Iz Jugoslavife. — Poverieništvo za uk in bogočastje za Slovenijo je prejelo te dni odlok ministra Prosvete, s katerim se prevede učiteljstvo narodnih šol Slovenije na nove plače v smislu zakona z dne 23. julija 1919. Knjigovodstvo že likvidira nove plače za mesec marec, s katerim izplačajo tudi vse zaostanke od 1. decembra 1919 dalje. — Iz mestnega šolskega sveta v Liubljanl. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v četrtek, dne 29. januarja 1920, smo prejeli sledeče obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene stvari iz predsedstvu, pove, kako da so bile rešene, kar se vza-me na znanje. Zapisnik zadnje redne seje, ki se je vršila v četrtek, dne 18. decembra 1919, odobri se brez ugovora. Poročilo šolskega zdravnika dr. M. Rusa o njegovem delovanju in pa o zdravstvenem stanju na ljudskih in meščaskih šolah v Ljiibljani v preteklem koledarskem letu 1919 vzame se odobruje na znanje. Zaeno se sklene naprositi višji Solskl svet, naj odredi, da se na tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah, kjer dopuščajo to prostorl, uvede obvezni nerazdeljenl dopoldanski pouk. Mestni magistrat je pa naprositi, naj poskrbi za to, da se po možnosti vsi sanitarni nedostatki po omenjenih šolah tekoni prihodnjega polletja odstrane. Nasvetu konference na I. mestni deški meščanski šoli, da se izključl več učencev radi zanikrnosti in slabega napredka, se pritrdi in sklene, višjemu šolskemu svetu predložiti poročilo v odobrenje. Določi se tudi, kako je z do tičnimi učenci ravnati. Več prošenj učiteljstva za dovolitev daljših dopustov ali pa za njih podaljšanje je višjemu šolskemu svetu pripoiočilno predložiti z nasvetom, da jim ugodi. Začasni pedagoškl referent Juraj Režek se pokliče v šolsko zdravstveno komisijo kot zastopnik okrajne nadzorovalne oblasti. Pcverjeništvo za socijalno skrb, pokrajinski oddeIek za zaščito dece in rnladine, je naprositi, nai v interesu rednega poučevanja telovadbe na II. mestni deški in na pomožni šoli poskrbi nujno za to, da se dnevno zavetišče, ki je sedaj v ondotni telovadnici nastanjeno, preseli v kake druge primerne izvenšolske prostore. Mestni magistrat je naprositi, naj na pristojnem mestu izposluje, da se evakuira I. in II. nadstropje mestnega šolskega poslopja na Erjavčevi cesti št. 19, kjer se nahaja sedaj že poldrugo leto računski oddelek poštnega ravnateljstva. ki ovira redni in normalni razvoj treh mestnih §ol. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo. — Nadaljevalna šola za trgovske vajenke. Gremij trgovcev v Ljubljani ie na svojem občnem zboru, dne 27. januarja t. 1. sklenil, da se s prihodnjim šolskim letom uvede na gremijalni šoli tudi pouk za trgovske vajemke. Šola za vajenke bo obstojala samo iz dveh letnikov in se bodo že v I. letniku poučevall predmeti, ki se poučujejo v šoli za vajence v II. letniku, to pa za to, ker imajo vajenke navadno več predizobrazbe. — Dništvo učltellstva na državnih obrtnih učiliščih v Sloveniji se je ustanovilo dne 15. novembra 1919 v Ljubljani. Društvo vabi vse učitelje državnili obrtnih šol v Sloveniji, da pristopijo kot člani in vse slične organizaciie naše kraIjevine k vzajemnemu sodelovarju. Vsako sodelovanje pozdravlia društvo najtopleje, predvsem ker deluje na aktuelnem vpra§an?u glede predloga za novo službeno pragmatiko obrttrošolskega učitelistva. Vsi dopisi naj se blagovolijo vpošiljati na naslov »Društvo učiteiistva na drž. obrtnih nčiliščih v Sloveniji«, LjubIjana, Obrtna ^ola. — Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Ljubliani. Poverjeništvo za uk in bogočastje je začasno ustanovilo izpraševalno komisijo za slovensko stenografijo v Ljubljani ter izdaja za to komisijo nastopni pravilnik: 1. Za učltelja stenografije more biti nameščen le oni, ki je dokazal svojo usposobljenost. 2 To u^posobljenost mora dokazati pred izpraševalno komisijo, ki se začasno ustanovi pri poverjeništvu za uk in bogočastje in ki bo sestavljena iz vladnega komisarja kot predsednika, iz dveh strokovnih izpraševalcey in iz enega prisednika. Člane komisije imenuje poverjenl§tvo za uk in bogočastje za eno leto; ti člani se lahko po preteku te dobe potrdijo na novo. 3. Preizkušnja se vrši v slovenskem jeziku na podstavi Gabelsberger- jevega sestava. 4. Kandidat mora vložit! za pripust k preizkušnji vsaj štiii tcdno prcd uradno določenim preizkusnim rokom pismeno prošnjo, naslovljeno na izpraševalno komisijo, ter ji pridejati kratek curriculum vitae, pisan v korespondečnern pismu; dokazati mora z avtentičnimi izpričevali ono občno izobrazbo, ki se zahteva za študije na vseučilišču; priloži naj torei zrelostno izpričevaio srednje šole ali drugega istopravnega učnega zavoda; dokazati mora, da temeljito pozna slovenski jezik; da slednjič pozna latinski ali dnig kultumi, predvsem romanski jezik. 5. Preizkušnje se vrše vsako leto meseca aprila in oktobra. 6. Preizkušnia je pismena in ustna ter se nanaša na teoretično vn praktično sposobnost in zlasti na spretnost v brzopisu. 7. O uspehu preizkušnje izda komisija izpričevalo, opremljeno z njenim pečatom; podpišeio ga predsednik in vsi navzoči člani koinisiie. V izpričevalu naj se označi kvalifikacija kandidatova glede ohčne izobrazbe ter oceni uspeli posameznih delov preizkušnje s končnim dostavkom, s katerim se kandidat proglaša za sposobrega, da predava slovensko stenografiio na srednjih in tetn enakopravnih šolah. 8. Kandidat, ki se ne pripusti k preizkušnii, in vsi orni, ki so bili sicer pripuSčeni, a je ¦niso uspešmo prebili, se o tem obvestiio s pismeno izjavo komisije na vložni prošnji, ki se jirn vrne. Tisti, ki so biii zaradi nepovoljnepa uspeha odklonieni, se s^e;o pripustiti k ponavljalni preizkušn.ii šek čez lcto dni. 9. Vsi spisi komisije so zabeleženi v zapisniku, ki se vselej predloži naučni upravi (oddelku za uk in bogočastte v Ljubljani). 10. Izpraševalnt pristo.ibina v znesku 20 dinarjev — 80 K, se mcra pred preizkušnjo fzročiti predsedniku kamisiie. — Resolucija o obrtno-nadaljevalnik šolah, sklenjena na protestnem zboro vanju v bivši Mahrovi hiši, dne 25. januarja 1920. V imenu učencev In njih staršev protestira zbor naiodločneje zaradi zavlačevanje uvedbe pouka na obi-tno nadaljevalmi šoli v Ljubljani. Nedopustljivo je, da so vse oblasti deželne in občinske kakor vsi merodajni faktorji tako brezbrižni za tako eminentne važne zadeve kakor je šolski nadaljevalni pouk obrtnih vajencev. Vsled voine ni bilo tega pouka za vajence celih šest let, za eno generacijo je zaostalo delavstvo v naobrazbi, v meščanskih listih in pri javnih uradih se pa zgražajo nad podivjanostjo mladine, nad delamržnostjo, ter da je na Slovenskem tako malo dobro izvežbanih delavcev. Krivi teh žalostnih razmer pa so ravno tisti, kateri se najbolj zgražajo, to je slovensko meščanstvo, ter občinskl svet mesta Ljubljane, kateri nima razumevanja za duševne povzdige delavstva, ravno tako je kriva deželna vlada, ker uganja samo strankarsko politiko, namestor da bi skrbela za izvedbo zakonov, ki so delavstvu v korist. Ker je vprašanje šolskega pouka neodložljivo, zahteva zbor, da ukrene deželna vlada in občinska uprava mesta Ljubljane vse potrebno, da se pouk takoj prične, da poskrbl takoi potrebne kredite v to svrho, ako ne drugače, pa naloži podjetnikom bogatinoni, vojnim dobičkarjem, da dajo potrebna sredstva. Pozove naj se poverjeništvo za socialno skrb, da stori potrebne korake pri poverjeništvu za uk in bogo častje, v katerega področje spada ta zadeva, da stori svojo dolžnost ter izvede _akon z dne 16. iulija 1907, § 99 b, po katerem so obrtniški vajenci obvezni obiskovati obrtno nadaljevalno šolo. — NašJ vojaki-ujetniki, ki se vračajo z italijanskega ujetništva, so gotovo največji trpini, kar jih je sploh med državljani. Zato je prav, da jim priredimo najpristčnejši vzprejem in jim pripravimo najudohnejše bivanje ob času povratka v domovini. Ujetniki bodo najprej v vojašnici okopani in razkužila se iim bo obleka. Nato se bodo vsled magistratne odredbe nastanili na I- mestni šoli na Ledini. V šoli ostane vsak transport dotlej, da se ranžira vlak, ki jih spravi doraov. Teh ujetniških transportov bo pa več, ki bodo v tedenskih, ali štirinajstdnevnih ali pa še daljših odmorih prihajali v Ljubljatio. Na ta način utegne biti I. mestna šola zatvorjetia za pouk morda dva meseca, ali pa še dalje! Kaj bodo re- kli starši šolske mladine, da si je izbralmagistrat za svojo žrtev I. mestno solo, ki je, kar je splo§no znano, med vojno največ trpela. Ali res ni nobenega drugega prostora v celi Ljubljani? I. mestno šolo na Ledini pohaja nad 600 učencev, dočim jih imajo druge deške šole le po 200—400. Poleg tepa je nastanjena gremijalna trgcvska §ola s 100 trgovsktmi vajenci. ki ves čas vojne niso imeli pouka. Na I. mestni šoli telovadijo tri telovadna dništva z blizu 1000 telovadci. Ob večernih urah se vrši tečaj za srbohrva- ščino In tečaj za francoščino. Toliko kultuniega dela se ne vrši na nobeni drugi mestni šoli. In to kulturao delo, ki je v najlepšem teku. naj bi se zopet prekinilo v veliko škodo slovenske mladine. - Na vsaki drugi šoli bi bila škoda izdatno manjša. Pa še nekaj! Na šoli na Ledini je nastanjena in z velikim trudom urejena stalna razstava učil, ki je vredna tisočake. Kam ž njo? Ali jo hočemo prepustiti usodi? Vsi navedeni razlogi govore odločno zoper to, da bi se ravno I. mestna šola morala uporabiti za nastanitev vračajočih se ujetnikov. Zoper to namero so stsrili svoje korake pri mestnem magistratu šolsko vodstvo. mestni šol. zdravnik in višji šolski nadzornik. Pa tudi starši šclske mladine ugovarjajo kar najodločneje proti tej nakani. Pričakujemo, da bosta mestni magistrat in vojaško oblastvo dovolila. da T. mestna šola na Ledini nemoteno vrši svoje kulturno delo v prid naroda in države SHS. Prosimo! — Društvo za čuvanio narodnega zdravja v Slovenijl. V kratkem se vrši v Ljubljani ustanovno zborovanje tesra prepotrebnega in prekoristnega društva. Čegar namen bode, da 1. poučuje narod, kako ima čuvati svoje zdravje in sicer potom tiska: z izdajanjem kniižic. letakov, sestavkov. lističev, novin. slik. dalle s kinematografskimi. gramofonskimi in drugimi predstavami ter ustmeno s sklicavaniem javnih sestankov. z raznimi priredbami, z luidskimi predavanii itd.; 2. predlaga poklicanim oblastim spomenice o čuvanju narodnega zdravja: 3. prireja hteijenske r~zstave in konerese v domovini in se udeležuie takih izven domovine: 4. osnuje muzej narodnega zdravja: 5. ustanavlia naprave v korist narodnega zdravia, kakor so oskrbovalnice (dispanzerji) za tuberkulozne, spolflo bolne, alkoholiste itd., zdravilišča, odpočivališča, počitniške in srozdne kolotiiie ter slični zavodi: 6. zainteresaje občine, šole. korporacije in vsa društva. ki imaio sličen namen, za svoie delo in za sodelovanje na polju narodnega zdravja. V ta namen stopa s takimi društvi v zvezo; 7. podpira vsa druea enaka prizadevania. — Poljudni list »Zdravje«. Zdravstveni odstk za Slovenijo in Istro začne v kratkem izdajati ta poljudni list, ki ga urejuje ministrstvo narodnega zdravja v zvezi z Društvom za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu. Slovenska izdaja se bo za enkrat tiskala v 5000 izvodih. List bc izhajal kot mesečnik na 32 straneh in stane na leto 24 kron. Mladina vseh šol, vojaki in člani društva za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji, kojega ustanovni občni zbor se v kratkem vrši, dobivali bodo list za polovično ceno. List bo Tiekak poloficielni organ ministrstva narodnega zdravja in bo občinstvo seznanjal s pravci zdravstvene politike v naši državi. Razen tega pa bo prinaša! poljudne članke iz vseh strok zdravstva. n. pr. kako se čuvamo nalezljivih bolezni, kako naj postopamo pri posameznih obolenjih, kako je streči bolnikom, kako ]e negovati dojence in otroke itd. Naroča se pri zdravstvenem odseku za Siovenjjo in Istro v Ljubljani. Prva številka, ki y kratkem izide, bo tudi v slovenskih knjigarnah na ogled. — Slovenska ŠoJska Matica. Za leto 1919. dobi vsak č!an troje kn]ig, in sicer: 1. V. Bežekovo Ukoslovle II. del; 2 Skrbstvena vzgoja in 3. Letopis. Prvi dve knjigt sta že dotiskani, v Letopisu manika pa sam-o še imenik članov; tega pa zadržujejo nckateri poverjeniki. Da bo Letopis čimpreje dotiskan, zato prosimo poverjenike, da nam zadnji čas do konca februarja pošljejo imenike članov in članarino. Če se to zgodi, bomo v marcu začeli že razpošfljati publikacije za Ieto 1919. in na to takoj pričeli s tiskom publikacij za 1, 1920. Clanarina (10 K) se pošilja lahko tudi kar naravnost na naslov S. Š. M. v Ljubljano, samo prosimo, da v tem slučaju pristavi vsak ime svojega poverjenika aH pa poverjeniškega okraja. ' — Šolskl Hst. Tovariš I. K. nam piše: Čital sem v »Učit. Tov.« razne ocene o »Šolskem listu« in vse ga hvali. Tudi jaz sem prav zadovoljen z njirn in nehote tni pride rna rnisel, kaj pa nam je treba »Citank«. livala boŁu, da smo tako daleč, da imamo »šolski list« mesto »Čitank«. A!i bi ne kazalo, da ostanemo pri listu? — To v\ prav. Zakon z dne 20. februarja 1919 o začasni tiredbi učiteljskih prejemkov zagotavlja učfteljem upokoiencem polno plačo. ki jo !e kdo uživa!, preden je bil upokojen. Res dobiupokojenec po 35 letih definifivne službe celo zadrjo plačo 400 K, tnda bridko razočaranje ie glede aktivitetne doklade. Aktivn! učiteli dobiva — kakor to tudi krvavo zashiži — aktivitetne doklade mesečno 828 K. vpokojenec pa — in to ?e krMca — 560 K letno in ne mesečno. 7akcn izpušča v besedilu in bržkone na- meiw)ma ozmačbo »mesečno« ali »letno« a čemu se tam, kjer je itak več, razlaga z »niesečno« in tam, pri sicer že znatno skrčeni aktiv. dokladi vpokojenca z »letno«. Vsakdo, ki je na podlagi tega zakona stopil v pokoj, je stopil z živim prepričatijem, da bode aktiv. doklado prejemal tako kakor njegov aktivni tovariš! R. — Učitclistvo jeseniške šole je sklenilo v svoji zadnji lokalni konierenci, da se ne pusti nadzorovati od svojega okr. nadzornika radi znanih vzrokov. — Jugoslovenska obnova. Jugoslovenski narcd ustanavlja novo organiza«cijo jugoslovenske narodne obnove, ki bo skrbela za izboijšanje sedanjih razmer v Jugoslaviji iu za zboljšanje vzgoje vsega naroda. ProKram te organizacije vsebuje tudi slovansko vzajcmnost. Konzul Bradanovič v Pragi je za temelj te obnove daroval 309.C0O K s pripombo, da se ia znesek porabi za gojitev češko-jugoslovenske vzajem.iiosti. Z darilom konzula Bradanoviča se je že ustenovila podružnica jugoslovenske narodne obnove pri jugosiovenski misiji v Pragi. — Število analfabetov je v Jugoslaviji naravnost ogromno; ono znaša osem milijonov ljudi! Največ je takih ljudi v Bnsni-Hercegovini, v Makedoniji. v Dalmaciji. pa tudi v Srbiji in na Hrvatskem, najmanj pa na Slovenskem. Bo treba pač vse storiti, da se Ijudstvo povsod nauči vsaj čitati in pisati! Razen §ol bo treba posebno v vojašnicah skrbeti za to in s prirejanjem posebnih tečajev, kakor sc to že dela. Na vsak način pa mora biti toliko Ijudskih šol, da se more naučiti vsaj čitati in pisati vsak že v otročjih leifh. - Mestnl šolski svet v LjubJJani jc poveiil na odrcdbo višjsga šolskega sveta vndstvo šišenske deške ljudske šole tovarišu Ivanu Petriču. — Mestni šoJsk! svet v Mariboru objavlja sledeči razpis: Učiteljsko mesto na pomožni šoli za duševno zaostale uč&nce v Mariboru je zasesti začasno po zadovoljivem službovariu in prebiti strokovni preizkušnji tudi stalno. Plača ie urejena kakor za učitel.ia na me.^čanskih šolah. Pravilno opremljene prošnje se nai vpošljejo prednisanim potom na mestni šolski svet v Mariboru do 18. svečana t. 1. Upoštevalo se bode prosilce, ki imajo tozadevni izpit ali vsa.i dokažejo daljšo praksn na takem razredn. — Mesto snplentke na liudskib šolah v Sloveniji išče upokojena učiteljica. Naslov se poizve pri uredništvu »Tovariša<'. — Protest proti odtrganju Jugoslovanskih zemelj po ItaJiji, odposlan brzojavno s seje Univerzitetnega Sveta v Ljubljani dne 29. januarja 1920: ,?Zbor profesorjev univerze kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani smatra ne le za svojo kulturno dolžnost, da apelira, izhajajoč iz objektivnega poznavanja historičnij1!, etnografskih in drugih znanstvenih momentov, na kulturno vest in pravicoljubnost visokega sveta mirovne konference: naj par excellence ne odtrga jugoslovanskega zasedenega ozemlja, ki ga že mnogo nad tisoč let obdeluje edinole južnoslovanski kmet, od domovine! Zbor profesorjev ljubljanske univerze svari visoki svet mirovne konference pred vsako enostransko in neobjektivno rešitvijo jadranskega vprašanja, ker bi to nasprotovalo načelu samoodločbe narodov in namenu konference, prinesti človeštvu mir in pravico, temveč bi neizogibno moralo izzvati odpor podjarmIjenca proti osvojevalcu." — Tovarišem in tovarišicam iz zasedenega ozemljja! Kakor je že bilo javIjeno po časopisju, se je dne 1. t. m. ustanovil v Ljubljani Narodni Svet za vse zasedeno ozemlje. Glavna naloga njegova bo čuvati nad pravicami našega naroda, ki bo po pariških ,,veleverižnikih" odcepljen od svobodne Ju-goslavije. Narodnj Svet bo pri nas približno to, kar je pri bratih Srbih Društvo svetega Save v Beogradu, čegar namen je vedno bil in je še: razširjati prosveto, negovati narodno čustvovanje in narodne vrline zlasti po onih srbskih krajih, ki so bili, oziroma bodo še zunaj mej odrcšene domovine. Društvo sv. Save ni poznalo nikdar in tudi danes ne pozna nobenega strankarstva, njemu je vedno geslo: ,,Svaki brat je mio, ma koje vere bio." Isto načelo zastopa Narodni Svet: njegovo delo velja v s e m našim bratom in v s e m našim sestram, ki pričakujejo od nas; ki smo v svobodi, vse ono, česar sami ne morejo, še manj pa smejo. Slovenski akademiki iz zasedenega oz-mlja so na dan ustanovitve Narodnega Sveta pokazali najlepši zgled ljubavi do rodne naše zemlje s tem, da so položili Nar. Svetu prvi temeljni kamen z darom v znesku 1000 K. Učiteljstvo iz zasedenega ozemlja, ki biva danes razkropljeno po raznih krajih Slo- venije, je brezdvomno v boljših gmotnih razmerah nego so naši akademiki, zato ne sme za takim zgledora zaostatl! Vsak in vsaka izmed prizadetih tovarišev in tovaiišic naj priredi v svojem krogu mak) zbirko za nemene nanovo ustanovljenega Narodnega Sveta ter jo odpošlje na moj naslov: Ljubljana, Koraenskega ulica 8. Nabrani denar se bo sproti izkazoval v našem stanovskem glasilu. »Odprl roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!" P. Plesničar. — Odborore seje treh društev v Ljubljani. V četrtek, dne 19. februarja, ob 2. uri popoldne, bo v zbornici I. m. deške Ijudske šole na Ledini odborova seja »Vdovskega učiteljskega društva", ob pol treh »odborova seja ..Deželnega slovenskega učiteljskega društva" in ob 3. uri pa odborova seja »Društva za zgradbo učheljskega konvikta." Odborniki teh treh društev se vabijo tem potom, da se udeleže seje. — Vseučiliški svet je imel 29. januarja sejo, na kateri se je med drugim posvetoval o novih učnih močeh, ki jih bo predlagal za imenovanje zlasti na juridični fakulteti. Juridična fakulteta se otvori z drugim tečajem. Velike t^žkoče povzroča vprašanje primernih lokaloy za predavanja. Zdi se, da se te težkoče ne bodo dale drugače odpraviti, kakordase zgrade posebne barake, ki bi bile prirejene tako, da bi se začasno lahko vporabljale za vseučiliška predavanja. — Podržavljenfe Narodnega gledališča y Ljubljani. Slovenski gledališki konsorcij v Ljubljani je te dni po svojih delegatih posredoval v Beogradu pri prosvetnem ministrstvu, da se naše gledališče takoj podržavi ter da prevzame nadaljnjo upravo z vsemi troški in dohodki čim prej država. Načelnik umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva g. Branislav Nušič dospe v kratkem v Ljubljano, da tudi formalno izvrši podržavljenje Narodnega gledališča. — Protialkoholni sosvet se je ustanovil pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo. Člani tega sosveta so: 1. referent protialkoholnega oddelka za poverjeništvo za socijalno skrbstvo; 2. zastopnik poverjeništva za notranje zadeve; 3. zastopnik poverjeništva za uk in bogočastje; 4. zastopnik zdravstvenega odseka; '5. zastopnik Sokolskega Saveza SHS; 6. zastopnik Orlovske Zveze; 7. zastopnik izobraževalnega društva Svobode in 8. zastopnik Svete vojske. Poverjenik za socialno skrbstvo sme v protialkoholni sosvet poklicati še druge osebe, zaslužne za protialkohoino gibanje. Vsakokratni poverjenik za socialno skrbstvo je obenem predsednik protialkobolnega sosveta: v njegovi odsotnosti ga zastopa referent protialkoholnega oddelka. — Kolkovanje vlog na rainistrstva. Srbski taksni zakon očividno ne pozna takozvanega racijoniranja nekolkovanih ali prenizko kolkovanih vlog, to je postop, po katerem se stranko radi tega kaznuje, vloga pa se vendar uradno reši, kakor če bi bila pravilno kolkovana. Naše oblasti so-dobile obvestilo, naj ljudi pri vsaki priliki opozarjajo na to, da ne pozabijo svojih vlog za Belgrad pravilno kolkovati, seveda po naših kolkovnih predpisih. Če pa vloga pride do ministrstva nekolkovana ali premalo, gre kar ad acta, to je: se sploh ne reši. S tem pa pride stranka, ki tega ne ve in čaka rešitve lahko včasih dp občutne škode. Zato bodi javnost s tem izrečno opozorjena, naj pazi, da ne pozabi kolkovati. — Dalje je bilo oblastvom naročeno, naj se ljudje opozore, da se kot stranke v svojih zadevah ne obračajo do oseb posameznih ministrcv, nego vedno le na pristojno ministrstvo. — Prosvetni tečaj v Sarajevn. Sredi februarja bo akaderaično prosvetno društvo ,,Martič" v Sarajevu otvorilo prosvetni tečaj za delegate omladinskih društev. Ta tečaj ima svrho, pobijati analfabetizem in da se mladini, ki je dovršila ljudsko šolo, dado strokovno ekonomska navodila. — Truplo umrlejja slikarja Celestina Medovi^a so prepeljali iz Sarajeva y Kuno v Dalmaciji in pokopali v cerkvici, ki jo je pokojni slikar okrasil s svojimi slikami. Za pogreb so se vršile velike priprave. Stroške pogreba je prevzela pokrajinska vlada v Sarajevu. — Dve novi pravniški fakulieti. Po naredbi ministra za prosveto se otvorita te dni v Skoplju in Subotici pravniški fakulteti (akademiji). — Senilnar za romansko filologljo na zagrebškem vseučilJšču. Na predlog profesorskep:a zbora je ustanovljen na modroslovni faktilteti vseučilišča v_ Zagrebu seminar za romansko filol.ogijo in prose- ; minar za italijanski in francoski jezik. ! — Podocrno društvo za slovenske visokošolce v Pragl ie nosialo obširen ! oklic Slovenski iavnosti. da podpira slo- ; vensko omladino. ki študira v Pragi. Radi pomanjkanja prostora žal ne moiemo objaviti lepega oklica, ki ie sestavljen obenem tudi v češčini za brate Cehe, kateri so dosedai v našo sramoto veliko več prisnevali za naše visokošolce v Pragi, kot pa mi sami. Mi smo prepričani. da bo slovenska javnost sedai boli kot kedaj poprej čuvala cvet našega naroda. to je ravno akademično mladino in obilno prlspevala za prasko podporno društvo. Darove ie pošiljati na naslov: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani (za podporno društvo v Pragi). — Brezplačna oskrba za dijake v državnih bolnišnicah. Naredba ministrstva za narodno zdravje, s katero se dovoljuje dijakom državnrh šol brezplačna oskrba, odnosno oskrba po znižani taksi v državnih bolnišnicah, se pravnoveljavno z dnem 1. februarja 1920 razširja tudi na samoupravne občne javne bolnišnice v Sloveniji, ki so pod vrhovno upravO zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro. — Knjigovodski tečai. Urad za pospeševanje obr^i namerava v kratkem prirediti za tukajšnje obrtnike (mojstre in pornočnike) knjigovodski tečaj, ki ga bo vodil profesor Peter Modic s Slovenske trgovske šole. — Na državni vinarski irt sadiarski šoll v Mariboru se vrši od 24. do 26. februarja tridnevni tečaj za obrezovanje trsja, čiščenje in obrezovanje sadnega dfevja. Prijave je poslati ravnateljstvu te 5olex^o 15. februarja. —\DIpI. agr. Vladiralr Ulrich je imenovan za^strokovnega učiteija v X. činovnem razre&u na državnl vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. — Kmetijski potovalni učitelj Anton Šega je imenovan za začasnega vodjo državne kmetijske šole v Velikovcu in pomaknjen v IX. činovni razred. — Na Djekšah pri Velikovcu se snuje Ijudska in šolska knjižnica. Kulturna ln narodna društva ter posamezni rodoljubi se naprošaio, da prispevajo s knjigami aH denarjem. Darila sprejema šolsko vodstvo na Djekšah pri Velikovcu. — Podelltev pravice javnostl. Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 5. januarja 1920, št. 6453, iz leta 1919. glasbeni šoli in konservatoriju »Glasbene Matice« v Ljubljani podelilo pravico javnosti in s tem pravico, da izdajata državnoveljavna izpričevala. — Nemški učitelji na kočevskem so poslali slovenski deželni vladi v Ljubljani udanostno izjavo. Pravijo, da so našli tudi oni v Jugoslaviji svojo pravo domovino in da bodo delovali vedno zanjo. — Jugoslovanski konservatorlsti v Ljubljani prirede 16. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« svoj plesni večer. Vstop samo proti vabilu. Vstopnina za osebo 20 K. Dobrodelni namen, preplačila se hvaležno sprejemajD. — LJst »Domovina«. Slovenci potre! buiemo list, ki bi bil veliko cenejši kakor dnevnik, ki bi pa moval s svoiim točnim po 1 ročanjem popolnoma nadoraeščati dnev; nik. Tem zahtevam in pctrebam ustreza | »Domovina«. Od novega leta naprej iz; haja »Domovina« trikrat na teden in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih. Trikrat pošiliana stane mesečno samo 3 K. Upraya »Domovine« ]e preskrbela, da prinaša list poltg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške. becgraiske In druge najnove.jše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, poi- ali celoletno naročnino ie pošiljati na naslov: Upravnlštvo »Domovine«, Ljubljana, Sodna ulica štev. 6. — Akademično društvo »Triglav« se premesti iz Gradca v Zagreb. Na sestanku, ki se je vršil dne 1.8. januarja v Ljubliatii se ie votez tega še sklenilo, da se osnuje matica v Zagrebu. dočim bo v Ljubljani samo podružnica. Preselitev se iraa izvršiti tekom treh tednov. Občni zbor trfelavanske starešinske zveze se vrši ob velikih počitnicah v Celju. — Akademično društvo »Slovenija« se je na podlagi sklepa ustanovnega občncga zbora jugosl. napr. akad. omladine preosnovalo v jugoslov. napr. akademično diuštvo »Jadran« s sedežem v Ljubljani. — Članarina In darila za učlteljski konvikt. Završnik Karel, nadučiielj 6 K in Cilka Vestrova, učiteljica 2 K, oba v Dupljah na Ooreniskem. — Fran Kozjak, nadučitel} 3 K, katehet Lovro Kos 10 K, Natalija Ahčin 10 K, Irma Grohar 6 K, Fanl Jankovič 3 K, Matija Pelko 2 K 50 v, Pavla Pelko 2 K 50 v, Danica Uczessanek 3 K, Ivana Slmončič 2 K, Štefanija Pavli. 2 K in Marija Guna 2 K (skupaf 46 K), vsi iz Toplic pri Zas:orju. — Minka Punčuhova 20 kron In Marica Rothova 20 K, obe učiteljici v Svečlnl nad Mar!borom. — Peter Jankovič 2 K, Mira Jankovlč 2 K. Vlnko Požar 2 K, Tilka Požar 2 K. Ivanka Strelova 2 in Balbina W!ttenbachova 2 K. vsl iz Vojnfka. — Janko Baraga 10 K, Antonija KrenJakličeva 10 K. Marija Markizetiieva 10 K, Zmasroslav Bebeljak 6 K. Lojze Babič 6 K in Janko Kokali 6 K (skupaj 48 K) vsi iz Koroške Bele.— Hvala! Solski ravnatelji(ice) In vodlteljl(»ce), ganite se in pobiraite po vzdedu teh članarino ali darila za učiteljski konvikt!