osmina placai'»a p» T*tUZE JSK.I CAJSOPIS Muzejsko djuštvo Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice, : ■ - ■ Številka 2f leto X, 10. december 2000 H O ££ c/3 & 3 <§. a. v g 'S o O D5 O muzeSesenicf O delu Muzejskega društva Jesenice POROČILO Z OBČNEGA ZBORA Občni zbor Muzejskega društva Jesenice je bil 6. 4. 2000 v restavraciji Kazina na Jesenicah. Udeležilo se ga je 34 članov. Najprej smo izvolili delovno predsedstvo, v katere so bili Danijel Klemenc, Helena Ravnik in Jakob Medja, v verifikacijski komisiji so bili Franc Šifrer, Izidor Trojar in Janez Košnik, zapisnikar je bila Mira Novak, overo-vatelja pa Branko Čušin in Vito Pretnar. Najprej je kratko poročilo o dveletnem mandatnem obdobju podal predsednik MD.T Borut Razinger, nato pa smo poslušali še finančno poročilo, ki ga je pojasnila Ivanka Babnik, prebrali pa smo tudi kratki poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije. Na vsa poročila ni bilo nikakršnih pripomb, zato smo lahko nato za novo mandatno obdobje izvolili nove ali potrdili stare člane. V novem Upravnem odboru MDJ so: Dušan Prešeren- predsednik, Borut Razinger - podpredsednik, Mira Novak- tajnica, Janez Me-terc- sourednik Muzejskih novic, Zdravko Kovačič- izleti, Jožica Čej- blagajnik in člani: Avgust delavec, Ivan Borštnik, Branko Čušin, Nataša Kokošinek, Vito Pretnar in Ivanka Babnik. V nadzornem odboru so Franc Kono-belj, Aleš Nagode in Danijel Klemenc, v disciplinski komisiji pa Mihael Kersnik, Marija Jenko in Anton Noč. V razpravi so člani MDJ želeli slišati pojasnila o časopisu Naše novice od Vrbe do Planice. Problematiko je obrazložil Vitomir Pretnar, nakar smo sprejeli sklep, da se pri-mankljaj 100.3000 SIT, kije nastal pri izdaji tega časopisa preknjiži in pokrije z drugo dejavnostjo, časopis pa bo imel spet svoje staro ime: MUZEJSKE NOVICE (s podnaslovom Glasilo Muzeja Jesenice in Muzejskega društva Jesenice). Za časopis bo treba pripraviti vsebinski načrt, v njem pa naj bi bili objavljeni kratki povzetki predavanj MDJ in predvsem program dela. Časopis bodo dobivah samo člani s plačano članarino, ki bodo imeli popust tudi pri izletih MDJ (nečlani gredo na izlet samo, če je dovolj prostih sedežev). Po-govatjali smo se tudi o tem, da bi čim več predavanj imeli člani MDJ, saj ji zanimajo zelo različna področja (imenoslovje, numizmatika, zgodovina). Članarina za MDJ je bila za letos 1000 SIT. za naslednje leto pa bo o tem razpravljal še UO MDJ, še vedno pa bomo članom za plačilo članarine pošiljali položnice. Mira Novak Nove knjige Izšel Žirovniški zbornik PRETEKLOST V ZAVETJU STOLA 25. novembra 2000 so v kulturni dvorani na Breznici predstavili prvi žirovniški zbornik z naslovom Preteklost v zavetju Stola. , * V zborniku je trinajst prispevkov, ki jih dopolnjujejo črno bele in barvne fotografije. V zborniku lahko najdemo naslednje HBB 'fH&JfUnjščtca s TavČwJ«ya ul- 41 ,.40< d drugo svetovno vojno prispevke: dr. Stane Granda - PRJÌTM-LOST V ZAVETJU STOLA, Janez Kopač: OBČINA BREZNICA/ ŽIROVNICA -Uprcnmi raz\>oj, Jože Šifrer: PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE, Mag. Jure Sinobad: KULTURNO VRENJE V BREZNIŠKI ŽUPNIJI, Boštjan Soklič: UMETNOSTNI SPOMENIKI V OBČINI ŽIROVNICA, Bojan Knific: PODOBA NOŠE V OBČINI ŽIROVNICA, Janez Meterc: STO LET ORGANIZIRANE KULTURNO - PROSVETNE DEJAVNOSTI V ŽIROVNIŠKI OBČINI in PROSTOR ŽIROVNIŠKE OBČINE V SREDNJEM IN NOVEM VEKU, prof. dr. Nada Praprotnik: RASTLINSTVO NA POBOČJIH BELŠČICE, STOLA IN VRTAČE, Prof dr. Dušan Čop: NAREČNE ZNAČILNOSTI IN IMENOSLOVJE OB POTI KULTURNE DEDIŠČINE, Milan Sagadin: AR- HEOLOŠKA PODOBA DEŽELE, Anže in Jernej Mrak: PRVA SVETOVNA VOJNA IN VASI POD STOLOM. Tik pred izidom zbornika je nenadoma umrl urednik in pisec dveh prispevkov Janez Meterc, ki je bil tudi član društva od ustanovitve. Uredniški odbor je zbornik posvetil njegovemu spominu. Knjigo lahko kupite v prostorih Občine Žirovnica. Cena je 1500 tolarjev. TK ' SZ VSEBIME M.N.:OBČNI mORim TK: PRETEKLOST V ZAVETJU SIOLA ____________Strap 1______ DgŠ8E£«5crnL_KRIZOB SAVI -PROGRAM MDJ od decembra 2000 do marca 2001 Stran 2_________________ Tone Kondbeli: V SPOMIN JANEZU METERCU Zdravko Kovačič:"IZLET V RIBNICO IN KOČEVJE SiranJ Nataša Kokošinek: PRAZNOVANJ E . VVp.-v 200-UETNfCE ROJSTVA - PROGRAM MUZEJA JESENICE od decembra. 2000 do marca 2001 • Stran 4 DROLC Franc Muzejski večer Križ ob Savi Letos spomladi sem pridobil staro dunajsko revijo iz leta 1875 z naslovom: NEUE ILLUSTRIRTE ZEITUNG Revija je izšla 24. oktobra kot tretje leto V globokih alpskih soteskah, skozi izhajanja pod št. 43. Zanimivo je, da je na naslovni strani objavljena celostranska grafika gospoda J. J. Kiirchnerja, ki prikazuje znamenje križa z značilnim ozadjem Mežakle. Naslov pod grafiko se v prevodu glasi: Križ ob Savi. V reviji je na 14. strani tudi kratek članek, ki ga je prevedel Janez Koželj. Članek je zanimiv in ga v celoti objavljamo: Skozi samotne, puste gorske soteske si z mogočno vihra\’ostjo in penjanjem utira pot Sava, dokler ne doseže širne hr\>aško -slavonske ra\mine in se končno kot ponosen, veličastno se pomikajoč veletok ne izlije v Donavo. Sava med svojim dolgim tekom teče skozi predele z neprimerljivimi naravnimi lepotami, še posebej na Kranjskem , kjer se šijajnost pokrajine pogos-toma na skladen način druži z ljubkostjo. Vzdolž celotnega toka Sa\>e poteka živahna trgovina z lesom in številne pletne (Plätten) ter splavi, vodeni od čilih brodarjev, oživljajo reko. Ta plovba pa na določenih mestih ni brez nevarnosti. katere teče reka, so se oblikovale močne brzice in ne tako poredko štrlijo na sredi že tako zožene struge iz vode ogromne skale, ob katerih se voda v penah razbija in jih brodarji ne prevozijo brez strahu. Več kot eno plovilo se je ob tem že razbilo in marsikateri pogumni brodar, ki je dobre volje in vesel nastopil pot v spodnje kraje, je v mokrih valovih našel svoj grob in nikoli več ni prišel v svojo ljubo domovino nazaj. Mesta, kjer se je zgodila taka nesreča, ljudje v pobožni spoštljivosti označujejo z znamenji (Marterl). Znamenje v avstrijskih viša\>ah pomeni križ ali spominsko ploščo, posta\’ljeno v spomin na nesrečo, ki se je zgodila na tem ali drugem kraju. Tak samoten križ stoji tudi na Kranjskem v divji gozdnati soteski na bregu Save. Pred leti se je tu spodaj v strugi razbil nek splav in šel na dno "z ljudmi in mišmi". Enostaven iz lesa stesan križ še danes priča o tem in na majhni plošči je prošnja mimoidočim, naj ponesrečencem pos\>etijo "en pobožen očenaš". Dušan Prešern \s Branko Čušin Pogovori o imenoslovju naše okolice V četrtek, ob 14. 12. 2000, bo v Kosvi graščini Branko Čušin predaval o imenoslovju. Predavatelj se že dolga leta ljubiteljsko poglablja v izvore posameznih imen gora. krajev, rek in drugih imen. Tako razlaga, da ima vsako ime svoj izvor in svoj vzrok. Tako npr. trdi, da ime Prešernove domače hiše "Pr' Ribčo" izhaja iz hribčka, na keterm stoji cerkev sv. Marka. Ima tudi različne razlage za imena kot so Vrata, Možaklja. Lesce itd. Torej bo vsekakor zelo zanimivo, zato pridite! B.R. Obvestilo članom MDJ! Upravni odbor je na svojem sesatnku dne 10. 11. 2000 sprejel sklep, da bo v letu 2001 članarina 2000 tolarjev! Nove izkaznice so v tisku. Program Muzejskega društva Jesenice (od decembra 2000 do aprila 2001) 14, december 2000 ob 19, uri: Branko Čušin: POGOVORI O IMENOSLOVJU NAŠE OKOLICE 28, december 2000 ob 18, uri Predstavitev JESENIŠKEGA ZBORNIKA 8 15, februar 2001 ob 18, uri: dr. Timotej Knific: OD RIMLJANOV DO SLOVANOV (CARNIOLA) 15, marec 2001 ob 18 uri: dr. Nada Praprotnik: KAREL ZOIS 19, april 2001 ob 18, uri: prof. Drago Svoljšak: HALŠTATSKO ŽELEZARSTVO V POSOČJU IN NA GORENJSKEM Vsi muzejski večeri bodo v dvorani Kosove graščine (2. nadstropje), Titova 64 na Jesenicah. Vstop je brezplačen! J.J. Kilrchner: Križ ob Savi /Neue Illustrine Zeitung. 1875/ V spomin Janezu Metercu V temačnem jesenskem dopoldnevu nas je 23. novembra 2000 presekala žalostna vest, da je nenadoma umrl član upravnega odbora Muzejskega društva Jesenice Janez Meterc. Janez Meterc se je rodil leta 12. junija 1951 kot sin železničarja. Oče ga je kot vedoželjnega otroka večkrat peljal na parne lokomotive, ki so takrat še vozile po gorenjski progi in mu pripovedoval o nekdanjih časih. Vcepil mu je neizmerno ljubezen do zgodovine in predvsem ljubezen do krajev na Deželi, ki imajo še posebej bogato zgodovino. Največ mu je pripovedoval o prvi svetovni vojni, odlično poznal. Janez je že kot dijak začel z zbiranjem ustnega izročila in materialnih ostankov preteklosti. Zanimali so ga najstarejši časi pred naselitvijo Slovanov in po njej. Že v času, ko na Ajdni še ni bilo sistematičnih izkopavanj. je Janez začel zahajati na ta znameniti osamelec, zbirati ostanke in pisati o njem. V gimnaziji se je dokončno odločil, da bo njegova življenjska opredelitev arheologija. Kot dijak in kasneje že kot študent je začel hoditi v muzeje in arhive in zbirati pisno dokumentacijo o najstarejši preteklosti krajev pod Karavankami. Ves čas je ostala njegova največja ljubezen Ajdna, ki ji je posvetil vse svoje življenje, saj je vsa leta pomagal pri zaščitnih izkopavanjih spomeniškega zavoda iz Kranja. Pri tem je največ sodeloval z arheologom in konservatorjem Milanom Sagadinom. Arheološka sistematičnost in pridobljeno znanje sta ga pripeljala do tega, daje začel z arheološko topografijo in sestavil seznam arheoloških najdišč Gorenjske, ki ga kot rokopisni tekst hrani Gornjesavski muzej Jesenice. Poleg tega. da je večino časa namenil terenskemu delu, je kmalu začel z objavljanjem svojih rezultatov v različnih strokovnih revijah in časopisih: v Arheološkem vestniku. Varstvu spomenikov. Numizmatičnem vestniku in nekaterih krajevnih zbornikih (Jeseniški zbornik. Loški zbornik. Begunjski zbornik in kot zadnji Žirovniški zbornik, pri katerem je bil celo urednik) in seveda v takrat najbolj znanem jeseniškem časopisu Žclezar in njegovi prilogi Listi. Od leta 1975 dalje je v Listih objavil 28 strokovnih člankov, ki predstavljajo nepogrešljiv vir pri raziskovanju starejše in novejše zgodovine Gorenjske. Naj jih najštejein samo nekaj: Pregled arheoloških najdb in njihov pomen v Radovljiški kotlini, Rodine v preteklosti, Kratek pregled metalurške preteklosti srednjega veka, Blejski otok in njegova preteklost, Železnodohna grobišča v Bohinju, Begunje v preteklosti, Rimski nagrobni napis iz Lesc, Nekaj prispe\