva v svoji dolini - Začelo se je v Dobriši vasi, kjer je danes lastnik ribogojnice Marko Hrovat pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni, kilogram lahko dobiš za manj kot štiri evre. Takšni ceni je nemogoče konkurirati, saj že kilogram hrane za ribe stane približno dva evra. Da dela in stroškov s čiščenjem rib niti ne omenjam. Potrošnikom je žal mnogokrat cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Marko Hrovat pravi, da je bilo podjetje na robu preživetja tudi nekaj let nazaj, ko so ribogojnico napadli kormorani. »Od 40 tisoč krapov, ki sem jih malo pred tem kupil in vložil v vodo, jih je preživela le desetina. Pred takšnim dogodkom ribogojnice ne morem zavarovati. Zadnja tri leta se v Savinjski dolini pojavljajo tudi vidre, ki jih je težko zaslediti. Lani so bile na jezeru Žovnek in tudi v ribogojnici smo opazili znake, da so jo obiskale,« o težavah s plenilci pripoveduje Hrovat. Delo brez počitka Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribogojstvu, Marko Hrovat odgovarja, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, nobenega prostega konca tedna nimam, ko je treba, vstajam tudi ponoči, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam, čeprav me skrbi, kje bom našel naslednika.« Za tiste, ki v ribogojstvu začenjajo na novo, Hrovat pravi, da so junaki. »Veliko denarja potrebuješ že za zagon, potem moraš čakati kar nekaj časa, da ribe zrastejo do takšne velikosti, da jih lahko prodaš, tudi hrana zanje je zelo draga, visoki prispevki in davki, da o vseh dovoljenjih, ki jih potrebuješ, niti ne govorim. Kmalu potem, ko sem kupil ribogojnico, sem razmišljal, kako bi jo razširil, postavil obrat za predelavo in zaposlil več ljudi, celo manjši muzej sem imel v mislih. A je vse skupaj ostalo v predalu, saj so pogoji za uresničitev takšnih načrtov preveč strogi.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju le enega redno zaposlenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, pa mu pomagajo prijatelji in znanci. JANJA INTIHAR, foto: GrupA Marka Hrovata lahko z gotovostjo uvrstimo med najboljše poznavalce ribogojstva v regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že skoraj 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Nenazadnje ribogojstvo niti ni tako slaba poslovna priložnost. Hrovatovo podjetje iz leta v leto povečuje prihodke od prodaje in posluje z dobičkom. Lani je podjetje Marka Hrovata imelo 316 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino več kot predlani in skoraj dvakrat več kot leta 2013. S takšnimi prihodki se v Savinjski regiji med proizvajalci rib uvršča na prvo mesto, v državi je med največjimi petimi. »Potrošnja rib v Sloveniji se je sicer v zadnjih petdesetih letih povečala, a še zdaleč ni takšna, kot bi si jo želeli ribogojci in kot priporočajo zdravstvene organizacije. Čeprav je v Sloveniji samooskrba z ribami le 8-od-stotna, proizvodnja ne narašča. Registriranih je 300 proizvajalcev, od tega je le 25 večjih. Ostalo je večinoma dopolnilna dejavnost, s katero se ukvarjajo posamezniki in turistične kmetije,« pojasnjuje Marko Hrovat. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju ima v upravljanju, na leto proizvede od 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci ostalih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zeoli ribie filete. Dober nadzor je dobra hrana Pred leti je Marko Hrovat poskusil tudi z izvozom, a pri tem ni bil uspešen. »Ribe bi lahko prodajal po vsej Evropi, ker imamo v ribogojnici tako imenovan ovalni žig, ki pomeni, da naš obrat za predelavo rib izpolnjuje vse predpisane veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo in prodajo živil živalskega izvora. Registrirani smo to rej kot industrijski obrat. Da smo zadostili vsem pogojem za pridobitev ovalnega žiga, sem moral vložiti veliko denarja. Ureditev пћгл- ta za čiščenje rib je stala sto tisoč evrov, saj je bilo treba namestiti posebno opremo in urediti kar trinajst ločenih prostorov. To je bil res zelo drag projekt, ki me je potisnil skoraj na rob propada,« pravi Hrovat. Ker je ribogojnica v Drešinji vasi v varovanem območju Natura 2000, je ne more širiti ali ob-navijati tako, kot je načrtoval leta 2001, ko jo je po štirih letih najema tudi odkupil. Naredil je načrte za nove zgradbe in pridobil nepovratna sredstva, vendar gradbenega dovoljenja ni dobil. »Vse, kar so mi dovolili, je bila rekonstrukcija obstoječih stavb, da so zadostile pogojem za pridobitev ovalnega žiga. Vendar je tudi tako prav, naravo je treba varovati,« poudarja Hrovat. Dovoljenja nacionalnega veterinarskega inštituta seveda pomenijo tudi strog nadzor. Inšpektorji opravijo v ribogojnici vsako leto do deset rednih in še nekaj izrednih nadzorov. »Beležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri ^ f gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki / seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci in nato še kormorani Hrovatovo vzre-io in Drodaio rib ie Marko Hrovat v ribogojnici ter ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju ima v upravljanju, na leto proizvede od 70 do 120 ton rib. Največ je ameriških postrvi. GOSPODARSTVO 5 Kdo ima največ? Na novi lestvici sto najbogatejših Slovencev zasedajo devet mest podjetniki našega območja - Bogati večinoma še bogatejši Hajdi.si letos do milijona Spletna trgovina Hajdi.si si je prislužila naslov najboljše spletne trgovine med manjšimi spletnimi trgovci in tudi prvo mesto v kategoriji otroci in družine. Na konferenci Ecommerce Day 2018, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, so podelili 23 nagrad za odličnost spletne prodaje. Po mnenju stroke in tudi javnosti je bilo celjsko podjetje Hajdi.si izbrano kot najboljše. V podjetju so bili nagrade seveda izredno veseli. »Ponosni smo, da smo prejeli dve nagradi. To sta lepi potrditvi, da gremo po pravi poti, in sta odlična spodbuda za prihodnje,« je povedala ustanoviteljica podjetja Hajdi Korošec Jazbinšek. Sodobna ekonomija po njenem mnenju ne more delovati brez spletne prodaje, ki ima v podjetju kar 70-odstotni delež. »Ni dovolj samo to, da narediš spletno stran, v ozadju je še veliko dejavnikov, ki vplivajo na dobro prodajo. Bolj ko širimo znanje, bolj vemo, da se moramo nenehno izobraževati in biti na preži.« Dobra prisotnost na Hrvaškem Strokovna žirija je ocenjevala tehnični del spletne strani - kako hitro dela stran, kako je narejen brskalnik, kako je stran uporabna za stranko, kako je stran varna - medtem ko so uporabniki ocenjevali, kako dobro potrošniško podporo imajo. Na spletni strani kupuje tudi veliko tujcev. Njihov delež je kar 40-odstoten. Večina jih je s Hrvaške. »Naša vizija je, da bi bili mednarodno še bolj prepoznavni. Trenutno imamo pokrit hrvaški trg, saj imamo stran prevedeno v hrvaški jezik. Stran je tudi v angleščini, a preveč optimistično bi bilo pričakovati, da bomo samo s tem jezikom pokrili tudi trg v Avstriji, Franciji, Italiji. Če želiš osvajati te trge, moraš imeti spletne strani v njihovem jeziku,« je prepričana Hajdi Korošec Jazbinšek. A kljub dobri spletni prodaji ima podjetje Hajdi.si trgovino v središču Celja. »Za trgovino smo se odločili, kar nam je bila fizična prisotnost zelo pomembna, saj smo želeli, da bi naši kupci videli in preizkusili stvari, ki jih kupijo.« V trgovino zaidejo kupci tudi od drugod iz Slovenije, a tudi iz Avstrije in s Hrvaške. V treh letih do milijon evrov prometa Hajdi Korošec Jazbinšek kar težko verjame, da je Hajdi.si v treh letih iz majhnega podjetja z deset tisoč evri začetnega kapitala zrasla v podjetje, ki ima sedem zaposlenih in je lansko leto zaključilo s 750 tisoč evrov prometa. »Hitro rastemo, ni nam vedno lahko, a to delamo z velikim srcem in z veseljem prihajamo v službo. Brez tako visoko motivirane ekipe nam tega ne bi uspelo,« je zaključila Hajdi Korošec Jazbinšek, ki pričakuje, da bo podjetje letošnje leto zaključilo z milijon evri prometa. BGO Ponovno na dražbi V preteklih dneh je bila objavljena nova lestvica sto najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto objavi revija Manager. Na prvem mestu sta že peto leto Iza in Samo Login, ki sta ustanovitelja podjetja za zabavne mobilne aplikacije Outfit7. To je bilo predlani prodano Kitajcem. Na našem območju je najvišje uvrščen Bogomir Strašek iz kLs Ljubno, ki je v državi na desetem mestu. Letos, v obdobju visoke gospodarske rasti, se je premoženje sto najbogatejših Slovencev večinoma še povečalo. Skupno znaša njihovo premoženje 5,7 milijarde evrov, kar je približno deset odstotkov več kot lani. Povišal se je tudi spodnji prag lestvice. Najnižje uvrščeni z lestvice ima letos 24 milijonov evrov premoženja, kar je štiri milijone več kot lani. »Tako kot vedno vrednotimo predvsem deleže podjetij ali celotna podjetja. Vrednotimo tudi drugo premoženje, če zanj vemo. Podjetja vrednotimo na takšen način, da ugotavljamo, koliko kapitala imajo in koliko dobička prinašajo,« je povedala urednica revije Manager Vita Cajnko Javornik. Ugotavljajo tudi, po kakšni ceni bi lahko lastniki svoja podjetja ali njihove deleže prodali, če bi jih seveda hoteli. Obsoteljske korenine In v čem je skrivnost desetega mesta Bo-gomirja Straška in kaj mu lahko zavidamo? »To je lastnik in direktor enega najuspešnejših slovenskih podjetij, ki nezadržno raste iz leta v leto,« ugotavlja urednica Managerja. Uvrstitev na deseto mesto pomeni, da je podjetje veliko vredno. Letos je ocenjeno na več kot sto milijonov evrov. »Lani mu je do te prelomne številke še kar nekaj manjkalo. Dobičke stalno vlaga v širitev podjetja, kar pomeni tudi rast podjetja,« je dodala Cajnko Javor-nikova. Bogomir Strašek, ki je kljub svojim sedmim križem zjutraj od vseh zaposlenih na delovnem mestu prvi, napoveduje, da bo KLS do leta 2020 proizvodnjo povečal za več kot 30 odstotkov. V Evropi bo med proizvajalci zobatih obročev imel 80-odstotni tržni delež, v svetu pa 20-odstotnega. Za Straškom, ki izhaja iz Rogaške Slatine, je na 17. mestu lestvice najbogatejših Slovencev trgovska družina Jager s 70 milijoni evrov premoženja. Jagrovi so letos tri mesta nižje, kot so bili lani. Na 41. mestu je še ena družina z obsoteljskimi koreninami, to je družina Albreht, ki ima v lasti Zlatarno Celje. Glava družine Bojan izhaja iz Pristave pri Mestinju, na začetku kariere je bil direktor zdravilišča Atomske toplice. Novinec na lestvici tudi celjski Inel Na 56. mesto sta se uvrstila Ivan in Tatjana Pfajfar iz celjskega Inposa, podjetja za tehnično trgovino na debelo in drobno. V v primerjavi z lani sta napredovala za pet mest. Na lestvici sto najbogatejših Slovencev je letos pet novincev, med njimi sta z našega območja Ivan in Črt Cencelj iz zelo uspešne celjske družbe Inel, ki se ukvarja z industrijsko elektroniko. »To je presenečenje, saj gre za široki javnosti manj znano podjetje. Po podatkih, ki smo jih našli, imamo vtis, da gre za zelo uspešno podjetje in to z zelo veliko znanja. Gre za podjetje, kakršnih se veselimo,« je povedala urednica Managerja. Premoženje Ivana in Črta Cenclja cenijo na 30 milijonov evrov. Med petimi letošnjimi povratniki na lestvico sto najbogatejših je tudi konjiška družina Grilj, ki je lastnica podjetja Konus Konexa. Uvrstila se je na 81. mesto, predlani je bila na 74. mestu. Na 83. mestu ji letos sledi Anton Ofentavšek iz Tepanja, ki ima v lasti družbo Oplast. Premoženje Griljevih je letos vredno 35 odstotkov več, Ofentavškovo je zraslo za skoraj četrtino. Za 29 odstotkov je letos naraslo premoženje družine Zagožen iz Žalca, ki je na lestvici na 92. mestu. Povezani z regijo Zelo visoko na lestvico se je uvrstil še en Celjan, na katerega ponavadi pri naštevanju bogatih podjetnikov s Celjskega pozabimo. To je Matej Romih, eden od nekdanjih solastnikov družbe Outfit7. Romih se je z nekaj manj kot 53 milijoni evrov premoženja uvrstil na 23. mesto. Med bogataši, povezanimi s Celjem in regijo, sta tudi lastnika ljubljanskega BTC Jože Mermal in štorskega podjetja Kovis Anton Pangerčič. S Celjem (nakup avtobusnega podjetja Izletnik) je povezan tudi Darko Klarič, ki se skupaj s sinom Tilnom uvršča na 18. mesto. Njuno premoženje znaša že skoraj 67 milijonov evrov in se je od lani povečalo za 32 odstotkov. BRANE JERANKO, JANJA NTIHAR Stečajni upravitelj celjske družbe SGP Nova, ki je bila pred stečajem v lasti Stanka Božični-ka, je za prihodnji mesec razpisal dražbo, na kateri bo prodajal 28 tisoč kvadratnih metrov velik poslovni kompleks na Ljubečni. To bo že drugi poskus prodaje. V prvem je izhodiščna cena za kompleks znašala malo manj kot 2,2 milijona evrov, vendar zanimanja za nakup takrat ni bilo. Tokrat bo izklicna cena nižja za približno 200 tisoč evrov. Poleg kompleksa na Ljubečni je premoženje propadlega podjetja Laška Thermana mora letos v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja bankam vrniti malo manj kot 1,9 milijona evrov. V treh letih jim je odplačala že 4,3 milijona evrov dolga, ki je ob potrditvi prisilne poravnave leta 2015 znašal 18,6 milijona evrov. Njene obveznosti so letos, tako določa načrt prestrukturiranja, nekoliko višje. Thermana letos posluje dobro, je razvidno iz poročila, v katerem podjetje obvešča sodišče, kako po potrjeni prisilni poravnavi izvaja SGP Nova sestavljala samo še stavba v Stanetovi ulici v središču Celja, za katero se je zanimalo šest kupcev. Čeprav je stečajni upravitelj Boris Kastivnik z najboljšim ponudnikom že podpisal kupoprodajno pogodbo, je Mestna občina Celje uveljavila predkupno pravico. Za stavbo bo plačala 163 tisoč evrov. Podjetje SGP Nova je šlo v stečaj leta 2014. Upniki so prijavili za skoraj 19 milijonov evrov terjatev. JI ukrepe. Družba, ki po odstopu Sama Fakina aprila letos še vedno nima predsednika uprave, je v prvih devetih mesecih imela 16,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Lani je zdravilišče, ki je s 480 zaposlenimi največje podjetje v laški občini, ustvarilo 21 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in približno 1,2 milijona evrov čistega dobička. JI Multimilijonarji iz naše regije Mesto na lestvici Ime in priimek Družba Ocena premoženja 2018 (mio EUR) 10. Bogomir Strašek KLS Ljubno 105 17. Družina Jager Jagros 70,7 23. Matej Romih Outfit7 52,7 41. Družina Albreht Zlatarna Celje 34 56. Ivan in Tatjana Pfajfar Inpos 31 60. Ivan in Črt Cencelj Inel 30,2 81. Družina Grilj Konus Konex 27,3 83. Anton Ofentavšek Oplast 26,9 92. Družina Zagožen Zagožen 25,6 Vir: Manager Za dva milijona terjatve le dvajset tisočakov Stečajnemu upravitelju Tehnopolisa Roku Sodinu je le uspelo prodati terjatev, ki jo je propadla celjska družba imela do nekdanjega direktorja Borisa Klančnika. Kdo jo je kupil, upravitelj ne želi razkriti. Znano je le, da je terjatev v višini dva milijona evrov prodal za 20 tisoč evrov. Toliko je znašala boljša od samo dveh ponudb, ki ju je stečajni upravitelj dobil po objavi, da išče kupca za odkup terjatve. Ta izhaja iz odškodninske tožbe, ki jo je zoper Klančnika vložil Tehnopolis. Ker upravitelju in sodišču denarja ni uspelo izterjati, saj je Klančnik uradno skoraj brez premoženja, sta se odločila za prodajo terjatve. Z nezavezujočim zbiranjem ponudb je Sodin zanimanje za odkup preverjal že lani. Takrat je prispelo kar nekaj ponudb, a so bile vse po mnenju največjih upnikov Teh-nopolisa preveč skromne. Najvišja je znašala 75 tisoč evrov in za 5 tisoč evrov višjo vsoto je upravitelj nato določil kot izklicno ceno na dražbi, ki ni bila uspešna. Sodišče je nato sprejelo sklep o ponovnem nezavezujočem zbiranju ponudb. Prispeli sta le dve - višja za 20 tisoč evrov in nižja za le 120 evrov. Če ne bo kakšnih zapletov s plačilom kupnine, bo po Sodinovih napovedih stečaj Teh-nopolisa, ki se je začel pred šestimi leti, lahko končan najkasneje januarja prihodnje leto. JI Thermana še vedno brez predsednika uprave Priložnost, ki jo je Slovenija izkoristila V Narodnem domu proslava ob 50-letnici teritorialne obrambe CELJE - Celjsko območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo (OZ ZVVS) je v Narodnem domu pripravilo osrednjo proslavo ob visokem jubileju ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. V torek je namreč minilo 50 let od njene ustanovitve. Slavnostni govornik na prireditvi je bil generalmajor Janez Slapar, prvi načelnik republiškega štaba TO in poveljnik slovenskih teritorialcev med osamosvojitveno vojno. »Z novo doktrino splošnega ljudskega odpora je zgodovi- na republikam ponudila priložnost za lastno organiziranost na obrambnem področju. Prav v Sloveniji je bila ta priložnost najbolje izkoriščena,« je povedal Janez Slapar. Ob tem se je spomnil začetnega obdobja, ko je kot mlad rezervni častnik delal v TO s častniki, ki so poveljevali slovenski partizanski vojski v času druge svetovne vojne. Kot je dejal, ga je navdušila njihova zavzetost pri oblikovanju, organiziranju in usposabljanju teritorialne obrambe, pri čemer sta bila poveljevanje in komuniciranje v sloven- Izkoristite svoj potencial Razgovori z delodajalci, karierna predavanja, karierno svetovanje. skem jeziku. Prepričan je, da tudi zato, ker so To doživljali kot nekaj, kar jim je bilo leta 1945 odvzeto. »Teritorialna obramba leta 1968 ni bila ustanovljena za to, da bi leta 1991 v vojni za samostojno Slovenijo porazila JLA. Vsi vemo, da takšne neumnosti v Beogradu ne bi storili. Je pa imela njena ustanovitev daljnosežnejše posledice, saj je omogočila uresničitev naloge, ki jo je obrambnim silam naše novoustanovljene države dalo slovensko predsedstvo 27. junija 1991,« je Janez Slapar poudaril Vedm г штј! pomen TO za osamosvojitev Slovenije. Srečanje vojnih veteranov in nekdanjih pripadnikov teritorialne obrambe je bilo tako dobra priložnost za obujanje spominov na pomembne in prelomne čase iz slovenske novejše vojaške zgodovine. V območnem združenju veteranov so visok jubilej TO obeležili tudi z okroglo mizo v Muzeju novejše zgodovine Celje in pred časom z odkritjem spominske plošče TO na stavbi Poklicne gasilske enote Celje. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA 90,6 95,1 95,9 100,3 rad io cel je vMuc? г илмс? j/ Po piku je nadzor končan NAZARJE - Znane so ugotovitve notranjega nadzora v zgornjesavinjskem zdravstvenem domu v Nazarjah. Tam naj bi konec avgusta odklonili pomoč štiriletnemu otroku, ki ga je žuželka pičila v usta. Kot smo že poročali, naj bi medicinska sestra v Nazarjah napotila otroka in njegovo mater v Zdravstveno postajo Gornji Grad. Tistega dne so bili zadolženi za nujno medicinsko pomoč v Gornjem Gradu. Na koncu je bilo v urgentnem centru v Celju ugotovljeno, da je otroka pičil sršen. Zaradi dejanja v Nazarjah se je otrokova mati pritožila medijem, primer pa je odmeval po celotni državi. Notranji nadzor tega primera je bil končan v preteklih dneh. Med njim nepravilnosti med zaposlenimi zdravstvenega doma niso ugotovili. »Po dogovoru z otrokovimi starši ugotovitev notranjega nadzora ne komentiramo. Vsi postopki so bili opravljeni povsem korektno,« je po končanem nadzoru povedala direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es. Postopek notranjega nadzora določa pravilnik zdravstvenega doma. Po sklepu je bila sestavljena komisija, ki je z vpletenimi opravila razgovore. Po njih je bila pregledana medicinska dokumentacija, nato je bilo v predpisanem roku napisano pisno poročilo. V njem je treba zapisati dejansko stanje, izdati poročila in izvesti morebitne ukrepe. BJ Za red bosta skrbeli policistki CELJE - Družba Celjski sejem se pripravlja na mednarodni erotični sejem Sloverotika, ki privablja množice obiskovalcev od blizu in daleč. Prireditev se bo začela 30. novembra in bo trajala tri dni. Med njo se bodo vrstile številne erotične predstave, na stojnicah bo ponudba erotičnih pripomočkov, spodnjega perila in podobnega. »Trudimo se, da je vsako leto boljše. Letos bomo program na vseh odrih bistveno obogatili,« je na novinarski konferenci pred sejmom povedala Katja Goršek iz družbe Celjski sejem. Vsak dan bo po trideset predstav s po 25 nastopajočimi erotičnimi artistkami in artisti vse od Balkana do Irske. Vsi bodo iz tujine, saj je Slovenke in Slovence zelo težko pridobiti. Med nastopajočimi bodo zvezde, ki so bile nagrajene na razvpitem berlinskem erotičnem sejmu Venus. Letos bo poskrbljeno za še več tantričnih doživetij, ena od artistk bo predstavila igre z ognjem. Celotno dogajanje bosta nadzorovali policistki, ki bosta najbolj razposajene obiskovalce zaprli v kletko. Ta je bila predstavljena že na novinarski konferenci. Na stojnicah mednarodnega erotičnega sejma bo približno dvajset razstavljavcev, med njimi jih bo več kot tretjina iz tujine. Kupiti bo mogoče celo čokoladne izdelke, poleg zapeljivega spodnjega perila in drugih poživljajočih izdelkov seveda. Sejem bodo povezovali Oriana Girotto, Jasna Kuljaj ter Miha iz resničnostnega šova Kmetija. »V našem sklopu je to poseben sejem, ki je velik šov. Po organizacijski plati je velik zalogaj,« je povedala Gorškova. »Prihodki niso zanemarljivi, vendar se tega sejma ne da primerjati z drugimi, to je industrijskimi sejmi oziroma z našim še vedno največjim sejmom - Mosom,« je dodala. BJ Sto let Ruske steze ии KARIERNI SEJEM MOJEDELO.COM Center Nova in Knjižnica Velenje, 29. november 2018 10.00-18.00 I Vstop prost I kariernisejem.com Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje [E MoJeDelo.com RIMSKE TOPLICE - Minuli konec tedna je bila slovesnost ob stoti obletnici Ruske steze, ki predstavlja pomemben del rekreacijske ponudbe v tem zdravilišču in je hkrati svojevrstna znamenitost. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Doku Zavgajev. Rusko stezo v dolžini 1.216 metrov v parku Rimskih term, je 47 ruskih vojnih ujetnikov iz prve svetovne vojne začelo graditi leta 1917, leto pozneje je bila gradnja končana. Ob stoletnem jubileju so bile ob Ruski stezi nameščene spominske table. Ruski ambasador v Sloveniji Doku Zavgajev, lastnik in direktor Ruskih term Valerij Arakelov in župan Občine Laško Franc Zdolšek so položili venec ob spominski plošči v čast ruskim vojnim ujetnikom. Doku Zavgajev se je ob tem zahvalil vsem prijateljem Rusi- je v Sloveniji za prizadevanje pri ohranjanju spomina na usodo ruskih vojakov in za krepitev tesnih vezi med dvema narodoma in državama. RG Foto: Ruski center znanosti in kulture Franc Zdolšek, Valerij Arakelov in Doku Zavgajev so na slovesnosti položili venec k spominskemu obeležju ob Ruski stezi. Na smučiščih manjka le še sneg Na Rogli, Golteh in Celjski koči pred sezono tudi investicije in obnove Cene vozovnic na lanski ravni V vseh omenjenih smučiščih za novo sezono niso spreminjali cen smučarskih vozovnic v primerjavi z lansko sezono. Seveda so cene še nekoliko ugodnejše, če se smučarji za nakup vozovnic odločijo v predprodaji. Na Rogli so doslej prodali več kot 1.400 sezonskih vozovnic in so s predprodajo zadovoljni, navajajo pa, da je še prehitro govoriti o končnem izkupičku predprodaje, saj se po izkušnjah večina smučarjev za nakup vozovnic v predprodaji odloča v drugi polovici novembra. Na Golteh beležijo desetodstotno porast prihodkov na račun predprodaje vozovnic, ki bo trajala še do konca tega meseca. .. r. * ^ .-■* - -V \ Ob hladnejšem vremenu in prvem snegu v teh dneh je začetek smučarske sezone vedno bliže tudi na osrednjih smučiščih na Celjskem. Na Rogli in Golteh so minuli konec tedna že začeli umetno zasneževati terene, smučarske naprave nameravajo zagnati v prihodnjih dneh. Zaradi nižje lege se sezona na Celjski koči začne vedno nekoliko kasneje, a ob ugodnih vremenskih razmerah se bo to morda zgodilo že v prihodnjem mesecu. Rogla: obnovili hotelske sobe Na Rogli, našem največjem smučišču v regiji, so snežni topovi začeli izdelovati umetni sneg minuli konec tedna. Ob ugodnih vremenskih pogojih nameravajo smučarsko sezono začeti v prvih dneh decembra. Med pripravami na novo sezono so na Rogli ob rednih pregledih in vzdrževalnih delih izvedli tudi celovito obnovo štirise-dežnice Planja. Poleg tega so po besedah Tine Tinte Kovačič iz podjetja Unitur, ki upravlja z zimskim športnim središčem in s Termami Zreče, intenzivne priprave na novo zimsko sezono začeli že poleti s prenovo sob v Hotelu Rogla. V Uniturju kot pomembno pridobitev štejejo tudi novo parkirišče za avtodome na Rogli. Peščeno parkirišče bo omogočalo namestitev štiridesetih avtodomov z vso ustrezno opremo. »Skupna vrednost večjih investicij pred zimsko sezono 2018/19 tako na Rogli znaša skoraj 3,6 milijona evrov,« je še povedala Tina Tinta Kovačič. Golte: v novo sezono z novimi apartmaji Na Golteh začetek smučarske sezone, če bodo vremenske razmere to dopuščale, načrtujejo za zadnji dan v tem mesecu, uradni otvoritveni dogodek je predviden za soboto, 8. decembra. Zasne-ževanje terenov so začeli minuli petek, ob hladnejših temperaturah računajo tudi na pomoč naravnega snega. Na smučarskih napravah so opravili redna vzdrževalna dela, do začetka nove sezone nameravajo kupiti še teptalec snega. »Ponosni smo, da v začetek zimske sezone vstopamo z 12 novimi in sodobno opremljenimi apartmaji. Ti so učinkovita dopolnitev naše hotelske ponudbe in so še posebej primerni za družine ter manjše skupine. V bližnji prihodnosti bomo na Golteh zgradili več kot dvajset apartmajev in za to namenili približno dva milijona evrov,« je povedala Kristina Suhadolnik iz družbe Golte. Za letošnjo sezono so pripravili še nekaj novosti. Na spodnji postaji nihalke so uredili štiri parkirišča za avtodome, obnovili parkirišče za avtomobile in prenovili teraso na koči Trije ploti, priljubljeni točki za postanek smučarjev, ki se nahaja tik ob akumulacijskem jezeru. Celjska koča: prenova otroškega poligona Na nižje ležeči Celjski koči so tudi že pripravljeni na umetno zasneževanje, ki ga ob ugodnih vremenskih razmerah praviloma začnejo v decembru, ob hladnejšem vremenu v teh dneh in pomoči naravnega snega pa bi morda smuka lahko bila na voljo tudi že prej. »Najprej zasnežujemo otroški poligon, potem spodnji in zgornji del prve vlečnice ter šele na koncu progo ob drugi vlečnici, če imamo dovolj vode in če so temperature primerno nizke,« je vrstni red umetnega zasneževanja pojasnil Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje. Na Celjski koči so pred začetkom nove sezone izvedli večja vzdrževalna dela na obstoječih žičniških napravah, niso pa uredili nobene nove. »Pozno poleti smo obnovili otroški poligon in ga primerneje uredili za smučarske tečaje in sankanje, prenovili smo tudi sistem prodaje vozovnic,«, je še povedal Ivan Pfeifer. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Visoko priznanje Šentjurčanki VOJNIK - Emilija Kladnik Sorčan bo prejela priznanje za življenjsko delo na področju kulture. Gre za nagrado, ki jo podeljuje Občina Vojnik. Odločitev je sprejel občinski svet, ki se je odločal med tremi različnimi predlogi, in sicer iz vseh treh krajevnih skupnosti. Kladnik Sorčanova je občanka Šentjurja, ki je zaposlena v Osnovni šoli Vojnik, kjer poučuje glasbeno umetnost. Pred četrt stoletja je začela vodenje moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna Vojnik, različne zbore pa vodi v vojniški šoli. Občina bo slovesno podelila priznanje Kladnik Sorčanovi za slovenski kulturni praznik. Lani je prejel nagrado za življenjsko delo kulturni delavec Peter Selčan, pred njim pa sta jo prejela Jože Gregorc in Jože Žlaus. BJ Plazovi se ponavljajo MOZIRJE - Na trškem pokopališču, ki je na plazovitem območju, sanira občina še en plaz. V zadnjih letih je že odpravila plazova na spodnjem in zgornjem delu pokopališča, zdaj se je lotila še enega na zahodni strani. Zemljišče bo utrdila z več kot sto piloti iz armiranega betona. Mozirsko pokopališče je na istem mestu že od leta 1820. Gre za močvirnato območje, ki je dandanes obteženo s številnimi nagrobnimi spomeniki. Med deli, ki bodo trajala do novega leta, bo pokopališče tudi razširjeno. Del zemljišča je občina odkupila, drugi del je pridobila od župnije, s katero je opravila menjavo zemljišč. Vrednost zadnje sanacije plazu znaša več kot dvesto tisoč evrov. Občina mora plačati projektno dokumentacijo, stroške nadzora in davek na dodano vrednost. Ostalo so državna sredstva. BJ Razporedili denar za naložbe ŠOŠTANJ - Občinski svet je sprejel proračun za prihodnje leto. Občina bo v letu 2019 razpolagala s 14,5 milijona evrov prihodkov, imela bo 14,7 milijona evrov odhodkov. Po besedah župana Darka Meniha sta med bistvenimi načrti občine dokončanje glasbene šole in obnova tamkajšnje Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. »Šola je stara trinajst let, vendar je bila zgrajena površno. Pokazale so se določene pomanjkljivosti.« Pri omenjeni osnovni šoli bo občina uredila še podhod pod železniško progo, med načrtovanimi projekti je gradnja nove avtobusne postaje. Ponekod v krajevnih skupnostih bo občina nadaljevala gradnjo kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave. S kolesarskimi stezami se bo povezovala v smereh proti Velenju, Šmartnemu ob Paki in Mozirju. Več denarja bo namenila tudi za socialno področje, saj se po besedah šoštanjskega župana za to kaže vedno več potreb. TS Kanalizacija pred koncem VOJNIK - Občina gradi na Frankolovem že več let sekundarno fekalno kanalizacijo. Tako želi priključiti na čistilno napravo za odpadne vode čim večje število uporabnikov. Pred letošnjim poletjem je občina dokončala lani začeti tretji del te kanalizacije, ki je omogočila priključitev 24 stavb. Trenutno dokončuje še četrti in peti del za dodatnih trideset stavb. Cesta, pod katero je nova kanalizacija, bo celovito prenovljena, zgrajen je bil tudi del pločnika. V soboto je že bila položena groba asfaltna prevleka cestišča. Četrti in peti del kanalizacije bosta stala 165 tisoč evrov. Gre za sredstva občinskega proračuna, iz takse za obremenjevanje okolja. S tem, zadnjim delom naj bi na Frankolovem zaenkrat zadostili krajevnim potrebam po kanalizaciji. V gradnjo sekundarne kanalizacije je bilo v tem kraju v zadnjih letih vloženih približno štiristo tisoč evrov. BJ Na drsalke! ŠOŠTANJ - Občina je tudi letos namenila denar za ureditev drsališča na rokometnem igrišču v mestu. V Šoštanju bo drsališče prve ljubitelje tovrstne rekreacije sprejelo 8. decembra. Drsanje bo omogočeno dvanajsto leto zapovrstjo. Drsališče, kamor bo vstop brezplačen, bo postavilo podjetje Kota, upravljanje bo prevzel Marko Pokleka. Za ureditev drsališča bo Občina Šoštanj namenila 24 tisoč evrov. TS Delež, ki ga turizem trenutno predstavlja v obsegu gospodarstva Savinjsko-Šale-ške regije, je relativno majhen. Kako zbuditi spečo Trnuljčico? »V globalnem merilu predstavlja turizem eno najhitreje rastočih gospodarskih panog, še posebej izstopa velnes. Tudi v Savinjsko-Šaleški regiji lahko v turizmu najdemo svojo priložnost in izkoristimo svetovni trend. Ponudbo moramo prilagoditi tako, da bomo privabili več obiskovalcev,« pravi direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. leška razvojna agencija. Cilj načrta je vzpostaviti organizacijo, ki bi naj obveščala deležnike v regiji, jih povezovala, skrbela za trženje in izobraževanje. »Poskrbeti moramo, da bo RDO lahko delovala profesionalno, da bo imela dovolj denarja, dober kader in da bo skrbela za marketing celotne regije. Slednja že zdaj sledi strategiji trajnosti rasti slovenskega turizma,« je povedala svetovalka za turizem v velenjski mestni upravi Urška Gaberšek. In dodala, da novi produkti na ravni regije nastajajo pod okriljem še enega evropsko podprtega projekta, ki nosi naslov Turizem Saša. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) V Savinjski in Šaleški dolini število turistov narašča, manjka regijsko povezovanje Kako turizem uresničiti kot eno od razvojnih prednosti Savinjsko-Šaleške regije in hkrati intenzivneje zagnati podjetništvo, so se spraševali udeleženci regijske konference pred dnevi v Solčavi. Kot ena bistvenih neizkoriščenih možnosti je streljanje na en gol, torej močnejše sodelovanje znotraj regije. Turistični obisk Savinjsko-Šaleške regije se v zadnjem obdobju izboljšuje. Število turistov se je med letoma 2010 in 2017 povečalo s približno 19 tisoč na malo več kot 76 tisoč. Število nočitev je v enakem obdobju naraslo s skoraj 42 tisoč na približno 211 tisoč. Turisti v regiji povprečno preživijo 2,77 dneva. Glede na omenjeno rast se v regiji zavedajo, da je panoga turizma neke vrste prebujajoča se Trnuljčica, ki še ni popolnoma odprla oči. »Da bi se zbudila, bi morali izkoristiti več pomembnih razvojnih priložnosti,« pravi direktor centra za razvoj terciarnega izobraževanja dr. Franc Žerdin. Kot bistvene pomanjkljivosti je naštel, da v regiji ni izdelana veriga lokalnih dobaviteljev, prav tako ni izdelan regijski informacijski sistem, lokalni ponudniki turističnih storitev niso povezani, primanjkuje namestitev, neorganizirano je tudi trženje turističnih storitev. »Manjkajo nam kadri z ustreznimi veščinami, ne le tisti, ki bi delali v strežbi ali kuhinji, ampak tudi vodilni delavci. Neizkoriščene so številne poslovne priložnosti malih in srednjih podjetij.« Manjka destinacijska organizacija Pomemben zaviralec turističnega razvoja v Savinj-sko-Šaleški regiji je to, da zaradi pomanjkanja kadra in neurejenega financiranja le okrnjeno deluje regionalna destinacijska organizacija (RDO). Denar za njeno vzpostavitev je prispevala država. Zataknilo se je pri financiranju njenega delovanja, kjer bi morali v žep seči občine in ponudniki. Zato regija nima izdelane vizije razvoja na področju turizma oziroma nima opredeljenih ciljev, ki jih na področju turizma želi doseči do leta 2021 in naprej, meni Žerdin. Povezovanju deležnikov bo sicer namenjen nov načrt, ki ga pripravlja Savinjsko-ša- Spodbudno je, da panoga turizma zadnjih deset let raste hitreje, kot raste gospodarstvo Saša regije, pravi direktor Savinjsko-Ša-leške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. »Glede prihodkov je gospodarstvo Savinjsko-Šaleške regije v minulem osemletnem obdobju zraslo za deset odstotkov, turizem se je povečal za 25 odstotkov. Po številu zaposlenih smo v okviru regije še vedno pod številko, ki smo jo na področju zaposlenosti imeli v letu 2010, medtem ko je v istem obdobju število zaposlenih v turizmu zraslo za štiri odstotke.« Za pomoč čakalna vrsta VOJNIK -V občini je v čakalni vrsti za vključitev ali za povečan obseg storitve kar devetnajst uporabnikov. Občina se je zato odločila, da bo skupino oskrbovalk povečala. V vojniški občini je trenutno 37 uporabnikov pomoči na domu, za katere skrbijo štiri oskrbovalke. Njen izvajalec je Dom ob Savinji Celje oziroma njegov center za pomoč na domu. Zaradi velikega števila prosilcev je ta predlagal občini zaposlitev dodatne oskrbovalke. Občinski svetniki so temu predlogu na svoji zadnji seji ugodili. Dodatna oskrbovalka bo zaposlena od novega leta. Za proračun pomeni to za 1.690 evrov višji strošek na mesec. Vojničani namenijo za celotno pomoč na domu več kot sto tisoč evrov na leto. Uporabniki v vojniški občini plačujejo isto ceno storitve tako ob delavnikih kot tudi ob nedeljah in praznikih. Ta znaša 4,2 evra na uro. Občina plačuje za uporabnike ekonomsko ceno, ki je do petkrat višja. Ta znaša od 19,51 do 24,31 evra na uro, odvisno od tega, ali je pomoč nudena ob delavnikih, nedeljah ali praznikih. Zaradi staranja prebivalstva ter zaradi polnih domov za starejše občane je povpraševanje po storitvi pomoč na domu vedno večje. BJ Še na filmskem traku ŽALEC - V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so prejšnji teden premi-erno predvajali etnološko-dokumentarni film o perišču ob Lavi v Dobriši vasi. Avtor videa Robert Gaber je v tridesetih minutah predstavil dogajanje ob perišču, ki je služilo svojemu prvotnemu namenu od leta 1920 do 1970. Kasneje so pralni stroji začeli počasi izpodrivati ročno pranje, a perišče kljub temu ni samevalo. Tja so radi zahajali mladi vaščani, ki so ob Lavi doživeli nešteto lepih dogodkov. V nekem obdobju je bilo tam tudi zbirališče narkomanov. To mesto je počasi postalo zaraščeno in zanemarjeno, predvsem je bilo tik pred tem, da bi utonilo v pozabo. Njegovo žalostno usodo sta pred nekaj leti presekala zakonca Jožica in Franci Grobelnik iz Dobriše vasi, ki sta perišče obnovila in v njegovem zavetju uredila prostor za prijetno druženje. Robert Gaber se tokrat snemanja lokalne tematike ni lotil prvič. Do zdaj je med drugim posnel že dokumentarne filme o slikarki Jelici Žuži, Frideriku Širci oziroma Ristu Savinu in o rudarski tradiciji v Grižah. ŠO Foto: arhiv NT (SHERPA) V naši ponudbi so: pice, malice, egipčanska hrana, hamburgerji, solate, a la carte. Organiziramo tudi rojstne dneve, sprejemamo manjše zaključene družbe. Dostava na dom 070639440. Picerija Nono, Ul. mesta Grevenbroich 9, 3000 Celje Izstopa gradnja vrtca VOJNIK - Po osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto je predvidenih 8,4 milijona evrov skupnih prihodkov in približno milijon evrov več odhodkov. Zato bo treba primanjkljaj do druge obravnave proračuna odpraviti. Občina računa do takrat še na dodatna sredstva. Osnutek prihodnjega proračuna je občinski svet sprejel na svoji zadnji seji. Med odhodki je v osnutku opazno povišanje postavk za šolo, vrtec in socialo. Po naložbeni plati izstopa za prihodnje leto gradnja novega vrtca na Frankolovem, za katerega je v osnutku osemsto tisoč evrov odhodka. Ne manjka niti denar za ceste, javne vodovode in kanalizacijo ter gradnjo betonskega mostu, ki bo nadomestil lesenega. Za stara posojila, ki so bila najeta za različne pretekle naložbe, bo plačala občina prihodnje leto dvesto tisoč evrov. Za gradnjo frankolovskega vrtca namerava prihodnje leto vzeti pol milijona evrov posojila. BJ IZ NAŠIH KRAJEV 9 fO i I Al H "ft1 t» t © c 'h % J *7. n j, k 1 i> i Ш i> f Ii to ^ 1 * /1 lift j HI KI -1 t Ш \ h\ u Na sejmih rabljene smučarske opreme je največ zanimanja za otroške smuči in smučarske čevlje. Nič drugače ni bilo letos r Celju. 'T T). № i!, i i ■ I Pregled sejmov po regiji Žalec Telovadnica UPI - ljudske univerze 23. - 25. 11. Smučarski klub Gozdnik Vransko Športna dvorana Vransko 24. - 25. 11. ZKTŠ Vransko Mozirje Športna dvorana Mozirje 24. - 25. 11. Gornjesavinjski smučarski klub Velenje Rdeča dvorana 30. 11. - 2. 12. Smučarski klub Velenje Laško Hotel Hum 30. 11. - 2. 12. Smučarski klub Zlatorog 80 cm —ч Sejem rabljene opreme v Preboldu je v primerjavi s celjskim veliko manjši. Foto: osebni arhiv Da rekreacija na snegu ni predraga Začeli so se smučarski sejmi - Cena rabljenih otroških smuči od 20 do 80 evrov Sejmi so pri- ložnost, da se znebimo opreme, ki je ne potrebu- vsnBi jemo več. CELJE, PREBOLD - Letošnja ohladitev in prve snežinke lepo sovpadajo s smučarskimi sejmi v naši regiji. Ti so še vedno ena bolj priljubljenih možnosti za nakup oziroma prodajo smučarske opreme. V Celju in Preboldu sta bila že pretekli konec tedna. Za vse tiste, ki ste ju zamudili, bo še kar nekaj priložnosti v prihodnjih štirinajstih dneh. Smučarska in ostala oprema za rekreacijo na snegu je lahko velik strošek za družinski proračun, še posebej, ker jo otroci hitro prerastejo in zato kmalu potrebujejo novo. V takšnih primerih so kot nalašč že tradicionalni smučarski sejmi, ki jih v večjih krajih v naši regiji organizirajo lokalni smučarski klubi oziroma športna društva. V zadnjih letih vedno bolj priljubljeni za kupovanje tovrstne opreme postajajo tudi različni za to namenjeni spletni portali, kar po besedah predsednika Smučarskega društva Snežak Boštjana Jeraše ne vpliva na obiskanost celjskega sejma. »Vse do lani je bilo na njem vsako leto več povpraševanja po rabljeni smučarski opremi, tudi stvari, ki so jih ljudje prodajali, je bilo vedno več, česar pa ne moremo reči za letošnji sejem. Opreme, ki smo jo sprejemali na posameznih odjemnih mestih, je bilo nekoliko manj kot pretekla leta. Kljub temu da nismo podirali rekordov, smo s celotnim sejmov zelo zadovoljni. Nenazadnje nam je uspelo prodati veliko sejemskega prostora.« Največ zanimanja za otroško opremo Sejmi rabljene smučarske opreme z vsakim letom širijo svojo ponudbo. Poleg rabljenih predmetov je mogoče kupovati tudi nove, dobiti je mogoče kakšen koristen nasvet in servisirati smuči. »Pred vsako smučarsko sezono je namreč treba pregledati tako smuči kot vezi, če je z njimi še vse v redu. Drsno površino je treba zbrusiti ali vsaj namazati z voskom, da ni preveč hrapava,« še dodaja Jeraša in dodaja, da je bilo tudi letos na celjskem sejmu, ki je že tradicionalno v stari rokometni dvorani v Golovcu, največ zanimanja za rabljeno otroško smučarsko opremo, kot so smuči, smučarski čevlji in podobno. Cene otroških smuči so se gibale od 20 do 80 evrov. Približno takšne cene je mogoče pričakovati tudi drugod v naši regiji. Ta konec tedna bodo sejmi še v Žalcu, na Vranskem in v Mozirju. Prihodnji konec tedna bo rabljeno smučarsko opremo mogoče kupovati oziroma prodajati še v velenjski Rdeči dvorani. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA 10 KULTURA Od hude travme do velikega navdušenja Največja letošnja razstava PMC - Iz vojne v novo državo V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled razstava Iz vojne v novo državo, s katero obeležujejo stoletnico konca prve svetovne vojne. Na njej je predstavljeno, kako je prva svetovna vojna kruto zarezala v vsakdanje življenje in na najbolj tragičen način napovedala konec starega ter začetek novega obdobja. Začetek razstave predstavlja leto 1917, ko so se jugoslovanski poslanci v dunajskem državnem zboru povezali in podpisali Majniško deklaracijo. V njej je bilo zapisano, da želijo združitev južnih Slovanov v avtonomno enoto. Oktobra 1918 je Avstro-Ogrska razpadla, ustanovljena je bila nova država. Postavitev se konča z letom 1921, ko je Celje dobilo prvega slovenskega župana. Res je razstava lokalno obarvana, a to ni edina stvar, zaradi katere je drugačna od ostalih podobnih. Celjska v ospredje namreč ne postavlja vojaške in politične komponente, ampak široko paleto ostalih vsebin, kot so gospodarski preobrat v tistem času, spremembe na področju šolstva, uprave, društvenega življenja, temeljita slovenizacija mest. Konec vojne je pomenil konec nekega odboja in začetek novega. »Celje je bilo pred koncem prve svetovne vojne ena osrednjih trdnjav nemškega življa, a v nekaj letih se je to temeljito spremenilo,« je razložil kustos mag. Damir Žerič. CELEIA ЧШВП PP ^ * Ж pokr J P r Pokrajinski . /, ft muzej /, -/ 1 Celje mm W/iJm JAVNO VODSTVO SOBOTA, 24.NOVEMBER '<2018, OB 11. m, Ш KNEŽJI DVOR. Ko je Celje postalo slovensko Leta 1921 so bile lokalne volitve in prvi slovenski župan Celja je postal 63-le-tni dr. Juro Hrašovec. Po zaprisegi se je v spremstvu dr. Josipa Serneca, ki je bil prav tako starosta celjskih Slovencev, pojavil na balkonu magistrata in nagovoril meščane na trgu. V govoru, polnem nacionalnega ponosa in zanosa, je zbranim opisal občutke, ki so se mu porajali ob tem dogodku. Priznal je, da ni verjel, da bo še v času njegovega življenja Celje postalo slovensko. Na razstavi so poleg njega predstavljeni tudi drugi vidni posamezniki, književniki, popotniki, gospodarstveniki, umetniki, tisti, ki so z ustvarjalnim umom prestopili lokalni okvir in se zapisali v slovenski zgodovinski spomin. Vpliv vojne na celjski vsakdan Čeprav je bilo Celje daleč v frontnem zaledju, se je vojna, ki je divjala na Soškem, močno poznala tudi v naših krajih. Primanjkovalo je hrane, ljudje so lahko določena živila dobili le z nakaznicami, močno je primanjkovalo kurjave, pomanjkanje je bilo veliko, ustanovljene so bile javne kuhinja. »Zdi se, da je v vojnem času bilo dovolj le vojakov. Celje je bilo majhno mesto, štelo je le približno sedem tisoč prebivalcev, v mestu je bilo nastanjenih štiri tisoč vojakov, beguncev, ki so jih oblasti namestile v javnih stavbah, na primer v Stari grofiji, Narodnem in Celjskem domu, številnih šolskih poslopjih,« je dodal Damir Žerič. Žerič je poudaril, da je konec prve svetovne pomenil konec morije, zato je bilo začetno navdušenje prebi- Padec kipa cesarja Franca Jožefa pred poslopjem Narodnega doma je simbolno zaznamoval padec starega in začetek novega obdobja. valstva nepopisno. »To navdušenje je hitro zamenjala kruta resničnost. Treba je bilo vzpostaviti nov sistem na vseh poljih vsakdana, pojavljala se je vsesplošna kriza.« Žal se je kasneje toliko slabega nakopičilo, da je bila nova vojna katastrofa nekaj let kasneje neizbežna. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA »Obdobje, ki je predstavljeno v pokrajinskem muzeju, je bilo izjemno,« meni direktor muzeja Stane Rozman. »Po eni strani je bilo zelo travmatično. Vojne, kot je bila prva svetovna vojna, človeštvo še ni doživelo, štiriletno trpljenje je zaznamovalo ljudi. A s koncem vojne se je pojavilo novo upanje, ki je velo iz vseh por družbenega življenja.« KULTURA 11 Življenje je kot mandala Po Belem oblaku še roman Erik ter knjiga zgodb Pred kratkim sta izšli dve novi knjigi, roman Erik ter Bozenska kraljica in druge zgodbe. Njuna avtorica je Mila Kočevar iz Nove Cerkve pri Vojniku, ki je pred tem napisala že dve drugi knjigi. Roman Erik je nadaljevanje romana Bel oblak, ki je izšel pred nekaj leti. »Bralci, ki so prebrali roman Bel oblak, so želeli izvedeti, kaj se bo zgodilo z glavnima junakoma Meto in Erikom. Njuni poti sta ostali odprti,« je povedala o ozadju novega romana avtorica. Opisano je Erikovo življenje v Evropi, v Münchnu. Bel oblak je ljubezensko-pusto-lovski roman, v katerem se glavna junakinja napoti v Tibet, da bi našla svojega sina. Najde ga s pomočjo Erika, v katerega se zaljubi. Sosed Mile Kočevar, pokojni Drago Medved, je o romanu Bel oblak zapisal, da odpira številna vprašanja o smislu življenja, o nas samih, o tem, kako se vidimo, kako se čutimo, o tem, česar še morda nismo storili v ži- vljenju, in o tem, ali tudi mi spimo od rojstva do smrti. »Življenje je sestavljeno iz drobnih koščkov, ki tvorijo celoto šele takrat, ko jih postaviš v mozaik. A ko dobijo najlepšo podobo, kot je mandala, se ta sesuje v prah in življenje je pred novim začetkom in novimi nalogami,« pravi avtorica o sporočilu novega romana Erik. Pokaza-no mu je bilo, da nista vse uspeh in priznanje, ampak sta pomembnejša mir v duši in zavedanje vsega in vseh okoli nas. Pred dnevi je izšlo še eno novo delo Mile Kočevar, in sicer Bozenska kraljica in druge zgodbe. Gre za raznolike zgodbe. Naslovno je navdihnila ljubezen avtoričine matere in očeta, ki je svojo soprogo imenoval bozenska kraljica. Doma je bila namreč iz zaselka Bozne. »Gre za neverjetno povezanost dveh zakoncev, ki sta bila drug do drugega resnično ljubeča, poštena in tovariška,« se ju spominja hči. Vse ostale zgodbe so kalejdoskop različnih usod. Med drugim opisuje vaškega posebneža Tičkiteloti iz obdobja po drugi svetovni vojni, resnično osebo. Duhovni prvenec Pozornost je vzbudil že knjižni prvenec Mile Kočevar Kaj pa zdaj, ki je izšel pred nekaj leti. Knjigo označujejo kot nekakšen duhovni priročnik. »Že dolgo me kakšno duhovno branje ni tako prevzelo, kot me je Mila s svojim potopisom,« je zapisala »Tatjana« na spletni strani mozirske osrednje knjižnice. »Kar išče na svojih potovanjih, najde, čeprav je pot težka. Vsrkavala sem lepe misli in globoka razmišljanja slovenske avtorice,« je še dodala bralka te knjige. »To je potopisna knjiga s sporočilom, kako iziti iz težav. Ko misliš, da ni nobenega izhoda, ga je treba najti,« pravi o svojem delu Mila Kočevar, ki se ji je življenje nekoč postavilo na glavo. Človek, ki to doživi in zna razumeti življenje s prave, svetle strani, najde notranjost. Sebe mora poiskati kot bitje, ustvarjati mora ter živeti na povsem nov način,« je obrazložila Kočevarjeva. Z nekdanjim soprogom sta veliko potovala in to z nahrbtnikom na ramenih po svojih poteh. Raziskovala je Tibet, Indijo, Indonezijo, Mehiko, Gvatemalo, zahodni del ZDA ... V letih, ko je še hodila v službo, je bila Mila Kočevar v poslovnem svetu, in sicer na višjih položajih v bančništvu. Nato je postala podjetnica. Ampak poti življenja so nepredvidljive. »Ko doživiš prelom, zlom ali neko nesrečo, se najdeš tudi v globljih duhovnih plasteh. In ko se je zgodilo to, kar se je meni, je prišla na dan ta ustvarjalna moč,« pravi o začetku pisanja. Opisuje del sebe in svojih doživetij. »Upam, da bo to komu polepšalo kakšen večer ali spremenilo življenje takrat, ko ne bo vedel, kako in kam,« je dodala. BRANE JERANKO Foto: GrupA Modro je hoditi v knjižnico Slovenske splošne knjižnice že drugo leto zapored praznujejo teden splošnih knjižnic. Od ponedeljka do petka je v njih na voljo bogato dogajanje za vse generacije. Še posebej pestro je bilo v torek, ko so knjižnice obeleževale svoj dan. V žalski so ob tej priložnosti že dvanajsto leto zapored začeli projekt branja za odrasle Savinjčani beremo. Pobudo za praznovanje dneva slovenskih splošnih knjižnic je leta 2000 oblikovala sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije z namenom povečanja prepoznavnosti splošnih knjižnic in opozar- janja na njihovo vlogo pri širjenju znanja, informacij in kulturnih dobrin. »Vesela sem, da se te akcije lotimo vse knjižnice skupaj, a vsaka na svoj način,« izpostavlja Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki je tudi letos ob tej priložnosti zasnovala pester prireditveni teden. Na ponedeljkovem Utripu domoznanstva se je predstavilo KUD Svoboda Prebold, v torek so zakorakali v novo sezono bralne značke za odrasle, v sredo so v knjižnicah v Žalcu, Preboldu in na Polzeli na ogled postavili razstave domoznanskega gradiva. Danes (v četrtek) žalska knjižnica praznuje z najmlajšimi. S knjižničarji in pravljicami potujejo po gradovih in graščinah Spodnje Savinjske doline. Zadnji dan tega prazničnega tedna bo modro obarvan. Na dan modrih knjig, kot so ga poimenovali, bodo knjižničarji v petek oblečeni v modro. Ponujali bodo modre knjige, ovite v moder papir. Na modrih listkih bodo modre misli. Zakaj? »Ker je preprosto modro hoditi v knjižnico,« je kratka in jedrnata Železnikova, ki jo veseli, da knjižnice danes niso več zgolj prostor za izposojo knjig, temveč so postale dnevne sobe lokalnih skupnosti. ŠO Za cesarja in domovino V dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je na ogled razstava Odmevi na Konjiškem, ki jo je pripravila konjiška občina v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Konjice. Razstavljeni so predmeti lokalnih zbirateljev, fotografije, ki jih hranijo svojci, in tudi številna pisma. »Vojaki so na fronto odhajali v duhu domoljubja, branili so cesarja, vero in svoje družine. Danes, sto let kasneje, smo postavljeni pred opomin, da problemi niso rešljivi z nasiljem,« je razstavo predstavila predsednica Zgodovinskega društva Konjice Aleksandra Boldin. V miru ali vojni se vedno izkaže, da štejejo le človeške vezi. Razstavljena so ohranjena pisma med konjiškimi vojaki in njihovimi svojci, iz katerih je mogoče razbrati čustvene izlive vojakov, da so lažje preživeli dneve in noči v strelskih jarkih. Ob tem je civiliste in tudi vojake bodrila cesarjeva propaganda. Ohranili sta se dve razglednici s Konjiškega. Na eni je upodobljena Žička kartuzija, na drugi je upodobljen konjiški trg z značilnimi propagandnimi pozivi, kot sta recimo Bog je z vami in Zbogom za cesarja in domovino. Z razstavo sta želela organizatorja izpostaviti humanitarnost krajev, ki je bila v življenju ljudi ključnega pomena. Med prvo svetovno vojno sta v Konjicah delovali dve bolnišnici, Bolnišnica Rdečega križa in Lazarett št. 2, s katerima so povezani zakonca von Vay in rodbina Windisch - Graetz. Prva svetovna vojna se je dotaknila tudi šolskega vsakdana. V šolski kronikah je zabeleženo, da je bil pouk zaradi mobilizacije učiteljev večkrat moten. »Mnogi učitelji niso nikoli več stopili pred kateder in to je začetek feminiziranja učiteljskega poklica,« je še dodala Boldinova. Na razstavi je na ogled zvon tepanjske šole, ki je pred in med vojno ter po njej učence iz Tepanja vabil k pouku. BGO Pesem na ustih, viža v prsih Preteklo soboto je bilo v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na to srečanje so se kot edini iz celjske regije uvrstili pevci Paridolskih korenin in Paridolska godca. Z ljudsko glasbo in pesmimi je sodelovalo 11 izbranih skupin. Zelo je pomembno, da slovensko glasbeno izročilo negujejo tudi mladi. Najboljši dokaz za to je prav Paridol-čan Viki Novak, ki s svojimi pevci in z godcem Denisom Lenartom neumorno pripoveduje zgodbo glasbenih korenin svojega kraja. Iz Savinjske regije so se državnega srečanja udeležili tudi Ljudski pevci iz Luč. BGO Živa z izborom najboljših Na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih Živa so se predstavile najboljše plesne miniature in predstave pretekle sezone. Med njimi so se predstavile tudi skupine s Celjskega. Na odprtju festivala so podelili plakete Mete Vidmar in uprizorili odlomek iz predstave Botrce, ki jo je ustvaril Plesni teater Velenje. Prvi dan so se predstavila dekleta Plesnega foruma Celje s predstavo Ali si z nami, s plesnimi miniaturami pa so se z miniaturo Trenutki .ki ostanejo predstavila dekleta iz Harlekina - društva za umetnost plesa, dekleta iz Plesnega foruma Celje s predstavo Bip, bip, dilit, komplit .... Drugi dan so bile na vrsti plesne miniature: Werewolf iz Plesnega studia N Velenje, Atlantida iz Glasbene šole Laško--Radeče, Sirota Jerica iz Plesnega studia N Velenje. V četrtem sklopu sta bili med drugim tudi miniaturi She takes flowers away from leaves, v kateri se je predstavila Ana Cvelfar, in Tok, ki gre in ne laže s Kajo Vajdetič. Obe sta plesali pod Mila Kočevar je poleg tega, da rada piše, navdušena rekrea-tivka. S svojimi sedmimi križi se udeležuje različnih 10-kilo-metrskih »maratonov«, rada tudi kolesari. Prav tako oblikuje glino in deluje v društvu Izvir, ki pripravlja med drugim srečanja z različnimi knjižnimi avtorji. »Živim polno, kar me osrečuje, in upam, da tudi ljudi okoli mene,« je povedala. Mila Kočevar s svojima novima knjigama, z romanom in zgodbami H ■ ХЛ mentorstvom Gordane Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma Celje. V 43 plesnih miniaturah in sedmih predstavah je po navedbah JSKD ob nekaj gostih s Hrvaške zaplesalo približno tristo plesalcev iz vse Slovenije. Selektor letošnjega festivala je bil priznan plesalec in koreograf Igor Sviderski. Letos sta listino Mete Vidmar, posebno priznanje za področje plesnih dejavnosti, prejeli Polona in Lucija Boruta iz Plesnega studia N Velenje. BGO Prva pesniška zbirka Kristiana Koželja Letošnje leto je bilo za celjskega pesnika in knjižničarja Kristiana Koželja res zelo pestro in bogato z različnimi dogodki. Februarja je prejel nagrado celjske zvezde za leto 2018, na natečaju revije Sodobnost je prejel nagrado za najboljši slovenski esej, na njegovo pobudo in pod njegovim umetniškim vodstvom je v Celju zaživel mednarodni pesniški festival poezije in performansa Izrekanja. Kot češnja na torti pa je bilo, da je te dni pri založbi Poetikon izdal prvo pesniško zbirko Muzej zaključenih razmerij. Zbrane pesmi so nastajale od septembra 2015 do letošnjega poletja. Bilo je tudi precej predelav. Najbolj radikalna je bila še letos septembra, ko je skoraj tretjino pesmi preoblikoval. O prevladujočih temam zbirke je Kristian Koželj še dodal: »Kot vsepovsod so tudi v tej pesniški zbirki avtobiografski elementi. Vsa izkušnja sveta je moja, ne morem dojemati sveta skozi izkušnjo drugega. Ni rdeče niti, a so prevladujoče teme. Odnos do sebe, odnos do drugega, vprašanje življenja in smrti, nekaj je ljubezensko-erotičnih delov. Življenje, kot je.« Koželj bo pesniško zbirko predstavil decembra v celjski knjižnici. BGO 12 NAŠA TEMA V Celju paliativnega odde ka še vedno ni Država je osrednji program paliativne oskrbe in akcijski načrt za njegov vnos v prakso potrdila leta 2010. V Splošni bolnišnici Celje pravijo, da do uresničitve v obdobju, ki je sledilo, ni prišlo, zato naj bi bil trenutno v pripravi nov akcijski načrt za uresničitev tega programa. Do danes v celjski bolnišnici ni prišlo do večjih sprememb na področju izvajanja paliativne oskrbe bolnikov. Bolnišnica samostojnega oddelka za obravnavo bolnikov, ki potrebujejo paliativno oskrbo, nima. »Bolnike v zadnjem življenjskem obdobju obravnavamo na vseh oddelkih, način zdravljenja je v domeni zdravnikov. V veliko pomoč nam je hospic, ki prevzema povezovalno vlogo med zdravstvenim timom v bolnišnici Svojci nepogrešljivi partnerji Kot primer dobre prakse pri izvajanju paliativne oskrbe v Sloveniji poznavalci navajajo dom starejših v Laškem, ki deluje v okviru Thermane Laško. Kot je povedala Klavdija Cepuš, vodja zdravstvene nege v Domu starejših Laško, si prizadevajo, da bi pri posameznem bolniku vpeljali paliativno oskrbo v proces zdravstvene nege in oskrbe čim prej, ko se seveda ugotovi, da se mu življenje izteka. »Paliativna oskrba umirajočih uresničuje njihove potrebe in pravice do ohranjanja dostojanstva ter zagotavljanja strokovne podpore,« je poudarila Klavdija Cepuš. V Domu starejših Laško se zavedajo, da brez pomoči svojcev takšne celostne oskrbe ne bi zmogli, saj svojci zanje predstavljajo nepogrešljivega partnerja. »Pri svojem delu se srečujemo tudi s svojci, ki se težje spoprijemajo z boleznijo bližnjega, imajo nepopolne informacije, včasih tudi nerealna pričakovanja. Zavedamo se, da so pogosto tudi svojci tisti, ki potrebujejo našo pomoč,« je še dodala. Pri premagovanju tovrstnih težav jim je v pomoč t. i. družinska konferenca, kamor paliativni tim povabi svojce oziroma člane družine, ki so pomembni v življenju stanovalca. Pomaga jim razumeti potek bolezni in možne ukrepe, da bi zmanjšali njihovo stisko. RG Dostojanstvo do zadnjega dne Veliko pozornost paliativni oskrbi namenjajo tudi v Domu starejših Šentjur. Pred šestimi leti so že pripravili posebno sobo za paliativ-no oskrbo. Ta omogoča stanovalcu in njegovi družini, da sta v kritičnih trenutkih skupaj, 24 ur na dan so svojci lahko ob svojem človeku. »Pomembno je, da stanovalec, ko še lahko, pove svoje občutke in da je družina seznanjena z njimi. Vedno naredimo družinsko konferenco, pri kateri sodelujejo stanovalec, njegova družina, naš vodja tima, referenčna oseba, in osebnim zdravnikom, patronažno službo, socialno službo ter zavodi na področju inštitu-cionalnega socialnega varstva,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. In potrjujejo ravno to, kar so dejali v hospicu. »Izobraževanj za zdravstvene delavce se v nekoliko večji meri udeležujejo medicinske sestre in v manjši zdravniki.« Priznavajo, da je sistemsko urejena paliativna obravnava bolnikov vsekakor eden od izzivov, s katerimi se bo morala spoprijeti tudi celjska bolnišnica. »Poleg prostorskih zmogljivosti bomo za to morali zagotoviti predvsem motiviran in strokovno usposobljen kader,« še zaključujejo. SŠol Od oktobra letos je zaživel konzultacijski paliativni tim v Zdravstvenem domu Celje. Tim sestavljajo zdravnice, ki so opravile 60-urno izobraževanje Dodatna znanja iz paliativne oskrbe - Korak za korakom. V širši paliativni tim so vključene tudi patronažne medicinske sestre, po potrebi hospic. V celjskem zdravstvenem V^^. domu si v okviru tega programa želijo tudi sodelovanja s psihologi in socialnimi delavci. socialna delavka in zdravnica, ki prihaja v naš dom. Ona je prava oseba, ki lahko poda informacije o pričakovanem procesu bolezni. Te so dragocene za podporo družini in stanovalcu. Pri paliativni oskrbi želimo spoštovati voljo človeka in tudi v procesu odhajanja poskušamo upoštevati njegova življenjska načela. Ti pogovori so izredno dragoceni,« pravi direktorica Vesna Vodišek Razboršek. V domu ima vsak stanovalec referenčno osebo - to je eden od zaposlenih. BGO Pomanjkljivo znanje zd »Ne gre le za bolnikovo telo, ampak za vso razsežnost človeškega življenja,« so besede predsednice območnega odbora Slovenskega društva hospic, medicinske sestre in profesorice zdravstvene vzgoje Hede Zimšek o palia-tivi. Prostovoljci hospica se dnevno srečujejo z bolniki in jim pomagajo pri duhovni ter duševni oskrbi. Enako njihovim svojcem. Vidijo, da celo fizične bolečine in predvsem bolečino duše olajša iskren pogovor. In tega je med ljudmi malo. Največjo težavo na področju paliativne oskrbe v Sloveniji Zimškova vidi v tem, da paliativna oskrba še vedno ni organizirana tako, kot bi morala biti. Predvsem zato, ker v praksi povsod še ni zaživela dejavnost paliativnih timov. Velikokrat je mogoče slišati, da se v zadnjem obdobju življenja bolnika, ko je že izčrpan, zdravniki odločajo za oblike zdravljenja, ki so zanj preveč agresivne in ga še dodatno izčrpajo. »V stroki obstajajo kriteriji in pogoji glede tega, kdaj se neko zdravljenje pri bolniku konča. In to je v domeni zdravnikov. Pri tem opažam njihovo pomanjkljivo znanje s področja paliativne oskrbe. Izobraževanj o tem se zdravniki zaradi različnih razlogov ne udeležijo. V okviru svojega študija tega znanja ne dobijo,« pravi Zimškova. Medicina se hitro razvija, a na drugi strani je pomanjkljivo znanje o tem, kaj človek potrebuje v tistem trenutku svojega življenja. Kriva je sistemska ureditev. Medicinske sestre se na primer izobražujejo zelo pogosto. Srečujem jih na izobraževanjih, medtem ko zdravnikov ne srečujem tako pogosto. In tu je težava. Pri paliativni oskrbi mora delovati tim. In vsi v njem morajo imeti podobno znanje. Če znanja ni, je medicinska sestra v stiski. Ve, da je bolnik v zadnjem obdobju življenja in da ne potrebuje infuzije in preiskav, ki jih zdravnik naroča. Ker je znanje zdravnikov pomanjkljivo, sestre pa ga imajo, se znajdejo v stiski. In svojci? Vedo o paliativi dovolj? Zaradi hitrega tempa življenja se ljudje s temi stvarmi ne ukvarjamo, dokler nas ne doleti bolezen. Takrat pričakujemo, da nas bo nekdo zelo hitro osvestil, najpogosteje to pričakujemo od osebnega zdravnika, vendar tam ne dobimo vsega, kar bi potrebovali. Dobimo zdravila in napotke, kam se obrniti po pomoč. In to je največkrat vse ... Smo mar zdravstvo tako zelo »zbirokra-tizirali«, da smo pozabili na človeško noto? Med bolnikom in zdravstvenimi delavci je ključen zaupen odnos. Najpogosteje se zgodi, da večina osebnih zdravnikov - vseh ne moremo metati v isti koš - bolnikov, ki so v stanju, ko potrebujejo le paliativno oskrbo, sploh ne obiskuje. Največkrat ta stik predstavlja komunikacija s svojci. Danes so recepti »Človek ob koncu življenja vidi, kaj je pomembno in kje je bil njegov primanjkljaj pri vzpostavljanju pristnih družinskih odnosov. Pomagamo družinam, kjer so odnosi globlji, in družinam, kjer so površinski, torej takšni, pri katerih svojci za bolnike poskrbijo iz dolžnosti. Na drugi strani ima mnogo bolnikov občutek, da so nekomu, ki skrbi zanje, v breme. Osnova je vedno ljubezen. Skrb iz ljubezni. Ne iz dolžnosti,« pravi predsednica območnega odbora Slovenskega društva hospic Heda Zimšek. / o trenut kovnem oddelk onkološk Letno je no dve pre NASA TEMA 13 OB ROBU Osamljeno umiranje SIMONA SOLINIC Kot da huda bolezen sama po sebi za človeka ni življenjski udarec... Osamljeno umiranje predstavlja samo še dodatno težo slovesa. Če se bolnik zaveda, je morda lažje. A za družbo je takšno dojemanje sramota. Ker si človek zasluži pomoč ne glede na to, v kakšnem stanju je. To je njegova pravica, ki ne izhaja iz dolžnosti družbe in države, ampak iz njunega čuta za sočloveka. Včasih je ta čut na stranskem tiru. Ali ga sploh ni. Krivično bi bilo reči, da paliativne oskrbe v Sloveniji ni. Res pa je, da sistemsko na vseh ravneh in v vseh regijah še ni urejena, kot bi morala biti. Kot da bolezen in smrt izbirata po regijah... Spet smo na točki, kjer že vrsto let opozarjamo ravno pri takšnih temah na to, da prostovoljci pogosto prevzemajo naloge države. Na Celjskem ima vodilno vlogo pri paliativni oskrbi hospic. Njegovi prostovoljci premorejo več srčnosti, sočutja, ljubezni do človeka, kot ga je država premogla kadarkoli v skrbi do svojih državljanov. Žalostno je tudi, da imajo zdravniki o paliativi pomanjkljivo znanje in da se redkokdaj udeležujejo izobraževanj o tem. V njihove roke polagamo svoje življenje. Vem, da znajo zdraviti telo in lajšati simptome. Hvaležnost za to obstaja. A včasih bi njihov odnos v okviru paliative znal pozdraviti tudi duhovno bolečino. Svojci? Včasih opažam, da se na obiskih v bolnišnicah z bolniki sploh ne pogovarjajo. Pridejo pač na obisk za tistih nekaj minut... Odprtega pogovora med njimi ni. Niti v zadnjih tednih in dneh, ko imajo ljubljenega še ob sebi. Kdaj, če ne zdaj? umirajoče iz bezni, ne zaradi ^ dolžnosti k Kot družba smo smrt odmislili. »Včasih so ljudje umirali doma, tudi ■t ■ \ : otroci so se na takšen način s smrtjo soočili v družinskem okolju. In ™ to je bilo del življenja,« pravijo v Slovenskem društvu hospic. Danes? Za umirajoče se zdi, kot da so breme za sistem, na žalost velikokrat tudi za svoje družine. Ljudje o smrti ne razmišljamo pogosto, sploh o tem ne, kaj bi pri soočanju z lastnim umiranjem potrebovali. Paliativna oskrba pomeni celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivimi boleznimi ter pomoč njihovim bližnjim. Ne gre samo za lajšanje bolečin in za nego, ampak tudi za pomoč v duševni, socialni in duhovni stiski. Če ste v takšni situaciji in ste pomoč dobili, potem je paliativna oskrba v državi urejena, če m nekaj v naši državi ni, kot bi moralo biti. Skrb za umirajoče bi morala biti v di čuta do sočloveka, ne le zaradi dolžnosti. SIMONA ŠOLINIČ I ravnikov elektronski, torej ni več osebnega stika. Ljudje vedo, da morajo dolgo klicati, da sploh dobijo ambulanto osebnega zdravnika, tudi telefonski stik z zdravnikom je že redek. Ta nedosegljivost je povzročila, da človeškega stika skoraj ni več. Osnovni tim za paliativno obravnavo na bolnišnični ravni sestavljajo zdravnik, medicinska sestra in socialna delavka, po potrebi se vanj vključujejo fizioterapevt, dietetik, psiholog, farmacevt in duhovnik. Na ravni zdravstvenih domov so v timu poleg zdravnika tudi patronažne sestre in ostali socialni ter zdravstveni strokovnjaki, ki sodelujejo pri obravnavi težko bolnega človeka. Bi z odprto komunikacijo olajšali zadnje dni bolnikovega življenja? Včasih bi bilo treba večkrat na preprost način svojcem povedati, kaj se dogaja z bolnikom, ki se mu življenje izteka. Da mu odpovedujejo prebavni trakt, izločala, krvni obtok ... Na ta Paliativno skrbo v Sloveniji :no v polnem in strom obsegu izvajajo na u za paliativno oskrbo ;ega inštituta v Ljubljani 3 na oddelku povpreč-isto sprejemov s pov-ično ležalno dobo sedem dni. \ način namreč svojci sprejmejo situacijo in ne zahtevajo ali želijo morebitnega agresivnega zdravljenja, laboratorijskih preiskav, pregledov .... \ »Svojci imajo premalo informacij o tem, kakšno je trenutno stanje bolnika. Informacija, ki jih dobijo na bolnišničnih hodnikih ali v nekaj minutah od zdravnikov, je premalo.« Torej pri paliativni oskrbi ne gre le za oskrbo bolnika ... ... gre tudi za oskrbo svojcev. Ti morajo ves čas imeti prave informacije. A to ne pomeni, da jim je odvzeto upanje. To ostane do konca. Se bojimo smrti doma? Današnja družba se že z boleznijo ali s starostjo težko sooči, kaj šele s smrtjo. Poslanstvo hospica je, da človek živi do konca v domačem okolju. Včasih je to zelo težko. Ce so svojci ves dan zaposleni, je doma težko poskrbeti za bolnika. Pomoč na domu je organizirana, ampak gre za kadrovsko podhranjene službe. Upokojenci, ki imajo nizke prejemke, si težko privoščijo to storitev, saj je plačljiva. Negovalna služba v okviru patronažne službe je tudi kadrovsko podhranjena. Ce bi bile te storitve bolj razširjene, bi bil človek do konca življenja v domačem okolju in bi imel pomoč, kot je treba. Vedno se da v domačem okolju te stvari urediti, a morajo biti tudi svojci na to pripravljeni. Zakaj nekateri niso? Clani nekaterih družin se pri soočanju z boleznijo povežejo. V družinah, kjer ni pogovorov ali dobrih odnosov, se člani še bolj odtujijo. Pomembno je tudi, da se vključijo prijatelji obolelega. Ti se pogosto izogibajo obiskom, ker ne vedo, kako komunicirati z bolnikom. Ko se to zgodi, pravimo, da gre za osamljeno umiranje. Prej je človek del družabnega življenja, a ko se sooči z boleznijo, ga prijatelji ne obiščejo. Zakaj? Saj gre še vedno za istega človeka. Nihče ljudi ne pouči, kako naj se v takšnih situacijah pogovarjajo. Nekateri bolniki si tudi ne želijo obiskov, pogosto zaradi spremenjene zunanje podobe ob bolezni. Je ta osamljenost, ki jo čuti bolnik v takšnih primerih, še dodaten udarec ob bolezni? Zagotovo. Ampak človek je lahko osamljen tudi, če živi doma in če mu nudijo oskrbo. Predvsem takrat, ko v družini ni odkritega pogovora. Pogosto se zgodi, da se bolnik sooča z boleznijo in ne želi s svojimi stiskami obremenjevati svojcev. Hči, ki skrbi za bolno mater, skrivaj joče. Ko pristopi k mami, vsaka v sebi doživljata svojo stisko, toda ne pogovarjata se o občutkih. Tam, kjer se svojci odkrito pogovarjajo, kjer bolnik pove, kaj čuti, enako velja za svojce, je komunikacija normalna in bolnik ni osamljen. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ministrstvo: zaveze so uresničene Medtem ko v bolnišnici pravijo, da uresničitve državnega programa paliativne oskrbe še ni bilo, na Ministrstvu RS za zdravje pravijo, da je do uresničitve večine zavez iz akcijskega načrta na tem področju že prišlo. »Zaenkrat bolnišnice same urejajo način paliativne obravnave. Bolniki lahko ostanejo na matičnih oddelkih, nekatere bolnišnice imajo ločene oddelke. Večinoma gre za negovalne oddelke ali za oddelke interne medicine,« pravijo na ministrstvu. Državni program predvideva tudi vmesni člen pri paliativni oskrbi, ki torej ne bo deloval samo v prostorih bolnišnice, ampak tudi na terenu. »To je mobilna paliativna enota, ki iz bolnišnice vodi bolnika v domače okolje. Mobilni tim je ravno tako specialistična enota,« navajajo na ministrstvu. Kljub temu da mnogi ugotavljajo, da paliativna oskrba sistemsko še zdaleč ni tako urejena, kot bi morala biti, na ministrstvu dodajajo, da je Slovenija ena redkih držav, ki imajo urejeno državno koordinacijo razvoja paliativne oskrbe in ki ta razvoj uvrščajo med nacionalne prioritete. SŠol Kot je razvidno iz letnega poročila državne koordinatorice za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji mag. Mateje Lopuh, so v letu 2016 v Sloveniji izvedli številne dejavnosti pri razvoju paliativne mreže. Na primarni ravni naj bi bila že telefonska številka, na katero lahko pokličejo svojci in bolniki, a tudi strokovni delavci. Ta je dostopna v skoraj vseh regijah. Izvedeni so bili tudi brezplačna predavanja in delavnice o paliativnem pristopu v domskem varstvu. Koordinacijo oskrbe otrok v paliativni mreži vodi in organizira klinika za pediatrijo. V poročilu je zapisano, da »... bolnišnice še niso pristopile k oblikovanju oddelkov za paliativno oskrbo, bolniki ležijo na negovalnih oddelkih, kar je povsem sprejemljiva rešitev, če je zagotovljena timska obravnava«. 14 KRONIKA Ropi se vrstijo, policija osumljene Kaj se dogaja na Celjskem? - Na bencinskih črpalkah poostreno varovanje Konec oktobra sta roparja takole »obiskala« bencinski servis v Štorah. Sta pošto na Hudinji oropala ista storilca, ki sta ropala že na bencinskih servisih? Na Celjskem se od sredine oktobra vrstijo ropi bencinskih črpalk. Javnost se upravičeno sprašuje, zakaj policija storilcev še ni prijela. Roparji niso napadli osamljenih črpalk, gre namreč za bencinske servise, ki niso na oddaljenih krajih, poleg tega je promet tam dokaj gost. Policija zaenkrat osumljencev še nima, pri čemer obstaja možnost, da so ropi povezani. Piko na i ogorčenju javnosti je dodal rop pošte na Hudinji v Celju, ki se je zgodil pred dnevi. Gre za organizirane storilce? Po neuradnih informacijah med storilci zagotovo obstajajo povezave. Prvi rop bencinske črpalke se je jeseni, sredi oktobra, zgodil v Medlogu. Roparja sta takrat prišla na bencinski servis, oba sta bila zamaskirana, eden je bil celo oborožen. Po grožnjah zaposlenim sta ukradla denar in pobegnila. Eden od storilcev je visok približno 180 centimetrov in srednje postave, oblečen je bil v svetlo siv spodnji del trenirke in črno jakno s kapuco. Obraz je imel prekrit s črnim šalom. Drugi storilec je visok približno 185 centimetrov in vitke postave, oblečen je bil v črno jakno s kapuco, črn spodnji del trenirke s svetlimi črtami ob strani, na glavi je imel kapo s ščitnikom in čez njo kapuco. Nosil je črn nahrbtnik, oborožen je bil s pištolo. Nato se je podoben scenarij zgodil v Štorah in Žalcu. V Štorah sta bila prav tako dva zamaskirana roparja. Pri avtopralnici v sklopu bencinskega servisa sta pristopila k zaposleni in jo potisnila v trgovinski del servisa ter zahtevala denar. Ko jima ga je izročila, sta odšla. Tudi v tem primeru sta bila oba roparja visoka približno 180 centimetrov. Servis sta oropala v zgodnjih jutranjih urah. V Žalcu so policisti poročali o roparju, ki je zamaskiran in z orožjem grozil prodajalcu ter zahteval denar. Odnesel naj bi manj- Vodja Oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vogrinec: »Preiskave tovrstnih ropov so zahtevne, toda o metodah in taktiki dela javno policija ne more govoriti.« šo količino denarja. Rop se je zgodil približno ob treh ponoči. Obstaja možnost, da storilec ni bil sam in da ga je pomočnik čakal v bližini. Pretekli teden se je v policijsko statistiko zapisal še četrti rop, in sicer bencinskega servisa v Lazah pri Dramljah. Roparja sta »udarila« približno ob 23. uri in prav tako grozila zaposlenim ter zahtevala denar. Pobegnila naj bi peš. V primeru Žalca in Dramelj policija ni sporočila opisa roparjev, a kljub temu sumi, da določene okoliščine kažejo na možnost, da gre za ista storilca. Le dan po primeru v Dramljah sta roparja, visoka približno 175 in 185 centimetrov, tik pred zaprtjem pošte vstopila v prostore, zagrozila zaposlenim, zahtevala denar in z njim pobegnila. Okrepljena varnost Da se nekaj dogaja, vidijo tudi ljudje. Na večini ben- cinskih servisov je namreč varovanje okrepljeno. Varnostniki so ponekod prisotni na črpalkah ves čas. Domnevati je mogoče, čeprav na policiji tega ne priznajo javno, da v okolici bencinskih črpalk tudi kriminalisti v civilu opravljajo pogostejše obhode. Na socialnem omrežju je pred dnevi zaokrožil tudi zapis sina ene od zaposlenih na bencinskem servisu na Celjskem, ki opozarja na varnost in na to, da je v eni izmeni na bencinskem servisu pogosto v službi le en zaposleni, kar naj bi med nekaterimi že povzročalo nelagoden občutek. Glede na zadnja dogajanja je to povsem razumljivo. Da obstaja sum, da so nekateri ropi povezani, pravi tudi vodja Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Milan Vogrinec. Toda v tem obdobju preiskave je to zaenkrat le predvidevanje. »O Povzročila naj bi 12 milijonov evrov škode Celjski kriminalisti so podali kazenski ovadbi zaradi goljufije zoper dve osebi, ki naj bi z zlorabo insolvenčnega prava povzročili kar za 12 milijonov evrov škode. Gre za primer Thermane Laško, ovadena pa naj bi bila Andrej Bošnjak, ki je Thermano vodil med letoma 2013 in 2016, in Nataša Tomič, ki je bila v tistem obdobju prokuristka v Thermani, sicer je v podjetju že dlje časa vodja računovodstva. »Osumljenca, sicer zaposlena v gospodarski družbi, naj bi z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi tretji pravni osebi z zlorabo institutov insolvenčnega prava preslepila in zapeljala pristojno sodnico. Ta je nato izdala sklepe, s katerimi so obstoječi delničarji izgubili pravice iz delnic, s čimer so bili skupno oškodovani za več kot 12 milijonov evrov,« je dejal Matjaž Vrabec, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Celje. Osumljena naj bi po podatkih policije namreč zgolj z računovodskim postopkom, ki ni imel temelja v dejanskem poslovanju družbe, le-to prikazala kot insolventno. S tem naj bi omogočila spremembo lastništva družbe, kar je vodilo k oškodovanju obstoječih delničarjev. Grozi jima od enega do osmih let zaporne kazni. Delničarji so že pred leti sami ovadili Bošnjaka in Tomičevo, saj so že takrat menili, da so bile sporne cenitve vrednosti nepremičnin laške družbe. Po spremembi terjatev v osnovni kapital družbe je nato lastnica družbe postala Družba za upravljanje terjatev bank. SŠol »Preiskava je trajala več kot dve leti, opravili smo deset hišnih in osebnih preiskav, zasegli smo več kot dvajset elektronskih naprav in več tisoč strani dokumentacije,« je povedal Matjaž Vrabec, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Celje. St. 47, 22. november 2018 KRONIKA 15 v :ev se nima vzorcih posameznih ropov javno ne moremo govoriti, vendar preverjamo tudi, ali gre za povezavo z ropom pošte na Hudinji. Z gotovostjo ne moremo potrditi, da gre za organizirano skupino,« dodaja Vogrinec. Pravi, da mora javnost razumeti, da so tovrstne preiskave zahtevne. Sledi, dokazi, ki jih kriminalisti najdejo, morajo biti tako trdni, da na sodišču primer ne pade v vodo zaradi pomanjkljive kriminalistične preiskave. So res naključja? Dokaj trden dokaz bi lahko bili videoposnetki nadzornih kamer. V Štorah so kamere roparja nazorno posnele. A je težava, ker so roparji zamaskirani. Četudi so posnetki kakovostni, policiji to pomaga le do neke mere. Ali policija posnetke javno objavi, je odvisno od metode dela. Glede poostrene varnosti na bencinskih črpalkah Vogrinec dodaja, da o tem odloča posamezno podjetje, še posebej, če se na nekem območju tovrstni ropi pojavljajo pogosteje. V nobenem primeru na Celjskem do poškodb zaposlenih ni prišlo. »Vsak rop je hudo kaznivo dejanje. Storilci uporabljajo tudi orožje ali največkrat njegove ponaredke. Na večjo stopnjo nevarnosti kaznivega dejanja kaže to, da so oškodovanci v vseh primerih prestrašeni, kar pomeni zanje izredno neprijetno izkušnjo. Zato je ključno, da se zaposleni ne izpostavljajo in upirajo. Včasih se namreč kdo po nepotrebnem izpostavi in tako lahko pride do poškodbe. Na prvem mestu je vedno varnost zaposlenih, ne glede na to, koliko denarja roparji odnesejo,« dodaja Vogrinec. Policija v preiskavi preiskuje tudi, ali so ropi naključni. »V določenih primerih storilci tarčo izberejo naključno, torej, ali je v tistem času kdo na bencinskem servisu ali ne. Določeni ropi so načrtovani, ko storilci najprej kraj, kjer izvedejo rop, opazujejo. V primerih na Celjskem je zaenkrat težko govoriti o delovanju roparjev.« Podatki o jeziku storilcev policiji ne pomagajo veliko. Če nekdo govori v tujem jeziku ali v določenem narečju, to še ne pomeni, da ni iz Slovenije ali z našega območja. Roparji so namreč prebrisani in znajo ravno z jezikom zavajati, Kljub nadzornim kameram je roparja zelo težko prepoznati ... kar se je do zdaj že večkrat zgodilo. Da policija še nima ozkega kroga osumljencev, kažejo Vogrinčeve besede, da naj ljudje, če so kje kaj opazili, pokličejo na 113 ali na anonimno številko poli- cije 080 1200. »Pomemben je vsak opis storilcev, tudi kakšne registrske oznake sumljivih vozil,« dodaja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA, SHERPA, PUC Izgnali jih bodo iz države Na celjskem okrožnem sodišču so pretekli teden obsodili tri Romune, ki so v začetku septembra vla-mljali v bankomate v Ljubljani in Celju. Policisti so jih takrat prijeli v središču Celja. Trije storilci so krivdo priznali. Tožilstvo je za vsakega predlagalo leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobro treh let, kar je sodišče tudi potrdilo. Izreklo jim je tudi stransko kazen, in sicer izgon iz države za štiri leta. Trojica bo morala vrniti tudi tri tisoč evrov. Ta denar naj bi izviral iz kaznivih dejanj, policisti pa so ga ob prijetju storilce tudi zasegli. Sodišče je storilcem tudi odpravilo pripor. Oškodovali naj bi najmanj petnajst bankomatov med Ljubljano in Celjem. Kako predrzna je trojica bila pri početju, kaže to, da so jo policisti prijeli sredi belega dne v središču Celja pred enim od bankomatov. Romuni so stari od 29 do 33 let. Vsi so stari znanci policije, saj so jih zaradi enakih kaznivih dejanj obravnavali že v drugih državah. Preden je bankomat izvrgel denar, so ga storilci z izvijačem poškodovali in denar iz reže izvlekli, še preden je sistem zaznal, da je bila opravljena transakcija. Policisti zaostrili stavko Policisti so zaostrili stavko, saj policijska sindikata in vlada niso našli skupnega dogovora. Kot pravijo v Policijskem sindikatu Slovenije, bodo stavkovne dejavnosti širili in stopnjevali. Pripravljen imajo tudi nabor ostrejših ukrepov, ki jih bodo izvedli le, če v dogovorih ne bo premika. V sindikatu se ljudem, ki bodo udeleženi v postopkih zaradi zaostritve stavkovnih aktivnosti, celo opravičujejo in prosijo za razumevanje. Kaj bo zaostritev stavke pomenila v praksi, bo mogoče videti v teh dneh. V času stavke policisti lahko odklonijo delovanje na področju preventive, medtem ko lahko postopke izvajajo temeljiteje, kar pomeni tudi daljšanje čakalnih dob na mejnih prehodih. V času stavke so policisti dolžni posredovati v nujnih primerih, v nenujnih primerih lahko prav tako nastaja daljši čas posredovanja. V Policijskem sindikatu Slovenije so v izjavah neposredni: »Prav smešno je že, da delodajalec komaj dobi še kakšnega kandidata za policista in se ob tem ne vpraša, kaj je razlog za to. Kadra v policiji ni! Kljub opozorilom in moledovanjem, da policistov v določenih enotah primanjkuje in da so zaradi tega zaposleni izčrpani. Pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat za policista, da lahko vstopi v policijske vrste, že ni mogoče več bolj omiliti, kot so zdaj. Kan- didatov, ki bi se želeli zaposliti v policiji, je le še za vzorec. Vsaka stvar ima namreč svojo ceno. Tudi javna varnost jo ima. Če bo tudi ta vlada nadaljevala kot prejšnja, bo pojem >varnost< postal nadstandard v naši državi, ki ga bodo lahko plačali le bogati. Naša država pa je dolžna skrbeti za vse prebivalce in ne samo za bogate.« Na zaostritev stavke, ki se na nekaterih mejnih prehodih že pozna, se je odzvala Generalna policijska uprava. V vodstvu pozivajo vladno in sindikalno stran k hitri rešitvi, saj država ne sme dopustiti, da bi se zaradi nerešenih razmer v policiji poslabšala stopnja varnosti. Odrezala mu je roko Minuli konec tedna se je na območju Šmarja pri Jelšah zgodila hujša delovna nesreča. 64-letni občan je na travnik s traktorsko cisterno pripeljal gnojevko. Cisterna se je med vožnjo po hribu prevrnila, posledično se je prevrniltudi traktor, pri čemer se je voznik hudo poškodoval. Delovna nesreča se je zgodila tudi v Velikem Širju, kjer se je 54-letni delavec poškodoval s krožno žago. Žaga, priklopljena na traktorski del, mu je namreč v zapestju odrezalaroko. Zasegli celo traktor V zadnjem tednu so policisti na Celjskem kršiteljem cestnih pravil vozila zasegali kot po tekočem traku. V Bregu pri Polzeli je brez vozila ostal 33-letnik, ki mu je potekla veljavnost vozniškega dovoljenja. V Velenju se je to zgodilo 66-letnemu moškemu, ki je vozil, kljub temu da so mu izrekli ukrep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pogojev za vožnjo nista izpolnjevala še dva voznika v Velenju in eden v Šmarju pri Jelšah. Z zasegom avtomobila so kaznovali tudi 32-letnico v Ivenci in 35-letnika na Lopati, ki prav tako nista imela veljavnega vozniškega dovoljenja. V Dobju pri Planini je brez vozila ostal 70-letni moški, ki so mu zasegli neregistriran traktor. Vozil je namreč brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Presenetil vlomilce Policisti iščejo neznance, ki so na območju Žalca konec preteklega tedna vlomili v dve stanovanjski hiši. V prvem primeru je storilec v hišo vlomil skozi okno in iz sefa ukradel tri kose orožja, nekaj gotovine ter več kosov zlatnine. V drugem primeru so storilci v hišo vlomili skozi terasna vrata, a ukradli niso ničesar. Je pa policijo te dni poklical tudi občan z Ložnice pri Žalcu, ki je ob prihodu domov opazil, da so z dvorišča njegove stanovanjske hiše pobegnili trije neznanci. Ti so namreč v hišo vlomili skozi terasna vrata, a preden so uspeli kaj ukrasti, so opazili lastnika, zato so pobegnili. Te dni je bilo vlomljeno tudi v hišo v Bistrici ob Sotli. Storilec, ki je v hišo vlomil skozi okno, je ukradel sef z gotovino, zlatnino in dokumenti. Hudo poškodovana pešca V prometni nesreči, ki se je zgodila konec minulega tedna v Arclinu, se je poškodoval 35-letni kolesar. Temu je pri zavijanju v levo pot zaprla 34-letna voznica osebnega vozila. V trčenju se je kolesar hudo poškodoval. S hudimi poškodbami se je končala tudi nesreča na Šaleški cesti v Velenju, kjer je 41-letna voznica osebnega vozila trčila v 40-letnega pešca, ki je nepravilno prečkal vozišče. Pešec je bil hudo poškodovan tudi v Levcu. Vanj je trčil 35-letni voznik avtomobila, ki je s prednostne ceste zavijal na dovoz gostišča. 62-letni pešec se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Ste zadovoljni s policijo? Slovenska policija je na svoji spletni strani objavila anketni vprašalnik o zaupanju v njeno delo. Z odgovori ljudi na vprašanja, ali menijo, da za slovensko policijo veljajo lastnosti, kot so zakonitost, strokovnost, dostopnost in učinkovitost, želi policija izboljšati svoje delo. V anketi sprašuje tudi, kakšen občutek varnosti ima javnost. Odgovore na anketni vprašalnik bo policija zbirala do 15. decembra. Rezultati zadnje tovrstne raziskave iz leta 2016 so pokazali, da je raven zaupanja v slovensko policijo razmeroma visoka. Vaš zakaj A Vsak ponedeljek ob 12.15. Ш naš zato. iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. 03 4225148 radio@nt-rc si Prešernova 19,3000 Celje 16 AKTUALNA PONUDBA Žarnica že več kot četrt stoletja Trgovina Žarnica je v Celju ena izmed redkih trgovin s konceptom. Poleg tega tudi ena redkih trgovin, ki v mestu neprekinjeno delujejo že več kot 25 let. Lastnica, gospa Helena Mastnak Absec, je posel prevzela od svojega očeta in ponosno nadaljuje družinsko tradicijo. Poudarja, da obratujejo zaradi strank, ki lahko zaradi njih v centru Celja dobijo vse od žičnika do elektro materiala. Stranke pri njih dobijo žarni- kso, od orodja do materiala za ce, svetila, baterije, kable, orod- mehatronike in elektrotehnike. je, polnilce, dodatno opremo za telefone, vrečke za sesalce in še kaj bi se našlo. Na voljo imajo tudi novoletno razsvetljavo, led luči, in tudi led žarnice, ki so zelo podobne tistim z vol-framovo nitko. Prav tako pa so eni redkih, ki prodajajo izdelke po kosih. Prav posebej se struktura njihovih strank v teh letih ni spremenila, so jih pa začeli obiskovati tudi dijaki, saj jim nudijo vse potrebno za pra- Na Kocbekovi ulici 3 jih lahko obiščete od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih imajo zaprto. Za vse dodatne informacije lahko pobrskate tudi na njihovi spletni strani www.trgovina-zarnica.si, Facebo-ok profilu: Žarnica Celje ali pa jih pokličete na 03/ 428 29 22. Obiščite jih, saj je takšnih trgovin kot je njihova v času, ko so izjemno popularni ogromni trgovski kompleksi, zelo malo. brc& BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME Partner First Trgovina z več kot 25-letno tradicijo www.trgovina-iamlca.si I S tem oglasom dobite pri blagajni 10% popusta. Žarnica, d. o. o. Kocbekova 3 3000 Celje tel.: 03-(»28-2922 phiubs DU RAC ELL" G5M; 051-^95-700 2arnica@si0t.net fflVARTA r£plG8 kavarna Po potico in sveže domače dobrote v Roko Od ponedeljka do petka med 6.15 in 19. ura, ob sobotah med 8. in 13. ura. li www.fingust.si 03/492-71-30 Cesta na ostrožrto 22, Celje Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! Najsodobnejši center^ medicinske pedikure Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si a me vv/oz/HMf/ AKRON MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Služba ni vedno zabavna, kar ni nič novega Ste se že kdaj pogovarjali z znancem o službi in ugotovili, da je njegova zanimivejša od vaše? Saj poznate zanimive službe - delo v živalskem vrtu, potovanja po svetu ... A ko ste omenili, kaj počnete vi, je nastala tišina. Sedenje za mizo in odgovarjanje na e-pošto namreč ni tako zabavno, kajne? Kje je zabava v vsem tem? Šokirani in razočarani nad novo mislijo se poslovite in na poti domov neprestano razmišljate: »Kaj je sploh smisel moje službe? Kje je zabava v vsem tem?« Po glavi se vam podijo slike ljudi, ki za preživetje gledajo risanke in odločajo, katere so primerne za nacionalni program, ljudje, ki celo življenje preizkušajo sladolede in vino, ljudje, ki delajo na terenu in snemajo filme, ljudje, ki službeno igrajo računalniške igrice ... Res je, da je vse omenjeno lahko zabavno, a priznati je treba, da vse te osebe trdo delajo, da si prislužijo denar. Enako kot v vsaki drugi službi. Nekdo, ki je zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s filmsko produkcijo, je prvi, ki lahko pove, da je spoznavanje znanih igralcev zanimivo in vznemirljivo, a nestalni urniki, celodnevno delo in nepredvidljivost so tudi izjemno utrujajoči. Vaša služba je hkrati lahko sozvočje vsega - samoaktualizacije, energije, nagrajevanja, izzivov ... A ni potrebe, da je zabavna. In tega tudi ne smete pričakovati. To ne pomeni, da ne boste nikoli srečni na svoji karierni poti, prav tako ne želimo reči, da nikoli ne boste imeli vznemirljivih trenutkov. Tudi sedenje za računalnikom in odgovarjanje na e-pošto lahko predstavljata zabavo, če vam dan popestri stranka ali zares čudna oseba, ki se je kar ne morete naveličati. Kaj se zgodi, če je vaša služba vedno vir zabave? Bistvo vaše službe ni v tem, da ste ves čas nasmejani in doživljate zabavne izkušnje. Ne prejemate mesečnega plačila za to. Vaša služba nikoli ne bo predstavljala takšnega užitka, kot ga čutite ob skakanju s padalom, ob vožnji z gokartom, ob gledanju napete nogometne tekme . Tega niti ne sme. Pomislite, ali ne bi tudi skakanje s padalom postalo manj zanimivo, če bi postalo vaša služba. Tudi gledanje risank in odločanje, katera se lahko pojavi na nacionalni televiziji, postane sčasoma dolgočasno, saj se vam na koncu dneva zdijo že vse enake in med njimi sploh ne prepoznate razlik. Vse bi vam čez nekaj časa predstavljalo nujo, ne več zabave. Ko se boste naslednjič z znancem pogovarjali o službi, mu dovolite, da spregovori in se vam odpre sam. Hitro se bo dotaknil tudi frustracij, na katere ne bi niti pomislili, če ne bi delil izkušenj z vami. Naj vam pove, ali se na tem področju vidi čez pet let. Naj vam razloži, kje še vidi izzive (če jih). Zabavno ni zabavno za vsakogar Zapomnite si, zabava je relativna. Vedno obstajata dve plati medalje in dovolite si opaziti obe. Videli boste, kaj vam lahko povejo tisti, katerih službe kujete v zvezde. Zadovoljite se s kariero, ki ni vedno zabavna. Osredotočite se raje na razvoj svojih spretnosti in na svoje interese, spremenite način dela tam, kjer se vam zdi potrebno, sodelujte z ljudmi, ki vas psihično hranijo. Vse to so postavke, ki vam lahko dolgoročno prinesejo veliko več kot le zabavo. Ekipa MojeDelo.com И MojeDelo.com Centralni planer proizvodnje (m/ž) (Stranice) Zahtevana strokovna izobrazba VI. ali VII. stopnje tehnične smeri, poznavanje delovnih procesov v proizvodnji, 3 leta delovnih izkušenj planiranja in vodenja proizvodnje, računalniška pismenost ... Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 18. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. GLS-kurir (m/ž) (Celje) Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na območju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o., GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) (Celje) Zaradi širitve področja prodaje k sodelovanju vabimo nove sodelavce za delovno mesto prodajni svetovalec v poslovalnici Celje. Te-lemach, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - blagajnik (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: pomoč kupcem pri izbiri blaga, delo na blagajni, skrb za točno označevanje bla- ga - plakatov, regalnih etiket, cen, deklaracij ... Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za področje upravljanja uporabniških identitet / IAM-inženir (m/ž) (Celje) Področje dela: implementacija in vzdrževanje sistemov za upravljanje uporabniških identitet, razvoj funkcionalnosti po meri v sistemu IAM, razvoj modulov po meri v sistemu IAM ... S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kovačnice (m/ž) (Slovenske Konjice) Zahtevana je strokovna izobrazba VI. ali VII. stopnje tehnične smeri, poznavanje delovnih procesov v proizvodnji, 3 leta delovnih izkušenj vodenja v proizvodnji, računalniško pismenost ... Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 12. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščni manipulant (m/ž) (Celje) Naloge delavca na delovnem mestu: prevzem, komisioniranje, oddaja blaga in materiala ter vnašanje in kontrola podatkov, manipulacija blaga z viličarjem. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Asistent službe kakovosti (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za pripravo analiz in poročil, spremljanje kazalnikov kakovosti, nadzor stroškov in obdelavo računov, organizacijo in koordinacijo internih in eksternih sestankov, nadzor nad termini, za urejanje dopisov, zapisnikov in druge relevantne dokumentacije, skrb za sisteme kakovosti. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Arja vas, Žalec) Opis: izvajanje natančnih delovnih operacij, posluževanje in nastavljanje strojne opreme, zlaganje izdelkov na paleto in transport v skladišče ... Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 23. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zastopniški kandidat za osebna zavarovanja (Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna) Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe, vozniški izpit B-kategorije, poznavanje uporabe orodij Ms Office, komunikativnost, samostojnost, iniciativnost. Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d., Ljubljanska cesta 3a, 6503 Koper. Prijave zbiramo do 15. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Grafični oblikovalec (m/ž) (Prebold) Nudimo dinamično delo v visoko tehnološkem podjetju in v pozitivnem delovnem okolju, možnost osebnega in strokovnega razvoja, zaposlitev za določen čas s poskusno dobo ali preko študentske napotnice. Bisol Group, d. o. o., Lat-kova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 14. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater formarske linije (m/ž) (Žalec) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: strokovna izobrazba IV. stopnje smeri metalurgija, oblikovanje kovin ali druga ustrezna smer, alternativna izobrazba: III. stopnja smeri metalurgija, oblikovanje kovin ali druga ustrezna smer, delovne izkušnje: 1 leto, dodatna znanja: poznavanje osnov hidravlike in pnevmatike, usposobljenost za delo z računalnikom. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilka - sobarica (m/ž) (Zreče) Naloge: dnevno vzdrževanje (čiščenje in urejanje) zasedenih hotel- skih sob ... Aktiva čiščenje, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 22. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik kuharja III (m/ž) (Celje) Vaše naloge bodo predstavljali priprava sestavin za kuhanje in opravljanje kuharskih del po navodilih nadrejenih, strežba obrokov in/ali zaračunavanje storitev in sprejem plačil gostov, izvajanje distribucije toplih in hladnih obrokov ... Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir vzdrževalec na področju vzdrževanja programske opreme proizvodnje (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe (elektrotehnika, računalništvo), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje programov MS Office, zaželene so izkušnje in znanja programiranja PLC-krmilnikov (avtomatizacija proizvodnih procesov) . Gorenje, d. d., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. л o ČD DT novi tednik 18 OrUn I Št. 47, 22. november 2018 Naj bo še ena nedelja nepozabna Ocvirkova razmišljanja pred gostovanjem v Ukrajini Zmagoslavje nad Zagrebom ne bo šlo v pozabo, a že sinoči so se misli roko-metašev Celja Pivovarne Laško preusmerile na vnaprej odigrano prvenstveno tekmo z Dobovo. Trener Tomaž Ocvirk je načrtoval spočiti Branka Vujovića, pa tudi Williama Accambraya, toda Francoz želi biti aktiven, saj se namerava pred odločilnimi boji v ligi prvakov vrniti v vrhunsko formo. Tudi tvegan poskus »V soboto bomo potovali med deseto in dvaindvajseto uro in časa ne bo niti za krajši trening. Zato se bomo malce bolj razgibali v nedeljo dopoldne,« je časovnico predstavil Ocvirk, ki je preučil presenetljivo zmago Motorja v Nantesu. »Po za-celjeni poškodbi se je v moštvo vrnil Paczkowski. Desni zunanji napadalec ni blestel, zadel je en met od petih poskusov, toda očitno je, da je zelo uigran z organizatorjem igre Malasinskasom. Ta nam je v Zlatorogu zabil deset golov. V prvem polčasu nam je povzročal težave, nakar nam ga je uspelo zaustaviti. Če smo igrali široko obrambo, je znal zaposliti krožnega napadalca, če smo se postavili bolj plitko, je izkoriščal prostor z odličnimi streli.« Kaj torej storiti? »Da bi se posvetili le njemu, ne bi imelo smisla, kajti preostala zunanja igralca sta zelo gibljiva in bi to znala izkoristiti. Razmišljam o obrambi 5-1, ki pa bi bila zgoščena. Tudi tako, da bi nasprotni krilni Tone Goršič, legenda celjskega rokometa in trener članske ekipe z najdaljšim stažem (14 sezon), je ob zadnji zmagi nad Zagrebom v ligi prvakov spomnil, da zgodovina dvobojev sega v leto 1966, ko so se Celjani prvič uvrstili v 1. jugoslovansko ligo, takrat najmočnejšo v Evropi. Prva tekma je bila 22. avgusta 1966 v Kranjčevićevi ulici. S 17:10 so zmagali gostitelji, ki so imeli v svojih vrstah kar šest reprezentantov. Celjani so imeli osem dvajsetletnikov. Igrali so: Presinger, J. Goršič - 2 gola, Krelj 3, N. Markovič 1, Telič 1, Đakić 3, T. Goršič, Koren, Snedič, Povalej in J. Markovič. Celje in Zagreb sta v bivši Jugoslaviji odigrala 22 prvenstvenih tekem, od tega osem v 1. in štirinajst v 2. ligi. Uspešnejši so bili hrvaški rokometaši. (AŠ) Klemen Kodrin je (dobesedno) letel po dvorani. igralci imeli precej prostora. Vem, da je rizično, a nekaj moramo poskusiti.« Spet proti sedmim? Napadanje s sedmimi igralci (tako kot Zagrebu) ni tuje Motorju. »Ukrajinci so tako napadali tudi v Celju, bolj pogosto pa to inačico uporabljajo v Zaporožju. Igrati moramo hitro, tudi po prejetem zadetku, kajti Motor menjava dva igralca po prehodu iz napada v obrambo. Njihov vratar je proti Francozom v končnici >zaklenil< svoja vrata. Upam, da tega ne bo ponovil, pravzaprav mu mi tega ne smemo dopustiti.« Ocvirkovi varovanci so natančno zadevali nebranjena Zagrebova vrata z meti prek celotnega igrišča. »Vadili? Nismo se postavili in metali s svoje polovice, smo pa med vadbo napada 7 na 6 takoj pridobljeno žogo usmerili na gol.« Ostali bodo doma Tomaž Ocvirk, njegovi sodelavci in igralci kar niso mogli prehvaliti odličnega vzdušja v polni celjski dvorani. Florijani so s seboj ponesli preostalih pet tisoč navijačev. Predsednik navijaške skupine Igor Šolman je potrdil, da je bila rekordna zmaga najlepše darilo ob skorajšnji 25. obletnici obstoja skupine: »Dan je bil popoln. Mi smo se potrudili, da smo dvorano spravili v ekstazo. Igralci so to očitno začutili. Naša skupina šteje 200 članov. Dogovorili smo se, da vsak pripelje še enega prijatelja na tribuno. Tako da nas je bilo približno 350. Glasnih. Tudi ognjemet je bil uvod v proslavljanje naše visoke obletnice. Zagreb je bil ob naši ustanovitvi najbolj vroč tekmec Celja. Zato smo izkoristili zadnji dvoboj.« Glavno dejanje bo konec januarja, ko pripravljajo posebno slavje. Šolman je na čelu Florijanov 15 let. Zelo mu je žal, ker njihovi ljubljenci ne bodo imeli pomoči s tribun v Zaporožju. »Pot je dolga, posledično draga, na mejah so težave. Škoda, da ne bomo mogli pomagati našim fantom. V naši skupini skoraj vsak lahko premaga vsakega. Če bodo naši igralci ponovili borbenost, lahko v Zlatorogu presenetijo še katerega izmed favoritov, dobrodošla pa bi bila tudi zmaga v gosteh, denimo že v nedeljo. Vsem obljubljamo, da bomo Flori-jani še dolgo vztrajali in če bo treba, zadnji zapustili barko.« Katalonci v Rdeči dvorani Imenitno so se odrezali tudi rokometaši velenjskega Gorenja. Na prvi tekmi tre- tjega kroga pokala EHF so v Španiji premagali Granollers s 25:24. Po zelo ugodnem izidu lahko upajo na preboj v skupinski del drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini. Pri »osah« je bil najbolj učinkovit Celjan Matic Verdinek s šestimi goli. Povratni obračun bo v velenjski Rdeči dvorani v nedeljo. Odpovedale pa so rokometašice Z'dežele. Obe srečanji z Bodnom v uvodnem krogu pokala challenge sta bili na Švedskem. Po sobotnem neodločenem izidu 27:27 so Celjanke dan kasneje klonile z 39:28. Katja Čerenjak je dala osem golov, Eleonora Kodele sedem. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Prelomno prvenstvo za celjski šah Najbrž tako uspešnega konca tedna še ni bilo za celjske šahiste glede nastopov na državnih prvenstvih. Neutrudno delo Jožeta Zor-ka in Matjaža Mikca, ki je selektor članske državne reprezentance, se je obrestovalo in je poplačano z odličji. Predstavniki Celjskega šahovskega kluba so na kadetskem državnem prvenstvu v Murski Soboti osvajali predvsem zlate medalje. Stari od 12 do 16 let so vzpostavili popolno prevlado v Sloveniji v svoji starostni kategoriji. V popolnosti so na šahovnicah unovčili znanje, ki jim ga vsakodnevno vcepljata mentorja. Na državnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu so osvojili pet od možnih šestih naslovov! V obeh disciplinah so bili ekipni prvaki tako kadeti (15-letni Jaka Brilej, 12-letni Matic Nareks in 16-letni Žiga Žvižej) kot kade-tinji (15-letna Nuša Hercog in 13-letna Nika Kralj). V posamični konkurenci v hitropo-teznem šahu (v pospešenem šahu je bilo DP pred časom) je zmagal Jaka Brilej, tretji mesti sta osvojila Nika Kralj in Matic Nareks. Lani 9, letos 19 Zdaj trenerjem in vodilnim možem kluba na čelu z Branetom Tajnškom, ki je predsednik že štiri leta, preostaja zahtevna naloga. Prepričati morajo mlade šahiste in šahistke, da bodo vztrajali v panogi, ki jim je sicer očitno zelo všeč. »Nove, nadebudne šahiste pridobivamo iz celjskih osnovnih šol, kjer za njihov začetni razvoj poskrbijo prizadevni mentorji,« je poudaril Tajn-šek, ki je na predsedniškem položaju nasledil Tomaža Subotiča. Ta je tedaj postal predsednik Šahovske zveze Slovenije. Lani je Celjski šahovski klub osvojil devet medalj v domači in mednarodni konkurenci, letos pa že devetnajst. Konec tedna se bo v turški Konyi začela kadetska šahovska olimpija-da, ki se je bosta udeležila Hercogova in Brilej. DEAN ŠUSTER, foto: CŠK Z leve: Jan Vodenik, Anemari Košak, Hana Podbregar, Lena Bornšek, Iza Vodenik in Tim Podergajs Siussi. »Modrim« osem medalj v Kranju V olimpijskem bazenu je na dvodnevni tekmi za 2. Veliko nagrado Slovenije, na 35. Špelinem in Vesninem memorialu, nastopilo 370 plavalcev iz 32 slovaških, italijanskih, madžarskih, hrvaških in slovenskih klubov. Plavalni klub Neptun Celje je zastopalo osem plavalk in plavalcev. Osvojili so osem odličij in izboljšali osemnajst osebnih rekordov. Anemari Košak je zmagala v absolutni kategoriji na 50 hrbtno in prosto, druga je bila na 100 hrbtno. Iza Vodenik je bila najboljša na 50 delfin v mladinski in tudi v absolutni kategoriji. V kadetski konkurenci je bila Hana Podbregar prva na 200 delfin in druga na 50 prosto, Jan Vodenik je bil tretji na 100 prsno. V popoldanski finale se je uvrstil še Tim Podergajs Siussi. DŠ, foto: PK NEPTUN Z leve: Jaka Brilej, Nika Kralj, Žiga Žvižej, Nuša Hercog in Matic Nareks. ŠPORT 19 Morina je vodil prave »frajerje« Dobovec si deli peto mesto v futsal ligi prvakov Državni prvaki v futsalu, nogometaši Dobovca Pivovarna Kozel, so na turnirju skupine A elitnega dela lige prvakov v litovskem Alytusu osvojili drugo mesto. Na zaključni turnir se je uvrstil le zmagovalec skupine. Aktualni evropski prvak, španski Inter je v uvodnem krogu porazil Dobovec s 5:1 (edini gol je dal Klemen Duščak). »Zelo dobro smo se upirali verjetno najboljši ekipi na svetu. Končni rezultat ni realen, izid 3:1 bi bil bolj merodajen. Dva gola smo jim praktično poklonili. Tako so kakovostni, da izkoristijo vsako najmanjšo napako in jo spremenijo v zadetek. Ponosen sem, ker se nismo zavlekli v obrambo, dali čelade na glavo in čakali, kaj bo. Proti Špancem smo igrali odprto,« je odkrito spregovoril kapetan Dobovca Rok Mordej. Vzeli, kar je preostalo Več ali manj je bilo tedaj jasno, da Dobovčani nimajo več praktičnih možnosti za osvojitev prvega mesta, kljub temu pa so se na preostalih dveh tekmah potrudili, odigrali zelo zavzeto in obakrat zmagali. V drugem krogu so se pomerili z do- mačim Vytisom in ga ugnali z 2:1. Povedli so z goloma Alena Fetića in Mordeja, Sandrinho je poraz gostiteljev omilil v zadnji minuti. Čeprav se je belgijski prvak Halle-Gooik izjemno zoper-stavil Interju in tesno izgubil (3:4), Dobovčani še zdaleč niso vrgli puške v koruzo. Mordej je napovedal boj na vse ali nič, kajti drugo mesto v tako močni skupini jim veliko pomeni, obenem gre »Alen Fetić je dobil udarec v glavo, v žaru borbe ga je zadel naš Rok Mordej. Ko so ga nosili s parketa, sem mu rekel, naj se hitro vrne. >Feta< je reševalcem dejal, da ga ekipa potrebuje, da nima časa, da ga odnesejo v reševalno vozilo na preiskave. Vrnil se je in nam pomagal na igrišču. To je naša ekipa,« je pripetljaj razkril trener Morina. dobil dve tekmi, premagal je gostitelje in Belgijce, izgubil pa proti španskem Interju, ki je že pred zadnjo tekmo osvojil prvo mesto in si s tem priigral možnost, da še šestič osvoji ligo prvakov. Nad pred- stavo svojih varovancev je bil navdušen trener Dobovca Kujtim Morina: »V najboljši možni luči smo hoteli zastopati slovenski futsal. To nam je uspelo, za nameček smo prišli do šestih, velikih šestih Dolgoletni kapetan Dobovca Rok Mordej v priložnosti pred golom španskega Interja za neuradno delitev 5. do 8. mesta v Evropi. Velikih šest točk Kar so napovedali, so tudi uresničili. S 5:4 so ugnali Hal-le-Gooik, pri katerem imajo glavno besedo Brazilci in Španci. Uvodna gola sta bila delo Mordeja, po enega so v napetem in dramatičnem obračunu dodali Robert Grbić, Denis Totošković in Žiga Čeh. Dobovec je na turnirju tako V izjemni konkurenci kakovostnih klubov je imel ogromno dela vratar Dobovca Damir Puškar. točk. Ob tem mi je še toliko bolj žal za uvodno tekmo proti Interju, v kateri smo bili očitno še pod vtisom celotnega dogajanja. Čestitam vsem igralcem. Vsi so pravi >frajerji< na parketu!« Analize in borbenost »Pustili smo dober vtis. Žal nam je za prvo tekmo, v kateri smo prejeli nekaj naivnih zadetkov. V naslednjih dveh preizkušnjah smo pokazali, kako se lahko dvignemo, odigrali smo z manj napakami, bili smo tudi učinkoviti. Belgijska ekipa je boljša od naše, a tega na igrišču ni pokazala. Da smo tako odigrali, gredo zasluge borbenosti in dobri pripravi na tekmo našega trenerja,« je dejal Kristjan Čujec. Svoje delo je izvrstno opravil reprezentančni vratar Damir Puškar: »Pokazali smo, da se v Sloveniji igra odličen futsal. Ponosen sem na ta rezultat. Čestitam fantom za srčno in borbeno igro. Pohvaliti moram strokovni štab na čelu s trenerjem Kujtimom Morino, ki je naredil fenomenalne analize nasprotnikov.« Ekipa Do-bovca si je med prostim dnem ogledala košarkarsko tekmo evrolige med Žalgirisom in Barcelono. DEAN ŠUSTER, Foto: UEL Grgić spet popeljal Slovenijo na EP Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je na peti tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2019 zabeležila peto zmago in si tako že krog pred koncem zagotovila udeležbo na prvenstvu. Varovanke selektorja Da-mirja Grgića so v Helsinkih premagale Finsko z 88:68. Slovenija je včeraj zvečer v Franciji z gostiteljicami igrala derbi za končno prvo mesto v skupini. Spomnimo, da je Francija februarja v Celju »padla« z 68:62, kar je bila prvovrstna senzacija. Evropsko prvenstvo bo med 27. junijem in 7. julijem v Latviji in Srbiji. Slovenija bo drugič po letu 2017 udeleženka zaključnega turnirja najboljših šestnajstih reprezentanc Evrope. Izvrstno vzdušje Najboljše strelke Slovenije na Finskem so bile Shante Evans, ki je dosegla 19 točk, Zala Friškovec s 17 in Eva Lisec s 13 točkami. »Resnično smo zelo zadovoljni, saj smo se na prvenstvo uvrstili drugič zapored. Bilo je težko, saj je pred novim ciklom kvalifikacij prišlo do pomladitve ekipe, a se nam je ponovno vse sestavilo. Vzdušje v reprezentanci in okrog nje je naravnost izvrstno in to je najpomembnejše,« je po novem uspehu dejal trener naše izbrane vrste Damir Grgić. Sinoč-nja morebitna zmga v Franciji ali poraz z manj kot šestimi točkami proti evropskim podprvakinjam in srebrnim z OI 2012 bi Sloveniji pri- Na fotografiji so igralke ŽKK Cinkarna Celje, članice slovenske reprezentance. Z leve: Aleksandra Krošelj, Zala Friškovec, Larisa Ocvirk, Lea Debeljak in Maruša Seničar. nesla celo prvo mesto v skupini in s tem mesto nosilke na žrebu skupin 12. decembra v Beogradu. Kot prava družina Selektor Grgić ima tokrat na voljo tudi pet članic ŽKK Cinkarna Celje, Zalo Friškovec, Lariso Ocvirk, Aleksandro Krošelj, Marušo Seničar in Leo Debeljak. Ob omenjeni peterici igralk je v izbrani vrsti še šest ko-šarkaric, ki so v preteklosti nosile celjski dres (Nika Barič, Eva Lisec, Tina Jakovina, Annamaria Prezelj, Teja Oblak, Shante Marie Evans), ob Po 80 dvobo prednosti Ce ih v je njih je še Eva Rupnik. Grgićev pomočnik Jure Krajnc je sicer njegova desna roka tudi pri celjski članski ekipi. »Počutimo se kot družina, v kateri vladata močno spoštovanje in zaupanje na prav vsakem koraku. To je tisto, kar je najbolj pomembno na poti do želenega cilja,« je pristavil Grgić, ki se bo z reprezentanco v domovino vrnil danes med 11. in 12. uro. Na evropskem prvenstvu bodo imele slovenske košarkarice prihodnje leto zagotovo bučno podporo. Igrale naj bi v Nišu. MITJA KNEZ, Foto: KZS Slovenska nogometna reprezentanca je ligo narodov v svoji skupini zaključila na zadnjem mestu. V Sofiji je igrala neodločeno z Bolgarijo 1:1. Za domača vrata so bili nevarni trije nekdanji igralci Celja, in sicer Roman Bezjak, Benjamin Verbič in Miha Zajc, ki je tudi izenačil izid. V končnici srečanja je zaigral trenutno najboljši nogometaš Celja Rudi Požeg Vancaš. To so poudarili tudi na skupščini kluba, ki ni prinesla sprememb. »Ne smemo se ustrašiti lastnih ambicij. Moramo biti hrabri, brez mencanja. Sestavili smo igralsko selekcijo, ki je že spomladi trkala na evropska vrata. Boriti se moramo za vrh slovenske lige in posledično za preboj v evropsko tekmovanje. Celje je športno mesto,« je govoril predsednik kluba Miloš Rovšnik. Dopolnil ga je direktor Zoran Podkoritnik: »Uvrstitev v prvi krog kvalifikacij za evropsko ligo bi nam prinesel 250 tisoč evrov. Večji del klubskega proračuna moramo zagotoviti s prodajo igralcev. Pogodba s Cinkarno se bo iztekla leta 2020.« Celjski župan Bojan Šrot se nadeja, da bodo pokrovitelji, ki so jih v zadnjem obdobju uspeli privabiti nazaj, še dolgo zvesti klubu: »Lastniki sponzorjev so vložili med 300 do 400 tisoč evrov v klub. Člansko moštvo je mešanica izkušenih in mladih igralcev, ki ga vodi krasen trener. V srednjeročnem načrtu imamo predvideno izgradnjo še nekaj pomožnih igrišč. Veliko športov imamo v Celju. Nogomet je najbrž edini, ki bi se lahko vzdrževal sam.« V prejšnji sezoni je ciljno črto do evropskega cilja za las prej prečkal Rudar, ki bo v soboto gostoval v Celju. Doslej je bilo v 1. SNL odigranih 80 lokalnih derbijev: »grofje« so od »knapov« v zmagah boljši z 29:28. Šmartno ostalo na vrhu V 3. slovenski nogometni ligi sever so vsa tri vodilna moštva zmagala, Šmartno v Celju proti Šampionu z 2:0 ter Bistrica in Videm. Zbrali so po 29 točk, Dravograd jih ima 21, Dravinja in Zreče po 20, Šampion 19 ... Na Olimpu so slavili Šmarčani, v končnici tekme sta zadela David Hrastnik in Rok Melavc. Do zaključka jesenskega dela je le še en krog. Trener Šmartnega Ramiz Smajlović je takole ocenil tekmo: »Oboji smo imeli nekaj zrelih priložnosti. Mi smo svoje izkoristili, domačini pa ne. Zaradi kartonov in poškodb sem pogrešal veliko igralcev. V moštvo se bodo vrnili na tekmi proti Zrečam.« Dvoboj dveh trenerjev, ki sta bila odlična napadalca, je torej dobil Smajlović, čeprav bi lahko šla tekma v povsem drugo smer, kar je potrdil strateg Šampiona Oskar Drobne: »Moji fantje so bili dostikrat sebični. Imeli so kopico priložnosti, niso jih izkoristili in sledila je kazen. Po tekmi izgubljenih priložnosti se bomo znova ukvarjali s celjenjem poškodb, ki jih je neverjetno veliko.« V zadnjem jesenskem krogu bo v soboto (13.30) na Olimpu gostovala Bistrica. DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA TRAKTOR Zetor 59-45, pogon na 4 kolesa, registriran, in gradbeno vitlo tovarniške izdelave prodam. Telefon 031 746143. L 174 PRODAM RENAULT clio 1,2, letnik 2001, registriran do 20. aprila 2019, nikoli karambo-liran, ugodno prodam. Telefon 031 621-283. 1880 MERCEDES 1,8 190 E, letnik 1994 in golf II, letnik 1992, prodam. Telefon 041 355-853. POSEST PRODAM 1894 STROJI MESTNA občina Celje prodaja turistično nastanitveni objekt v apartmajskem naselju neposNedno ob smučišču GoIn te, v katerem se nahajajo: apartma v pritličju počitnjškega objekta v izmeri 41,80 m2 z dodatno (samostojno) sobo v izmeri 15,13 m2 ter dva apartmaja v prvem nadstropju počitniškega objekta v i zmeri 25,7d m2 in 19 ,90 m2. Nepremičnina se prodaja po postopku javnega zbinanja inonudb, besedilo javnega zforanja ponudi) pa je objavljeno na spletni strani MOC (https://moc.cnljer si/javni-razpisi/60e4-j avno-zbiranje--ponudb-za-peodaro-neprdmirnin-v--lasti-mestie-obcine-celjed) Dodatne informacije ea belefonski številki (03) 4265-668° n AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko Möllere otroško), peodam. Možna menjava za kaj druge-ga.Te lefon 051 324j3 56. 1862 PRO DAM PRODAM ЕШШ PRODAM ŠROTAR luščilec Mio standard prodam. Telefon 070 993-922. 1886 STROJ za obdelavo lesa prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 445-932.1900 Jasnovidnost BioT/MPzjm 6SM Ml« POSTE5JNA vlož ia Dormio, 90 x 190 x 6 cm, zelo ugodko prodam. Telefon 041 203-344. 19(24 www.nt-rc.si PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THERMANI LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. PeAŠIdE, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domana vzrija in domača hrana, cena zzlo igodna, dostava všteta. Telefon 031 524-14П. 1909 PET biejih krav, pisma limuzin, prodam. ielefon 041 290-750. 1883 NESIJICE, rjavo, grahtiste, Jrne, pred ne-srostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n VEDEŽEVANJE inASTROL OGIJA PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene plemenske svinje za predelavo v salame, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, trne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripe-Ijeme na dom. Telefon 070 545-481.p PRAŠIČE, teždeRa E50 kg, tri po 150 kg, pp želji tudi pplovice, in ^kilogram-ske prašiče trodam. Telefp p 041 708978. 1869 TELICO, 250 kg, pašno, in Žve kravi prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š PRAŠIČA, težkenalfO kg, krmljenega z domačo ktha no hrano, prodana za 1,90 SUR/kg. Možeh tudi zaloL Telefon 041 687-034g 1884 ežAŠIČA, tenkega 14(0 kg, io Zibike, pro-damp. Tžefon 031 54V-78Š. 1888 KOZO srnarte pasme, belo rjave barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 553-769. лштш § aslLologRRkjka 0LŽ06430 cena pogovora za minutoje 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja 1863 PRAŠIČE, težke od 40 do 110 kg, domača hrana, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava, prodam. Telefon 040 780-614. 1885 TELIC°, v 8. mesecu brejosti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763050. 189(3 PRAŠIČA, 150 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 041 579-358. Š 58 TELIČKO simentalko, 230 kg, staro 6 mesecev, pradam za 540 EU.. Telefon 041 914-286. b 171 TELICO simentalko, bnejo 8 mesecev, pašno, prodaim Telefen 031 (596-6414. L 173 KOZO sanske pasme, brejo, zelo dolkro mlekarico in domače kunce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 980-188. L 175 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 630-807. 14L4 DOMAČE peteline in meso jagnjetine (polovice) prodam. Telefon 031 731-3p0. 1903 od ponedeljka do petka ob 18.30 ih 22.15 Ostale ugodnosti za naročnike: lačne vse posebne priloge Novega tednika - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr v nagradni križanki rad i&j ШШ telemach П"Е kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Do konca si se boril, da bi z nami še bil, a kruta bolezen je bila močnejša od naših vseh želja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka, strica, botra in dedija ANTONA GERLA iz Vojnika (15. 1. 1940 - 9. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, planincem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja ter darovane svete maše in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala urgentnemu centru in infekcijskemu oddelku SB Celje za oskrbo, dr. Prazniku in gospe Tamari za skrb, gospema Alenki in Jerici iz patronažne službe ZD Celje za nego, še posebej v zadnjih dneh njegove bolezni. Posebna zahvala gospodu dekanu Vicmanu in gospodu župniku Pergerju za molitve in opravljen cerkveni obred, pevcem moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik za lepo odpete pesmi, gospe Jurgec za besede slovesa, citrarki za lepo odigrano pesem in pogrebni službi Raj za spoštljivo opravljeno delo. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali in ste nam kakor koli pomagali ter nam stali ob strani. Žalujoči: žena Jožica, sin Darko in hči Brigita z družino 1898 Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine hude si prestala, zdaj lahko boš mirno spala, a v srcih naših za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in sestre MARIJE NOVAK Vrhe 26, Teharje (13. 8. 1925 - 10. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe in sočutja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše ter za finančno in drugo pomoč. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili v dom večnega počitka. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje za vso strokovnost in skrb, ki ju je bila deležna v zadnjih dneh svojega življenja. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen cerkveni obred, pevcema za ganljivo odpete žalostin-ke in pogrebni službi Veking. Žalujoči: vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE ČENDAK iz Milčinskega ulice 10 v Celju (1. 5. 1932 - 12. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, besede tolažbe in podpore ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Še posebej hvala stanovalcem bloka Milčinskega ulice 10 in 9, gospodu župniku iz Don Boskovega centra Celje za mašni obred, pevcem, govorniku za lepe besede slovesa in podjetju Veking Celje za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njeni Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina . ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito srce dragega moža, očeta, tasta in dedija ALBINA VIPOTNIKA s Teharske ceste v Celju (22. 11. 1937 - 8. 11. 2018) Ob nepričakovani in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraženo pisno in ustno sožalje ter darovane svete maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebni službi Raj, gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred, pevcem skupine Eros za lepo odpete žalostinke in gospe Mileni za ganljiv govor ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Stanka ter hčerki Alenka in Mateja z družinama Dragi ati, čas tvojega odhoda se oddaljuje... a spomini v nas živijo naprej... kot bi bil še vedno z nami! (Maruša) V SPOMIN IGO PERNOVSEK iz Celja (30. 7. 1956 - 11. 11. 2013) Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate. Žena Tatjana, hčerki Maruša in Nataša, sestra Nives ZAHVALA V 85. letu se je poslovila draga ROZIKA DRAME iz Strmce 22, Laško (28. 7. 1934 - 14. 11. 2018) Spomin nanjo je v naših srcih večen. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano spoštovanje. Žalujoči: vsi njeni Odšla si med zvezde, na travnike najlepših rož, v neskončnost vesolja. Vemo, da se nekoč spet srečamo. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine ... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice, prababice in sestre ŠTEFKE KOLAR iz Vrbe 15 nad Dobrno (20. 10. 1930 - 14. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za opravljen obred, gospe Brigiti Božnik za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Tomažu Majcnu za odigrano Tišino in pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njeni Tiho se je življenje poslovilo, tiho svetlobo v temo spremenilo, a na koncu te noči nova luč življenja večnega gori. ZAHVALA V petek, 16. novembra 2018, se je od nas tiho poslovil ZDENKO VIDEC Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Žalujka in gospodu duhovniku Janezu Puhanu za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki spoštujete življenje in voljo slehernega posameznika. Družina Videc 1892 1908 n 1910 KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCA, težkega približno 300 kg, mesnate pasme, kupim. Telefon 041 530-885. MENJAM BIKCA simentalca, starega 2 meseca, menjam za teličko simentalko. Telefon 041 455-176. 18 9 9 EH PRODAM SENO v kockah, prva in druga košnja ter ajdovo in pirino moko prodam. Telefon 041 763-763. 1873 FIŽOL češnjevec prodam. Telefon 031 292848. 1895 ZAPOSLITEV IŠČEM kakršno koli delo na domu. Sonja Kerznar, Spodnje Preloge 26, Slovenske Konjice, telefon 064 211-193. 1879 OSTALO PRODAM LADIJSKI pod, bruna in opaž za montažo savne prodam. Informacije na telefonski številki 051 890-761. 1878 »ŠRAGN« za obešanje svinjskih polovic in dve 60-litrski nerjaveči posodi za shranjevanje grozdnega soka ugodno prodam. Telefon 031 838-499, 031 890-183, po 20. uri. 1891 ODDAM VEČJI grob na celjskem pokopališču oddamo. Telefon 041 428-340. Š 56 ANGLEŠČINA - strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook: Amm-trade Angleščina. n WWW.NT-RC.SI Smrti Celje Umrli so: Hilda ŠLOGAR iz Celja, 77 let, Hildegarda JELEN iz Prebolda, 87 let, Albert HEILGSTEIN iz Celja, 85 let, Vincec REHER iz Kasaz, 89 let, Ferdinand REDNAK iz Kavč, 75 let, Ivan VIDOVIČ iz Velenja, 69 let, Marjan MASNEC iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, 71 let, Ivana Emilija ŠLOSAR iz Celja, 87 let, Marija NOVAK iz Vrh, 93 let, Ladislava ZAGOŽEN iz Kal, 66 let, Anton GERL iz Vojnika, 78 let, Ivanka PAP iz Celja, 89 let, Štefanija KOLAR iz Vrbe, 88 let, Irena BEZGOVŠEK iz Celja, 51 let. Žalec Umrli so: Alfonz POLA-JŽER iz Rakovelj, 76 let, Ivana CESTNIK iz Dolenje vasi, 97 let, Veronika VOH iz Ponikve pri Žalcu, 83 let. Velenje Umrla sta: Jožef STVARNIK iz Topolšice, 73 let, Ro-zalija PRUKIJAŠ iz Velenja, 87 let. 1905 ZENITNE PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 22. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 23. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LADY GAGA & BRADLEY COOPER - SHALLOW (4) 2. RITA ORA - LET YOU LOVE ME (4) 3. JESS GLYNNE - ALL I AM (3) 4. MARSHMELLO FT. BASTILLE - HAPPIER (5) 5. JASON DERULO & DAVID GUETTA - GOODBYE (3) 6. TOM GRENNAN - FOUND WHAT I'VE BEEN LOOKING FOR(4) 7. LSD, SIA, DIPLO & LABIRINTH THUNDERCLOUDS (1) 8. PALOMA FAITH - LOYAL (2) 9. ARIANA GRANDE - BREATHIN (2) 10. ZARA LARSSON - RUIN MY LIFE (2) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - MOJE MIŠKE (6) 2. CHALLE SALLE - LEGENDA (5) 3. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - ASTRONAVT (3) 4. DAN D - BOLI ME K (3) 5. NIPKE - INA (5) 6. PERPETUUM JAZZILE & VLADO KRESLIN - OD VIŠINE SE ZVRTI (4) 7. ALENKA GODEC - AKORDI V OČEH (2) 8. ZMELKOOW - LJUBEZEN (2) 9. ELLA ROŠ - VSE KAR JE BILO (1) 10. NUSHY - KRALJICA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FOSTER THE PEOPLE - WORST NITES BACKSTREET BOYS - CHANCES PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ANETTE FT. 6PACK ČUKUR - DEJ PLEŠ NINA PUŠLAR - ZA NAJU Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 24. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 25. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.00 Volilna oddaja PONEDELJEK, 26. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 27. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 28. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Slovenski zvoki: Pobrišiva prah za sabo 2. Poskok: Martinov praznik 3. Monika Avsenik: Nesi me, nesi 4. Ans. Tomaža Rota: Zaljubljena v gasilca 5. Družinski trio Pogladič: Predraga slavljenca 90,6 95,1 95,9 100,3 Kino CINEPLE Spored od 22. 11. do 28. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek: 18.00, 20.40 petek: 17.20, 20.00, 22.35 sobota: 14.40, 17.20, 20.00, 22.35 nedelja: 14.40, 17.20, 20.00 ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.00 Božiček in druščina - komedija, družinski četrtek: 16.00, 19.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 sobota, nedelja: 14.50, 19.00 Dekle v pajkovi mreži - kriminalni, drama, triler od četrtka do srede: 21.10 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.00, 18.30 sobota: 14.30, 15.00, 16.30, 17.00, 18.30 nedelja: 14.30, 16.30, 17.00, 18.30 Grinch - OV, animirani, družinski, komedija, od četrtka do srede: 19.20 nedelja: 15.00 Grinch - animirani, družinski, komedija, 3D od četrtka do srede:15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30 Johnny English spet v akciji - komedija četrtek: 17.40, 20.20 petek: 18.50, 20.40, 22.30 sobota: 18.50, 20.40, 22.30 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 20.40 Luis in vesoljčki - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.40, 20.30 petek: 22.10 sobota: 14.00, 22.10 nedelja: 14.00 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.40, 19.30 Mala Italija - komedija, romantični četrtek: 15.40 od petka do srede: 16.50 Overlord - grozljivka od četrtka do srede: 21.15 Vdove - kriminalni, drama, triler četrtek: 17.50, 20.00 od petka do srede: 17.45, 20.20 Vili Bremza - animirani sobota, nedelja: 14.10 Zverjasec in Zverjašček - animirani, sinh. sobota, nedelja: 13.45 Zvezda je rojena - muzikal, drama od četrtka do srede: 16.00, 21.00 ho cel vMw г илмој/ ČETRTEK 19.00 Vdove - drama PETEK 17.45 Vdove - drama 20.00 Bohemian Rhapsody - drama, biografski SOBOTA 16.00 Grinch - animirana družinska komedija 17.30 Zvezda je rojena - muzi-kal, drama 19.30 Vdove - drama NEDELJA 16.00 Grinch - animirana družinska komedija 17.30 Vdove - drama 19.45 Bohemian Rhapsody - drama, biografski SREDA 19.00 Zvezda je rojena - muzi-kal, drama KINO VELENJE PETEK 17.00 Grinch - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Stefan Zweig: Slovo od Evrope - zgodovinska biografska drama 19.00 Magične živali: Grinde-lwaldova hudodelstva - fantazijski, pustolovski, 3D 20.15 Hladna vojna - romantična drama 21.15 Zvezda je rojena - romantična glasbena drama SOBOTA 17.00 Grinch - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Hladna vojna - romantična drama 18.45 Bohemian Rhapsody - biografska drama 20.00 Stefan Zweig: Slovo od Evrope - zgodovinska biografska drama 21.15 Magične živali: Grinde-lwaldova hudodelstva - fantazijski, pustolovski, 3D NEDELJA 16.00 Grinch - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 17.45 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Magične živali: Grinde-lwaldova hudodelstva - fantazijski, pustolovski 19.00 Stefan Zweig: Slovo od Evrope - zgodovinska biografska drama 20.30 Mala Italija - romantična komedija PONEDELJEK 17.30 Bohemian Rhapsody - biografska drama 20.00 Vdove - kriminalka Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 11. 17.00 Galerija Velenje_ Alojz Zavolovšek (1928-2017). Spomini v podobah javno vodstvo po razstavi, vodila bo kustosinja Kornelija Križnič DOGODKI MED22. 11.in29.11-2018 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 22. november, Izgnana ob 18. uri Gostja bo Klarisa Jovanovič ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 22. november, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti Predhodna prijava na tel. 03 426 17 66 PETEK, GLASBA FILM 23. november, Cikel ruskega filma ob 17. uri Čas prvakov PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 26. november, O zasledovanju pevcev pragozdov Sumatre ob 17.30 V okviru U3O predava Živa Justinek TOREK, GLASBA FILM 27. november, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman SREDA, LEVSTIKOVA DVORANA 28. november, Potresne pesmi ob 18. uri Naš gost bo nepalsko-indijski pesnik Y. Sharma SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 28. november, Ruska pravljica pri Miško Knjižko ob 17. uri s pravljičarko Dragico ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 29. november, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Prijave na 03 426 17 66 NE AVLA KNJIŽNICA SPREGLEJTE Razstava Ex-libris Poloniae na ogled do 10. decembra 2018 Л»' i 18.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec slovanske kulture: Klarisa Jovanović predstavitev avtoričine četrte knjige, pesnitve Izgnana, ter njenega prevoda romana Dnevnik nezvestobe grškega pisatelja Emiliosa Solomuja 18.00 Celjski mladinski center Teden argentinskega tanga: Črtice odprtje razstave akademske slikarke in dolgoletne plesalke tanga Mateje Korbar Šimić; ob 19.00 risarska delavnica 18.00 Galerija železarskega muzeja Štore 19. Celjska fotografska razstava odprtje razstave s podelitvijo nagrad in priznanj; vstop prost 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Premiera 2018 - 4. trienale mladih umetnikov vodi: kustosinja Maja Antončič; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zlatko Kraljić: Upornik predstavitev knjige 19.30 Celjski dom, mala dvorana Vesperae Musicae: Pacific Quartet Vienna koncert; ob 19.00 predgovor in pogovor z umetniki 19.30 SLG Celje_ David Ives: Venera v krznu Jesenski gledališki trojček, izven abonmaja 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prifarski muzikanti in Veseli muzikanti koncert za narodnozabavni abonma in izven PETEK, 23. 11. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec slovanske kulture: Ruski film: Progasta plovba (1961) komedija 17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Filmska glasba 18.00 Grajska pristava Rogatec Otvoritev bralne značke z Azro Širovnik s pisateljico se bo pogovarjala Maja Kovač 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Razkošje lepega - film o Narodni galeriji Slovenije ob njeni stoletnici filmski večer, gost: dr. Andrej Doblehar, ogled filma in pogovor s scenaristom 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Od talenta do uspeha, potovanje z desetimi uspešnimi Slovenci predstavitev knjige Nenada Vladiča 19.00 Galerija F-bunker Velenje Zaključek odprtje razstave Roberta Klančnika in ORT 19.19 Mestna knjižnica Velenje Hrvoje Klasić: Jugoslavija in svet leta 1968 predstavitev knjige, z avtorjem se bo pogovarjal Lado Plenko 19.30 SLG Celje_ Stanislav Ignacy Witkiewicz: Norec in redovnica HNK Varaždin, izbirna predstava za abonente in izven 19.30 Dom kulture Velenje Totalno katastrofalna večerja komedija, Gledališče Koper; Zeleni abonma (2) in izven 20.00 eMCe plac Velenje_ Kakšne barve je rokenrol odprtje razstave; KUD Fortis, Društvo šaleških likovnikov, Umetniško društvo Artus SOBOTA, 24. 11. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Lumpi, škrati, nagajivci in sosedovi šaljivci koncert v sklopu abonmaja Glasbene sobotnice 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Janko in Metka lutkovna predstava v izvedi Lutkovnega gledališča Maribor 10.30 Dom kulture Velenje Diči diča igrana predstava, Lutkovno gledališče Fru Fru in Hiša otrok in umetnosti; Mini (2) in Mega Pikin abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Velenjski grad Z glasbo in besedo o Franu Korunu Koželjskem in njegovem času glasbeno-kulturni popoldan dijakov Umetniške gimnazije Velenje 18.00 Kulturni dom Virštanj Zdravnik po sili komedija v izvedbi Kulturnega društva Zibika 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Razbojnik Guzej muzikal ob 30-letnici delovanja Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vokalna skupina Grič koncert ob 20-letnici delovanja 19.30 Dom kulture Velenje Divjad KD Gledališče Velenje; premiera gledališke predstave NEDELJA, 25. 11. 15.00 Dvorana Gasilskega doma Vrh nad Laškim Ljudski pevci Šentlenarčani: Ko bi bil jaz ... 5. letni koncert skupine Kulturnega društva Vrh 15.00 Večnamenska dvorana Pristava 16. srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Sofia Masut in Eva Novak koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Razbojnik Guzej muzikal ob 30. obletnici delovanja Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Teden argentinskega tanga Korak v izvedi mladih glasbenikov Glasbene šole Celje; zaplesali bodo plesalci celjskega tango društva KD Ronda; vstop prost 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Zborovski koncert koncert iz sklopa Glasba na hribu; gostuje: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ljubljana PONEDELJEK, 26. 11. 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorjev knjižni dar predstavitev knjižne produkcije in letošnje tradicionalne zbirke Celjske Mohorjeve družbe 20.00 Celjski dom_ Dame izbirajo komedija; predstava je v bosanščini NAPOVEDNIK TOREK, 27. 11. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop učencev srednje stopnje 7. in 8. razreda ter 5. in 6. razreda 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorski večer: Bogastvo arhitekture skozi zgodovino predstavitev Atlasa arhitekturnih form; gost: prof. dr, Jože Marinko 19.00 Knjižnica Laško Jubilejno slikarstvo predstavitev knjige avtorja Jožeta Barachinija 20.00 Dom kulture Velenje Dekliščina komedija Špas teatra SREDA, 28. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop učencev osnovne stopnje 3. in 4. razreda ter 1. in 2. razreda 18.00 Osrednja knjižnica Celje Yuyutsu Sharma: Potresne pesmi predstavitev pesniške zbirke; s pesnikom se bo pogovarjal Kristian Koželj Ostale prireditve ČETRTEK, 22. 11. 9.00 Ljudska univerza Šentjur Španska Jakobova pot potopisno predavanja Bojana Požarja v sklopu UTZO 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše primerno za otroke od 3. leta starosti 10.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Moja knjižnica praznuje z najmlajšimi s pravljico bomo potovali po gradovih in graščinah Spodnje Savinjske doline 16.00 Socio - večgeneracijski center Celje Vpliv zvoka na naše telo in čustva v vsakdanjem življenju predava: Jerica Lebar 19.00 Galerija Mozirje Moja knjižnica praznuje z Nušo Fužir pogovor z avtorico potopisa 62 dni: obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki gredo v Portorož na kavo, in tisti, ki gredo v Mehiko na pir 20.30 Max klub Velenje_ E. J. Strickland kvintet jesenska Max zgodba PETEK, 23. 11. 16.30 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Z nasmehom na oder igrajmo se gledališče z Nevo Hvalec 17.00 Osrednja knjižnica Celje Misli in čustva predava: Nena Dautanac v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Celjski mladinski center Življenje ni literatura izobraževalna delavnica z Goranom Vojnovičem 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Potepanje po južni Indiji potopisno predavanje Matica Štormana 18.30 Celjska kulturnica Prva veganska večerjica na Celjskem veganske dobrote in ogled dokumentarnega filma Patricka Rouxela Alma ter pogovor; dogodek je brezplačen 19.30 Slomškova rojstna hiša, Uniše pri Ponikvi P. Ernest Benko: Iz trpljenja v življenje 1. Slomškov večer 20.00 Celjski mladinski center Teden argentinskega tanga Korak: Milonga plesni večer argentinskega tanga; vstop prost novi tednik | radio celje ШП7Г muzej novejše?gadovi ne I celje KRALJEVINA JUGOSLAVIJA R0YAUKE DE YOUCÜSLAVIE PASSEPORT VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V četrtek, 29. novembra 2018, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovor ob stoti obletnici nastanka jugoslovanske države. Z gostoma, akad. prof. dr. Jožetom Pirjevcem in dr. Andrejem Rahtenom, se bo pogovarjal dr. Tone Kregar. Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si 20.00 Rdeča dvorana Velenje Ansambel Spev koncert ob 15. obletnici delovanja SOBOTA, 24. 11. 8.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 Mestno središče Celje Teden argentinskega tanga Korak: Plesna intervencija na celjskih ulicah Celjski tango plesalci bodo ob živi glasbi harmonikarja Jureta Torija zaplesali na različnih lokacijah v mestnem središču; vstop prost 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost 10.30 Galerija Velenje_ Druženje s šaleškimi likovniki galerijska sobotnica; delavnica je primerna za mladino in odrasle 15.00 Dom krajanov Tabor Adventne delavnice 22.00 Branibor club Celje_ New game over koncert NEDELJA, 25. 11. 17.00 Večnamenska dvorana Vinska Gora Večer glasbe Lojzeta Slaka koncert; po koncertu bo družina Slak predstavila razstavo Moje plošče so moje knjige 18.00 Dom krajanov Grobelno IV. KANTvember gost: Tomaž Domicelj PONEDELJEK, 26. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično doživljanje in ustvarjanje za otroke od 3. leta dalje 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično-ustvarjalna urica 17.30 Osrednja knjižnica Celje O zasledovanju pevcev pragozdov Sumatre ter Sizifovem lovu na hrano brez čilija predava: Ziva Justinek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Ulica XIV. Divizije 14, Celje Teden argentinskega tanga Korak ura tanga za popolne začetnike TOREK, 27. 11. 16.00 Društvo Novus Velenje Vedenje otrok v javnosti trening starševstva 17.00 Mestno središče Celje Teden argentinskega tanga Korak: Plesna intervencija v izložbenih oknih Celjski tango plesalci bodo zaplesali v priljubljenih izložbah v mestnem središču 23 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? Predava mag. Tatjana Rozman 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Alica v čudežni deželi ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem SREDA, 28. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Geološka muzejska ura s Tomažem Majcnom vstop prost 17.00 Galerija erotike Račka Celje Teden argentinskega tanga Korak: Vroče v visokih petkah delavnica plesalk argentinskega tanga; vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ruska pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico; primerno za otroke od 3. leta starosti 17.00 Knjižnica Šmartno v Rožni dolini Pravljično doživljanje in ustvarjanje za otroke od 3. leta dalje 17.00 Zbor udeležencev pred Pošto Velenje Sprehod po mestu z ogledom razstav Muzeja Velenje v galerijah na prostem in podhodih 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke in medvedkom Tapkom primerno za otroke starejše od treh let 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 19.19 Mestna knjižnica Velenje Darja Fišter: Biti jaz 365 dni: Pomočnik pri delu na sebi predstavitev priročnika; pogovor bo vodila Tatjana Vidmar Dobrodelne prireditve PETEK, 23. 11. 18.00 Kulturni dom Gornji Grad OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad dobrodelni koncert, celoten izkupiček je namenjen šolskemu skladu 20.00 Narodni dom Celje 22. dobrodelni Rotary ples Rotary kluba Celje podelitev štipendij in ostalih donacij Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Tangov korak v objemu, v izložbi in na ulici Danes se začenja četrti Teden argentinskega tanga Korak 2018 Ko so pred nekaj leti organizirali prvo plesno šolo in malo kasneje še prve plesne večere, so se v ritmu argentinskega tanga v Celju na plesišču vrteli le približno trije pari. Danes je navdušencev nad tem čutnim plesom vsaj desetkrat toliko. Ob izjemnih dogodkih, kot se v teh dneh obetajo pri nas, se v knežje mesto zgrnejo ljubitelji tanga iz vse Slovenije, a tudi širše. Tango je vsaj toliko kot ples tudi način življenja. Ljubitelji argentiskih ritmov pravijo, da se človeku zale-zejo v telo. Sčasoma se tudi skozi vsakdanjik giblješ drugače, z več takta in posluha za druge. »Tango v prvi vrsti ljudi navduši tudi zaradi tega, ker se ne učimo plesnih slik. Nobenih zahtevnih zaporedij in korakov si ni treba zapomniti,« pripoveduje ena prvih ljubiteljic argentinskega tanga v Celju Alja Ferme. »Tisto, kar je pri tangu najpomembnejše, je nebesedna komunikacija med plesnima partnerjema. Drug drugemu se približata, se odpreta, si sledita. Tango je v odnosih vse tisto, česar je v sodobnem življenju premalo.« Da lahko nekdo stopi v korak z drugim človekom na tej rav- ni, se mora najprej povezati sam s seboj, se udomačiti v svojem telesu in se znati prepustiti glasbi. Čeprav se sliši zapleteno, je večina plesalcev že na prvem plesnem večeru, na prvi milongi, začaranih za vedno. Eleganca plesa na visokih petah Argentinski tango ni izključujoč. Je čutni pogovor s priložnostnimi znanci. Tradicija milonge namreč narekuje, da se z enim partnerjem pleše štiri skladbe, potem se plesalci premešajo in po tem vzorcu se nadaljuje. »Seveda je mnogo življenjskih partnerjev, ki plešejo argentinski tango skupaj, mnogi pridejo v plesno šolo ali na milongo tudi sami. Vsi najdejo svoje plesne partnerje.« Prihajajoči teden bo torej izvrstna priložnost, da mrzle zimske V Celju se bo program Tedna argentinskega tanga Korak začel danes in se končal prihodnjo sredo, 28. novembra. Svet tanga bodo organizatorji predstavili tudi z razstavo, s koncertom, z dvema delavnicama in obilo lepih trenutkov. večere popestrimo s čutno glasbo in plesom. Ljubitelji tanga bodo Celjanom zaplesali enkrat na ulici, drugič v osvetljenih prostorih za izložbenimi okni. Tradicionalno bo plesni večer gostila kavarna Celjskega mladinskega centra. »Tokrat bo družba še posebej pestra in zanimiva, saj bo glasbo vrtela gostja iz Gradca, didžejka Beatrice,« napoveduje Alja Ferme. Tango bodo predstavili tudi s po- močjo likovne umetnosti na razstavi akademske slikarke Mateje Korbar Šimić in risarske delavnice Denisa Polan-ca. V nedeljo bodo tematski koncert pripravili profesorji celjske glasbene šole, v sredo bo v galeriji Račka tečaj hoje v visokih petah. Vstop na vse dogodke je prost, za tiste, ki jih tango še posebej mika, a se težko otresejo strahu in negotovosti, pa bo najbolj primeren dan ponedeljek. Alja Ferme in Sašo Živano-vić, celjska učitelja tanga, bosta vse novince takrat namreč z veseljem uvedla v prve ritme. StO Foto: arhiv NT (SHERPA) Tednikove »zqodbe St. 47 / Leto 73 / Celje, 22. november 2018 Pravljica v pozabljenem dvorcu str. 28-29 7 Foto: SHERPA Strip in razstava o Franju Malgaju str. 30 Lepota ponovne uporabe str. 31 Na potovanju po Ameriki str. 33 26 INTERVJU Slovenska vojaška zg se kljub prelomni osamosvojitvi Mag. Viki Krajnc, upokojen brigadir Slovenske vojske V teh dneh mineva petdeset let od ustanovitve Teritorialne obrambe (TO), ki jo danes štejemo za predhodnico Slovenske vojske. Če smo povsem natančni, je bil 20. november 1968 pomemben mejnik v razvoju obrambnega sistema v nekdanji skupni državi. Ustanovitev TO je imela izjemen pomen v razvoju sistema splošne ljudske obrambe, pri vojaškem usposabljanju rezervistov-pripadnikov TO in še zlasti v osamosvojitveni vojni. Kot pravi mag. Viki Krajnc, upokojen brigadir Slovenske vojske (Sv), je zgodovina TO prevečkrat tema politizacije, s katero bi nekateri radi zmanjšali njen objektiven zgodovinski pomen za nastanek Slovenske vojske in države. Kakšni so bili začetki TO pred petdesetimi leti? Lahko navedete razloge za njeno ustanovitev? Glavni razlog, ki ga opredeljuje tudi zgodovinopisje, je bil napad držav varšavskega pakta na Češkoslovaško, vendar to ni bil edini razlog. Že kmalu po drugi svetovni vojni so obstajala razmišljanja o takšni obliki organiziranosti ljudi v okviru splošne oziroma ljudske obrambe. Slovenci smo že dvakrat imeli svojo vojsko: po prvi svetovni vojni so Maistrovi vojaki 33 dni predstavljali slovensko vojsko in tudi prisegli takratni novi državi, ki je trajala približno mesec. Kasneje so delovali tudi v okviru kraljevine SHS. Med drugo svetovno vojno je prav tako bilo obljubljeno, da bomo Slovenci zadržali svoje enote, ki so se borile na našem ozemlju, a do tega kasneje ni prišlo. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se pojavljala razmišljanja, da bi poleg JLA imeli še neke oblike organiziranosti, v katere bi vključili ljudi za množični odpor, če bi bilo treba. TO ni bila organizirana na federalni ravni, marveč po republikah: z zakonom leta 1972 je bilo opredeljeno, da se določene pristojnosti federacije na področju obrambe prenesejo na republike in te so bile zadolžene, da organizirajo TO, jo financirajo, usposabljajo, zagotavljajo kader, prostor ... Namen TO takrat je bil, da deluje na svojem republiškem ozemlju, in sicer v zaledju, ter da za varovanje pomembnih objektov in ljudi ter v sodelovanju z JLA zagotavlja obrambo države. Od leta 1975 do 1977 ste bili doslej najmlajši komandant občinskega štaba TO v Celju. Če sem malo slikovit, se nekateri TO spominjamo predvsem po vojaških vajah, kamor smo bili na primer klicani ob koncih tedna in smo potem imeli usposabljanja. Je to bil tisti pomembnejši del delovanja TO? Res, to je bila glavna oblika usposabljanja takratne TO. Kar 4,5 odstotka moških v Sloveniji je bilo vključenih v rezervni sestav TO, nekateri drugi tudi v rezervni sestav JLA. Takratni republiški štab je pripravljal petletne cikluse usposabljanja, enodnevne in mobilizacijske vaje, večdnevne, tedenske vaje ... Prav tako so bili vključeni mladina in prostovoljci, ki so bili klicani na razna taborjenja. Tudi v Celju smo v ta proces usposabljanja v okviru TO vključili dvesto srednješolcev in nekaj žena. Šlo je za to, da smo vzdrževali fizično pripravljenost, kon-dicijo in tehnično usposobljenost pri tistih, ki so končali služenje vojaškega roka v JLA ter so bili vključeni v TO ali rezervni sestav JLA. Kondicija je seveda veliko pomenila tudi v kasnejšem obdobju, ko smo TO uporabili za obrambo domovine. Kako ste doživljali tisto dramatično obdobje na začetku devetdesetih let, ko je Mag. Viki Krajnc je končal šolo rezervnih oficirjev v Ljubljani, ki je bila namensko ustanovljena za usposabljanje častnikov TO. Potem se je zaposlil v Celju, kjer je kot eden najmlajših, pri petindvajsetih letih, prevzel mesto komandanta TO kot podporočnik. Kasneje je sedem let deloval v izvršnem svetu Občine Celje kot sekretar za ljudsko obrambo, potem se je zaposlil na Univerzi v Mariboru kot predavatelj predmeta obramboslovje. Leta 1990 je postal poveljnik TO za zahodno štajersko pokrajino, po vojni je deloval v generalštabu in na drugih vodilnih ter pomembnejših položajih Slovenske vojske in ministrstva za obrambo vse do upokojitve pred desetimi leti. Republiški štab za Teritorialno obrambo (RŠTO) izdal ukaz o razorožitvi TO in predaji hranjenega orožja ter streliva v vojaške objekte JLA? Kje ste delovali v tistem obdobju? Leta 1990 je po volitvah prišlo do zamenjave oblasti tudi na občinski ravni. Ravno v času, ko je bila v Celju seja občinske skupščine, je prišel ukaz o predaji orožja JLA. Takrat sem bil neprofesionalni predsednik družbenopolitičnega zbora in v tistem času smo imeli primopredajo med novim in starim sestavom skupščine. Med to sejo je prišel v občino takratni komandant TO Vili Skrt, poklical starega in novega župana ter ju obvestil, da je prejel ukaz, da je treba predati orožje. Na pobudo takratnega predsednika Toneta Zimška smo prekinili sejo, delegati so imeli nekaj premora. Mene, ki so me poznali, da sem se ukvarjal z obrambo, so poklicali v pisarno predsednika občine, da sem bil prisoten na sestanku obeh županov s komandantom TO in z novim sekretarjem za ljudsko obrambo, da bi preučili ta ukaz. Kako ste s potem odzvali? Dogovorili smo, da orožja v Celju seveda ne bomo dali. A težava je bila, da je bilo orožje občinskega in pokrajinskega štaba ter »Praznovanje letošnjega visokega jubileja Teritorialne obrambe obeležujemo z nekaj nostalgije po starih časih, čeprav nam nekaterih očitajo, zakaj vlečemo stare zadeve iz prejšnjega režima. V zvezi s to temo je tako kar precej polemike in nepotrebne politizacije. Letošnje praznovanje jubileja TO v samostojni državi namreč ni izjema, saj smo ga na različne načine obeležili že večkrat doslej.« enot TO v skladišču v Bukovžlaku, vendar je bilo to za ograjo oziroma v okviru skladišča JLA. Ta nam seveda ni dopustila vstopa v skladišče, da bi orožje odvzeli. Zato smo se dogovorili, da bomo vse orožje, ki je bilo na razpolago na oddelku za ljudsko obrambo, v šolah, krajevnih skupnostih, podjetjih, premestili na skrita mesta. Tisto orožje, ki je bilo večinoma v Bukovžlaku, žal ni bilo dosegljivo. Kasneje smo do nekaj tega orožja vendarle prišli, kajti naši skladiščniki, »zale-dniki«, so šli po orožje in so nazaj vračali prazne zaboje, ob raznih oblikah vojaških vaj, ki jih je JLA še dopuščala. Tudi ob kontrolah in vzdrževanju orožja so kakšen kos pripeljali ven. Nekaj orožja smo pridobili na ta način. Večino pa potem drugi dan vojne na podlagi mojega dogovora s takratnim komandantom celjske vojašnice podpolkovnikom Nikolom Poznanonom, ko smo iz skladišča v Bukovžlaku odpeljali 24 kamionov tega orožja in smo z njim lahko opremili vse enote. Ste te napetosti med RŠTO in novim vodstvom takratnega sekretariata za ljudsko obrambo tudi na občinski ravni že doživljali kot slutnjo neizbežne vojne? Ukaz o odvzemu orožja je zagotovo bil prvo znamenje, da je grožnja na vidiku. Ne samo na politični ravni, ko je Beograd poskušal disciplinirati Slovenijo in preprečiti kakršnekoli težnje takratnega Demosa po osamosvojitvi Slovenije. Te grožnje so bile prisotne in smo jih tudi slutili, zato je bil tudi organiziran t. i. projekt Manevrske strukture narodne zaščite INTERVJU 27 odovina ni začela takrat (MSNZ) kot zelo tajne organizacije. Nekateri še do nedavnega niso vedeli, kako je bila ta organizirana. Po odvzemu orožja in ker takratni poveljnik TO v Sloveniji, general Ivan Hočevar, ni poslušal slovenskega vodstva, ampak samo svoj generalštab v Beogradu, je prišlo do prekinitve poveljevanja nad TO in do krize vodenja. Zato so delavci TO v tajnosti začeli pripravljati projekt MSNZ in načrtovati, kako priti do orožja, če bo prišlo do agresije, kako zavarovati pomembnejše objekte in kako se upreti JLA. Ustavni amandmaji konec septembra leta 1990 so tudi formalnopravno omogočili slovenskemu vodstvu, da je prevzelo oblast nad TO, imenovalo novega poveljnika, generala Janeza Slaparja, sprejelo tudi osnovo za kasnejšo zakonodajo, prepovedalo pošiljanje nabornikov na služenje vojaškega roka v druge kraje po Jugoslaviji, omejilo financiranje zveznega proračuna oziroma JLA ... Takrat ste tudi bili ponovno imenovani za poveljnika TO za zahodno štajersko pokrajino. To je bila povsem druga izkušnja kot prvič, mar ne? Drži. Novi poveljniki smo dobili nalogo, da moramo začeti reorganizacijo TO in priprave na morebiten oborožen odpor. Do vojne je dan po razglasitvi suverene in neodvisne države Slovenije tudi prišlo. Kako se spominjate obdobja desetdnevne vojne v Celju? Kdaj so bili najbolj dramatični trenutki? Kaj je bilo odločilno za razplet, kot se je zgodil, brez obsežnejšega oboroženega spopada in žrtev, čeprav bi do tega tudi lahko prišlo? V Celju smo vojno dočakali dokaj dobro pripravljeni. Glede na to, da smo drugi dan vojne dobili vse orožje iz skladišč JLA, smo lahko opremili vse enote, ki smo jih takrat imeli na razpolago. JLA nam je predala tudi skladišče v Zaloški Gorici, ki je bilo eno največjih skladišč minsko-eksplozivnih sredstev. Iz tega skladišča smo v vojnem času odpeljali več kot sto kamionov minsko-ek-splozivnih sredstev in streliva večjega kalibra v različne kraje po Sloveniji za pomoč v oboroženem odporu. V Celju je bilo vključenih približno tri tisoč teritorialcev, v celi pokrajini pa smo imeli mobiliziranih 11 tisoč teritorialcev, kar je skoraj največ v Sloveniji v primerjavi z ostalimi pokrajinami. Vojno smo pričakali kot drugod - z raznimi ukrepi varovanja stavb posebnega družbenega pomena. V Celju »Ukaz o odvzemu orožja je zagotovo bil prvo znamenje, da je grožnja na vidiku. Ne samo na politični ravni, ko je Beograd poskušal disciplinirati Slovenijo in preprečiti kakršnekoli težnje takratnega Demosa po njeni osamosvojitvi. Da bi se temu uprli, je bil tudi organiziran t. i. projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) kot zelo tajne organizacije, ki je delovala tudi znotraj struktur TO in za katero nekateri še do nedavnega niso vedeli, kako je delovala.« je bila blokirana vojašnica, s čimer smo enotam JLA onemogočili, da bi bojno delovale v drugih krajih. Blokirali smo tudi vojašnico v Bukovju, kajti v naši pristojnosti je bilo tudi območje Koroške, zavarovali smo tudi vse mejne prehode oziroma blokirali delovanje na stražarnicah. Najhuje je seveda bilo v Holmecu, kjer je prišlo tudi do žrtev, prav tako smo imeli prvo smrtno žrtev teritorialca v blokadi kolone v Dravogradu. V Celju bi zagotovo lahko padale žrtve, če bi izvedli načrtovani napad na vojašnico, a do njega tik pred zdajci ni prišlo. Zakaj? Ta napad smo načrtovali isti dan, kot je bila zaustavljena kolona vozil JLA v Dravogradu. Ukazal sem vodstvu brigade v Celju, naj pripravi vse načrte za napad na celjsko vojašnico. Predhodni pozivi pripadnikom JLA, naj se predajo, niso bili uspešni. Čeprav je kar precej vojakov prebeglo k nam in se predalo, jih je še približno sto ostalo v vojašnici. Tako kot drugod po Sloveniji smo jim tudi v Celju ukazali, naj se predajo, sicer ne bomo napadli. Vodstvo brigade se je pripravljalo na napad, bila je določena tudi ura, priprave sem pozorno spremljal, prav tako tudi to, kaj se dogaja po Sloveniji in drugod po svetu. Medtem me je klical tudi general Slapar in spraševal, kakšna je situacija. Povedal sem mu, da se pripravljamo, namenil mi je spodbudne besede, naj nadaljujemo tako, kot smo se dogovorili. Komandanti smo imeli neposredne zveze z republiškim vodstvom, tudi s takratnim ministrom Janezom Janšo, ki sem mu tudi poročal, kakšna je situacija na Celjskem. Ob tem sem ugotovil, da se v Ljubljani naša stran in JLA ponovno pripravljata na pogajanja o prekinitvi ognja. Takrat sem pomislil: mi bomo pa ravno v tem času izvršili napad, šlo bo za veliko materialno škodo, saj je vojašnica sredi naselja in industrijske cone, žrtve bodo na eni in drugi strani. Zadnjih pet, deset minut pred odločitvijo, da bomo napadli, sem se odločil, da tega napada ne bo. Prepričan sem, da sem ravnal prav, kajti približno tri ure kasneje je bila ponovno razglašena prekinitev bojnih spopadov v Sloveniji. Kakšen je bil razvoj TO in Slovenske vojske po osamosvojitveni vojni? Je bil v skladu z vašimi pričakovanji? Po vojni smo seveda začeli preoblikovanje TO, kajti reorganizacija od oktobra 1990 do začetka vojne junija 1991 še ni bila popolnoma speljana. Največji zadržek je bil, ker je zamujala zakonodaja, vzrok za to je bil, ker se politične stranke v takratnem parlamentu niso uspele dogovoriti o tej zadevi. Obljubljeno je bilo, da bomo takoj po plebiscitu sprejeli tudi ustrezno zakonodajo, a se je to zavleklo v pozno pomlad, tako da je šele sredi aprila 1990 začel veljati zakon o obrambi. Takrat smo tudi lahko oblikovali nova poveljstva območnih štabov, nove enote in se istočasno tudi pripravljali na vojno. Po vojni in uspešni ubranitvi samostojne države je TO delovala naprej, pravzaprav že kot slovenska vojska, čeprav se je še vedno imenovala TO. Profesionalizacijo slovenske vojske smo začeli takoj po končani vojni, najprej smo imeli t. i. profesionalne vode, kjer smo določene teritorialce zaposlili kot poklicne vojake, predvsem strokovni kader, okrepili smo tudi poveljstva TO. Ogrodje profesionalne vojske je tako nastalo leta 1994, ko se je TO uradno preimenovala v Slovensko vojsko, kasneje je sledila še priključitev zvezi Nato. Po letu 2000, ko je prišlo do prave profesionalizacije, so bila pričakovanja različna. Sam sem bil nekoliko presenečen, kajti zdelo se mi je, da smo kar naenkrat, čez noč, pro-fesionalizirali slovensko vojsko. Se vam je zdelo, da je bil ta proces pre-hiter? Zagotovo. Nekateri, ki smo takrat že delali na republiški ravni, v generalštabu, smo vendarle razmišljali, da bi se vojska reorganizirala postopoma. Kajti iz zgodovine in teorije ter drugih izkušenj je znano, da je vojska velik sistem, da potrebuje več časa za preoblikovanje, da morajo biti spremembe premišljene. Nekateri smo se torej zavzemali za neke vrste kombini- ran sistem, da bi imeli še vedno naborniški sistem, prilagojen takratnim razmeram. Specialne, strokovne enote in delovna mesta, ki jih ima vojska, pa bi profesionalizirali. Žal je bila sprejeta odločitev za ukinitev naborniškega sistema v celoti. Kako se je nadaljevala vaša kariera po vojni za Slovenijo, po mednarodnem priznanju samostojne države in preoblikovanju Slovenske vojske iz naborniškega sistema v profesionalno vojsko? Kakšno delo ste opravljali in kakšna je bila vaša vloga v teh procesih preoblikovanja? To je bil kar pestro obdobje. Poveljniško mesto v Celju sem zapustil leta 1994 in odšel v Ljubljano na ministrstvo za obrambo za direktorja uprave za vojaške zadeve, kot se je takrat imenovala. Šlo je za upravo, ki je bila zadolžena za splošne zadeve in organizacijsko podporo vojski, za mobilizacijske in kadrovske zadeve. Prehajanje z upravnega na operativno področje delovanja me je sicer spremljalo ves čas kariere. S tega delovnega mesta sem potem odšel za namestnika načelnika generalštaba. Tam sem to dolžnost opravljal približno dve leti. Potem sem na svojo pobudo, da bi se začeli ukvarjati z našo novejšo vojaško zgodovino, dobil nalogo, naj ustanovim center za vojaškozgodovinsko dejavnost. To bi lahko šteli za začetek zdajšnjega vojaškega muzeja. S tega delovnega mesta me je potem pot vodila na mesto načelnika centra vojaških šol, pri čemer je bila naloga centra reorganizacija vojaškega šolstva. Mislim, da smo bili pri tem kar uspešni, saj je koncept izobraževanja, ki smo ga takrat postavili, še vedno v veljavi. Z delom glavnega inšpektorja za obrambo v RS pa sem pred desetimi leti zaključili svojo kariero v Slovenski vojski in na obrambnem ministrstvu. V teh dneh praznujemo pol stoletja ustanovitve Teritorialne obrambe. Ali je od nje v smislu vsebin in dejavnosti, ki jih je izvajala nekoč, sploh še kaj ostalo? Recimo usposabljanje rezervnega sestava, o čemer sva se prej pogovarjala? V teh časih politizacije nekateri želijo zanikati vlogo TO v preteklosti iz takšnih in drugačnih razlogov. Nekateri pač zagovarjamo, da se svet in Slovenija nista začela leta 1990 ali leta 1991. Na mnogih področjih dela in življenja se stvari razvijajo naprej na podlagi tistega, kar smo že v prejšnji državi postavili kot temelje. Ravno tako je tudi pri TO. Za sedanjo Slovensko vojsko lahko rečem, da je bore malo ostalo od tistega. Tudi veliko kadrov moje generacije je že zapustilo SV, ki je danes pomlajena in drugače organizirana, tudi veliko bolje opremljena in usposobljena. ^ »Najtežje obdobje je seveda bilo, ko so v vojni za Slovenijo padale prve žrtve. Zame, ki sem nekoč bil le poveljnik bataljona, naenkrat pa sem bil odgovoren za 11 tisoč vojakov, je bila to dokaj velika preizkušnja.« Nam, ki se spominjamo teh dogodkov, so ostali samo ljudje. Tisti, ki smo živeli v časih prejšnje domovine in se usposabljali v okviru tO, predstavljamo neke vrste kontinuiteto, ki smo jo prenesli tudi v začetno obdobje nastajanja Slovenske vojske. Za takratni sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je poleg teritorialcev in miličnikov zajemal celo vrsto drugih subjektov, ki so sodelovali v njem, trdimo, da je bil tista dobra podlaga, ki nam je koristila, da smo se leta 1990 in 1991 lahko temeljito pripravili na vojno, se uprli JLA in uresničili stoletne sanje Slovencev o samostojni državi. Se še odzivate tudi komentarji in stališči v javnosti, s strokovnimi članki, javnimi nastopi, v katerih predstavljate svoje poglede glede vprašanj delovanja Slovenske vojske? p Moje stališče je, da se, ko enkrat zapustiš profesionalno delovno okolje, ne vračaš in ne vtikaš v zadeve. A vendarle te vsake toliko časa še vendarle zagrabi, da bi povedal svoje mnenje. No, tudi v vašem časopisu sem se rad oglasil s kakšnim komentarjem na temo vojaških zadev, kot so mednarodne operacije Slovenske vojske, naborniški sistem . Kot govornik se morda oglasim še ob kakšni obletnici, sicer se pa ne vključujem v ocenjevanje razmer, ki so danes na političnem in obrambnem področju. ROBERT GORJANC, foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Pravljica v pozaoijenem dvorcu Adventno vzdušje na razstavi v Ravnah pri Šoštanju I Čar ognja, bleščeče krogle in nežne vrtnice Dotrajana vodovodna napeljava in neogrevani prostori zanesenjakov niso odvrnili od tega, da tudi letos na dvorcu Gutenbuchel ne bi pričarali adventne razstave. Obiskovalci lahko v vsaki sobani spoznavajo novo poglavje zgodbe, ki jo je florist Simon Ogrizek napisal glede na tradicijo in zgodovino nekdanjega doma znanih šoštanj-skih industrialcev. Medtem ko nas danes skorajda že na vsakem koraku nagovarja poplava kiča, ki smo je ljudje siti, še preden se začne december, se ob ogledu adventne pravljice spočijeta tako duša kot oko. Pri vhodu v dvorec, ki je pr- božičnih zvezd. Drevesa, na- vič omenjen v zapisih iz 14. stoletja, nas pozdravijo zelena drevesa, prepletena z zlatimi lučmi. Po hodnikih odmeva klavirska glasba, diši po smrečju, za nežno osvetljavo skrbi množica sveč. Florist Simon Ogrizek, ki je od nedavnega tudi predsednik evropske cvetlične zveze Florint, je imel tokrat pri snovanju razstave v mislih predvsem naravno in kulturno dediščino Šoštanja. »Narava, ki nas obdaja, v nekoliko drugačni obliki zaživi v dvorcu.« Jedilnica je prostor, ki združuje družino. Zato v njej prevladujejo tradicionalni barvi - rdeča in zelena - ter motivi, ki jih najdemo na prostem. Ko dobro pogledamo postavitev, vidimo, da gruča jelenov teče po polju rejena iz mahu, nakazujejo gozdove. Slednje simbolizira tudi posušeno listje, ki ga srečamo na vsakem koraku. »Nalašč sem izbral le dve barvi, gre za odražanje čistosti narave,« simboliko razkriva avtor razstave. V eni od omar v salonu je skrita tapeta z rožnato vrtnico, značilno za angleško podeželje. Ta cvetlica in rožnata barva predstavljata Simonu Ogrizku iz leta v leto vodilo pri okrasitvi celotnega prostora. Vrtnice so tokrat ujete v škatlicah. Pomembno vlogo imajo bleščeče krogle, narejene iz prazničnih okraskov, s katerimi ponavadi krasimo božično drevo. Ogrizek pojasnjuje, da se v prostorih večkrat ponavlja okrasje okrogle oblike, ki daje vtis razkošja. Desetine ble- ščečih kroglic lovijo čar ognja oziroma soj sveč. Ker je salon namenjen druženju, je Ogrizek tokrat vanj prvič postavil tudi praznično drevo. Slednje spodbuja k povezovanju in prijateljstvu, ki ju ne bi smeli gojiti le med prazniki, ampak vsak dan, poudarja. Pozlata za eleganten pridih Nekdanja otroška soba Vošnjakovih otrok odraža veliko mero elegance. V tem prostoru prevladuje zlata barva. V tem odtenku je tudi drevo, na katerem se bohoti množica rožnatih, zelenih in srebrnih ptic. Spet gre za igro svetlobe, vse skupaj dopolnjujejo motivi v prostoru ter okrasje v obliki spiral in stožcev. Preddverje so Simon Ogrizek in sodelavci iz velenjskega podjetja PUP domiselno polepšali z velikimi eksotičnimi kraljevimi protejami in slapovi dihondre. Gre za rastlino, ki jo ponavadi uporabimo kot del balkonskih zasaditev. S svojo srebrno barvo je odlično dopolnilo veže. Izhodišče tega prostora se namreč skriva na zanimivih stenskih keramičnih ploščicah v beli, srebrni in modri barvi. Tovrstne ploščice so letos izjemno priljubljene, saj se moda ponavlja tudi pri opremi doma. Od Skandinavije do Azije Nov svet se pred obiskovalcem odpre, ko se po stopnicah odpravi v zgornje nadstropje. V Lovski sobi, ki jo odlikujeta obilica lesa in prevladujoča zelena barva, lahko obiskovalci spoznajo ponudbo lokalnih proizvajalcev. Vse to zaokro- žajo praznična drevesa, narejena iz zelenjave, vej vinske trte in naravnih materialov. Piko na i naštetemu dajeta bakrena in rjava barva. Pri snovanju adventne pravljice se je Simon Ogrizek opiral tudi na svoja potovanja. Letos je večkrat obiskal Skandinavijo, zato je z mislijo na tamkajšnje dežele zasnoval tudi eno od sob, ki ima morda nekoliko bolj hladen pridih. Spet druga od soban je posvečena Kitajski, ki je bila poleg Koreje letos večkrat Ogrizkov cilj. »Pridih te dalj- Zakaj je dvorec tako fotogeničen in primeren za razstave ter fotografiranje marketinških in drugih dogodkov? Prvi zapisi o njem segajo v 14. stoletje, ko so ljudje dobro vedeli, kje postaviti naselbino, in so pri tem upoštevali strani neba. Ob lepih dnevih tako sončni žarki skozi okna Gutenbuchla pronicajo ves dan. Pri tem ni zanemarljivo, da je bila Marianne Vošnjak, zadnja lastnica iz družine Vošnjak, velika svetovljanka in humanistka ter diplomantka dunajske šole za hortikulturo in oblikovanje. To se odraža v vsaki podrobnosti stavbe in vrta - arhitekturo namreč ustvarjajo drobni detajli, pojasnjuje Mateja Kumer. ne države se odraža v barvah - rdeči, zlati in rumeni. Barvitost dopolnjuje razkošno pogrnjena praznična miza.« Z mislijo na zaljubljence je okrašena soba, v kateri prevladujejo množica bele omele in morda nekoliko pikantne rdeče podrobnosti. Drugače se skoraj ne da opisati rdečih salonarjev, iz katerih rastejo mesojede rastline. Šoštanj-skemu kiparju Ivanu Napo-tniku je posvečena osrednja sobana prvega nadstropja. Vse se vrti okoli osrednjega kipca, Favna, ki je postavljen v simulacijo naravnega okolja, na ogled pa so še druge lesene mojstrovine z Napo-tnikovim podpisom. Napredni cenijo preteklost Čeprav zob časa načenja Gutenbuchel in čeprav vrata radovednežem odpre le ob velikonočnih in adven-tnih razstavah, precejšnje zanimanje zanj vlada tudi med letom. Gostil je nekaj civilnih porok, povpraševanja se vrstijo že za leto 2020. Prostore bo kmalu obiskala hrvaška modna oblikovalka, ki bo kuliso dvorca uporabila za modno fotografiranje pred evropskim tednom mode. Fotogeničnost stavbe sije tudi v številnih videospotih, oglasih, marketinških snemanjih - eno od njih je posnela ekipa z Nizozemske. Zasluge za številna odmevna sodelovanja ima Mateja Kumer, ki je z zanesenjaki dvorec prvič pokazala javnosti ob dnevih evropske kulturne dediščine. Danes postaja prostor premajhen za vse vsebine, ki bi jih radi nekateri umestili vanj, pravi. »Si pa štejem v čast, da smo dober zgled, kako starim stavbam vdihniti nove zgodbe. Kulturne dediščine se nam ni treba otepati ali se je bati, saj lahko v njej najdemo priložnost za gospodarstvo, turizem, kulturo. Le takrat, ko bomo znali ceniti svojo zgodovino, svoje korenine in delo prednikov, bomo lahko napredni.« Držimo pesti, da bi se odgovornosti vzdrževanja dediščine prednikov kmalu začeli zavedati tudi odločevalci, ki lahko lastništvo dvorca prenesejo na lokalno skupnost. Tamkajšnji ustvarjalci pri pisanju pravljic, kot je adventna, zagotovo še niso postavili pike. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA REPORTAŽA 29 Razkošje v zlatem Kakšne barve je ljubezen? Rdeče, seveda! To čustvo do dediščine prednikov goji Mateja Kumer, ki pravi: »Skrb za dvorec ni služba, to je posebna norost.« Ko zunaj pada sneg, prija posedeti ob kaminu v salonu. Ta je odet v rožnato, in je v harmoniji s tapeto vrtnice, značilne za angleško podeželje. Dihondre niso primerne le za poletne balkonske zasaditve. Posušeni slapovi še poudarijo retro keramične ploščice v veži. Ste za skodelico vročeg čaja ob svetlečem bonsaj Takšen porcelanasti servis najdete v velenjskem centru ponovne uporabe. Okraskom iz preteklih let lahko z nekaj domišljije vdahnete novo obliko. Romantika na vrhuncu - vrtnice, ujete v škatlico. Namig: namesto v trgovino v naravo Praznični čas je čas barv, svetlobe, topline ognja, pravi Simon Ogrizek. V pravi meri je v stanovanju nekaj svetlečega povsem dobrodošlo, svetuje priznan florist, a nam na srce polaga, naj pri krašenju doma uporabljamo predvsem naravne materiale, ki jih lahko ponovno uporabimo ali jih kompostiramo. Pri tem imejmo v mislih, da materi zemlji vzamemo le toliko, da ji ne škodimo. Materiale, ki jih težko kompostiramo, uporabljajmo zmerno. Imejmo jih za dodatek in naj bodo enkratna naložba. Ne razmišljajmo o tem, da bi imeli vsako leto drugačno praznično drevo in vsako leto druge barve dekoracij. Tako onesnažujemo okolje in izgubimo rdečo nit zgodbe, poudarja sogovornik. »Okraševanje raje gradimo na zgodbah tradicije in družine, z njimi dopolnimo notranjo ureditev prostora. Lepo je, če enake okraske, ki so jih na praznično drevo dajali naši otroci, nato na zimzelene vejice dajejo vnuki.« 30 PORTRET Na veliki fotografiji je mogoče videti zbrano množico ljudi, ki jih je nagovoril predsednik Narodnega sveta Ernest Kalan: »Danes plapolajo na mestni hiši prvič slovenske trobojnice in ostanejo za večno. Živelo slovensko Celje! Živela Jugoslavija!« „„ svobode v Celju iovwko narodno law*. kl P bteiud pokrita п*Љис1«в*пЛ napetosti m Mirrei neroSko-skwenskega r^atetv-J, ki p poiftiia vst öd osemdeseti И «9. Stolcrj» гарпч inpreWenapowaovalo đotatfrn älwafejfi V wltinih razme«jh io odraiJsle lud i nove generacije »nI j din ilcwenskih uobe m "^.Tbori ter ostala nadutena mno- ljudi vseh starosti, drufbcriih ilojev in miitiinih usmeritev, ki naj bi po poro-^slovenskega tiska 5tela Ш 20.000 ljudi Cb deset» uri dopoldan jih je z ba^ tona magistrata pozdravil predsednik reijsiega Narodnega sveta dr. Ernest Kalart in svoj wrwseni nagovor zaklju-iil z nastednjpmi besedami »Плп« p!o- VW mfr Snttcm Pur*er|em so na pgtjudo ftu (ritmfnke in ostanejo za ve In o. Živtlo «Ii Maistra Vrneva. ki p kot sto- sfavwsfo Celje! Žlvelg Jugoslavija!« tnik avstr&cgrste armade j«*ni 1913 prte) sludbovji v Celje, ustanovi ujm dMttl Mub .Kondor., irda|ali list Savi- r»a m k/tp* nacionalno ravednost in t^vMs;. ftp» je M Maister ie fe u*0Wn(j№me«enwMinbor jenir- IPjj* priwtnoa v Celju puuila močan f" v Celju 5 (r*™™^ t4«MrU SaSS ajffipissss čsšpč&R ÄssftÄaSTÄ * ^ t**Q - J!1' tWn5t;tml"v",H-^'^ses.T^ltziku Ce Malgaja ne bi bilo, bi Slovenija ostala brez Koroške Strip in razstava, ki slavita nadporočnika Franja Malgaja 6. novembra 1918 so na celjski mestni hiši prvič v zgodovini za-plapolale slovenske trobojnice. Sto let po koncu prve svetovne vojne in bojev za severno mejo so v isti hiši, v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC), odprli razstavo, ki jo posvečajo Franju Malgaju, borcu za slovensko Koroško. »Franjo Malgaj je bil dober pripadnik skupnosti in zaveden državljan. Strip je nastal, da bi s pogumnimi dejanji navdihnil mlade,« je razložil direktor muzeja dr. Tonček Kregar. Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne so v Muzeju novejše zgodovine Celje z razstavo počastili spomin na prednike, ki so se bojevali in umirali v prvi svetovni vojni. Skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Zgodovinskim arhivom Celje so pripravili klasično razstavo o prvi svetovni vojni s poudarkom na življenju na Celjskem, a sto let ob koncu prve svetovne vojne so se odločili, da bo razstava malce drugačna od njihovih predhodnih. »Razstava je pravzaprav podpora stripu o Franju Malgaju. Izpostavili smo dva odločujoča elementa. Prvi je, da je 6. novembra Celje prišlo prvič v slovenske roke v simbolnem in formalnopravnem smislu. Pred hišo se je po pisanju takratnega tiska zbralo skoraj 20 tisoč navdušenih Slovencev. Drugi del postavitve je podoživljanje tragične in bogate zgodbe Franja Malgaja,« je povedal Kregar. Veliki mož za mlade generacije Da bi predvsem mlade generacije čim bolje seznanili s takratnim dogajanjem na Celjskem in jih opozorili na pomen Malgaja za slovensko državo, so se odločili, da bodo zgodbo predstavili v stripu, ki je delo Marijana Pušavca in Gašperja Krajnca. »Osnovna ideja stripa je bila, da bi zgodbo Franja Malgaja predstavili na poljuden način. Da bi izpostavili nje- ga kot osebnost na ozadju usodnih zgodovinskih dogodkov. Mladim smo želeli Malgaja predstaviti kot nekakšnega vzornika, kot človeka in državljana, pripadnika skupnosti, v kateri je živel. Končni izdelek se je 95-odsotno približal ideji, iz katere smo izhajali,« je bil po izidu stripa zadovoljen Marijan Pušavec. Pogum, ki presega vse meje Za navdih in črpanje zgodovinskih dejstev je uporabil bogato knjigo o Malgaju avtorja ddr. Igorja Grdine. Franjo Malgaj je bil star 20 let, ko se je začela prva svetovna vojna. Že jeseni 1914 je bil vpoklican v slaven slovenski 87. celjski pešpolk. Malgaj je končal šolo za rezervne ča- Franjo Malgaj je mladenič, ki ga je izbrala zgodovina. V stripu je prikazano tudi Malgajevo druženje s kolegi in prijateljicami. »Želeli smo prikazati Malgaja kot človeka in ne kot zgodovinsko figuro.« strdke, leta 1915 je na soški fronti sodeloval v bojih na doberdobski planoti. Ko je avstrijsko poveljstvo isto leto iskalo prostovoljca, ki bi si upal zavzeti izjemno pomembno italijansko postojanko, se je za to nalogo javil Malgaj. Izbral je 18 vojakov Slovencev in z njimi presenetil ter premagal Italijane. Za svoje dejanje je dobil najvišje odlikovanje - zlato medaljo za hrabrost - in postal poročnik. Po vojni in razpadu Avstro-Ogrske je ponovno zbral prostovoljce, ki so bili doma večinoma iz Celja in okolice, ter z njimi 6. novembra 1918 odšel na Koroško. S Risar Gašper Krajnc (na levi) in scenarist Marijan Pušavec, avtorja stripa. »Scenarist je tisti, ki si domisli posamezne prizore, dialoge, vse tisto, kar beremo v literarnih delih. Risar sodeluje s scenaristom, mu mogoče predlaga dramaturške spremembe, od primera do primera je seveda različno. Pomembno je, da vemo, da so vedno odločujoči detajli, ki povedo tisto, česar ni v besedilu. A nikar ne pozabite na pozorno opazovanje sličic.« svojimi vojaki je osvobodil vse kraje v Mežiški dolini. V soglasju z generalom Maistrom je v usklajeni akciji 23. novembra prodrl v Labot in osvobodil tudi Velikovec. Pod njegovim poveljstvom so bili odbiti vsi poskusi ponovnega zavzetja teh mest. Ko je Pušavec raziskoval delo šentjurskega borca, ga je prevzela njegova odločnost. »Imel je pogum, občutek dolžnosti in neverjeten nacionalni čut. Pomembno je, da vemo, da ni bil pripadnik nobene stranke, nobenega gibanja, nihče ni stal za njim. Bil je takšna osebnost, kot je bil, brez vpliva tujih oseb,« je dodal Pušavec. Častni samomor? Še vedno je nekoliko v tančico zavita Malgajeva smrt, ki se je zgodila 6. maja 1919. Tudi v stripu sta z risarjem Gašperjem Krajncem dopustila malce proste razlage. »V stripu ga je zadela krogla, za katero ne vemo, iz katere strani je priletela. Ali je bila od domačih ljudi ali od Nemcev. Splošno ljudsko prepričanje namreč pravi, da se mu je sprožila ročna granata. General Marjan Krajnc, ki je izdal knjigo o Franju Malgaju, se je tej smrti še posebej posvetil. Prišel je do zaključka, da je Malgaj najverjetneje storil častni samomor, da ne bi prišel v roke Nemcem. V stripu je tudi prizor - preden se Malgaj povzpne na drevo, mu kolega Koželj reče: >Glej, da jim ne boš prišel živ roke.< Tako sva nakazala tudi tretjo možnost,« je razložil Pušavec. Tovariši trupla niso mogli odpeljati, zato so ga Avstrijci spravili v Guštanj in ga tam pokopali. Jeseni 1919 so njegovi sorodniki dali izkopati truplo in ga prepeljati na domače pokopališče v Šentjurju. 26. oktobra je bil slovesen pogreb ob številni udeležbi slovenske javnosti. Malgajev pogum je res hvalevreden in z gotovostjo lahko trdimo, da če Malgaja in borcev za severno vejo ne bilo, če v resnih trenutkih ne bi nemudoma ukrepali, Mežiška dolina nikoli ne bi bila slovenska. Po besedah Tončka Kregarja zato strip ni le poklon Franju Malgaju in tovarišem, temveč tudi poskus ohranjanja spomina na vse male in velike junake včerajšnjega sveta in časa. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA REPORTAŽA 31 Lepota ponovne uporabe Mlad par oblikuje zanimive izdelke iz časopisnega papirja - Za njuno ponudbo je precejšnje zanimanje V ušesih mi zvenijo zapovedi ponovne uporabe. Z njo podaljšujemo življenjski cikel izdelkov, zmanjšujemo količino odpadkov in ogljični odtis, odpiramo zelena delovna mesta, varčujemo z viri ... V preteklih dneh sem srečal mlada človeka iz Vojnika, ki skrbita za ponovno uporabo na poseben način. Njuni lepo oblikovani izdelki iz časopisnega papirja navdušujejo. Uporabljata tudi žico, odpirala pločevink, plastiko iz plastenk, pločevino, lepenko ... Gre za njun projekt EkoArs. »Oba rada likovno, umetniško ustvarjava. Pred leti sem na Youtubu opazila, kako neka Španka oblikuje posodice iz časopisnega papirja,« je povedala Eva Okorn, ki izdeluje zanimive izdelke s svojim fantom Andyjem Smukom. Oba sta diplomirala na fakulteti za logistiko. »Nato sem poskusila izdelati takšno posodico sama. Prvi izdelek se mi je nekoliko ponesrečil, temu so sledili vedno boljši in lepši izdelki,« se spominja začetka Okornova. Izdelki so bili všeč tudi sorodnikom, zato so si jih izbrali za darila. Začelo se je pred šestimi leti, pred tremi se je mlad par odločil za osebno dopolnilno delo in začel izdelke prodajati. Eva na primer poskrbi za osnovni izdelek, Andy ga pobarva, poslika. Slikanje nekaterih motivov, cvetja na primer, leži bolj njej, pokrajina bolj njemu. Eva tako slika nageljne, encijane, planike ... Najraje uporablja ornamente cvetja, kot so bili nekoč upodobljeni na starih skrinjah ali zibelkah. Vse skupaj se začne z rezanjem časopisa na trakove ter z leseno paličico, na katero jih navijata. Eva uporablja paličico za ražnjiče, uporabna je lahko tudi pletilka. Po oblikovanju potrebuje lepilo za les ter akrilne barve in akrilni lak. Lak poskrbi, da je izdelek iz časopisnega papirja varen pred vlago, vodo. »To je vsa umetnost,« opisuje postopek Eva. Včasih dodajata tudi volno, vrv, bleščice, perlice ... V drugo obliko Tako nastajajo iz časopisnega papirja izdelki za gospodinjstvo ali nakit. Med njimi so košarice za kruh, okrasni krožniki, podstavki za vročo posodo, pladnji, ki so lahko poslikani, ovitki za steklenice, košare, vaze za suho cvetje, šatulje različnih oblik in velikosti ... Iz časopisnega papirja izdelujeta celo skulp-ture. Eva in Andy sta pohvalila papir Novega tednika, saj se jima ta - za razliko od papirja nekega slovenskega dnevnika - ne trga. In ponovna uporaba je seveda nasploh pomembna. »Papirja ne uničiva, ampak ga le spremeniva v drugo obliko,« je poudaril Andy. Posebnost je nakit mladega para. Zanj uporabljata tudi plastiko plastenk, ki jo izrežeta v različnih oblikah. »Ostre robove stopiva in oblikujeva z gorečo svečo,« je povedal Andy. Takšne plastične okraske nanizata na žico. Poleg najpogostejše kombinacije plastike in žice uporabljata še kombinacijo žice in pločevine. Tako na primer nanizata na žico ponovno uporabljena odpirala pločevink, Vsi ti izdelki Eve Okorn in Andyja Smuka, ki nastajajo v Vojniku, so iz starega časopisnega papirja. Tudi igra človek, ne jezi se, ki jo Smuk drži na roki. da nastane luskasta površina. Iz materiala, ki velja za mnoge za odpadnega, nastajajo čudovite ogrlice, zapestnice ali celo torbice. Med nakitom so še uhani, prstani . Iz časopisnega papirja prav tako izdelujeta družabne igre, na primer človek, ne jezi se ali mali mlin, to je roto, ki izvira iz antičnega časa. Po domače pravimo tej igri »mala špana«. Človek, ne jezi se je iz papirja, le igralna kocka je iz plastike. Pred kratkim sem opazil njun človek, ne jezi na stojnici na martinovanju na Dobrni. Za ponovno srečanje z izdelovalcema sem želel ta njun izdelek fotografirati od blizu, vendar je že našel novega lastnika. V najširši javnosti Njuni izdelki so bili v najširši javnosti že večkrat predstavljeni. Tako sta sodelovala na celjskem festivalu Reci: design, vsako leto sta na razstavi in sejmu Božičnega Vojnika. Za njegovo notranjo razstavo, v Jernejevem domu, izdelata vedno nove jaslice. Za osnovo služi karton, figure so iz časopisnega papir- ja. Lani sta pripravila za razstavo še velikega angela. Na drugem mestu, to je na sejmu Božičnega Vojnika, so njuni angelčki, snežaki, manjše jaslice, okraski za božično drevo ... Celotno prireditev pripravlja Turistično društvo Vojnik, kjer je mlad par nasploh dejaven. Eva je med drugim tajnica društva. Precej se predstavljata na sejmih po Sloveniji, kjer se ob njunih izdelkih ustavi marsikdo. »Za ponovno uporabo je očitno veliko zanimanje,« opaža Eva. »Ljudem se zdi zanimiva, ker je nekaj novega in ker so zaradi odpadnega materiala cene obiskovalcem dostopne,« je dodal Andy. »Nekaterim ljudem se ob teh izdelkih pojavijo zamisli, kaj bodo doma naredili sami. Nekaj časa sva postopek izdelovanja tudi prikazovala,« je povedala Eva. Od lepila so bile roke seveda umazane, pri čemer si jih povsod na sejmih ni mogoče umiti. V celjskem salezijanskem mladinskem centru sta že pripravila delavnico za otroke. BRANE JERANKO Foto: GrupA in arhiv EkoArs Šatulje iz časopisnega papirja. Izdelki iz časopisnega papirja so izdelani tako, da ob stiku z vodo ne razpadejo. Na novo ustvarjena lepota Nekoč je bil časopis, iz njega je nastal vodoodporen prstan. Nakit ponovne uporabe. Imenitna ogrlica je ustvarjena iz odpiral za pločevinke. Lepota v zelenem. Ogrlico bogatijo kosi plastike plastenk. Mali mlin iz časopisnega papirja 32 REPORTAŽA Zaradi nerazumljive taktike gostov so Celjani metali žogo v nebranjeno mrežo, tudi Rok Ovniček. Navijaška skupina Florijani je prejela najlepše darilo ob začetku praznovanja 25. obletnice. Še nikoli lažje, še nikoli s tako visoko razliko Končno Zagreb zmlet v Celju - Namesto Turkov odločil trener gostov Lino Červar - Klemen Ferlin branil in zadeval Celjski rokometaši so v nedeljo pozno popoldne na kolena spravili zagrebške, čudovit rokometni večer so dopolnili Velenjčani z zmago v Španiji pri Granol-lersu, žal pa so odpovedale Celjanke in visoko izgubile na povratni tekmi na Švedskem ter izpadle iz pokala challenge. »Vedel sem, vedel. Prepričan sem bil, da bodo veliko igrali s sedmimi napadalci,« je bil s svojim predvidevanjem taktike gostov zadovoljen trener Celja Pivovarne Laško Tomaž Ocvirk, ki je sicer dobro obvladoval svoja čustva. Popolno veselje smo mu »preprečili« z novico, da je Motor senzacionalno dobil tekmo v Nantesu, kar je stvari postavilo na glavo. »Bomo pač morali iz Zaporožja prinesti obe točki,« je hrabril Ocvirk, ki je hvalil »ljudi iz pisarn« in s tem mislil predvsem na uslužbence, manj na vodilne može kluba. Presrečen je bil namreč zaradi več kot pet tisoč gledalcev, ki so pomagali do pomembne zmage. Zagrebčanov se ne nadigra vsak dan in tudi zato si je celjski strateg znal dati duška. Za razliko od skoraj vseh svojih predhodnikov se je kmalu po opravljenih Trener Tomaž Ocvirk (desno), njegov pomočnik Stanko Anderluh (levo) in trener vratarjev Alež Anžič so bili razpoloženi za fotografiranje pred tekmo in so očitno imeli »dober občutek« glede razpleta. Treba bo še nekaj časa, da bomo izvedeli, ali Zagreb res še ni imel tako slabe ekipe kot letos ali pa je morda tako slabo vodena. Ko je trener Lino Červar vodil Umag v nekdanji 2. jugoslovanski ligi, je z raznimi ukanami ugnal celjsko moštvo, ki ga je vodil Ante Kostelić. dolžnostih odpravil v lokal pred dvorano med ljudi in se z mnogimi fotografiral. »Hvala, Zagreb« Ocvirkovo taktiko (bra-njenja s šestimi možmi proti sedmim) so pohvalili mnogi gostje - Lino Červar, Zlatko Horvat, Gregor Potočnik, Urh Kastelic ... Slednji je bil kritičen do vztrajanja pri takšnem napadanju, potem ko je Červar uvidel, da je rumena obramba pripravljena in da je kazen za vsako napako zelo visoka - gol. Za prehod v lepo prednost je bil v drugem pol- času zaslužen predvsem vratar Klemen Ferlin, ki je branil in zadeval. Nanizal je dvanajst obramb, dvakrat je vrgel žogo čez celotno igrišče v nasprotno nebranjeno mrežo. Skrb, da bosta 20. medsebojni obračun v ligi prvakov odločila turška sodnika, je bila odveč. Ključ je bil v trmastem vztrajanju Lina Červarja pri napadanju ob praznem lastnem golu. »Hvala, Zagreb,« je z nasmeškom pravi samomor hrvaškega stratega komentiral Ferlin. Poročevalci iz južne sosede so bili tiho kot miši, novinarsko konferenco je popestrilo bobnenje - povsem spodoben ognjemet so pred dvorano pripravili Flori-jani, ki bodo »stari« 25 let. 18. november je zaradi tradicionalnega rivalstva nov mejnik v celjskem rokometu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Kristian Bečiri je proti svojim rojakom dal dva gola. Brežičan Urh Kastelic je nesojen vratar Celja, Zlatko Horvat (stoji ob njem) pa še ni zamenjal kluba. Članski dres Zagreba nosi 16 let. PORTRET 33 Šempetranka je letos poleti v bližini Washingtona preživela štirinajst delovnih tednov v poletnem kampu, ki je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami in tudi drugim. Na delu in potovanju v Ameriki je stkala kar nekaj novih prijateljstev. Udeleženci tovrstnih kampov namreč prihajajo z vseh koncev sveta. Med prestižnimi vozili in brezdomci Študentka Anja Oset z nahrbtnikom na delo in potovanje po Ameriki Letos poleti je v bližini Washingtona preživela štirinajst delovnih tednov v poletnem kampu, ki je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami in tudi drugim. Po končanem delu je pot nadaljevala po vzhodni obali od Miamija, Or-landa, Jacksonvilla in vse do New Yorka. Američani in njihova miselnost so jo preprosto navdušili. So samozavestni, odprti in energični, natančno takšni, kot je tudi 23-letna Šempetranka. Da se je na potovanje onkraj luže podala sama, sploh ni bilo slabo. Tam je stkala številna prijateljstva, tudi tista najslajša. »V ZDA sem odpotovala brez pričakovanj. Pred tem sem slišala številne različne zgodbe o več kam-pih, ki imajo vsak svoj način dela, zato preprosto nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Z vsakim dnem, ko sem bila tam, sta mi bila delo in življenje bolj všeč. Če bi me v tem trenutku nekdo poklical, ali grem nazaj, bi to takoj storila,« prizna absolventka likovne pedagogike iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je bila najbolj presenečena nad sproščeno organizacijo dela. Animatorji so lahko otroke kar sami razvažali s kombiji in z majhnimi avtobusi, za kar so morali pred tem opraviti le kratek tečaj o ameriških prometnih predpisih in načinu vožnje. Še bolj je bila presenečena nad možnostjo hitrega napredovanja. »V Ameriki lahko delavec zelo hitro napreduje. Prideš, si zadolžen za določeno stvar, čez štirinajst dni odgovorni ugotovijo, da znaš še kaj drugega, in žena-pre-du- ješ. Prav za vsakega in za njegove sposobnosti najdejo prostor.« Usode, ki se te dotaknejo Pri delu v kampu se je je še posebej dotaknila zgodba malega Justina z downovim sindromom, ki je bil za nameček še avtist, dislektik in neverbalen. »Za avtiste je značilno, da ne prenesejo človeškega dotika. Midva sva vzpostavila takšen odnos, da sva se vsak večer >cartala<, kar mu je zelo pomagalo. Zelo sem vesela, da sva ga s kolegom naučila nekaj malega celo govoriti. Z njim je namreč zelo težko komunicirati, kljub temu da ima tablico, s katero lahko vsaj malo pokaže, kaj želi,« še dodaja navdušena športnica, ki v tamkajšnjih dejavnostih ni nič maj uživala kot njeni varovanci. Na voljo so bili ježa konjev, vrtnarjenje, različne športne vsebine in celo likovne delavnice. »Slovenski starši bi prej dvakrat premislili, preden bi svojega otroka vpisali v kamp, kjer bi bila vsebina med drugim povezana z adrenalinskimi parki in s tovrstnimi dejavnostmi. Američanom je to nekaj povsem samoumevnega. Tudi za to varstvo smo animatorji skrbeli kar sami.« Njihovi delavniki so trajali od nedelje popoldne do petka dopoldne. Konec tedna so imeli na voljo za spoznavanje tamkajšnje okolice in življenja, kar je bila dobra podlaga za njeno nadaljnje potovanje po Združenih državah, na katerega se je odpravila sama. »Kaj boljšega si nismo mogli zamisliti,« prizna. Izrazit družbeni prepad Po končanem delu je najprej odletela v Miami na Florido, kjer je doživela pravi kulturni šok. V določenem delu mesta je bil tako izrazit družbeni prepad, da jo je stiskalo pri srcu. »Po cesti so se vozili prestižni avtomobili, ob cestišču so ležali številni brezdomci. Ker jih zaradi prometa nisem mogla obhoditi, sem morala stopati čez njih, da jih nisem pohodila,« se edine srhljive izkušnje spominja Šempetranka, ki bi ji bilo v tistem trenutku zagotovo lažje, če ne bi bila sama. Pot je nadaljevala proti Orlandu in Jacksonvillu vse do New Yorka. »Prenočevala sem od hostlov do hotelov. Zbujala sem se, kadar se mi je zdelo, in odhajala spat, ko sem bila zaspana. V kampu sem bila navajena nekega urnika, ki ga na potovanju nato nisem imela. Kar nekajkrat sem ob koncu dneva ugotovila, da nisem videla niti polovice, kar sem si zamislila,« pripoveduje podpredsednica Študentskega kluba Žalec, ki so jo Američani preprosto navdušili s svojo miselnostjo. Veljajo namreč za zelo samozavestne in odprte ljudi, kakršna je tudi sama. »Župnik je hodil po mestu in delil letake z božjo besedo. Za vsakega si je vzel nekaj minut in z njem poklepetal. Tega pri nas ne doživiš.« Mobilne aplikacije zbližujejo Še posebej se ji je v srce vtisnil Washington s pestro ponudbo brezplačnih muzejev, ki so za likovnega pedagoga prava paša za oči. Najbolj jo je sicer navdušila galerija MoMA v New Yorku, kjer je bila v času njenega obiska ravno na ogled razstava o jugoslovanski arhitekturi, ki si jo je z velikim veseljem ogledala. Si bo pa zadnje dni v tem mestu zapomnila tudi po nečem drugem. V času dela v kampu je namreč spoznala svojega novega fanta, ki se ji je pridružil v zadnjih dneh potovanja. »Nek večer, ko nismo mogli spati, smo se odločili, da bomo s pomočjo ene od mobilnih aplikacij spoznavali ljudi v okolici. Povsem naključno sem naletela nanj. Po treh tednih pogovarjanja na spletu sva se odločila, da je čas, da se vidiva v živo, in tako je preskočila iskrica,« pojasnjuje Anja, ki se bo v Združene države Amerike vrnila že decembra. Letošnje božično-novoletne praznike bo tako preživela v Washingtonu. ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv 34 REPORTAŽA So pijavke eno najstarejših »zdravil«? Hirudoterapija: tisočletja stare izkušnje so se razvile v sodobno metodo pomoči Zagotovo ste kdaj slišali, kako so si babice v preteklosti bolečino v kolenu pozdravile kar s pijavkami. Več kot očitno to ni mit, ampak resnica, ki se je z leti raziskav, študij in prakse razvila v sodoben način zdravljenja, ki je pri nas še vedno »alternativa«, čeprav je v tujini že zelo priznana metoda. Zgodovina kaže, da človek za zdravljenje pijavke uporablja že 25 tisoč let. Andreja Hladnika je zdravljenje s pijavkami navdušilo, ko se je na ta način zdravil njegov oče. Na lastne oči se je takrat prepričal, da pijavke pomagajo. Zato ga je pot zanesla na področje tako imenovane hirudotera-pije, za kar se je izobrazil pri svetovno priznanih strokovnjakih zdravljenja s pijavkami. Danes z Vanjo Primožič, prav tako izobraženo na področju hirudoterapije, pomaga ljudem z najsodobnejšo metodo: sistemsko metodo zdravljenja s pijavkami. »Osnovni princip sistemske metode zdravljenja je prilagoditev telesa na snovi iz pijavkine sline. Med tem postopkom se namreč telo in pijavka >uskladita<, tako da se izognemo običajnim odzivom telesa, kot so podaljšana krvavitev, edemi in rdečica kože, zatekanje tkiva in hematomi. S procesom uskladitve se telo neha upirati zdravilnim snovem iz pijavkine sline, zato so terapije bistveno bolj učinkovite in se lahko izvajajo z manjšim številom pijavk,« pravi Andrej Hladnik. Celostni vidik človeka Medtem ko za klasičen način tovrstnega zdravljenja velja, da terapevt pijavke namesti na točko bolečine, Hladnik to počne nekoliko drugače, saj se zaveda celovitosti človeka. Torej njegovega duha, duše in telesa. Ne gre namreč le za fizično raven. Pijavke tako namešča na točke, ki so povezane z meridiani. To so energijski kanali, ki povezujejo energijske točke, bolj znane kot akupunkturne točke, po katerih se pretaka življenjska energija. Bolezni in bolečine so le posledica blokad teh energijskih kanalov. »Med prilagajanjem telesa na snovi v pijavki spremljamo pretok energije skozi energetske kanale, ki se v tem procesu uravnotežijo. To pomeni tudi zdravljenje organov oziroma sistemov, povezanih z določenim meridianom. Prav lahko se zgodi, da se ravnovesje in homeostaza vzpostavita že med prilagajanjem. Pijavka ima v sebi približno 120 dejavnih snovi, ki v telesu spodbujajo vse sisteme in organe. Ultrazvočno delovanje pijavke, sprememba strukture vode v telesu in neposreden vpliv na delovanje nevrotransmitorjev v možganih so le nekatere od sposobnosti pijavk,« pojasnjuje. In zelo jasno poudari za vse, ki morda dvomijo: »Sistemska metoda zdravljenja ni površno zdravljenje. Telo obravnavamo celostno in zdravimo do popolnega ravnovesja. Terapija, kot jo vidite na fotografiji, je priporočljiva za ljudi, ki imajo težave z vnetjem srednjega ušesa, na splošno s sluhom, z ravnotežjem, s stresom. »Gre tudi za pomoč pri cerebralni paralizi, multipli sklerozi in alzheimerjevi bolezni,« pojasnjuje Hladnik. In kakšen je občutek, ko se pijavka prisesa na človeka? Najprej gre za rahlo zbadanje, ki je podobno zbadanju iglice, nato je občutek zelo prijeten in deluje sproščujoče. Predvsem zaradi snovi, ki jih pijavka spušča v telo. Te delujejo tudi na uravnavanje serotonina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče. Pijavk po uporabi v terapiji Hladnik in Primožičeva nikoli ponovno ne uporabita, ampak jih uničita v alkoholu oziroma jih lahko stranka odnese domov. Slednje zato, ker jih lahko spremlja. Če pijavka kmalu umre, je to znak, da je bila kri toksična. Terapija s pijavkami traja lahko od nekaj minut do dveh ur. Pijavka je prisesana na telo, dokler ne odpade sama. Obstajajo različne pijavke, vendar so le nekatere vrste primerne za zdravljenje. Andrej Hladnik se je usposabljal v Nemčiji in tudi na ameriški akademiji za hirudoterapijo ter tam pridobil certifikat in diplomiral. Je tudi član ameriške zveze za hirudoterapijo. Z Vanjo Primožič sta se usposabljala tudi pri enem od največjih svetovnih strokovnjakov, profesorju Albertu Iva-novichu Krashenyuku. V Rusiji sta pridobila tudi naziv po ruski klasifikaciji: zdravnik naravne medicine - terapevt s pijavkami. Pijavke uporabljajo tudi za zdravljenje v veterini, saj naj bi bile zelo uspešne pri artritisu kolkov Zdravljenje s pijavkami je v svetu močno prisotno pri zdravljenju konjev. Za to si je treba vzeti čas, treba je biti tudi vztrajen. Če nekdo želi rešitev čez noč, ta način zdravljenja zanj ni primeren.« Kljub temu da se med tistimi, ki poiščejo tovrstno pomoč, znajde tudi mnogo zdravstvenih strokovnjakov, raven osveščenosti o metodi zdravljenja s pijavkami v Sloveniji še ni takšna, kot bi si želela Hladnik in Primoži-čeva. »Dojemanje takšnega zdravljenja je na višji ravni predvsem v Rusiji, na Poljskem, v Litvi, Latviji, Estoniji in Romuniji. Tudi Češka ima to področje zelo razvito. Pri nas je na žalost še precej neznanja o pijavkah,« dodaja. Hladnik in Primožičeva želita v Sloveniji tudi sama vzgajati pijavke. Zaenkrat namreč tega še ni, zato pijavke nabavljata iz tujine. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 35 Zgrabite edinstveno priložnost Do 6. decembra zbiramo prijave za sodelovanje v drugi sezoni Akademiji zdravega življenja. To je projekt, ki da učinke za vse življenje. V treh mesecih vas bomo z ekipo 24alife po metodi Mayo klinike naučili, kako spremeniti svoj življenjski slog, da boste dosegli svoje cilje in odpravili nezdrave navade. Ne gre le za izgubo kilogramov, gre za vseživljenj-ski nauk o zdravem načinu življenja. Projekt je zasnovan na štirih temeljih: psihologiji, športu, prehrani in medicini. Ključna med temi štirimi osnovami je psihologija. Glede tega se Akademija zdravega življenja razlikuje od vseh »zvenečih« odmevnih akcij hujšanja. Zato prinaša tudi dobre rezultate. Prijavite se! .J/AKADEMIJA \ ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Prepolovila bo svojo težo Izgubila že 30 kilogramov - Vztrajna Tamara želi izgubiti še enkrat toliko! Tamara vsako jutro vstane približno ob 5.30, nato se odpravi na šestkilometrski sprehod. Po prihodu domov si privošči osvežilen napitek in zdrav zajtrk. Dopoldne nikoli ne preskoči malice. Sestavlja jo največkrat sadje. Kosilo je obvezno. Sestavljeno je tako, kot se je naučila v akademiji. Redno je na jedilniku tudi popoldanska malica. Prvo in zlato pravilo akademije je, da je večerja nujna. Tudi če je pozna. Da je nedovoljeno jesti po 18. uri, če kdo želi izgubiti kilograme, je neresnica. Če se kdo drži tega pravila, svojemu telesu škodi, saj to vodi celo v postno stanje telesa. To pomeni, da telo zajtrk naslednji dan dobesedno posrka vase in v maščobne obloge, torej vodi v debelost! Zato Tamara večerja tudi v zelo poznih urah in se pri sestavinah na krožnikih prav tako drži naših nasvetov. Spoštovana Tamara, družba Thermana, d. d., vam v sodelovanju z medijsko hišo Novi tednikftRadio Celje poklanja naslednji storitvi: 1x Maderoterapija celega telesa 1x Maderoterapija obraza Za vztrajnost, voljo in zato, ker ste vzor številnim pri spremembi življenjskega sloga. Le tako naprej. Do cilja ... Želimo vam obilo užitkov ob razvajanju, ki naj vas napolni s svežo energijo za nove zmage... A če je Tamara že mislila, da smo jo obiskali kar tako, se je zmotila. Ker je ekipa Akademije zdravega življenja prepričana, da ji bo uspelo doseči zastavljen cilj, je s seboj prinesla tudi lepo nagrado, ki jo Tamari podarja Thermana Laško, ki letos praznuje desetletnico odpirajoče se steklene kupole. Gre za bon za t. i. maderoterapijo telesa in obraza. Made-roterapija je posebna tehnika kolumbijske masaže, ki je namenjena odpravi celulita in preoblikovanju telesa. Toda to še ni vse. Z ekipo 24alife smo Tamaro povabili, da v drugi sezoni Akademije zdravega življenja postane motivatorka skupine, ki jo bomo na novo izbrali. Z novimi udeleženci bo lahko sodelovala v projektu in tako svoj cilj, izgubo še skoraj dodatnih 30 kilogramov, hitreje dosegla. Tako bo še naprej pod stalnim nadzorom kineziologov, psihologa in nutrici-onistke. Svojo težo želi prepoloviti. Ko bo dosegla ta cilj, bo postala ambasadorka našega projekta. Tamara Volasko. Še pred letom je bilo njeno življenje drugačno. »Težko mi je, ko vidim, kako me ljudje gledajo,« nam je dejala s solznimi očmi ob lanskem izboru kandidatov za Akademijo zdravega življenja. Ni verjela, da jo bomo takrat izbrali. Vendar je verjela vase. In to se danes pozna. Ve, da je pred njo še velik del poti, a najtežjega je z znanjem akademije uspela prehoditi. Od februarja do danes je izgubila 30 kilogramov, ni skrivnost, da želi izgubiti vsaj še enkrat toliko. Dojela je bistvo akademije: izguba kilogramov je le posledica zdravega načina življenja. Gre za dolgoročen cilj. Ta ji bo kmalu popolnoma dosegljiv. Tamaro smo obiskali doma, saj smo imeli zanjo dve dobri novici oziroma presenečenji. Najprej njena zgodba. Iz dekleta, ki se je še pred enim letom počutilo nesamozavestno, se je spremenila v žensko, ki ve, da poraza ni. Svoj cilj bo uresničila. Ponosni smo, ker ji bo uspelo z našo pomočjo in s pomočjo ekipe 24alife. Kot smo obljubili: ob upoštevanju najsodobnejšega znanja slovite Mayo klinike neuspeha ni. Toda bistvo akademije ni bilo in nikoli ne bo, da mora nekdo izgubiti v treh mesecih, kolikor naš projekt traja, desetine ki- logramov, nato pa se sčasoma teža povrne. Bistvo je, da človek spremeni svoj življenjski slog, svoje razmišljanje in samopodobo, nato je izguba teže le posledica. Tamara je dojela tudi to in hkrati se zelo dobro zaveda, da je pred njo še veliko napora, dabo dosegla svoj cilj, a s tolikšno mero vztrajnooti vilj zanjo ni več dalsč. »Rada živim!« Vidi, ua je drugoona.»Rada živim. Pridobila sem samozavest, okrepila samopodobo. Lažje ae gibam. Vedno sem bila nasmejana in dobre volje, čeprav je bjlo v menivse drugo kot veselje,«< odgovori, ko jo vprašamo, ali je danes drugačna kot paed lstom »>Še volno pride kakšna keiza, a je zOaj lažje prebrodim,«< doda. Kako? »»Samo pogledam se v ogledalo. Ali iz omare vzamem vimski plašč, ki ga zdaj lahko zapnem.. .«se nasmeji. Skoraj vsi prijatelji in znsnvi opazijo njeno speemembo. Ko bo dosegla svoj silj, bo ipremomba še toliko bolj vidna. In to bo kmalu. Ne moremo mimo vprašanja, kje vidi vzrok za svojo težo in zakaj ni uspela teže znižati že prej. »Kaj je vzrok? To, da sem poskusila toliko diet, ki so uspešne le1 kratek čas. Nato se je keža vedno povrnila še v večjem obsegu. Žal mi je bilo, ter sem imela pouporo družine, prijateljev, kiso zame želeli vse najboljše, a rezukatov ni bilo .«, Dokler je nismo izbral- za so°elovanje v akademiji. Zdaj j e drugače. »»Danes si dovolim pojesti tudi kakšno slaščico, tortico, ob priložnostih se k.daj tudi pse-grešim z drugo hrano. A se zavedam, kako bom jo >odpra-včša, irr da bom morala biü še bolj fizično dejavna,«. dodaja. No. spomnimo, da je? znanje akademije, ekipe 24alife in Mayo klinike takšno. da pri zdravem načinu življenja ne? izključuje nobene vrs-e hrane. Dovoljuje trenutke pregrehe. Zakaj? Keo ljudi natančno pouči, kako p takšnih primerih ravna-i, da se te vrate pregrehe ne bodo poznale na telesu. SIMONA ŠO LINtČ Foto: GrupA Akademija zdravega življenja Šport+ psinologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24aHfe™ Za Tamaro je lepo, a »peklensko« leto. »Prva dva meseca akademije sem vstajala >ubita< od vadbe. Toda vedela sem, če ne bom vztrajala, se moje telo ne bo moglo navaditi na spremembo.« S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 36 LOKALNE VOLITVE 2018 Kdo so novoizvoljeni župani 7 Nedeljske lokalne volitve prav velikih sprememb in presenečenj niso prinesle. Župani, ki so že v prvem krogu prejeli dovolj glasov, so pokomentirali rezultat, se volivkam in volivcem zahvalili za zaupanje in ■ nam razkrili, katere bodo prve naloge v novem štiriletnem mandatu. s Celjskega BISTRICA OB SOTLI Udeležba 63,83 % 1. Franjo Debelak (neodvisni) 62,66 % 2. Petra Misja Zorko (neodvisna) 37,34 % Foto: GrupA Franjo Debelak: »Rezultata volitev sem res zelo vesel. Tako zmage v županski tekmi, še bolj pa uspeha pri izvolitvah v občinski svet. Imamo lepo večino in to pomeni, da se bo dalo v naslednjih štirih letih lepo delati, brez nepotrebnega politiziranja.Volivci so se odločili in pokazali, da si želijo dobro in pozitivno delo še naprej in da jim kritizer-stvo ni blizu. Pripravljen že imamo projekt za hidravlične izboljšave, za katerega smo na dolgotrajnih in trdih pogajanj pridobili milijon in pol evrov iz sklada za razvoj regij. Že v naslednjem letu bomo optično opremili del občine. Pripravljenih je že kar precej projektov, ki jih bomo izpeljali do konca mandata.« CELJE Udeležba: 39,71 % 1. Bojan Šrot (CŽL) 56,42 % 2. Sandi Sendelbah (Odprto Celje) 18,16 % 3. mag. Marko Zidanšek (SLS) 6,28 % 4. Matjaž Železnik (SDS) 6,27 % 5. Matevž Vuga (SMC) 5,41 % 6. Mateja Žvižej (Levica) 4,02 % 7. Branko Verdev (SD) 3,44 % Bojan Šrot: »Vesel sem, da so nam volivke in volivci zaupali. Zahvaljujem se jim za glas in podporo. To je hkrati tudi zaveza za naše prihodnje delo. Glede na to, da tudi Celjski županovi listi v mestnem svetu dobro kaže, to pomeni neke tektonske politične premike v mestni politiki in verjamem, da se bo dalo naslednja štiri leta odlično delati. Kot kaže, bo imela lista v mestnem svetu tretjino glasov in s tem ne samo glavne be- sede, ampak tudi največjo odgovornost pri vodenju mestne politike. Sam ostajam človek dialoga in računam na to, da bodo naši dosedanji partnerji in vsi ostali sodelovali pri vseh odločitvah.Trenutno zelo aktivno pripravljamo projekte, vezane na evropski denar, gre za gradnjo stanovanj, ureditev novih prostorov za podjetniški inkubator ter ureditev zabavno-tehnološkega parka. Posebno pozornost namenjamo tudi trajnostni mobilnosti.« DOBJE Udeležba: 41,75 % 1. Franci Leskovšek (SLS) 100 % /-«V4 Franci Leskovšek: »Vsem volivkam in volivcem se najlepše zahvaljujem za udeležbo na volitvah in za oddane glasove, ki so mi jih namenili. Glede na to, da sem bil edini kandidat, udeležba ni bila tako slaba, smo v zlati sredini. Zastavljenih imamo že kar nekaj projektov, prednostna naloga bo komunalno opremljanje obrtne cone, za katero smo na zadnji seji občinskega sveta tudi sprejeli občinski podrobni prostorski načrt. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za komunalno opremo. Za omenjen projekt se bomo prijavili tudi na razpisa za regionalne spodbude in upam, da bomo do sredine prihodnjega leta uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje.« DOBRNA Udeležba: 60,17 % 1. Martin Brecl (SLS) 64,59 % 2. Bojan Felicijan (SDS) 18,36 % 3. Mateja Kreuh (DESUS) 17,05 % Martin Brecl: »Mi delamo, kot da so volitve ves mandat in vesel sem, da so volivke in volivci opazili tisto, kar nam je uspelo do zdaj skupaj narediti. Tega je kar veliko, seveda ostaja tudi še veliko projektov, ki jih še moramo končati. Veliko je še idej in volje, da bomo vse zastavljeno tudi uresničili. V novem mandatu se bomo posvetili predvsem ureditvi športnega kompleksa in urejanju poslovne infrastrukture.« KOZJE Udeležba: 62,09 % 1. Milenca Krajnc (neodvisna) 51,76% 2. Peter Kozmus (neodvisen) 42,68 % 3. Anica Bidar (Gibanje zedinjena Slovenija) 5,56 % Milenca Krajnc: »Rezultata sem zelo vesela, je pa to plod večletnega dela, a ne samo v zadnjem mandatu. Na območju sem prisotna že več kot dvajset let - od kmetijske svetovalke na terenu, predsednice krajevne skupnosti, občinske svetnice, podžupanje in županje. To ljudje prepoznajo in cenijo. Predvsem se mi zdi pomembno to, da ne glede na položaj ostaneš človek in prijatelj. To smo zmogli in ljudje so to prepoznali. Delali bomo naprej po začrtani poti. Pred nami je kar nekaj izzivov. V ospredju bodo energetske obnove javnih zgradb, najprej bomo prenovili zdravstveno postajo Kozje. Še v tem letu se bo začela sanacija plazu v Lesičnem, ki je ogrozil štiri stanovanjske stavbe.Veliko denarja bomo namenili tudi gradnji občinskih cest in vodovodov.Tudi z DRI smo dogovorjeni za kar nekaj projektov na državnem cestnem omrežju. Dela nam ne bo zmanjkalo.« LAŠKO Udeležba: 49,23 % 1. Franc Zdolšek (SLS) 57,33 % 2. Enej Kirn (neodvisen) 35,05 % 3. Bojan Špiler (SMC) 7,62 % Franc Zdolšek: »Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame, in tudi vsem, ki so se volitev udeležili ter s tem dokazali velik potencial demokracije v Laškem. Sam sem se že pred temi volitvami odločil, da je to moj zadnji mandat, tako da še enkrat hvala. Delo bomo nadaljevali, kot je bilo zastavljeno do zdaj. Pred nami je nekaj pomembnejših projektov na področju poplavne varnosti. Z okoljskim ministrstvom smo že podpisali pogodbo o sofinanciranju protipoplavnih ukrepov, za kar bo država namenila štiri milijone evrov. Prednostna naloga v prihodnjih štirih letih bo tudi posodobitev in razširitev stavbe zdravstvenega doma.« LJUBNO Udeležba: 45,92 % 1. Franjo Naraločnik (neodvisen) 100 % Franjo Naraločnik: »Volitve so, hvala bogu, za nami. Sam sem imel mesece pred volitvami precej mirne, kar ni veljalo za kandidate za ob- činski svet. Ti so v precej >fer< borbi prišli do mandatov. Od enajstih svetnikovje kar sedem novih, kar bo gotovo prineslo neko svežino, nove ideje, mogoče tudi kakšen prilagojen način dela. Verjamem, da se bomo lepo ujeli. Pred nami sta najprej konstitutivna seja in sestava odborov ter komisij. Izpostavili smo že tudi cilje in načrte, ki jih želimo izvesti v letu 2019. Verjamem, da jih bomo z novo zasedbo v občinskem svetu predelali, če se bo pokazalo, da je kateri od teh ciljev napačen, bomo v program umestili drugega. Gremo z novimi, svežimi močmi v novo leto in v nov mandat.« LUCE Udeležba: 69,53 % 1. Ciril Rosec (neodvisen) 57,05 % 2. Jernej Plankl (neodvisen) 31,48 % 3. Jože Vavdi (neodvisen) 1,48 % Ciril Rosec: »Vesel sem zaupanja občanov za še en mandat. Obljubil sem, da bomo končali zadane projekte, in predvsem v tej smeri razumem njihovo zaupanje. Glavni projekt je zagotovo končanje gradnje športne dvorane. Investicija je vredna dva milijona evrov in je največja v občini v zadnjih desetih letih. Računamo na to, da bo končana spomladi prihodnje leto. Drug pomembnejši projekt je končanje nove čistilne naprave. Dela se bodo vsak čas začela. Omenjeni nalogi sta bistveni, ostalo bomo določili skupaj z novim sestavom občinskega sveta.« MOZIRJE Udeležba: 59,80 % 1. Ivan Suhoveršnik (neodvisni) 66,83 % 2. Marko Presečnik (SLS) 2,88 % 3. Mark Molnar (SD) 11,06 % 4. Anton Rifelj (DESUS) 1,23 % Ivan Suhoveršnik: »Hvaležen sem za vsak glas, ki mi je bil namenjen, S tem sprejemam tudi veliko odgovornost. Verjamem, da bomo z občinskim svetom in občinsko upravo tudi v prihodnjih štirih letih uspešno krmarili. Pomembno je, da uresničimo vse projekte, ki smo jih že pripravili in predstavili občankam in občanom. Glavna naloga je, da čim prej sprejmemo proračun za prihodnje leto.« NAZARJE Udeležba: 48,76 % 1. Matej Pečovnik (neodvisen) 100 % Matej Pečovnik: »Priprave na volitve so bile tokrat res bolj mirne. Predvidevam, da je bilo tako tudi zaradi dobrega dela v preteklosti. Vsem občankam in občanom se zahvaljujem, da so prišli na volitve in - kljub temu da sem bil edini kandidat - oddali glas zame. Seveda so bile volitve pomembne za sestavo občinskega sveta. Pri nas ponavadi nimamo koalicije in opozicije in verjamem, da bodo vsi izvoljeni svetniki delovali v dobrobit občine. Sedaj je pred nami zima in upamo, da bo čim manj snega, da bomo za zimsko vzdrževanje porabili čim manj denarja. Pripravljamo še kar nekaj projektov glede cestne infrastrukture. Skupna naloga vseh zgornjesavinjskih občin pa je ureditev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek zdravstvenega doma.« PODČETRTEK Udeležba: 46,72 % 1. Peter Misja (neodvisen) 100 % Peter Misja: »To, da že na štirih volitvah nisem imel protikandidata verjetno pomeni, da znam med mandatom pravilno delati. Predvolilne tekme sicer ni bilo, a je kljub temu pred mano še nekaj izzivov. Drugače tudi ne bi kandidiral. Glavna izziva ostajata ureditev Vonarskega jezera in ureditev gradu Podčetrtek. Ostale stvari v občini so bolj ali manj urejene, projekti so pripravljeni. V načrtu imamo temeljito obnovo zdravstvenega doma, kjer bomo pridobili še enega pediatra. Kot vsako leto bomo uredili pet do sedem kilometrov cest in nekaj kolesarskih poti. Veliko je bilo že narejenega, nekaj je še treba, pri čemerje postala Občina Podčetrtek v zadnjih letih še bolj ugledna, predvsem pa je finančno stabilna.« POLZELA Udeležba: 51,08 % 1. Jože Kužnik (neodvisen) 100 % Jože Kužnik: »Iskrena zahvala vsem volivkam in volivcem, ki so meni in moji listi namenili svoj glas. Tako lepega rezultata nismo pri- LOKALNE VOLITVE 2018 37 čakovali, je pa verjetno to tudi potrditev dosedanjega dela in pokazatelj, da smo na pravi poti. Ali kot pravi naš slogan, dokazujemo, da zmoremo. To nas tudi obvezuje, da bomo delali še bolj zavzeto in s še večjo mero občutka za posameznika. Veselim se dela z novoizvoljenimi svetniki. Skupaj bomo stopali po začrtani poti. Najprej nas čakata sestava delovnih teles in konstitutivna seja, nato bo sledila priprava proračuna za prihodnje leto.« PREBOLD Udeležba: 57,77 % 1. Vinko Debelak (SD, DeSUS, SMC) 54,95 % 2. Miha Fonda (neodvisen) 17,42 % 3. Marjan Golavšek (SDS) 15,85 % 4. Ksenija Rozman (neodvisna) 11,77 % Vinko Debelak: »Ne bi ravno rekel, da sem zmagal, sem pa pričakoval, da bodo ljudje opazili, kaj vse smo s sodelavci dobrega naredili v vseh teh letih. Vsekakor nas čaka trdo delo in tega se zavedam. Pripravili bomo kar nekaj projektov za naslednjo finančno perspektivo. Treba se je zavedati, da se ta perspektiva končuje in da veliko denarja ne bo ostalo, imamo pa veliko načrtov. Kot smo tudi že v predvolilnem času večkrat dejali, se bomo zdaj res lotili ureditve središča občine.« RADEČE Udeležba: 47,63 % 1. Tomaž Režun (SD) 100 % Tomaž Režun: »Čeprav županskega boja ni bilo, smo se v ekipi odločili, da kampanjo zastavimo kot da protikandidata imam. Tako smo obiskali vse zaselke, vse krajevne skupnosti v občini. Predvsem zato, da bi se ljudem pokazali, da bi jih spoznali. Predvsem pa da bi spoznali oni nas. Lepo je, da vedo, kdo je občino vodil do zdaj in kdo jo bo v prihodnje. Nenazadnje je pomembno, do so se predstavili kandidati za občinski svet. Tudi njih morajo ljudje poznati. Prva naloga bo zagotovo sprejetje proračuna, za katerega je osnutek že pripravljen.« REČICA OB SAVINJI Udeležba: 60,52 % 1. Ana Nuša Rebernik (neodvisna) 53,86 % 2. Jože Lenko (SDS) 23,07 % 3. Branko Hriberšek (neodvisen) 13,44 % 4. Drago Poličnik (SLS) 9,63 % Ana Nuša Rebernik: »Zmage in zaupanja volivk in volivcev sem zelo vesela, a sem hkrati tudi nekoliko prestrašena, saj je treba v občini kar veliko postoriti. V kampanji nisem obljubljala ničesar, česar ni mogoče uresničiti, glede na to, da je občina kar precej zadolžena. V tem duhu, z realnimi cilji, bom nadaljevala. Prednostni nalogi sta verjetno podobno kot v ostalih občinah z nizkim proračunom, privabiti in zadržati čim več občanov, čim več mladih družin, da bodo polni vrtci in šole in nenazadnje tudi občinski proračun.« ROGAŠKA SLATINA Udeležba: 49,95 % 1. Branko Kidrič (SLS) 58,95 % 2. Andrejka Flucher (SD) 41,05 % Branko Kidrič: »Volilnega rezultata sem zelo vesel. Treba je vedeti, da gre za sedmi mandat in v tem času je bilo zagotovo narejeno veliko dobrega, je pa za gotovo prišlo tudi do kakšne zamere. Moj pogled je že usmerjen v prihodnost. Najprej k sprejetju občinskega proračuna za prihodnje leto. Že v prvem letu novega mandata bomo skušali uresničiti nekatere investicije, odkupili bomo nekaj zemljišč za uresničitev projektov, ki smo si jih zadali za naslednji mandat.« ROGATEC Udeležba: 61,52 % 1. Martin Mikolič (NSI) 52,24 % 2. Brigita Vodušek (SD) 22,00 % 3. Viktor Božak (SDS) 20,53 % 4. Viljem Prevolšek (neodvisen) 5,22 % Martin Mikolič: »Res sem vesel, da sem bil izvoljen že v prvem krogu, zato zahvala vsem volivkam in volivcem. Pri delu verjetno posebnih pretresov ne bo. Kar nekaj projektov smo zastavili že v tem letu in jih bomo skušali čim prej pripeljati do konca. Gre predvsem za projekte, kjer sodelujemo z državo. Pred nami je kar nekaj pomembnih nalog, bistvenih sprememb pri delovanju ne bo, trdo in dobro bomo delali še naprej.« SOLČAVA Udeležba: 84,23 % 1. Katarina Prelesnik (neodvisna) 77,32 % 2. Alojz Lipnik (neodvisen) 22,68 % Katarina Prelesnik: »Moram priznati, da sem glede udeležbe na volitvah pozitivno presenečena. Res smo se s sodelavci zelo trudili, da bi do ljudi prenesli sporočilo, kako pomembno se je volitev udeležiti. Velika podpora meni kot županji potrjuje dobro delo občinskega sveta in moje delo v preteklem mandatu. Volilna podpora me zavezuje k nadaljnjemu še bolj zavzetemu delu za dobro vseh občanov. Obljubljam jim, da bomo še naprej delovali transparentno in po začrtanih poteh. Velikokrat rečem, da kar te ne ubije, te okrepi. Marsikaj smo v zadnjem mandatu prestali.Veliko je bilo vremenskih ujm. In vselej smo se znali pobrati. Seveda tudi s pomočjo države. Upam, da bomo tako ali še bolje sodelovali tudi v prihodnje.« ŠENTJUR Udeležba: 50,97 % 1. mag. Marko Diaci (neodvisen) 77,77 % 2. mag. Mojca Inkret (SDS) 12, 74 % 3. Janez Jenšterle (SMC) 4,65 % 4. Mihael Rožej (SLS) 3,04 % 5. mag. Vincenc Frece (SD) 1,81 % Marko Diaci: »Najprej zahvala vsem, ki so odšli na volitve. Volitve so praznik demokracije in prav je, da se jih udeležimo. Zahvalil bi se vsem za podporo meni in listi.Verjamem, da bomo skupaj nadaljevali delo, ki smo ga dobro zastavili, in da se bomo čez nekaj let veselili novih uspehov.Volivci so prepoznali naše dosedanje delo, vemo tudi, kaj je še treba narediti in tudi kako bomo to nare-dili.Veliko je sicer odvisno od denarja, kjer smo velikokrat odvisni od potez države. Ne glede na to se bomo držali začrtane poti.« ŠMARTNO OB PAKI Udeležba: 62,53 % 1. Janko Kopušar (neodvisen) 60,54 % 2. Mateja Ažman (SLS) 39,46 % Janko Kopušar: »Zmago sem pričakoval, jo napovedal in zares dobil dovolj podpore za nov mandat.Volilnatekma je bila korektna,za kar se zahvaljujem protikandidatki, hvaležen sem seveda tudi vsem volivcem za izraženo podporo. Občinski svet bo odslej nekoliko drugačen, od dvanajstih članov je pet novincev, tudi zastopanost strank se je nekoliko spremenila. Pričakujem, da bomo hitro našli skupni jezik in da bomo delali za ljudi. Prva resnejša naloga bo sestanek na ministrstvu za infrastrukturo, kjer bomo govorili o nadaljevanju zastavljenih projektov. Z občinsko upravo bomo kar najhitreje zasnovali proračun za leto 2019.« ŠOŠTANJ Udeležba: 52,27 % 1. Darko Menih (SDS) 67,78 % 2. Matic Mežnar (Mladi za Šoštanj) 19,97 % 3. Bojana Žnidar (SD) 12,25 % Darko Menih: »Z rezultatom na letošnjih lokalnih volitvah sem zelo zadovoljen, tako osebno glede volitev župana kot glede volitev za občinski svet.Verjamem, da bomo z novimi občinskimi svetniki uspešno sodelovali in si skupaj še naprej prizadevali za dobro vseh občanov naše občine. Delo v Občini Šoštanj gre nemoteno naprej. Nadaljujemo že začete projekte, največji med njimi je gradnja Glasbene šole Šoštanj, ki bo končana prihodnje leto. Večja projekta sta še gradnji domov krajanov v Skornem in Lajšah.« ŠTORE Udeležba: 53,55 % 1. Miran Jurkošek (neodvisen) 54.87 % 2. Simon Kroflič (SDS) 20,30 % 3. Emil Kačičnik (SNS) 12,26 % 4. Uroš Kragelj (SD) 4,79 % 5. Bojan Karlovčec (neodvisen) 4,79 % Miran Jurkošek: »Takšen razplet volitev sem pričakoval, saj sem verjel v svoje volivce. Čaka nas precej dela, ki smo se ga že lotili. Prednostna naloga je zagotovo ureditev dokumentacije za gradnjo športne dvorane. Urediti moramo še dokumentacije za gradnjo kanalizacijskega omrežja, medtem ko so dokumentacija in gradbena dovoljenja za gradnjo posameznih odsekov javnega vodovoda že pripravljeni. Sodelujemo tudi pri za regijo pomembnem državnem projektu gradnje kolesarske poti Celje— Štore—Šentjur.« TABOR Udeležba: 71,27 % 1. Marko Semprimožnik (SLS) 58,27 % 2. Ludvik Miklavc (neodvisen) 29,04 % 3. Matej Demšar (SD) 12,69 % Marko Semprimožnik: »Zmage v prvem krogu res nisem pričakoval, sem je pa zato toliko bolj vesel. Dela bo zagotovo veliko. Najprej bomo sklicali občinski svet in pregledali papirje, nato se bomo začeli ukvarjati s pitno vodo. Predpogoj, preden bomo začeli karkoli reševati, je, da ugotovimo vzrok za vse te težave. Temu bosta sledila sanacija in reševanje problema.« VELENJE Udeležba: 42,78 % 1. Bojan Kontič (SD) 59,60 % 2. Suzana Kavaš (SDS) 15,51 % 3. Matej Jenko (Dobra država Velenje) 8,23 % 4. Mihael Letonje (SLS) 5,76 % 5. Jože Hribar (Stranka naše Velenje) 3,67 % Bojan Kontič: »Z rezultati volitev smo zelo zadovoljni, saj so volivci potrdili, da je naše delo dobro. Zmaga v prvem krogu s šestimi protikandidati ni kar tako, vesel sem, da se je večina odločila, da nadaljujemo skupaj po začrtani poti. Vsem volivkam in volivcem se iskreno zahvaljujem, da so izkoristili svojo pravico in dolžnost hkrati. Volilna udeležba je bila za skoraj 7 odstotnih točk boljša od tiste pred štirimi leti. Kot sem že v času volilne kampanje omenil, bo naše delo usmerjeno v uresničevanje že zastavljenih in začrtanih projektov. Pred nami je veliko projektov, ki jih še 38 LOKALNE VOLITVE 2018 nismo dokončali, saj čakamo na črpanje evropskih sredstev. Tudi stranka SD bo s 17 mandati v novem občinskem svetu še lažje opravljala svoje delo. V mojem tretjem mandatu bomo torej delali to, kar smo si zastavili, in z ekipo, ki jo imam ob sebi.« VOJNIK Udeležba: 35,49 % 1. Branko Petre (NSI) 100 % Branko Petre: »Žal mi je, da je bila volilna udeležba tako nizka, saj na lokalnih volitvah ne volimo zgolj župana, temveč odločamo tudi o sestavi občinskega sveta. To je lahko še pomembnejše. A tako je, da tisti, ki na volišča gredo, tisti odločajo o tem, kdo bo sedel v občinskem in še katerem drugem svetu. Verjetno bi bila udeležba, če bi bila vsaj dva županska kandidata, višja, a vendar sem sam prejel že pred volitvami podporo številnih strank in gibanj, tako da je v tem že izražena volja ljudi. Tako občani kot ostali aktivni politični akterji so prepoznali dobro delo v preteklih mandatih in nadaljevali bomo po začrtanih poteh.« VRANSKO Udeležba: 58,68 % Franc Sušnik: »Najprej bi se vsem volivkam in volivcem zahvalil za še višjo podporo kot na preteklih volitvah. Zadovoljen sem s tako visoko podporo, ki mi daje energijo in voljo za vodenje ObčineVransko tudi v šestem mandatu.V ospredje postavljam projekte, ki so vezani na porabo evropskega denarja. Gre za projekte v okviru že podpisanega dogovora o razvoju Savinjske regije. Eden pomembnejših bo zagotovo zagotovitev prepotrebnih prostorov za občinsko knjižnico.« ZREČE Udeležba: 51,44 % 1. Boris Podvršnik (SDS) 73,44 % 2. Milan Potočnik (SD) 26,56 % Boris Podvršnik: »Z rezultati sem izredno zadovoljen, saj visoka stopnja zaupanja volivk in volivcev kaže na to, da so prepoznali, da smo bili pri dosedanjem vodenju občine s povezovalno razvojno politiko uspešni in da smo na pravi poti. Zato se vsem, ki ste nam zaupali svoj glas, iskreno zahvaljujem. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti tudi našemu volilnemu štabu in vsem članom volilne komisije in odborov, ki so volitve uspešno izvedli. Čestitam tudi vsem novoizvoljenim svetnicam in svetnikom v občinskem svetu in svetih naših šestih krajevnih skupnostih. Kar se tiče prednostnih nalog, se bomo tako kot drugod takoj lotili potrditve mandatov, konstituiranja občinskega sveta ter komisij in odborov.« ŽALEC Udeležba: 42,29 % 1. Janko Kos (SD) 76,86 % 2. Matjaž Krk (SDS) 23,14 % Janko Kos: »Vesel sem teh rezultatov, pričakoval sem gladko zmago, a se je izkazalo še nekoliko bolje. To po svoje seveda godi, a je hkrati tudi velika obveznost, da bom moral v naslednjih štirih letih še več narediti. Že vnaprej povem, da nisem nezmotljiv. Župan mora sprejemati prijetne in tudi manj prijetne odločitve, predlagati proračun, ki je lahko tudi obremenjujoč za družinske proračune. A sem tega vajen. Trudil se bom, da bomo učinkovita in ljudem prijazna občina, verjamem, da ne bomo pozabili na blaženje socialnih stisk. O Žalcu se bo še govorilo in verjamem, da bomo ostali ena najbolj razvojno prodornih občin v Sloveniji.« novi tednik Vedno г илеиој / 2. krog V petih občinah po nedeljskih volitvah županov še niso dobili, saj nihče od kandidatov ni prejel zadostne podpore. Drugi krog volitev bo 2. decembra. BRASLOVČE Udeležba 57,90 % 1. Branimir Strojanšek (SD) 42,74 % 2. mag. Tomaž Žohar (neodvisen) 36,88 % 3. Janez Štusej (neodvisen) 10,79 % 4. Slavko Šketa (SMC) 9,59 % GORNJI GRAD Udeležba 64,02 % 1. Anton Špeh (neodvisen) 43,17 % 2. Stanko Ogradi (neodvisen) 43,02 % 3. Robert Remic (neodvisen) 12,28 % 4. Jože Rijavec (SNS) 1,53 % SLOVENSKE KONJICE Udeležba: 56,97 % 1. Darko Ratajc (SD) 38,28 % 2. Miran Gorinšek (SLS) 36,08 % 3. Bojan Podkrajšek (SDS) 25,65 % ŠMARJE PRI JELŠAH Udeležba: 51,59 % 1. Matija Čakš (neodvisen) 40,97 % 2. David Stupica (neodvisen) 20,77 % 3. Janko Šket (neodvisen) 20,73 % 4. Bojana Pevec (neodvisen) 13,66 % 5. Marko Ketiš (neodvisen) 3,87 % VITANJE Udeležba: 68,17 % 1. Slavko Vetrih (SLS) 38,53 % 2. Mirko Polutnik (neodvisen) 26,14 % 3. Andraž Pogorevc (neodvisen) 21,58 % 4. Simon Golenač (neodvisen) 13,75 % 90,6 95,1 95,9 100,3 rad io cel ie Foto, GrupA, SHERPA ZDRAVJE 39 Luskavica: bolezen, vedno »tabu« se V Sloveniji je 30 do 40 tisoč ljudi, ki imajo luskavico. »O tej bolezni še vedno krožijo številne netočne ali celo napačne informacije,« pravijo pri Društvu psoriatikov Slovenije. »Tudi bolniki nimajo vedno vseh informacij o bolezni in zdravljenju. Boljše poznavanje luskavice bi jim pomagalo pri soočanju z njo. Oboleli z luskavico se namreč vsakodnevno srečujejo z najrazličnejšimi težavami, ki močno poslabšujejo kakovost njihovega življenja,« dodajajo v društvu. Najpogostejša oblika je luskavica v plakih, za katero so značilne različno oblikovane natančno omejene luščeče se bunčice oziroma ploščata žarišča na koži. Najbolj pogosto jih opazimo nad komolci in koleni ter na lasišču, vendar lahko prizadenejo kožo vsega telesa, najredkeje jih opazimo na obrazu. V nekaterih primerih luskavica poteka v zelo blagi obliki, tako da se oboleli niti ne zavedajo, da jo imajo. Poleg tega poznamo tudi kapljično luskavico, inverzno, pustulozno in eritrodermično, pri katerih se vnetje kože pokaže na nekoliko drugačen način. Novo upanje bioloSka zdravila? Na žalost je psoriaza ali luskavica zaenkrat še vedno nepojasnjena imunsko pogojena bolezen. Ker gre za kronično bolezen, to pomeni, da je neozdravljiva in se ljudje z njo soočajo celo življenje. »Zdravljenje ni preprosto, treba ga je prilagajati posa- mezniku, njegovi starosti, obliki žarišč, obliki in stopnji obolenja, morebitnim spremljajočim obolenjem ter načinu življenja. Zelo pomembno je, da bolnikovo stanje ves čas spremlja specialist dermatolog. Le tako lahko v določenem trenutku glede na stanje izbere primeren način zdravljenja, katerega namen je odstraniti neprijetna bolezenska žarišča na koži, torej luske in rdečino, in obenem vzdrževati pozdravljeno kožo čim dlje v čim boljšem stanju,« pravi Nataša Koser - Kolar, dr. med., spec. dermatovene- rologic, z dermatovenero-loškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Na voljo so sicer različne oblike zdravljenja, s katerimi je mogoče simptome bolezni vsaj ublažiti. Od zdravljenja z mazili in s kremami do fototerapije in relativno novega pristopa zdravljenja z biološkimi zdravili. »Pri zdravljenju smo precej uspešni in večini bolnikov lahko zagotovimo boljše stanje kože. Biološka zdravila, ki jih uporabljajo za zdravljenje psoriaze, so protitelesa, kakršna se sicer Ko je kakovost življenja slabSa O luskavici javnost ve še vedno premalo. Posledično je to lahko vir težav tudi za bolnike, ki se morajo soočiti s številnimi težavami tudi na vsakodnevni ravni. Luskavica namreč še vedno velja za tabu. Bolezen namreč zelo poslabša življenje posameznika. »Pogosto se zgodi, da bolniki zbolijo zaradi pridruženih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, psoria-tični artritis, sladkorna bolezen in podobno. Vse to dokazano krajša življenjsko dobo. Hkrati luskavica ni le fizični zdravstveni problem, ampak vpliva na vsa področja kakovosti življenja. Zaradi simptomov se bolniki srečujejo s številnimi stere-otipi in predsodki v družbi, kar poslabšuje njihov socialno-ekonomski status,« pravijo pri Društvu psori-atikov Slovenije. Zato v društvu izvajajo številne dejavnosti, ki so v pomoč obolelim s to boleznijo. Društvo psoriatikov Slovenije deluje od leta 1979 in šteje približno dva tisoč članov, ki so dejavni v enajstih podružnicah po vsej Sloveniji. Tudi v Celju. V društvu izvajajo program obnovitvene in družinske rehabilitacije, socialne in humanitarne programe za obolele, humanitarno pomoč na domu, redno organizirajo strokovna, družabna in športna srečanja, izdajajo tudi glasilo Za prostor pod soncem. tvorijo v človeškem telesu med imunskimi odzivi. Ker gre za beljakovine, so na voljo v obliki raztopin, ki si jih bolniki po ustreznem iz-obraževnaju in usposabljanju lahko sami vbrizgavajo podkožno ali pa jih v zdravstvenih ustanovah osebje daje z intravensko infuzijo.« dodaja dermatologinja. Biološka zdravila so tako dokaj novo upanje na področju zdravljenja psoriaze. »Z večino bioloških zdravil dosežemo bodisi popolno izginotje bolezenskih sprememb bodisi bistveno izboljšanje stanja pri več kot dveh tretjinah bolnikov. Če s prvim biološkim zdravilom, ki ga izberemo glede na posebnosti bolezni in zdravstveno stanje, pri posameznem bolniku po treh do šestih mesecih ne dosežemo vsaj 75-odstotne- ga zmanjšanja prvotnega obsega bolezenskih sprememb na koži, zdravilo zamenjamo z drugim, dokler ne dosežemo omenjenega izboljšanja,« pojasnjuje Koser - Kolarjeva. Zelo pomembno je, da dermatolog spremlja bolnikovo stanje. »Ker se s prekinitvami in ponovno uvedbo zdravljenja z biološkimi zdravili poveča tveganje za nastanek protiteles proti tem zdravilom, zaradi katerih lahko oslabi njihov učinek, prekinjanja zdravljenja brez tehtnega razloga ne priporočamo oziroma svetujemo stalno zdravljenje. Začasne prekinitve zdravljenja so potrebne na primer ob pojavu morebitnih hujših okužb, pred operativnimi posegi, pred cepljenjem z živimi cepivi ali v času nosečnosti,« še pojasnjuje dermatologinja. Sedaj tudi v Celju na Pohorski ulici 13 b Specialistična zobozdravstvena ordinacija Sofija Maksimović Za naročilo pokličite na: 040 463 888 _Sofija Maksimovičs.p., Pohorska ulica 13 b, 3000 CELJE_ novi tednik rad io cel ie 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Gael Faye: Mala dežela Celjski 87. pehotni polk (8) Iz nebes v pekel 87. pehotni polk na bojnih poljih prve svetovne vojne Galicija Večina 87. pehotnega polka - izjema je bil njegov IV. bataljon, ki je bil na Balkanu - leto 1915 dočakala v Karpatih. Januarska zima je bila izjemno ostra z velikimi količinami zapadlega snega in s strupeno mrzlim vetrom. Polk se je konec januarja udeležil bitke pri vasi Lipna, po njej je zavzel nove položaje v vzhodnih Beskidih, kjer so se februarja vneli novi boji z nasprotniki. Boji so se odvijali mož na moža. Bojevanje so poleg snega in nizkih temperatur ovirale tudi ozebline, toda Rusi so bili premagani in prisiljeni v umik. Marca se je III. bataljon 87. pehotnega polka bojeval pri Cseresu in v treh dneh hudih bojev utrpel velike izgube; mnogi so takrat padli v rusko ujetništvo. Aprila je sledil pohod v vzhodno Galicijo in Lodome-rijo, kjer so na črti Michalcze-Kolanki sredi julija napadli ruske položaje. Avgusta se je zgodila avstro-ogrska ofenziva na rusko mostišče pri vasi Czernelica. I. in II. bataljonu Grob slovenskega vojaka celjskega 87. pehotnega polka na pokopališču toise v Galiciji. Foto: Marko Štepec. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. 87. pehotnega polka je takrat uspel naskok na ruske strelske jarke, ki so jih v hudih bojih naglo zavzeli. Prav ta odločen prodor polka je odigral odločilno vlogo, da se je demonstrativni sunek sprevr-gel v splošni napad, ki je četam III. korpusa omogočil, da so še isti dan zavzele celotno rusko mostišče pri Czernelici in potisnile sovražnikove sile čez reko Dnjester. Polk si je v tej bitki prislužil pet zlatih medalj za hrabrost, zajel je približno tisoč ruskih vojakov ter mnogo orožja in opreme. Po bitki je polk štel 63 častnikov in 2.274 vojakov. Moštvo je po tej zmagi dobilo nekaj dni počitka, nato je bilo po ukazu vrhovnega poveljstva premeščeno na soško fronto, ki se je odprla, potem ko je 23. maja 1915 Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Bojišče ob Soči Bataljoni 87. pehotnega polka so pod poveljstvom polkovnika Franza Hossnerja septembra prispeli na jugozahodni rob doberdobske planote, kjer so prevzeli odsek, ki se je raztezal od vasi Vermegli-ano do vasi Selce pri Tržiču. Na začetku oktobra so izvedli zmagovit napad na italijanske položaje. Akcija, ki je bila plod večdnevnega podrobnega načrtovanja, učinkovite topniške priprave in odlično vodene stotnije, je bila popoln uspeh. 3. soška bitka se je na celotni fronti od Krna do Tržaškega zaliva začela oktobra z uničujočo italijansko topniško in minometno pripravo, ki je trajala celih sedemdeset ur. Neprekinjeno grmenje topov se je podnevi in ponoči lahko slišalo vse do Zagreba in včasih še dlje. Italijanom je pri Doberdobu uspelo vdreti v strelske jarke 87. pehotnega Portret celjskega zgodovinarja Janka Orožna, ki ga je v frontnem zaledju Galicije narisal njegov poljski vojni tovariš. Hrani Božena Orožen. polka, vendar so jih branilci po brutalnih bližinskih bojih vrgli s svojih položajev. Zaradi precejšnjih izgub jim je uspelo odvrniti vse številne italijanske napade in naskoke. V tej bitki, v kateri je italijanski vojski uspelo osvojiti le nekaj višinskih točk, je 87. pehotni polk med moštvom imel 67 mrtvih, 285 ranjenih, 12 pogrešanih in 34 obolelih. V naslednji, 4. soški bitki, kjer je glavni cilj italijanske vojske predstavljala zasedba Gorice, so Štajerci 47. polka ob pomoči stotnij 87. polka z odločnim protinapadom takoj zavzeli izgubljene položaje in uničili večji del italijanskih napadalnih oddelkov. Italijani so še napadli 6. stotnijo celjskega pehotnega polka, vendar so jih branilci z močnim peho- tnim in topniškim ognjem prisilili k umiku. Boji v 4. soški bitki so se končali v začetku decembra. Balkan IV. bataljon 87. pehotnega polka je na začetku oktobra sodeloval v združenem napadu avstro-ogrske in nemške vojske na Srbijo in pri zavzetju Beograda. Srbska vojska se je bila pred premočnimi napadalci prisiljena umakniti čez Črno goro in Albanijo na grški otok Krf. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA V središču Skalne kleti, 1944 Prispeval: Rudi Škedelj, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www. kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. V svojem drugem letu sem še vedno precej boječe gledal po svetu in domači vasi. Zadaj levo stoji Krašovčeva hiša, za njo Zagoričnik-Še-gatova (mlekarna), kjer smo otroci po drugi svetovni vojni dobivali iz UNRRA-paketov mleko v prahu, ki so ga v mlekarni uporabili za pripravo kakava. Nasproti stoji hiša preparatorja Kumra in pred gostilno Skalna klet stoji hiša, v kateri je po vojni stanovala družina Cigelšek. Za hišo je vidna streha navedene gostilne, katere lastnika sta bila Andrej in Jožefa Ušaj. Slednja je umrla kot takrat najstarejša Celjanka, ki je bila stara 107 let. Gostilna je bila zgrajena v čudovitem primorskem slogu, med drugo svetovno vojno pa je nudila vaškim prebivalcem v kleti zatočišče med zavezniškim bombardiranjem Celja. Danes je ta stavba žal podrtija. Mala dežela je mala knjiga o veliki, predvsem pa pretresljivi zgodbi - o genocidu v Ruandi spomladi leta 1994, ki je zahteval več kot milijon žrtev, o državljanski vojni v Burundiju, o izseljenstvu in o otrocih, ki so morali prehitro odrasti. Zgodbo, ki na več mestih spominja na lastno usodo avtorja, pripoveduje desetletni Gabriel. S starši in sestrico Ano živi v bogataški četrti burundijske prestolnice. Oče je Francoz, ki je prišel v Afriko iskat avanturo, mama je Tutsijka iz Ruande, ki je prebežala v Burundij in v svoji rojstni deželi pustila večji del svoje družine. Mama želi, da bi se zaradi varnosti preselili v Francijo, vendar oče vztraja, da v Evropi ne bi nikoli imeli takšnega razkošnega in privilegiranega življenja, kot ga imajo v Afriki. Gabriel dneve, polne igre in zabave preživlja s štirimi prijatelji. Življenje zanje se začne po pouku, ko se igrajo v hišicah na drevesih, kradejo mange s sosedovih dreves in jih potem prodajajo sosedom, iščejo pustolovščine ob reki ter skriti v starem kombiju kujejo načrte za prihodnost. Vsa otroška razigranost in brezbrižno življenje se sesujeta v prah, ko v mali deželi izbruhne državljanska vojna. Gabriel nenadoma ni več nedolžni otrok. Spozna, da je pravzaprav meša-nec, pol Francoz in pol Tutsi, ujet v deželi, ki pred njegovimi očmi izginja v plamenih nesmiselne vojne. »Misel, da lahko umremo že v naslednjem hipu, nam je postala domača,« pravi v knjigi Gabriel. Vojna pa ni edino, kar prizadene njegovo nežno dušo. Dečkova starša se namreč razideta, materino psihološko stanje se vse bolj slabša in se po obisku rodne Ruande, kjer najde umorjeno skoraj vso svojo družino, skorajda že prevesi v norost. Gabriel mora odrasti, čeprav si tega ne želi, sprejemati mora odločitve, kakršnih ne bi smel noben otrok, odgovarjati mora za svoja dejanja, pri tem pa nima nikogar, ki bi mu lahko karkoli svetoval ali ga zaščitil pred podivjanimi tolpami. Edino, kar mu pomaga v temnih časih, so knjige, ki si jih sposoja pri starejši sosedi in jih prebira pozno v noč. Eno leto po izbruhu vojne oče Gabriela in njegovo sestro pošlje v Francijo. Po skoraj dvajsetih letih se že kot odrasel mož Gabriel vrne v Burundi, v svojo rojstno deželo, ker mu je soseda zapustila bogato zbirko knjig. Ulica, kjer je živel, je popolnoma spremenjena, v njej živi le še eden od nekdanjih štirih prijateljev. Ko sedita ob pijači v vegasti krajevni gostilnici, kljub temu, da je preteklo že toliko časa, ne moreta in ne želita govoriti o dogodkih iz svoje mladosti. O smrti Gabrielovega očeta, na primer, pa o umorih mnogih drugih, ki sta jih poznala. Kako nesmiselne so vojne in kako še bolj nesmiselni so povodi zanje avtor Male dežele pove že na začetku romana, ko oče Gabrielu razlaga razloge za vojno med Tutsijci in Hutujci. »A je zato vojna med Tutsijci in Hutujci, ker nimajo istega ozemlja?« vpraša deček. »Ne, ne gre za to, saj si delijo isto deželo,« odgovori oče. »A potem .. .nimajo istega jezika?« nadaljuje deček. »Pač, isti jezik govorijo,« pravi oče. »A potem nimajo istega boga?« »Imajo ga, imajo istega boga.« »Zakaj pa so potem v vojni?« »Ker nimajo istega nosu.« JI O avtorju: Gael Faye, letnik 1982, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko voljno pobegnila v Francijo. Po študiju ekonomije je kot bančnik dve leti delal v Londonu, po vrnitvi v Pariz pa se je začel ukvarjati s petjem, skladanjem in pisanjem. Roman Mala dežela je njegov knjižni prvenec. novi tednik rad io cel ie BRALCI POROČEVALCI 41 Po Martinovih stopinjah V krajevni skupnosti Frankolovo, kjer je tudi nekaj vinogradov, so ob martinovem pripravili blagoslov konj. Ti blagoslovi so običajno na štefanovo, takoj po božiču, Frankolovčani pa jih »žegnajo« na martinovo s posebnim razlogom. Kot je povedala Irma Koštomaj, predsednica Turističnega društva Frankolovo, ki je blagoslov pripravilo, je sv. Martin potoval skozi Frankolovo. Tam je jezdil na konju po rimski cesti in to iz domače Panonske nižine (z ozemlja današnje Madžarske) na Francosko. V njegov spomin se je zbralo na Martinovem blagoslovu na Frankolovem 39 konj, med njimi jih je bilo precej iz Šaleške doline. Konjenike je društvo pogostilo, prejeli so spominske obeske »žegnanja«, konji pa po stari slovanski navadi košček kruha in sol. Med kulturnim programom je župnijski zbor prepeval o sv. Martinu, za zabavo pa so poskrbeli tudi trije muzikanti, osnovnošolci. Konje je blagoslovil domači župnik p. Branko Cestnik. Poskrbljeno je bilo tako za jedačo kot pijačo, tudi za takšno, ki je ob martinovem najbolj iskana. »Pa pazite, da ne bo na koncu konj pametnejši od katerega od gospodarjev,« se je glasilo šaljivo, a dobronamerno opozorilo. BJ Foto: LEA SREŠ Če nihalka obstoji Preden se bo začela zimska sezona na smučišču Golte, smo se jamarski reševalci iz cele Slovenije zbrali na spodnji postaji v Žekovcu, da bi preverili znanje za reševanje iz nihalke. Najprej smo se seznanili s karakteristikami nihalke, ki je najdaljša v Sloveniji ob še dveh nihalkah, in sicer na Veliki planini in Voglu. Pogledali smo, kakšne naloge ima strežnik, ki je ves čas vožnje s potniki. Ena njegovih nalog je, da med okvaro poskrbi za sidrišče, ki omogoča prihod reševalcev v kabino. Stranke umirja in poskrbi, da smučarsko opremo med čakanjem zložijo v kot in da mirno počakajo na reševalce. Potem smo si pogledali še spodnjo strojnico, da bi si lažje predstavljali, kako stvar deluje. Strojnik David nas je odpeljal do spodnjega parkirišča, kje je do nihalke približno 40 metrov visoko. Ker vzpon po vrvi na takšni višini že zahteva nekaj napora, smo prvič poskusili nekaj novega. Prvič smo na usposabljanju uporabili motorni vitel. Je zelo priročna stvar, saj se nihalka na Golteh na svoji poti ponekod dvigne tudi za 90 metrov, za kar bi za vzpon po vrvi najboljši reševalec potreboval približno uro. Tako smo testirali motorni vitel, ki pripelje do nihalke elegantno in brez truda. Na začetku smo se razdelili v dve skupini. Vajo smo zastavili tako, da so bili v nihalki ujeti ljudje v najhujših vremenskih razmerah, zaradi česar se je nihalka ustavila. Med ujetimi sta bila tudi dva kužka. Zaradi ustavitve nihalke je strežnik splezal na streho, naredil sidrišče, obesil nanj škripec in spustil vrv reševalcem, ki so spodaj že prišli na kraj nesreče. Zatem se je že prvi reševalec pripeljal z motornim vitlom do kabine brez truda. Prvega ujetega smo dali v trikotno ruto in spustili na varno. Počasi se je tista polovica v nihalki, ki je bila prva ujeta, spustila na varno z obema kužkoma vred. Ekipi sta se zamenjali in gor so se pripeljali tisti, ki so bili prej reševalci, da so se tudi oni preizkusili v vlogi ujetih v nihalki. Zato so se tisti, ki so se prej spustili, z vitlom elegantno pripeljali nazaj gor, da jih rešijo. Poskusili smo se voziti tudi po dva reševalca hkrati in je šlo. Takšna tehnika, ki smo jo testirali ta dan, bo bistveno olajšala in pospešila reševanje v primeru, da bo nihalka obstala. Takšen prikaz jamarske reševalne službe v Sloveniji bistveno doprinese k občutku varnosti in zadovoljstva ljudi ob zavedanju, da bodo v primeru ujetosti v nihalki hitro rešeni. Po koncu smo se odpeljali še z nihalko na panoramsko vožnjo. MAKS PETRIČ, foto: KATJA KOTNIK Poklonili smo se nadporočniku Franju Malgaju Na šentjurskem pokopališču smo se ob 124. obletnici rojstva nadporočnika Fra-nja Malgaja tudi letos zbrali predstavniki častniške in veteranske organizacije občine Štore. Prav tako so bili pri slovesnosti ob njegovem grobu prisotni tudi predstavniki policijskega veteranskega združenja Sever za celjsko območje na čelu s predsednikom Milanom Urbančkom s praporščaki. V izjemno čast in zadovoljstvo si štejemo tudi prisotnost Malgajevega sorodnika na tej svečanosti, veterana vojne za Slovenijo Združenja Sever Staneta Malgaja. Borbeni duh Malgajevih še živi. Nadporočnik Franjo Mal-gaj je bil izjemen prijatelj in soborec velikega domoljuba generala Rudolfa Maistra. Vloga obeh je bila v času prve svetovne vojne in leta po njej tako velika in tako pomembna, da se tega večkrat marsikdo niti ne zaveda. Vendar je bilo o tem že prelitega veliko črnila in povedanih veliko besed. Naše poslanstvo je, da te vrednote ohranjamo in negujemo ter jih prenašamo na mlajše. Vsako dejanje v bran svoji domovini naj ne bo nikoli pozabljeno. Na slovesnosti smo med drugim počastili konec prve svetovne vojne in bližajoči državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Z obiskom nas je počastila direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset, ki je orisala življenjsko pot šentjurskega rojaka nadporočnika Franja Malgaja. Z nami je bil tudi Ivan Grobelnik - Ivo. Še edini živeči legendarni partizan od šestih, ki so decembra leta 1944 osvobodili 127 zapornikov iz celjskega Starega piskra. Naš reden gost na vseh prireditvah in slovesnostih, ki jih organiziramo Što-rovčani, je bil tudi častni občan Šentjurja in oče muzeja Južne železnice ter izjemen prijatelj Mihael Bučar. Med drugim je bil tudi pobudnik za obnovo celotnega spominskega obeležja Ipavčevih. Za poseben poklon pred grobom tako pomembnih šentjurskih rojakov in velikanov tistega časa, kot so Ipavčevi, sta poskrbela Viki Ašič in Andrej Bremec. SREČKO KRIŽANEC, predsednik častniške in veteranske organizacije Štore 42 MLADI ZA MLADE v. W-M vV y s / w Ж џ I V četrtek, 4. oktobra, smo se učenci 6.a-in b-razreda odpravili na ekskurzijo na Goričko. Po dveurni vožnji smo prispeli na grad Grad. Razdelili smo se v dve skupini. Vsaka je dobila svojo vodičko, ki nas je popeljala skozi sobane gradu. Na gradu smo izvedeli veliko o preteklosti, ena od zanimivosti je bila tudi legenda o zmaju. Igrali smo veliko zabavnih iger, kot so met obroča, sestavljanka in spomin. ■/ X " X './ // v Ko se je ogled gradu končal, smo se z avtobusom odpeljali do doživljajskega parka Vulkani-ja. Tudi tam je vsaka skupina dobila svojo vo-dičko. Vstopili smo čez prag Vulkanije in sedli na stole ter si ogledali zanimiv in poučen film o nastanku vulkana. Nato smo si nadeli čelade in vstopili v sobo, kjer smo si ogledali kratek film. Nato smo šli po hodniku naprej, kjer nas je pričakal krtek Oli in nam postavil tri vprašanja, da bi nas lahko spustil naprej. Seveda smo / , / . i :i i i 7 / vse pravilno odgovorili in smo lahko vstopili. Potem smo vstopili v dvorano in si nadeli 3D-očala. Tam smo si ogledali 4D-animacijo, ki je predstavljala zgodovino Zemlje. Sledil je sprehod po jami s čisto pravimi minerali. Tam smo se tudi slikali. Potem je sledil najatraktivnejši del, in sicer 4D-vlakec. Po ogledu vulkana smo šli v trgovino in kupili spominke. Nato smo odšli nazaj na avtobus in se peljali do Ižakovcev, na zelo znan otok ljubezni. j'/.m/Mit'wmm- i ■ m i Tam smo se z brodom peljali čez reko Muro. Ko smo prispeli nazaj, smo si ogledali mlin na Muri in muzej. V muzeju smo si ob razlagi gospe Lidije ogledali kratek filmček o »büjra-ših« (büjrati = utrjevati/zajeziti strugo reke). Bilo je že pozno in postalo je hladno, zato smo se po končani ekskurziji odpravili domov. ZALA LUKMAN GAJA MIKLAUŽIČ, 6.b OŠ Vransko-Tabor V ШШ1,\ \ ШкШ /IbS OŠ Dramlje je obiskal predsednik republike Ideja o povabilu predsednika v Osnovno šolo Dramlje je nastala v okviru učnega procesa. Šola se lahko pohvali z izvajanjem različnih mednarodnih projektov, kot so Era-smus+ KA2 CELL in Erasmus+ KA1 Irska. Učenci so pri pouku spoznavali angleško govoreče države in našo domovino. Vsaka država ima svojega predsednika in prav je, da ga vsi osnovnošolci poznajo. Tako smo se v 4.b-razredu odločili, da bomo pisali predsedniku. S poslanimi besedili so otroci želeli pokazati, da predsednika spremljajo in podpirajo. Nato so sanje postale resničnost. Predsednik Borut Pahor je na njihova pisma res odgovoril. Ne le odgovoril, kar obiskal jih je. Pridružil se mu je tudi župan Občine Šentjur Marko Diaci. Z ravnateljico Osnovne šole Dramlje Mirjano Aužner sta se udeležila učne ure v 4.b-razredu. Pri učni uri so učenci predstavili svoje delo, izbirali razredno himno in doživeli nepozabno izkušnjo. Nato so predsednika presenetili še z izvirno prireditvijo, na kateri se je predstavila šola. Učenci so opravili intervju s predsednikom, ki je z njimi delil svoje znanje, izkušnje ter jih navdušil. V poslanih besedilih so učenci izrazili tudi željo, da bi predsednik Republike Slovenije z njimi igral nogomet. Željo jim je uresničil. Tekma je postala še bolj zanimiva, saj sta svoje ekipe izbirala kar predsednik in župan Občine Šentjur. Učenci so še vedno polni vtisov in ponosni, da so bili del nepozabne izkušnje. Pravijo, da je bilo najbolj zabavno, ko so igrali nogomet. Zahvala gre najboljšemu predsedniku Republike Slovenije! EVA JAZBEC LEBER, učiteljica 4.b-razreda, Osnovna šola Dramlje Jesenski Že zjutraj nas je v našem vrtcu pričakalo toplo jesensko sonce. Z otroki smo se vzgojiteljice dogovorile, da bomo s starši in z njihovimi mlajšimi ali starejšimi brati ter sestrami odšli na pohod. Ne daleč, seveda, ker so med nami tudi zelo mladi varovanci. Le kam naj gremo? Ljubečna in njena okolica nam nudita čudovite poti za sprehode. Otrokom in staršem smo že lansko šolsko leto obljubili, da bo ta pohod postal tradicionalen. pohod Lansko jesen nas je v gozdu pričakal jesenski škrat s svojimi nagajivimi zgodbami, to jesen bi radi še kaj drugega. Več glav več ve in ... zakaj bi se morali vrniti v vrtec? Odločile smo se, da se bo naš pohod končal ... v Gasilskem domu Ljubečna in ga bomo tako povezali z oktobrom, mesecem požarne varnosti. Otroci bodo na ta način vsaj delno spoznali pomen gasilcev za ohranjanje narave. Stopile smo v akcijo in nastal je načrt. Prijazen oče našega varovanca Jaka Kopitar, sicer aktiven prostovoljni gasilec, nam je prisluhnil. Na pomoč so nam priskočili tudi ostali prostovoljni gasilci in žrtvovali svoj prosti čas. Med pohodom so imeli otroci in starši tudi naloge. Ustavili smo se ob zelenjavnem vrtu in otroci so naštevali pridelke, ki so še ostali na gredicah. Kaj je novega v sadovnjaku? Naštevali so drevesa in kateri sadeži rastejo na njih. Prišli smo do čudovitega jesenskega gozda. S starši so poimenovali drevesa, nabrali žir, divji in pravi kostanj, storže in seveda listje, ki je že padlo z dreves. Listje smo v vrtcu uporabili za slikanje, tiskanje, nizanje na vrvico ... Poslušali smo zvoke, ki so prihajali iz gozda, in ugotovili, da se ne oglašajo samo ptice, ampak tudi drevesa (mogoče nas je pa pozdravljalo drevo Krištof?). Objeli smo vsak svoje deblo, ki nam je dalo dovolj energije, da smo lahko nadaljevali pot do cilja. Otroci so bili polni energije in radovedni, kaj jih čaka na cilju. Njihove oči so se zasvetile in kar zavriskali so, ko so videli na dvorišču gasilskega doma prave gasilske avte in gasilce. Na koncu pohoda so se otroci in starši lahko na dvorišču gasilskega doma okrepčali s kokicami, sladkimi pečenimi jabolki, kuhanim kostanjem in potešili žejo s sokom in čežano. Nekateri otroci bi od vznemirjenja najraje kar preskočili malico. Gasilci so nam pripravili predstavitev gasilskega avtomobila in svoje opreme. Ogledali smo si notranjost in zunanjost gasilskih avtomobilov. Razložili so nam, kako poteka delo gasilca od takrat, ko se oglasi sirena, in do konca gašenja požara. Pokazali so nam obleko in pripomočke, ki jih gasilec uporablja za različna reševanja. Žal se je sonce začelo počasi skrivati za gore, hlad je zavel po Ljubečni in morali smo se posloviti. Čeprav je bil za nami dolg delovni dan, smo pozabile na utrujenost, ko smo videle srečne obraze staršev, razigranost otrok in navdušene gasilce. Hvala vam, prostovoljni gasilci Ljubečne. Verjemite, da se med temi otroki skriva kar nekaj bodočih gasilcev. Otrokom ste pokazali in prikazali, da nam ne pomagate samo ob požaru, poplavi, prometni nesreči ., ampak ste se pripravljeni z nami tudi poveseliti. Tega se ne da poplačati. Hvaležni otroci vrtca Ljubečna in njihove vzgojiteljice MLADI ZA MLADE 43 Kulturni dan v Ljubljani Učenci 3.c-razreda iz POŠ Tabor so imeli 14. novembra kulturni dan. V spremstvu razredničarke Darje Savinek so se odpeljali v Ljubljano. V lutkovnem gledališču so doživeli zanimivo predstavo Martin Krpan, nato so si ogledali še središče Ljubljane. Vtisi učencev: Ožbej Lesjak: Peljali smo se v Ljubljano. Najbolj mi je bilo všeč, ko je Martin Krpan prenašal sol. Všeč mi je tudi bilo, ko je dvignil svojo kobilo in ko je pokončal Brdavsa. Bilo je super. Lidija Zaberložnik: Všeč mi je bilo, ko sta se točno ob 12. uri pojavila Martin Krpan in kobilica na oknu stolpa gledališke hiše. Všeč mi je bila vožnja skozi predore. Tudi sprehod po Ljubljani mi je bil všeč in še deževalo ni. Diana Konovalova: Bilo mi je lepo, ko je Martin Krpan dvignil svojo kobilico in ko je premagal velikana. Všeč mi je bila tudi dvorana. Zapomnila si bom most v Ljubljani, ker so na njem ključavnice. Ljubljana je lepa. Aljaž Cestnik: Najbolj všeč mi je bilo, ko je Martin Krpan ubil Brdavsa in ko je jezdil kobilico. Ko smo se vozili proti Ljubljani, sem si želel, da bi srečal svojo sestro, ki je študentka. Ljubljana mi je bila všeč. Mark Miklavžič: Všeč mi je bila predstava, ker so se v njej tepli. Motilo me je, ker so me med predstavo punce brcale v stol. Zanimivo mi je bilo, ko je na odru padla stena. Všeč mi je bil glasbenik, ki je na odru igral na bobne. Všeč so mi bile ključavnice na ograji mosta čez Ljubljanico. Martin Pihlar: Najbolje je bilo, ko sta se napadala Martin Krpan in velikan. Gledališče mi je bilo zelo všeč. Na avtobusu sem sedel z Tevžem in sva se pogovarjala. Ko smo se sprehajali po Ljubljani, smo videli decembrske lučke. V Ljubljano bi še šel. Zala Stojčević: Všeč mi je bilo, ko smo gledali predstavo Martin Krpan. Bila je tako smešna predstava, da smo se zelo smejali. Ko je bilo konec predstave, smo si šli ogledati Ljubljano. Najbolj si bom zapomnila, kako sta iz zvonika pogledala Martin Krpan in njegova kobila. novi tednik radio cel Delavnici v nemščini in francoščini V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji in Goethe inštitutom smo v začetku oktobra na I. gimnaziji v Celju gostili fran-cosko-nemško gledališko skupino Au fil des Nuages. Inštituta sta s tem projektom, ki spodbuja gledališko dejavnost v nemškem in francoskem jeziku ter večjezičnost v Sloveniji, poudarila nemško-franco-sko prijateljstvo. Nemško-francoski gledališki duo je od 8. do 12. oktobra gostoval na petih slovenskih gimnazijah (Gimnaziji Bežigrad, I. gimnaziji v Celju, Gimnaziji Ptuj, II. gimnaziji Maribor in Gimnaziji Nova Gorica). Na I. gimnaziji si je predstavo ogledala tudi Katja Bradač, predstavnica Goethe inštituta. Gostovanje se je pričelo z dvema delavnicama, prva je bila v francoščini, vodil jo je Clement Labail, druga je bila v nemščini pod vodstvom Christine Gumz. Delavnici sta potekali izključno v tujih jezikih, zato je bilo za udeležbo potrebno nekaj predznanja, so pa bile ves čas prisotne tudi profesorice in pomagale dijakom, če niso razumeli kakšnega navodila. Dijaki so na delavnicah spoznavali osnove gledališke igre, se poskušali vživeti v gledališki svet, hkrati pa so se naučili tudi nekaj novih besed v nemškem in francoskem jeziku. Po končanih delavnicah so udeleženci takole strnili svoje vtise: Eva Ivič, dijakinja 2. letnika, pravi, da se ji je delavnica zdela zanimiva, zabavna in poučna, saj se je naučila nekaj novih francoskih besed. Ko sem jo vprašala, zakaj se je sploh odločila sodelovati na delavnici, je povedala: »Želela sem razširiti svoje znanje francoščine, kar menim, da lahko to najbolj izkusiš, če si v stiku z naravnim govorcem.« Tia Krhlanko je bila nad francosko delavnico navdušena. Zdela se ji je zanimiva, saj se je morala med izvedbo gledaliških vaj osredotočiti tudi na razumevanje navodil, ne le na njihovo izvajanje. Dodaja: »Malce težko se mi je zdelo sporazumevanje v drugem jeziku, saj si mnogo bolj zadržan in se znajdeš v nerodnem položaju, ko nisi prepričan v to, kar govoriš. Sicer so se mi naloge zdele prijetne in niso zahtevale veliko izkušenj ali talenta.« Po končanih delavnicah je bila v dvorani Gimnazijka dvojezična predstava z naslovom »Pot Pourri«. Igralca sta nam predstavila različne gledališke prizore, ki sta jih popestrila s petjem in plesom, ogledali pa smo si lahko tudi nekaj filmskih odlomkov iz različnih predstav gledališča Au fil des Nuages. Pesmi sta Clement in Christina napisala sama, zagotovo pa je najbolj izstopala zadnja pesem z naslovom Oditi. Govori o svobodi, potovanjih in kako pomembno je, da se v življenju premaknemo naprej in odidemo drugam, v druge kraje. Nika Brance, Kajuh Press Foto: Matjaž Pinter I. gimnazija v Celju 44 IZ SVETA ZABAVE Koncerti v spomin na Oliverja Dragojevića V začetku meseca se je začela najbolj čustvena glasbena turneja pri nas. Gre za turnejo v spomin na veliko glasbeno legendo Oliverja Dragojevića, ki je za sabo pustil velik nabor lepih in večnih hitov. To soboto, 24. novembra, boste lahko njegovim hitom prisluhnili v celjski dvorani Golovec. Družina Oliverja Dragojevića je želela, da bi se lahko njegovi oboževalci poslovili od njega in njegovih večnih melodij na način, kot bi to želel Oliver. Število vstopnic za turnejo je omejeno. Najlepše Oliverjeve in dalmatinske pesmi na koncertih prepevajo njegovi najbližji prijatelji, s katerimi je Oliver Dragojević navezal pristne človeške in prijateljske odnose. To so Petar Grašo, Tony Cetinski, Davor Radolfi, Tereza Kesovija, Jasna Zlokić, Tedi Spalato, Zorica Kondža, Klapa Cambi, Klapa Bonaca, Jure Brkljača, Danijela in skupina Dupini. Foto: Agencija Ekskluzivno Dej, pleš' Dej, pleš' je naslov nove glasbene zgodbe pevke in avtorice Anette. Pesem je posnela v sodelovanju z velenjskim priljubljenim hip hop artistom 6Pack Čukurjem. O lahkotnih novih ritmih je Anette povedala: »Dej pleš' je nastala nekega poletnega popoldneva med vožnjo proti Primorski, ker me morje vedno navdihuje. Pesem je protiutež preveliki resnosti, ki jo moramo vedno znova dokazovati pred svetom. Mi pa bi radi preprosto bili to, kar smo, in zaplesali. Praznovali življenje.« Anette je avtorica glasbe in besedila, za produkcijo plesnih ritmov je k sodelovanju povabila Alexa Volaska. »Ta je takoj začutil energijo skladbe in je dodal moderen pridih,« je o sodelovanju z Volaskom povedala Anette. »Ko smo orisali osnovno skico skladbe, se mi je ob poslušanju zazdelo, da ji manjka pika na i. Zato smo k sodelovanju povabili raperja 6Pack Čukurja, ki je skladbi dodal pozitivno noto in sporočilo - Ne oziraj se na druge, to je tvoj svet! Povabilu se je kljub vsem svojim obveznostim z veseljem odzval. Vesela sem, da je pri tem projektu sodelovala tako dobra ekipa, vključno z Lenartom Kobalom, ki je skladbi dodal zelo lep izgled.« Foto: Menart SOBOTA, 1.12. OB 20.00 CINEPLEXX CELJE П f^ □ a WWW.CINEPLEXX.SI Poj mi pesem prihaja v Celje Konec novembra bo na velika platna v Cineplexx prišel celovečerni dokumentarni film Poj mi pesem, ki sledi umetniškemu razvoju Vlada Kreslina. Posebna projekcija bo Celju v soboto, 1. decembra, ob 20. uri. Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina. Vlado ima pri svojem občinstvu kultni status, ki ni posledica samopromocijskih strategij, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rokovskega uporništva in izvirne pesniško-glas-bene govorice. Dokumentarec Poj mi pesem ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta, znotraj katerega deluje že več kot štirideset let. od m D0DLSLT Mala Italija »Vrnitev v rodno sosesko in k starim ljubeznim.« Takoj na začetku filma Mala Italija sta kar dva glasova v »voice overju«. Če je ta dovolj običajen (čeprav ne nujen) znak, da scenaristi ne zaupajo v lastno sposobnost vizualnega pripovedovanja zgodbe, potem je ta znak res slab. In lahko se zanesete nanj. Mala Italija kmalu izpade kot vsaj malce obupan poskus umeščanja neke soseske v razglednične okvirje s pomočjo ojačanja stereotipov. Picerijska Romeo in Julija, križana z poskusom šal v stilu filma Moja obilna grška poroka (My Big Fat Greek Wedding), brez želje po izogibu predvidljivostim ali nelogičnostim. Film sebi navkljub včasih pripelje sled rahlega nasmeha na obraz, a je predvsem izrazito neprepričljiv. OCENA: 3/10 Hrestač in štiri kraljestva »Potovanje v pravljično deželo.« Včasih na platna pride film, ki je očitno privabil veliko talenta v smislu igralcev in koreografije in kostumov ..., a je tako na scenaristični kot režiserski plati tako razvodenel, da mu radi rečemo prevlada stila nad vsebino. Takšen film je Hrestač. Na kvadrat. Z votlimi preigravanji motivike Harryja Potterja in filmov o Narniji (ki že sami niso bili ravno višek kakovosti vizualnega pripovedovanja) je to film neosnovanih bližnjic do nesmiselnih ali bizarnih rezultatov, nepripet na katerokoli resničnost, prihajajoč od nikoder, poln ničesar in nenehno na slepo razpletajoč se nikamor. Morda lahko po ogledu porečete, da je fevdalizem ustvajalcem iz nekega vzroka blizu in to je vse. Popoln primerek logike imetja preobilice denarja, slabo zapravljenega za znano in zato na filmu potencialno uspešno zgodbo. OCENA: 2/10 PETER ZUPANC V NINO PHIHAJA Grinch Samotar Grinch ne prenaša božiča. Toda njegovi sosedi Kdoji v mestecu Kdolsko ga letos nameravajo praznovati trikrat glasneje kot ponavadi. Pomembno: animirani film po zgodbi dr. Seussa. Vdove Štiri ženske iz Ćikaga nimajo prav nič skupnega. Razen ogromnih kriminalnih dolgov, ki so jih zapustili njihovi možje. Pomembno: v filmu Stevea McQueena med drugim igrata Viola Davis in Michelle Rodriguez. Kursk: Prekletstvo globine Podmornica K-141 je bila šest let ponos Rusije. Potem je potonila ... Pomembno: v zgodovinski drami Thomasa Winterberga med drugim igrata Colin Firth in Lea Seydoux. (PZ) ŽIVALSKI SVET 45 Pravi veteran med mački je bil zagotovo Miško, ki je v začetku leta žal poginil. Star je bil 26 let. Zanj je ves čas lepo skrbela Helena Štor s Ponikve in Miško je bil nekaj let tudi ambasador DPMŽ Celje. Ko leta pokažejo zobe Tako kot se staramo ljudje in se nas lotevajo različne bolezni, se tudi naše živali z leti soočajo s težavami, ki jih prinaša starost. Pri tem je pomembno, da ustrezno poskrbimo zanje in jim pomagamo, da bodo čas, ko so še z nami, preživele čim bolj mirno, polno in dostojanstveno. Živali s starostjo nimajo le več zdravstvenih težav kot v mladosti, ampak so tudi njihove fizične in psihične sposobnosti manjše. Pes na primer ne more več početi tega, kar je rad počel vse življenje, skakati, tekati, se igrati. Morda se celo pojavijo nove moteče navade. Če človek te stvari razume in se nanje na nek način pripravi, potem to ni vzrok za nejevoljo in stres na obeh straneh, ampak je to lahko novo obdobje v življenju s hišnim ljubljenčkom. Treba je sicer spremeniti nekatere navade in jih prilagoditi novim razmeram, poskrbeti za prilagojeno hrano in še bolj pozorno spremljati morebitne spremembe. Horvat Leskovar iz Veterinarske bolnice Šentjur. Pri psih je ta življenj ska doba različna, odvisna je od pasme. Velike imajo krajšo življenjsko dobo kot manjše. Nemška doga ali irski volčji hrt v povprečju dočakata od 6 do 8 let, rotvajlerji in zlati prinašalci od 8 do 10 let, nemški ovčarji od 10 do 13 let. Pri manjših pasmah je doba 13 do 16 let ali več. Pretežno notranje mačke lahko dočakajo tudi do 20 let, hrčki lahko živijo približno tri leta, papige skobčevke do 15, kanarčki 12 ... Živali nas lahko torej spremljajo dobršen del našega življenja in tega se je treba zavedati ob vsaki odločitvi za nakup ali posvojitev. Znaki staranja In kakšni so znaki staranja pri psih? »Mnogo lastnikov opazi osi-velost kot enega od znakov, ki pa ni nujno vedno posledica starosti, lahko je tudi pasemsko pogojena,« pravi Horvat Leskovarjeva. Sicer pa lastnik opazi, da žival ni več tako živahna, kar je pogosto povezano s težavami s sklepi. Te so pogostejše pri večjih pasmah. Že pri mladičih je zato treba skrbeti za pravilno prehrano, ki naj bo prilagojena starosti in pasmi, da psi niso pretežki. Hoja po stopnicah mora biti pri mladičih do pol leta omejena, enako hoja v hribe. »Večje pasme imajo lahko tudi težave s srcem, zato sta prav tako pomembni ustrezna prehrana in ohranjanje dobre kondicije,« poudarja veterinarka. Pravočasno ukrepajte Starejše živali imajo lahko tudi težave z vidom in s sluhom, ki jim pešata, zato mora lastnik še toliko bolj paziti, da ne pride do nesreče. Težave z zobmi imajo lahko tako starejši psi kot mačke. Pri tem je pomembna preventiva, od prehrane do higiene. Živali morajo imeti nekaj, kar lahko dobro grizejo. Za pse obstajajo pribolj-ški za odstranjevanje oblog, pri mačkah pa posebni briketi v ta namen. Seveda je dobro zobe psu in mački tudi redno čistiti, sicer lahko pride do raznih vnetij, kar vpliva na splošno zdravstveno stanje živali. Pri mačkah je težave z zdravjem težje opaziti, zato je treba biti toliko bolj pozoren na njeno vedenje in jo tudi pogosteje odpeljati na veterinarski pregled kot v njenih mladih letih. Najpogostejše težave so artritis, rak, zaprtje, gluhost, bolezni zobovja, bolezni srca, vnetje želodca, bolezni ledvic, težave z vidom in tudi zmanjšanje kognitivnih sposobnosti. Dober kazalnik, da se nekaj dogaja, je nenadna izguba teže, a tudi nenadna debelost. Tegob, povezanih s starostjo živali, je torej lahko veliko, a ob ljubečem in skrbnem lastniku lahko kljub starosti še lepo živijo, še zlasti, če jim ti zagotavljajo primerno okolje, redne obiske pri veterinarju in pozorno spremljajo obnašanje in morebitne spremembe, da lahko zgodaj odkrijejo težave. Seniorski čas pri živalih je priložnost za še več pozornosti in nežnosti. TC, foto: SHERPA, GrupA Tudi naši ljubljenčki se postarajo in postanejo bolehnejši Kot je različna življenjska doba pri različnih pasmah psov, je tudi pri mačkah lahko proces staranja različen, odvisen od genov in skrbi za kakovostno prehrano ter zdravstveno oskrbo. V vedenju živali in delovanju organov prihaja tudi pri mačkah z leti do sprememb. Kdaj so živali stare? »O starih živalih lahko govorimo v zadnji tretjini ali četrtini pričakovane življenjske dobe za posamezno vrsto in pasmo,« pravi veterinarka Nataša Manjše pasme psov imajo v povprečju daljšo življenjsko dobo, kot večje pasme. Pri mačkah je težje ugotoviti, da imajo kakšno zdravstveno težavo, zato je nujno, da zna lastnik dobro opazovati svojo žival. Ob primerni oskrbi lahko dosežejo kunci osem let ali več. 46 RAZVEDRILO JESEN Tisti letni čas, ko veš, da je tam nekje pasji kakec, a ne veš točno, kje. Oven Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Zabava Štefanovi partnerici se ni dalo iti na zabavo, ki jo je pripravila njena kolegica, ki je imela rojstni dan, zato je poslala Štefana, naj gre k njej in ji pove, da je ne bo, ker se slabo počuti. Štefan se je odpravil in se kolegici opravičil. »Moje partnerice nocoj ne bo k tebi. Pravi, da se v tvoji družbi zelo slabo počuti.« Poboljšanje Župnik pri verouku opozori Mihca, naj si vzame za zgled druge otroke in naj ne dela traparij. Ko je zvečer Mihec legel v posteljo, je zmo-lil večerno molitev in dodal: Prepoznavna Policista se pogovarjata in eden vpraša: »Kako je kaj tvoja žena?« »Dobro. Vsak večer si na obraz maže neke maske.« »Ji pomagajo?« »Ne, vedno jo prepoznam.« Kukali Mož vpraša ženo: »Kaj pa ti bosta dve kukali na vratih, eno spodaj in drugo zgoraj?« »Zgornje je zato, da vidim, kdo je prišel. Spodnje pa zato, Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Ljubi Bog, prosim naredi iz mene dobrega otroka, ker mojim staršem to nikakor ne uspe.« Poslabšanje »Naš župnik mi je čisto pokvaril sina. Odkar hodi k verouku, noče več pri sosedu krasti drv.« Album Mama kaže album s slikami svojemu sinu Petru in tega zanima: »Mami, kdo je ta moški s klobukom?« »To je moj oče ali tvoj dedek.« »In kdo je ta dolgolasec?« »To je pa tvoj oči.« »Ja, mami, kdo je pa potem ta debeluh, ki stanuje pri nas in ga kličem oči?« da vidim, kaj je prinesel.« Oglas Prodajam moža. Ugodno. Lahko ga menjam za obračalnik ali meter drv. Šalim se. Podarim ga. Kako zadovoljiti žensko? Zgrabi jo. Sleci jo. Vrzi jo na posteljo. Potem operi posodo in perilo, posesaj stanovanje in skuhaj kosilo, dokler se ona lepo ne naspi. Pridi, voda je super, prisežem! Chuck Norris v otroštvu To, da si dopolnil petdeset let, ima svoje prednosti in slabosti. Resda ne vidiš črk od blizu, zato pa prepoznaš kretene na daleč. To, kar lahko ženska spravi v svojo torbico, moški ne more v celotno klet. Ne pozabite. V nedeljo ste odločali o tem, kdo bo oktobra 2022 asfaltiral cesto skozi vaš kraj. Vsi pravijo, da smrdim po čebuli. a V Vt V • I V • I Desetih čevapčičev pa nihče ne omenja! Pojavijo se lahko težave s presojanjem, zato dobro premislite, preden kaj naredite in rečete. Merkur, vladar komunikacije, je v retrogradnem gibanju. V vaši notranjosti se bodo nizale spremembe, če boste mirni in zbrani, lahko v tem času doseže-te veliko. Mars, vaš vladar, je v znamenju ribi, zato boste nosili v sebi veliko čustvene energije. Pojavi se lahko jeza, celo maščevalnost zaradi napak nekoga iz vaše preteklosti. 3\k Dvojčka Rak Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Tehtni ca V neki zadevi boste odvisni od mnenja drugih ljudi, kar vas bo navdajalo z nezadovoljstvom. Tudi to obdobje boste dosegli želene rezultate, zato naj bo potrpežljivost vaša vrlina. Končajo se lahko zmešnjave, ki izhajajo iz partnerskega odnosa in finančnega področja. Lažje boste zadihali in dali prosto pot novim potem. Zelo boste čustveni, kar bo odlično za trenutek, ki prihaja. škorpijon Zasebno življenje morate v teh dneh skrbno ločiti od poslovnega., zato se predajte užitkom prostega dne. Veliko pozornost usmerite v zdrav način prehranjevanja. Če se v vas pojavljajo strahovi stopiti korak naprej, se lahko pojavijo bolečine pri gibanju. Vaša vladarica je v direktnem gibanju, kar vam bo prineslo kar nekaj olajševalnih okoliščin, ki so povezane z vašim poslovnim življenjem. Čutili boste, da je vaša energija v porastu, zato boste uspešni pri vsem, česar se boste lotili. Pred vami je veliko obveznosti, zato se dela lotite selektivno. Razpršena energija je lahko zelo moteča, kar vam lahko v tem času prinese vaš vladar Merkur. Zavihali boste rokave na delovnem področju, pričakujete lahko spremembe, predvsem v finančnem smislu. V ljubezni vas čaka umirjena in čustvena energija. Pred vami je pomembno obdobje, zato bodite previdni, da ne boste preveč tvegali. Uskladiti morate čustven in razumski del svojega življenja. Vaša prodornost bo obrodila velike sadove, pomembno je, da si zaupate. Energijo morate usmerjati v bolj konkretne cilje. Predvsem vas čaka sprememba na ljubezenskem področju. V kolikor boste ravnali v skladu s seboj, bo konec osamljenosti in izgubljenosti. Strel ec Zanesti se morate na svoj notranji glas. V tem času ne smete obrniti hrbta tistim, ki so vam v preteklosti naredili mnogo dobrega. Jupiter, vaš vladar, je po 12 letih ponovno vstopil v vaše znamenje in vam bo prinesel napredovanje na vseh področjih življenja. Lotite se lahko tudi novega posla, ki vam lahko prinese kar lep zalogaj na finančnem področju. V ljubezni se vam obeta sprememba, ki ste jo dolgo pričakovali. V ospredju bodo težave čustvenega značaja, zato bodite previdni v komunikaciji. Svoje boste tokrat lahko dosegli z diplomacijo, tudi intuitivna zaznava bo tista, ki bo dobrodošla. Vpliv polne lune konec tedna bo nekoliko bolj sentimentalno obarval čas, vendar boste kljub temu polni energije in želje narediti nekaj zares konkretnega. V mislih boste pripravljali zadeve, ki so povezane s prazniki. Kozorog Resnica ima vedno dva obraza, zato se ne oklepajte samo svojih stališč. Sicer pa ni priporočljivo, da se zapletate v prepire ali težave drugih ljudi. Iskali boste rešitev za zadevo, ki izhaja iz vaše preteklosti na poslovnem področju. Končno boste zadihali s polnimi pljuči in zaživeli bolj mirno in harmonično življenje. Partner vam bo v veliko oporo, zato se boste trudili, da svojo naklonjenost pokažete na svoj način, ki je vedno izviren. Nikar v tem času ne računajte na pomoč drugih. Energije imate dovolj, da izpeljete vse projekte, ki ste si jih zastavili. Naprej boste lahko šli kot zmagovalec. Kar nekaj sprememb lahko pričakujete na čustvenem področju, v kolikor ste bili v preteklem obdobju negotovi, v katero smer stopiti, boste v tem času morali nujno sprejemati odločitve, ki pa morebiti ne bodo tako lahke. Zaupajte svojemu srcu in nič ne morete zgrešiti. Vodnar Čaka vas delo, ki vam bo vzelo veliko dragocenega časa. Naučiti se boste morali reči tudi ne, drugače boste s težavami drugih ljudi izredno obremenjeni. Srečevali se boste z osebami, ki vam bodo dajale veliko opore in čustvene energije. Z nekaj dobrimi odločitvami lahko spremenite situacijo na poslovnem in finančnem področju. Pred vami je pot, na katero se boste odpravili v dvoje. Ribi Želja, da drugim ugajate, bo v tem obdobju velika, vendar lahko zaradi tega izgubljate svojo energijo. Odločali se boste za velik korak, vendar se ob tem počutili nemočne in ranljive. Morebiti čas za koreni-tejše spremembe še ni napočil, popravljati morate napake, ki so bile narejene v preteklem obdobju. Čas za nove začetke še ni primeren. V ljubezni se vam nasmiha sreča in kar nekaj lepih trenutkov. Sanjate z odprtimi očmi, spustite se malce na realna tla, zavedajte se, da si prihodnost gradite sami. Zaplet, ki je pred vami, je na prvi pogled nerešljiv, vendar nikar ne obupajte. Mars je vstopil v vaše znamenje, zato lahko sproščeno pokažete svoja čustva. Ne gleda na zapletene situacije na ljubezenskem področju, lahko s pravimi koraki greste naprej kot zmagovalec. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Mar res za to stvar. KrižamKe & uoamKe RIMSKO KATOLIŠKA VEROIZPOVED FIATOV AVTO ŽUŽELKA, KI PIKA LATINSKI PREDLOG PRIZORIŠČE ZIMSKE OLIMPIADE 1998 PRIPRAVA ZA POLNJENJE ZRAČNIC Povsod z vami AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA OBDOBJE MLAJŠEGA PALEOZOIKA BIBLIJSKO IME JERUZALEMA LJUDSKO STRUNSKO GLASBILO IVAN TAVČAR PROIZVODNJA JEKLENIH IZDELKOV NESPAMETNA ŽENSKA ZAVOJEVALEC KOPNO V MORJU KONEC 18 MOLITVE SEVERNOAM. INDIJANSKO PLEME_ SNOV ZA LOŠČENJE OKVIRNA MERA 20 DREVO Z BELIMI CVETOVI BENJAMIN IPAVEC SPOLNA ZDRUŽITEV ŽIVALI PREBIVALCI GRČIJE KLAVDIJA ŠUMRADA ŽELEZOV 5. SOL- PODLOŽNIKI OKSID MIZACIJSKI V FEVDA- AMERIŠKI ZLOG LIZMU IGRALEC ___CARREY OZNAKA PAKISTANA PREDMESTJE NOVE GORICE 10 PREZBITERIJ 22 ČREVESNA NALEZLJIVA BOLEZEN AVSTRALSKA PAPIGA PRIPOMOČEK ZA HOJO SMUČARSKI KLUB NEKD. ŠVED PREMIER (OLAF) JADRANSKI OTOK 13 GLAVNO MESTO UKRAJINE 12 OBLASTA BAKTERIJA NADOMESTILO ZA ČAS BOLEZNI LITERARNA BESEDILA AMERIŠKA PEVKA OKRASJE NAMENJENO OLEPŠAVI ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN AM. IGRAL. (PATRICIA) 16. IN 11. ČRKA KRAŠKI POJAV INKOVSKI VLADAR PREBIVALKA ARABSKEGA POLOTOKA THOMAS JEFFERSON 19 SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA JUGOVZHOD (ANG.) ARABSKI ŽREBEC NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA KOREN TULIJ KRAMA, ROPOTIJA SNOV ZA VZHAJANJE TESTA PRETAKANJE SOLZ ODZIV NA BOLEČINO ODLOČNA ZAHTEVA ITALIJANSKI AVTOMOBILSKI KONSTRUKTOR FERRARI JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA VSTAVITEV, VLOŽITEV AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE Ko odrastete, boste verjetno uporabljali samo četrtino znanja, ki ste se ga naučili v šoli. To nas pripelje ... SKUPINA VOJAKOV AMERIŠKA PEVKA (LAURA) NEKDANJA AVSTRIJSKA ZLATKO SMUČARKA DEDIĆ (SYLVIA) NEMŠKI GLASBENIK (JAMES) STARORIM. POZDRAV TU JE (FR.) NEKDANJI 7 ALBANSKI PREDSEDNIK HOXHA NEKDANJI JUŽNOAFRIŠKI POLITIK MANDELA AFRIŠKO LJUDSTVO ŠVICARSKA ZNAMKA ČOKOLADE RIMSKA ŠTIRI PISAR (NEKD.) SUDOKU 336 5 2 3 4 5 2 7 1 3 9 7 4 6 5 7 2 8 3 5 9 6 5 4 3 7 1 6 9 SUDOKU 27 6 3 7 1 1 2 3 9 6 5 4 2 6 3 4 1 2 9 8 9 2 7 7 4 8 REŠITEV SUDOKU 335 REŠITEV SUDOKU 26 4 1 8 2 7 6 5 9 3 5 9 2 1 4 3 8 7 6 6 3 7 9 5 8 2 1 4 9 4 3 5 2 1 6 8 7 1 7 5 8 6 9 4 3 2 8 2 6 4 3 7 9 5 1 3 6 9 7 8 2 1 4 5 2 8 4 3 1 5 7 6 9 7 5 1 6 9 4 3 2 8 6 9 7 5 3 2 8 1 4 4 5 1 7 8 9 2 6 3 8 3 2 1 6 4 5 9 7 2 7 8 3 1 6 4 5 9 1 6 5 4 9 8 7 3 2 9 4 3 2 7 5 6 8 1 7 8 6 9 2 3 1 4 5 3 2 4 6 5 1 9 7 8 5 1 9 8 4 7 3 2 6 8 15 9 17 SKELET 16 2 14 5 3 11 21 TUPOLJEV 4 6 novi tednik Vedno? г Ш\ЛУј! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. novembra. Geslo iz številke 46: Predvolilni čas razmisleka Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Zinka Knez iz Laškega. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Ana Švab s Polzele. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Doroteja Krofi iz Petrovč. Nagrajenkam čestitamo. Nagrade bodo prejele po pošti. 48 RUMENA STRAN Sandi Sendelbah je veljal za najbolj resnega nasprotnika županu Bojanu Šrotu. Če je prvi upal na drugi krog, je slednji samozavestno napovedal, da bo zmagal že v nedeljo. Dolgo in mučno čakanje na rezultate Na različne načine so se člani in simpatizerji strank kratkočasili, medtem ko so v nedeljo zvečer čakali na prve delne rezultate lokalnih volitev. Mize so bile polne dobrot, penine pa so bile kar nekaj časa na hladnem, saj rezultati dolgo niso bili znani. Previdnost je mati modrosti, pravijo. Tega se je verjetno držala tudi občinska volilna komisija in pred objavo večkrat preverila seštevek. Foto: GrupA V štabu SMC so si sivino nedeljske noči pobarvali s »pinki« kozarčki. Helena Kojnik, Andreja Snedič Jurak in Marko Zidanšek, kandidat SLS za celjskega župana, so bili ob obisku našega fotoreporterja takole dobre volje. Verjetno so bili nasmeški kasneje bolj grenki, saj stranka ni uspela s svojim županskim kandidatom, pa še v mestnem svetu je izgubila nekaj mest. Med člani mestnega sveta iz vrst SDS naj bi bila po neuradnih rezultatih tudi Marjan Ferjanc in Matjaž Železnik, ki se je sicer poskusil tudi v boju za župansko mesto. Prvi bo tako nadaljeval delo v mestnem svetu, medtem ko je drugi nekoč to že počel in se vrača v svetniške vrste. Verjetno bo ugotovil, da bistvenih novosti ni. Poslanec Levice v državnem zboru Željko Cigler (levo) je na volilno nedeljo v domačem Celju spremljal dogajanje, medtem ko je Samo Seničar napeto preverjal, ali je zbral dovolj glasov za članstvo v mestnem svetu. Po neuradnih podatkih mu je uspelo. Ker je bila celjska občinska volilna komisija pri štetju glasovnic najbolj počasna v državi, so si v štabu celjske SD pomagali na različne načine, da bi izvedeli, kako so se odrezali. Županskemu kandidatu Branku Verdevu je ves čas stala ob strani žena Metka Hojnik Verdev. Če že ni župan, je vsaj svetnik.