April–maj 2019 Revija Slovenskih železnic Januar 20 AKTUALNO: Vztrajno odštevamo do prihoda prvega novega vlaka Strateški partner nadaljuje razvoj SŽ-Ekspresa Tehnično varovanje z umetno inteligenco na Slovenskih železnicah Urjenje specialne enote policije v Ljubljani INTERVJU: Franci Lipovšek, dirigent Godbe Slovenskih železnic Avtor: Miško Kranjec Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 7. 2. 2020. Spoštovane železničarke in železničarji! V uredništvu revije Slovenskih železnic Nova proga vam želimo veliko energije in poguma v letu 2020! Podjetja v skupini SŽ so tudi leto 2019 sklenila poslovno uspešno in dosegla rezultate, primerljive s tistimi izpred enega leta. O natančnih številkah za zdaj sicer še ne moremo pisati, vendar pa je jasno, da je ključno vztrajno uresničevanje strategije, zastavljene v strateškem načrtu 2016–2020. Še bolj kot rezultati preteklega leta pa so pomembni projekti in iz- zivi, ki nas čakajo letos. Javnosti in našim potnikom najbolj zanimivi so vsekakor novi potniški vlaki. Prvega bomo v Slovenijo na sklepno testira- nje prejeli v naslednjih mesecih. Vlaki, ki jih bodo sestavljali na Poljskem, morajo kljub temu, da jih redno testirajo proizvajalci, zadostiti tudi do- ločenim zahtevam naše nacionalne zakonodaje. V prometu bodo začeli voziti po tem, ko bo Javna agencija za železniški promet zanje izdala uporabno dovoljenje. Smiselnost posodobitve našega voznega parka je v enem stavku za osrednji slovenski časnik povzel generalni direktor Dušan Mes, ki je dejal: »S trideset let starim voznim parkom ljudi težko prepričamo v smiselnost uporabe železnice.« Načrti SŽ-Potniškega pro- meta o povečanju števila potnikov v naslednjih letih so ambiciozni, ven- dar so z novimi vlaki ter ustrezno kombinacijo drugih ukrepov dosegljivi. V strateškem načrtu je zapisano povečanje števila potnikov na dvajset milijonov v naslednjih petih letih. Razumevanje lastnika železniške infrastrukture in dobro sodelovanje z vsemi organizacijami, ki so odgovorne za razvoj našega omrežja lah- ko zadnjih nekaj let opazujemo v izjemnem povečanju števila in inten- zivnosti investicijskih projektov na našem železniškem omrežju. Lani so se končali številni projekti, zaradi katerih bosta lahko naša prevoznika še bolj konkurenčna, mnogi gradbeni projekti na glavnih progah pa se bodo nadaljevali še v prihodnjih letih. Za naložbe v železniško infrastruk- turo naj bi namreč država letos namenila sredstva v vsaj enaki višini kot lani, več kot 225 milijonov evrov. Kratkoročno gradbeni projekti na glav- nih progah sicer pomenijo več ovir in morebitne zamude, vendar pa so dolgoročne koristi celovite prenove železniškega omrežja neizmerno ve- čje za železniška podjetja, slovensko logistiko in gospodarstvo. Poleg odločitve o strateškem partnerju pa nas veliko izzivov čaka tudi v Tovornem prometu, saj naj bi se pred pretečo krizo ohlajalo gospo- darstvo. To se v transportnem sektorju vidi denimo v zmanjšanju števi- la naročil, kar že nekaj mesecev opažajo v nekaterih srednjeevropskih državah. Kako bo podjetje SŽ-Tovorni promet v spremenjenih razmerah prebrodilo potencialne težave in se s spopadlo z novo konkurenco na slovenskem železniškem omrežju, bo zanimivo opazovati, saj je podjetje izkušen in nadvse uspešen konkurent, ki že več let izjemno dobro po- sluje na mednarodnih trgih. O prihodnosti in njihovih poslovnih načrtih bomo več pisali v naslednjih izdajah revije. Eden od trendov v transportu, ki ga je prav tako mogoče opazovati na Slovenskih železnicah, pa je tudi močno prizadevanje za posodablja- nje in vgrajevanje novih tehnologij. Uspešna železniška podjetja čedalje več pozornosti namenjajo digitalni transformaciji železnic in priložno- stim, ki jih ta ustvarja. Konec preteklega leta smo se udeležili konference Digital Railway Revolution, katere osrednja tema je bil vpliv najnovejše tehnologije na delo v železniških podjetjih. Tovrstne konference so že nasploh navdušujoče, saj je na njih mogoče na kratko pogledati za me- glico tehnološke prihodnosti železnic. V kontekst najsodobnejše tehno- logije je namreč postavljen tudi železniški sektor ter poudarjene inovaci- je, ki se jih lotevajo največja železniška podjetja. Tako dobimo udeleženci edinstveni občutek, kako inovativen in dinamičen je sektor, v katerem delamo, in neizmerno energijo za prihodnje projekte. V prihodnje nas tudi na železnici namreč čakajo čudovite novosti, kot so internet stvari (IoT ), 5G omrežje, umetna inteligenca, integracija množičnih podatkov, napovedno vzdrževanje in mnogo drugih. Želim vam prijetno branje prve letošnje revije Nova proga! Aktualno Vztrajno odštevamo do prihoda prvega novega vlaka 3 6 7 10 12 16 22 Aktualno Strateški partner nadaljuje razvoj SŽ-Ekspresa Aktualno Urjenje specialne enote policije v Ljubljani Aktualno Srečanje direktorjev skupine G4 Aktualno Tehnično varovanje z umetno inteligenco na Slovenskih železnicah Intervju Franci Lipovšek, dirigent Godbe Slovenskih železnic »Na tekmovanjih se uvrščamo v elitno, koncertno skupino slovenskih godb.« Prosti čas Godba Slovenskih železnic nas je navdušila v Radečah April–maj 2019 Revija Slovenskih železnic Januar 20 AKTUALNO: Vztrajno odštevamo do prihoda prvega novega vlaka Strateški partner nadaljuje razvoj SŽ-Ekspresa Tehni no varovanje z umetno inteligenco na Slovenskih železnicah TUJINA: Sledenje vlakom s sateliti INTERVJU: Franci Lipovšek, dirigent Godbe Slovenskih železnic Avtor fotografije: Miško Kranjec 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Vztrajno odštevamo do prihoda prvega Testiranje novih Stadlerjevih vlakov Slovenske železnice so pri podjetju Stadler naročile 52 novih potniških vlakov, od tega 21 enonadstropnih in 10 dvo- nadstropnih električnih ter 21 enonadstropnih dizelskih vla- kov. Podjetje Stadler ima svoje visokotehnološke tovarne in pogodbene dobavitelje v Evropi na različnih lokacijah. Montaža, testiranje in statične tipske pre- vzeme vozil bodo opravljali na Poljskem. Decembra opravljen prvi pregled vlaka Ko je bil ob koncu leta 2019 sestavljen prvi dizelski vlak, je strokovna ekipa Slovenskih že- leznic opravila statični pregled vozila in njegovih glavnih kom- ponent, sodelovali pa so tudi na prvih testnih vožnjah. Pred vožnjami pregledali ključne sestavne dele vlaka, t. i. »First Article Inspection«., dokumen- tacijo izdelave in vzdrževanja najpomembnejših sestavnih delov, ustreznost in veljavnost certifikatov ter proizvodnjo in testiranje. Ključni del prve- ga pregleda je med drugim ugotoviti ali so proizvajalci različnih komponent upošte- vali vse razpisne zahteve. Po pregledih namreč proizvajalec v vsa vozila vgrajuje dogo- vorjene pregledane sestavne dele. Testiranje na krožni železniški progi pri Wroclawu Prvemu pregledu ključnih komponent vlaka je sledilo te- stiranje na posebni krožni že- lezniški progi v bližini poljskega mesta Wroclaw. Progo dolgo 7600 metrov najemajo proizva- jalci železniških vozil za tipska testiranja. Pri prvem dizelskem vlaku za Slovenske železnice so na krožni progi med dru- gim testirali zaviranje, pospe- ške, bočne pospeške, potniški informacijski sistem in druge elemente, ki jih je določala raz- pisna dokumentacija. Na tej Strokovna ekipa Slovenskih železnic, Franci Rupar in Filip Fele s SŽ-Potniški promet ter Boštjan Miklavčič s SŽ-VIT. Pri First Article Inspection oziroma prvem pregledu se testira ključne komponente vlaka ter tudi delovanje vlaka kot celote. 2 Aktualno novega vlaka Vlake testirajo na krožni progi na Poljskem. Progo dolgo 7600 metrov najemajo, proizvajalci železniških vozil za tipska testiranja. Določena testiranja bo treba opraviti tudi v Sloveniji, zaradi uskladitve z nacionalno zakonodajo. Naročene dizelske vlake bodo sestavljali na Poljskem, električne pa v njihovi tovarni v Belorusiji v Minsku. V Sloveniji bo prvi Stadlerjev dizelski vlak konec januarja progi bosta testirana tudi prva eno in dvonadstropna električna vlaka. Testiranje v Sloveniji Kljub temu, da so vsi testi v tujini opravljeni po določilih Evropske železniške Agencije – European Railway Agency, pa moramo po nacionalni zakono- daji določena specifična testira- nja opraviti tudi v Sloveniji, na slovenski železniški infrastruk- turi. Ko bodo opravljena tudi ta bo lahko Javna agencija za železniški promet izdala obratovalno dovoljenje, in bo z vozilom mogoče voziti pot- nike. 3 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Božiček je po Sloveniji potoval z muzejskim vlakom Tudi konec leta preteklega leta so po Sloveniji vozili mu- zejski vlaki na katerih je otroke obiskal in obdaril Božiček. Parni lokomotivi z oznakama 33-037 in 25-026 ter božiček, njegova žena in škratje so vse od konca novembra do 24. decembra ši- rili dobro voljo po vsej Sloveni- ji. Kot vsako leto smo posebne vožnje pripravili tudi za otroke železničarjev, ki jih navadno bo- žiček še prav posebej obdari. Muzejski vlak je v mesecu dni vozil kar 49 krat, od tega je bilo 11 voženj namenjenih otrokom železničarjev, 37 komercialnih ter 1 donatorska. Po besedah železničark in železničarjev, ki najtesneje sodelujejo pri vo- žnjah božičkovega vlaka so bili veliki napori strojevodij, kurjačev in vseh drugih članov božičkove ekipe večkrat popla- čani predvsem s stotinami na- smejanih obrazov otrok po vsej Sloveniji. Božični ekspres do Postojnske jame Z ljubljanske železniške pos- taje je decembra odpeljal tudi božični ekspres, ki smo ga v so- delovanju z Verigo dobrih ljudi in Društvom prijateljev mladine Muzejski vlak je v mesecu dni vozil kar 49-krat. Na fotografiji smo ga ujeli v Grosupljem Navdušenje na otroških obrazih 4 Aktualno Ljubljana Moste pripravili že drugo leto zapored. Kar dvesto otrok in njihovih staršem smo z muzejskim vlakom odpelja- li na ogled Postojnske jame. Z izletom smo tudi simbolič- no sklenili leto polno različnih dobrodelnih dejavnosti, ki jih pripravljamo na Slovenskih že- leznicah. Pravljične vile Slovenske železnice že več let sodelujejo s pravljičnimi vilami, ki ob koncu leta razveseljujejo otroke v pravljičnem Celju. Tako so tudi lani decembra v Celje vozili polni vlaki, saj so v mestu za najmlajše in njihove starše pripravili številne zanimivosti in raznoliko dogajanje. Čudovit program dogodkov, animacij na vlakih in drugih dejavnosti smo skupaj s pravljičnimi vila- mi predstavili tik pred začet- kom voženj božičkovega vlaka v Ljubljani. Božiček in njegov škratBožičkove vlake je po Sloveniji vozila znamenita parna lepotica 33-037 Darila so sestavni del pravljičnega časa Otroci so na ljubljanski postaji pridno čakali na božička in pravljične vile Vile so najmlajše in njihove starše vabile na praznične vožnje z vlakom 5 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Meritve geometrije proge z merilno drezino MAV EM 120 Razvoj SŽ Expressa nadaljuje strateški partner Podjetje SŽ-Tovorni promet je prvega januarja 2020 pre- neslo lastništvo in blagovno znamko SŽ Express na poslov- nega partnerja Prevozništvo Joco, d. o. o., podjetnika Jožeta Pivca. S to odločitvijo so v pod- jetju zagotovili, da se bodo sto- ritve, ki jih ponuja SŽ Express še naprej razvijale, ter da se bo pod- jetje SŽ-Tovorni promet okre- pilo in se osredotočilo na svojo osnovno dejavnost. Zaposleni v SŽ Express, pa bodo začeli delati na drugih, deficitarnih področjih v Tovornem prometu. SŽ-Tovorni promet je pod blagovno znamko SŽ Express že več kot 25 let ponujalo hi- tro, zanesljivo in prilagodljivo dostavo malih pošiljk v Sloveniji in v tujini. SŽ Express se je uve- ljavil kot pomemben ponudnik dostave različnih vrst malih po- šiljk, ki v svojo logistično verigo vključuje tudi do okolja prijazne železniške prevoze. Direktorica SŽ-Tovorni pro- met Melita Rozman Dacar je ob tem povedala: »Prizadevamo si nadaljevati razvoj storitev SŽ Expressa, zato smo sklenili do- govor s strateškim partnerjem, ki od prvega januarja 2020 na- mesto SŽ-Tovornega prometa nadaljuje dejavnost SŽ Expres- sa. Delo bodo nadaljevali pod obstoječo blagovno znamko ter z vsem znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Prenos lastništva ne bo vplival na zagotavljanje sto- ritev za naše poslovne partner- je. Ti bodo lahko denimo tudi v prihodnje uporabljali obstoječi klicni center in računalniški sis- tem, hkrati pa bomo v Tovor- nem prometu novim izvajalcem zagotavljali vso podporo za na- daljevanje kakovostne distribu- cije pošiljk.« Z rednimi meritvami značil- nosti železniških prog na Slo- venskih železnicah preverjamo, ali so vrednosti geometrijskih parametrov proge znotraj pred- pisanih, ter tako načrtujemo vzdrževanje proge. Te izjemno natančne meritve opravljamo z merilnimi drezinami. Na glavnih FMK 004 je merilno in inšpekcijsko vozilo, zasnovano za mednarodno uporabo na normalni tirni širini. Podatki o parametrih geometrije proge so zagotovljeni za vsakih 25 centimetrov proge Na slovenskem železniškem omrežju jo upravlja strokovna ekipa Slovenskih železnic. 6 Aktualno progah z njimi merimo dvakrat na leto, na regionalnih pa en- krat na leto. Ključni elementi, ki jih preverjamo, so smer tira, stabilnost, nadvišanje, vegavost ter tirne širine. Merilna drezina FMK 004 Merilna drezina z oznako MAV EM 120 oziroma FMK 004 je merilno in inšpekcijsko vozi- lo, zasnovano za mednarodno uporabo na normalni tirni širini. Drezina je v lasti madžarskega podjetja MAV, in z njo po po- godbi merimo proge na sloven- skem železniškem omrežju. Z inštrumenti na njej z veliko na- tančnostjo izmerimo podatke o geometriji proge in tirnicah. Vse meritvene metode pa so opravljene kontaktno. Podatki o parametrih geometrije pro- ge so zagotovljeni za vsakih 25 centimetrov proge. Merilna drezina FMK 004 meri geometrijo tira s tremi mehanskimi merilnimi kolesi, ki so nameščena med pogon- ska kolesa drezine. Ima dizelski pogon in doseže najvišjo hitrost 100 kilometrov na uro. Vse vrednosti, ki jih izme- rimo s takšnimi pregledi, so prikazane na zaslonih ter se tudi neposredno tiskajo. Vsi izmerjeni podatki so shranjeni digitalno in jih je zato mogoče preverjati po inšpekcijskem pre- gledu, pregledovati in prenašati v druge podatkovne baze. Urjenje specialne enote policije v Ljubljani Konec lanskega leta smo s Specialno enoto policije v Ljubljani pripravili vajo na različnih potniških vlakih. Policisti Special- ne enote so se urili v vpadih na vlak, testi- rali delovanje vrat ter drugim sistemov na njem ter preizkušali lomljivost stekla na vla- kih ICS. Dobro poznavanje tehničnih zna- čilnosti voznega sredstva je namreč zanje izjemno pomembno zaradi taktičnih po- stopkov, ki jih pri svojem delu uporabljajo ter zaradi varnosti potnikov in vseh drugih udeleženih v kriznih situacijah. Sloven- ske železnice s Policijo že dalj časa na več področjih odlično sodelujejo. Eno od njih je tudi redno izobraževanje, izmenjava izku- šenj ter zagotavljanje možnosti za urjenje enot, ki bi posredovale pri najhujših oblikah nasilnega kriminala. Preizkušanje sistema za odpiranje vrat na Siemensovih Desirojih. Dobro poznavanje tehničnih značilnosti vlakov je za pripadnike Specialne enote Policije izjemno pomembno zaradi taktičnih postopkov in varnosti potnikov. Trening približevanja delu vlaka, na katerem je potencialni napadalec. Tehnični podatki o drezini: Dolžina 15 m Masa 52 52 ton Število osi 6 Masa na meter 3,46 t/m Največja osna obremenitev 12,5 Minimalni obračalni krog 150 metrov Največja potovalna hitrost 100 km/h Največja hitrost med merjenjem 100 km/h Zavorna obremenitev 130 kN 130kN Merjenje mehansko z merilnimi kolesi Prenos podatkov mehansko/elektronsko Beleženje podatkov računalniška kontrola/ZIP disk Natančno preverjanje tirne širine Drezina je v lasti madžarskega podjetja MAV Mehansko merilno kolo merilne drezine FMK 004. 7 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Digital Rail Revolution 2019: Ključni digitalni trendi v železniškem sektorju Konec leta je bila v Lon- donu konferenca Digital Rail Revolution na kateri se enkrat na leto srečajo strokovnjaki in vodilni kadri najvplivnejših podjetij v železniškem sektor- ju. Letos smo se prvič konfe- rence udeležili tudi s Sloven- skih železnic. Teme konference Digital Rail Revolution, ki jo organizira mednarodna železniška revija Global Railway Review, so zelo raznolike, tokrat pa so največ pozornosti namenili trendom v industriji ter področjih, ki bodo pomembno vplivala na digi- talno transformacijo železnic. Govorili so o vplivu najnovejše tehnologije na delo v logisti- ki ter o internetu stvari (IoT ), množičnih podatkih (Big Data), napovednem vzdrževanju (Pre- dictive Maintenance), kibernet- ski varnosti, 5G omrežju, ume- tni inteligenci ter mnogo drugih temah. Konferenco je odprl Craig Waters, urednik revije Glo- bal Railway Review, ki je med drugim poudaril, da imajo že- lezniška podjetja še ogromno prostora za izboljšanje udobja potnikov na vlakih ter za izbolj- šanje storitev v tovornem pro- metu in poslovnih procesov po- vezanih z njim. Ključne za to so inovacije in naložbe v raziskave. Poudaril je velike priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija želez- nic. Michael Robson, generalni direktor podjetja Robson’s In- ternational Railway Consultan- cy, je pozdravil priložnosti, ki jih v železniški sektor prinaša digi- talizacija in poudaril njen velik pomen pri potovalnih izkušnjah potnikov. Potniki smo namreč čedalje bolj tehnološko zavedni in zahtevni, ter da bodo lahko nove tehnologije omogočile konsistentnost, doslednost, da bi lahko enako kakovostne sto- ritve ponudili vsem potnikom. »Z inovacijami se bodo z leti pojavile velike priložnosti za železniški sektor« Več pozornosti na konferenci je bilo namenjene tudi prevozu tovora in logistiki. Strokovnjaki so se namreč strinjali, da mora industrija sodelovati denimo z intermodalnimi terminali. Več pozornosti je bilo namenjene tudi iskanju priporočil za sku- pni pravni okvir in preobrazbo železnic z novimi poslovnimi modeli, partnerstvi in širjenjem znanja. Konferenca Digital Rail Revolution ponuja strokovnja- kom z različnih vej železniškega sektorja, da se učijo iz izkušenj drugih ter soustvarjajo napre- dek v tej gospodarski panogi. Letošnje konference so se udeležili predstavniki evropskih železniških podjetij, gospodar- stveniki ter predstavniki raz- ličnih evropskih naddržavnih institucij. Predstavitve dveh, evropskega koordinatorja za ERTMS Matthiassa Rueteja ter prvega moža organizacije Shift2Rail slednjih objavljamo v nadaljevanju. Konferenca Digital Rail Re- volution omogoča izjemen po- gled v tehnološko prihodnost železnic, kot jo vidijo Evropska unija, UIC, Nemške železnice, Francoske železnice in številni drugi ključni igralci na železniš- kem polju v Evropi. Urednik revije Global Railway Review med odprtjem konference Nabito polna dvorana na uvodnih predstavitvah Predavanje o prihodnosti železnice in tem, kako ugoditi kupcem v digitalni dobi 8 Aktualno Matthias Ruete »ERTMS, sistem, ki lahko zagotovi revolucijo železnic« Povezanost in sodelovanje sta bili vodilni temi začetka kon- ference zato je bil eden od prvih sklopov konference namenjen sistemu ERTMS in ustvarjanju vseevropskega železniškega sis- tema. Matthias Reute evropski koordinator za ERMTS, z di- rektorata za mobilnost in tran- sport je svojo predstavitev začel s predstavitvijo osnovnih premis za oblikovanje ERTMS sistema. Koncept je bil namreč ustvariti sistem, ki bi bil podoben temu za vodenju zračnega prometa. Prednosti, ki jih ponuja ERMTS je namreč veliko in presegajo zgolj varnost in interoperabil- nost. Poleg tega pa v Evropi po njegovih besedah nujno potrebujemo prilagodljiv ETCS sistem. Danes je v Evropi s sistemom ERTMS opremljenih okrog 6000 kilometrov prog, do 2030 naj bi jih bilo okrog 50 tisoč kilome- trov. Luksemburg in Švica imata celotno omrežje opremljeno z ERTMS, Nizozemska to še ure- sničuje. Ruete je dodal še, da so nekatere države hitro začele oblikovati sistem vendar pa so nato naletele na težave. Pojasnil je, da so prednosti ERTMS jasne, in sicer je to pred- vsem zmanjšanje stroškov in zmanjšanje obsega vzdrževanja na prvi in drugi ravni ter zmanj- šanje števila osebja na tretji in četrti ravni. Ob delovanju siste- ma se zbira ogromno podatkov, lahko se avtomatizira operati- ko, zmanjša razvojne stroške in poveča obseg prevozov. Carlo Borghini »Prepričajmo javnost, da je prihodnost v železnicah« Carlo Borghini, izvršni di- rektor organizacije Shift2Rail je v svoji prezentaciji povedal, da je ena od pomembnih nalog, ki jih imamo v železniškem sek- torju ta, da prepričamo javnost, da je prihodnost v železnicah. Izzivi sodobnega časa so sta- ranje prebivalstva, klimatske spremembe in sodobna tehno- logija. Pri vseh treh lahko veliko vlogo igrajo železnice. Železnice so popolnoma in- tegriran sistem, je še dodal ter pri digitalizaciji in avtomatizaci- ji povedal, da je po njegovem mnenju najbolj učinkovit japon- ski sistem, po katerem razvijajo digitalizacijo in avtomatizacijo železnice skupaj s človeško nav- zočnostjo. Partnerji in sodelujoči na Digital Rail Revolution 2019 Okrogla miza o razširjenosti ERMTS sistema v Evropi in svetu Predstavitev podjetja Siemens Carlo Borghini, izvršni direktor organizacije Shift2Rail Kako povezljivost in računalništvo v oblaku vidijo na Nemških železnicah 9 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Sestanek generalnih direktorjev skupine G4 Slovenske železnice so 19. in 20. novembra 2019 v Ljubljani gostile sestanek generalnih di- rektorjev skupine G4. Skupina G4 je regionalno interesno združenje Mednaro- dne železniške zveze (UIC) ter Skupnosti evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev in- frastrukture (CER). Združenje vključuje železniška prevozna podjetja in upravljavce infra- strukture iz bližnjega geograf- sko zaokroženega območja. Je platforma za izmenjavo iz- kušenj, usklajevanje interesov članic in njihovo uveljavljanje v okviru drugih interesnih zdru- ženj z namenom učinkovitega izboljšanja železniškega siste- ma v regiji. Poleg Slovenskih železnic in družbe ZSSK, ki predseduje sku- pini G4, so se letošnjega sestan- ka udeležile tudi družbe GYSEV/ Raaberbahn, MÁV, MÁV-Start, RCH, ÖBB, RCA, ZSSK Cargo, ŽSR, HŽ Cargo, HŽ Infrastruktu- ra, HŽ Putnički prijevoz, Srbija Kargo in Infrastruktura železni- ce Srbije ter predstavniki zveze UIC in skupnosti CER. Sestanek je odprl generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je poudaril po- membnost skupine za regijo in spregovoril o prihodnjih izzivih železniškega sektorja. V prvem delu sestanka so bile povzete glavne točke aktualnega politič- nega programa Evropske unije, s področja železniškega prome- ta, dejavnosti zveze UIC, pove- zane z železnicami skupine G4, ter aktualno dogajanje in pro- jekti v okviru pobude SEESARI. Pri temah s področja že- lezniške infrastrukture so bili predstavljeni načrti in investi- cije za posodobitev sloven- skega železniškega omrežja. Udeleženci sestanka so govo- rili tudi o zmanjšanju hrupa v železniškem prometu in načr- tovanih tišjih progah glede na zahteve evropske zakonodaje. V razpravi o železniškem po- tniškem prometu so bili med drugim predstavljeni nov vozni park, storitve integriranega jav- nega potniškega prometa in digitalizacija potniških storitev na Slovenskih železnicah. V za- dnjem delu sestanka na temo železniškega tovornega pro- meta so udeleženci razpravljali o tehničnih in organizacijskih težavah ter izzivih, s katerimi se prevozniki soočajo na mejnih prehodih. Govorili so tudi o pri- pravah in načrtih prevoznikov v povezavi z izvedbeno uredbo Evropske komisije, ki med dru- gim določa ravni hrupa tovor- nih vagonov in opredeljuje tišje proge. Naslednji sestanek general- nih direktorjev skupine G4 bo na Hrvaškem.Generalni direktor Slovenskih železnice Dušan Mes je poudaril pomembnost skupine za JV Evropo. Poleg Slovenskih železnic in družbe ZSSK, ki predseduje skupini G4, so se letošnjega sestanka udeležile tudi družbe GYSEV/Raaberbahn, MÁV, MÁV-Start, RCH, ÖBB, RCA, ZSSK Cargo, ŽSR, HŽ Cargo, HŽ Infrastruktura, HŽ Potniški promet, Srbija Kargo in Infrastruktura železnice Srbije ter predstavniki zveze UIC in skupnosti CER. Pri temah s področja železniške infrastrukture so bili predstavljeni načrti in investicije za posodobitev slovenskega železniškega omrežja 10 Aktualno »Čedalje več pozornosti namenjamo izobraževanju zaposlenih« Sredi decembra je bilo v Ljub- ljani srečanje delovne skupine Mednarodne železniške zveze (UIC) na temo izobraževanja in dela z naslovom Future of Work & Training. Delovno skupino je gostila vodja Izobraževalne- ga centra Slovenskih želez- nic Alenka Dodig, ki je ob tem povedala: »Na področju izobra- ževanja železniških delavcev tesno sodelujemo s partnerji iz tujine. Izobraževalne ustanove največjih železniških podjetij, ki se združujejo v tej delovni skupini, si skozi redno delo in srečanja izmenjujejo nepre- cenljive izkušnje ter strokovno analizirajo najnovejša dognanja in prakse. Na Slovenskih želez- nicah izobraževanju zaposlenih namenjamo čedalje več pozor- nosti. V prihodnjih letih namreč načrtujemo ambiciozen razvoj dejavnosti, ki jih zagotavljamo v našem Izobraževalnem centru«. Delovno skupino UIC sestav- ljajo predstavniki izobraževal- nih ustanov največjih evropskih železniških podjetij, Ruskih, Nemških, Italijanskih, Avstrij- skih, Španskih, Francoskih in drugih železnic, ter predstav- niki železniških podjetij kot sta denimo Alstom ali belgijski In- frabel. Njihov glavni namen je izmenjava znanja in zagotavlja- nje učinkovitega izobraževanja v železniškem sektorju. Člani delovne skupine so na decem- brskem celodnevnem srečanju med drugim govorili tudi o te- snejšemu sodelovanju pri skup- nih izobraževalnih dejavnostih, o kvalitativnem raziskovanju v izobraževanju ter uporabi naj- sodobnejših spletnih orodij za zagotavljanje bolj učinkovitega dela na tem področju. Glavni namen delovne skupine je izmenjava znanja in zagotavljanje učinkovitega izobraževanja v železniškem sektorju. Srečanje delovne skupine Mednarodne železniške zveze (UIC) na temo izobraževanja in dela z naslovom Future of Work & Training. Gostiteljica, vodja Izobraževalnega centra Slovenskih železnic, Alenka Dodig Skupina G4 je regionalno interesno združenje Mednarodne železniške zveze (UIC) ter Skupnosti evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture (CER). Udeleženci sestanka so govorili tudi o zmanjšanju hrupa v železniškem prometu in načrtovanih tišjih progah glede na zahteve evropske zakonodaje. 11 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Tehnično varovanje z umetno inteligenco na Slovenskih železnicah Na Slovenskih železnicah odslej svoje premoženje in pre- moženje naših poslovnih part- nerjev varujemo z najnapre- dnejšim sistemom za tehnično varovanje. Umetna inteligenca in napredna tehnologija, ki se je sposobna učiti odpravljata pomanjkljivosti sistemov prej- šnje generacije ter človeškega faktorja. Varnostni sistem, ki smo ga vgradili na določena območja, ki jih varujemo, deluje v vseh vremenskih pogojih, tudi ko je vidljivost minimalna, denimo ob močnem sneženju, dežju, megli ali popolni temi. Sistem med drugim zaznava giba- nje oseb po nadzorovanem območju, omogoča odkrivanje vozil in oseb ipd. Tehnologija temelji na vrhunski analitiki s čimer je mogoče obdelovati podatke z več nadzorovanih območjih hkrati. Najnaprednej- ša tehnologija, ki ga poganja omogoča, da se sistem samo- dejno uči ter nadgrajuje. Z njim lahko zagotavljamo najhitrejši odziv ob potencialnem varno- stnem dogodku. Tehnični sistem Sistem, ki smo ga vgradili sestavlja več različnih podsiste- mov in kamer. Tako denimo to- vorno postajo Koper varujemo z več klasičnimi kamerami, kame- rami z infrardečo tehnologijo, sistemi za prepoznavanje regi- strskih tablic in drugimi visoko- tehnoloških sistemi. Podatki se samodejno zbirajo in urejajo v nadzornem centru. Ob tem se sistem nenehno uči in samodej- no nadgrajuje. Odkrivanju oseb ali vozil pomaga napredna ana- litika, ki iz vzorcev in določenih značilnosti vedenja na terenu samodejno odzove. Tako lah- ko dosežemo največjo mogočo zanesljivost in odzivnost ob var- nostnem dogodku. Kdo upravlja sistem za tehnično varovanje? Tehnično in fizično varovanje na Slovenskih železnicah oprav- lja Služba za varovanje pri pod- jetju SŽ-ŽIP. Skrbijo za vse vidike varnosti, čedalje več pozornosti pa pri varovanju namenjajo tudi najsodobnejši tehnologiji. Vodja Službe za varovanje Ili- ja Cvetković je ob tem povedal: »Odločeni smo naše premože- nje varovati na najbolj učinkovit način. Umetna inteligenca in sistem s takojšnjim alarmira- njem ter video verifikacijo je za zdaj najboljša mogoča rešitev. Poleg tega pa s tehnologijo, ki ima sposobnost odločanja iz- ničimo omejitve, ki jih imamo ljudje. S kombinacijo napredne tehnike zanesljivega varnostne- ga osebja na SŽ omogočamo najnaprednejše zasebno varo- vanje. To zvišuje raven varnosti pri opravljanju potniškega in tovornega prometa ter var- nost na JŽI in hkrati povečuje zadovoljstvo strank in uporab- nikov storitev Slovenskih že- leznic.« Kaj se zgodi, ko sistem sproži alarm? Sistem prepozna določeno situacijo in se nanjo samodejno odzove po usklajenem proto- kolu. Operaterja v nadzornem centru opozori na gibanje določenih oseb, spremlja in razporeja podobe v določene kategorije. Zaznavanje storilca kaznivega dejanja je tako po- polnoma v rokah tehnologije. Napredna tehnologija, ki se je sposobna učiti odpravlja dolo- čene pomanjkljivosti, ki jih ima- mo ljudje, denimo utrujenost, preobremenjenost in stres. Operaterji na zaslonih v nadzornih centrih spremljajo dogajanje na varovani lokaci- ji in se ob izrednih dogodkih, alarmih, tatvinah blaga, okva- rah sistema ipd. odzivajo po določenih protokolih. Najprej poskušajo ugotoviti vzrok iz- rednega dogodka, nato po po- trebi obveščajo pristojni službe, Policijo, intervencijsko skupino varnostne službe, vzdrževalne službe, nadrejeni, gasilci, re- ševalne službe ipd. Operaterji nato shranijo posnetke, zapi- šejo poročila o dogodku, ob- veščajo po določenem proto- kolu… Multisenzorska kamera z zelo visoko ločljivostjo in širokim kotom snemanja LCP kamera, s katero zaznavamo registrske tablice vozil Operater podjetja SŽ-ŽIP v nadzornem centru Tovorna postaja Koper je popolnoma zavarovana z novim sistemom za tehnično varovanje 12 Aktualno Prvenstvena naloga operaterjev je nadzor varovanih objektov in območij z video nadzornim sistemom Trenutno lahko videonad- zorni sistem, ki je namenjen varovanju ljudi in premoženja spremlja, obdeluje, posreduje in arhivira video podatke z dva tisoč varovanih objektov ali ob- močij. Za neovirano delovanje sistema skrbijo operaterji s svo- jim računalnikom in centralno video steno. Varovanje ima širok pomen, ključno pa je, da so vsi potniki, zaposleni in drugi, ki se gibajo na območju Slovenskih želez- nic ustrezno zavarovani ter da se tudi počutijo varne. Pri na- črtovanju varovanja ne smemo pozabiti na sodobne oblike ogrožanja, terorizem, biotero- rizem in druge, ki so transpor- tnim sistemom in podjetjem kot so Slovenske železnice velika potencialna grožnja. Zasebno varovanje v sodobnih družbah opravlja različne naloge s kate- rimi zagotavlja dodatno raven varnosti, oziroma nadstan- dardno raven, ki je država ali druge oblike varnostnega sa- moorganiziranja civilne družbe ne zagotavljajo. Pri varovanju potnikov, zaposlenih in pre- moženja Slovenskih železnic so izjemno pomembna ob- vestila oziroma poročil vodij nadzornih postaj, Službe za Obrambne zadeve, zaščito in varnost in drugih zaposlenih na SŽ d. o. o. Železniško območje in infrastruktura, ki jo upravljajo Slovenske železnice oziroma so njen lastnik so izjemnega po- mena z nacionalnega vidika kot tudi za delovanje podjetja. To je med drugim videti tudi po Uredbi o obveznem organizira- nju službe varovanja, v kateri so SŽ določene kot ena od zave- zank za organiziranje tovrstne službe. Tretje srečanje železničarjev lovcev K sodelovanju so tokrat povabili tudi članice Društva slovenskih lovk Konec preteklega leta je že tretjič zapored LD Loka pri Zida- nem Mostu gostila železničarje, ki so tudi lovci. Doslej najštevilč- nejšega srečanja se je udeležilo več kot 50 lovcev in lovk z vse Slovenije. K sodelovanju pri tokratnem skupinskem lovu so povabili tudi članice Društva slovenskih lovk. Glavni namen zdaj že tradicionalnega sreča- nja železničarjev je druženje in spoznavanje sodelavcev z vse Slovenije. V LD Loka pri Zida- nem Mostu imajo namreč iz- jemno visok odstotek članov aktivnih železničarjev. Letos so bili udeleženci srečanja nadvse uspešni tudi pri lovu, boginja Diana, zavetnica divjadi in lova, jim je tokrat naklonila kar pre- cejšnji ulov. Sistem samodejno spremlja gibanje oseb na varovanem območju Kamera v kupoli, nameščena na enega od nosilcev voznega omrežja 13 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Zadnji mesec leta 2019 je bil za hokejiste HK SŽ Olimpije izjemno zahteven, a so fantje večino tekem odlično odigrali. Njihov trud je bil tudi popla- čan, saj so si kot prvi zagotovili mesto v končnici Alpske hokej- ske lige. Pred nadaljevanjem tekmovanja pa so si z enajsto zaporedno zmago na predza- dnji domači tekmi rednega dela zagotovili tudi prvo mesto na lestvici lige. Čakajo jih le še tri tekme rednega dela Alpske ho- kejske lige. Po koncu rednega dela bo Olimpija igrala najprej tekme s prvimi šestimi uvršče- nimi ekipami, ki se bodo borile za čim boljša mesta pred začet- kom četrfinalnih tekem. Večni derbi Konec decembra je bil tudi v znamenju večnega hokejskega derbija, med HK SŽ Olimpijo in HDD Jesenice. Aktualni pr- vaki Alpske hokejske lige so na Jesenicah pred 2500 navijači suvereno zmagali z 0 : 7. S to zmago so dosegli popoln izku- piček zmag na tekmah večnega derbija letošnje hokejske sezo- ne, saj so bili boljši od njih na vseh štirih tekmah. Tudi na lestvici Državnega hokejskega prvenstva jim tre- nutno kaže več kot odlično, saj tudi na njej zasedajo prvo me- sto. Tako se v četrtfinalu borijo s HDK Maribor, prvo tekmo je Olimpija dobila z 11 : 1. Prihodnji mesec HK SŽ Olim- pijo tako čaka težji del sezone, ko se bodo borili za uvrstitev v polfinale, tako v Alpski hokej- ski ligi, kot tudi v Državnem hokejskem prvenstvu. Odigrane bodo torej najbolj zanimive in napete tekme sezone, ki bodo seveda še kako zelo vredne ogleda. Eva Brili Grebenar HK SŽ Olimpija suvereno na prvem mestu 14 Aktualno Slovenske železnice prejele dve priznanji Ugledni delodajalec 2019 Slovenske železnice so za leto 2019 pre- jele priznanje Ugledni delodajalec v panogi Logistika in prevoz potnikov. Poleg tega so prejele priznanje za uvrstitev med ‚Top 10 podjetij‘ z največ ugleda v skupni razvrsti- tvi. Priznanje Najuglednejši delodajalec je bilo podeljeno že devetič pod okriljem za- poslitvenega portala MojeDelo.com. V raziskavi sodelovalo devetnajst tisoč anketirancev Letošnjo raziskavo po prenovljeni in še bolj poglobljeni metodologiji je portal Mo- jeDelo.com opravljal v sodelovanju s šved- skim podjetjem Universum. Gre za podjetje s tridesetletno tradicijo, ki velja za vodilne- ga svetovnega specialista pri blagovnih znamkah zaposlovalcev. V spletni anketi, ki je bila objavljena od junija do oktobra lani, je sodelovalo več kot 19 tisoč anketirancev. Z njo so merili poznavanje podjetij poz- navanje podjetij kot delodajalcev, kako jih anketiranci upoštevajo kot potencialne delodajalce, njihovo zaželenost oziroma ugled, potencialno pripravljenost za prija- vo na razpisana delovna mesta ter najbolj pogoste asociacije, s katerimi jih anketiran- ci povezujejo. V raziskavo so bila vključe- na najbolj vplivna podjetja na določenem področju, vendar pa na izbor delodajalci sami niso imeli vpliva. 15 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Aktualno Intervju: Franci Lipovšek, dirigent Godbe Slovenskih železnic »Na tekmovanjih se uvrščamo v elitno, koncertno skupino slovenskih godb.« Franci Lipovšek, dirigent Godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta, je profe- sionalni glasbenik z več kot tridesetletnimi izkušnjami v simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je igral rog. Je profesor na glasbeni šoli in mentor številnih uspešnih mladih glasbenikov. Vlogo dirigenta Godbe Slovenskih železnic je prevzel leta 1999 in v dvajsetih letih omogočil izjemen razvoj orkestra. Za svoje delo v glasbi je prejel številne nagrade, med dru- gim tudi prestižno medaljo Bojana Adamiča. Z njim smo se pogovarjali v Zidanem Mostu. Nedavno ste navdušili s tremi novoletnimi koncerti - v Šen- tjanžu, Zidanem Mostu in Ra- dečah. Kako so videti priprave za takšne koncerte? Zamisli za izbiro programa se rojevajo vse leto. V pogo- vorih zbiramo mnenja in pred- loge, ki se do začetka poletja zbistrijo. Z vajami za novoletne koncerta pa začenjamo sep- tembra. Ponosen in hkrati vesel sem, da imamo med godbeniki odlične soliste, s katerimi lahko popestrimo program, in nam ni treba vabiti drugih gostov. To nam marsikatera godba zavida. Poleg tega se trudimo poskrbe- ti, da bi vsakič pripravili kaj no- vega in da so koncerti raznoliki. Med člani godbe imamo spo- sobnega aranžerja Roka Pelca, ki za vsak koncert prispeva pri- redbo izbrane skladbe. S tem prispevamo in bogatimo slo- vensko glasbeno kulturo. Za godbeniki in godbenicami je izjemno uspešno leto. God- ba je prejela zlato plaketo s pohvalo tako v koncertnem igranju kot v figurativi oziro- ma korakanju. Kako vam je uspelo združiti ti dve podro- čji? Ali ste tokrat še več časa namenjali vajam? V preteklem letu smo bili res neverjetno uspešni. Že vrsto let se udeležujemo tekmovanj v koncertnem igranju, na kate- rih ohranjamo raven kakovosti, in zadnja leta prejemamo zla- te plakete s posebno pohvalo. Prav poseben izziv nam je bilo pa še sodelovanje z Radeškimi mažoretami in skupni nastop na prvem državnem tekmo- vanju godb in spremljajočih skupin v show programu. Tudi na tem področju smo se s ko- reografijo domačink Tadeje Rozman in Anje Gospodarič odlično odrezali. Še ena zlata plaketa s posebno pohvalo. Vsekakor pa je to zahtevalo dodatni napor ter daljše in po- gostejše vaje z izjemno resnim pristopom in veliko željo po uspehu. Kolikokrat ste se srečali v lan- skem letu na vajah in nasto- pih? Povprečno imamo na leto okrog 60 vaj in več kot 30 raz- ličnih nastopov. Lani pa se je ta številka zaradi udeležbe na kar dveh tekmovanjih in gostovanja na Kitajskem povzpela čez 120. To zahteva od godbenikov veli- ko požrtvovalnosti, saj smo bili skupaj na vajah ali nastopih dva ali trikrat na teden. Kako izbirate glasbo za vaše koncerte? V današnjem času nam je to olajšano, ker imamo mož- nost najti zanimive posnetke na spletu. Vendar pa vzame veliko časa, saj marsikateri ve- čer brskam po računalniku, da najdem primeren repertoar. Pri tem upoštevam, da je to reper- toar, ki bi ga godbeniki z ve- seljem igrali, publika pa dobro sprejela. Dokončno pa se pro- gram postavi po pogovorih in predlogih kolegov v Godbi. Lani je bilo natanko dvajset let, ko ste začeli voditi God- bo. Na enem od koncertov so vas glasbeniki tudi presene- tili. Kakšen je bil občutek na odru? Ja. Popolno presenečenje. Tega nisem pričakoval. Presene- tili so me med koncertom Zida- nem Mostu, in namesto pesmi, ki sem jo pričakoval, začeli igrati melodijo Vse najboljše. Nato so mi predali darilo in mi čestitali. Nadvse sem bil vesel in srečen pa hkrati tudi počaščen zaradi pozornosti, ki so mi jo pripravili godbenice in godbeniki. Kakšne cilje imate kot umetni- ški vodja Godbe po vseh teh uspehih. Kaj je še mogoče do- seči v Sloveniji? Ko sem začel voditi Godbo, si niti predstavljati ne bi mogel, da se nam bo uspelo uvrstiti med najboljše godbe v Slove- niji. Na tekmovanjih se uvršča- mo v elitno, koncertno skupino slovenskih godb. Več v Sloveniji ne moremo doseči. Vedeti pa moramo, da je najteže obdrža- ti kvaliteto in formo na najvišji ravni. To nam uspeva že od leta 2006 in moj veliki cilj je, to ra- ven obdržati še naprej. Se morebiti nameravate ude- ležiti tudi kakšnega tekmova- nja v tujini? Doslej tega nismo načrtovali, vendar pa smo o tem razmišlja- li. Velik izziv bi nam bil udele- žiti se svetovnega tekmovanja v Kerkradeju na Nizozemskem. To je tekmovanje pihalnih orke- strov na najvišji ravni. Po izobrazbi ste akadem- ski glasbenik, dolga leta ste igrali v simfoničnem orkestru RTV Slovenija, zdaj ste med drugim tudi učitelj v glasbe- ni šoli v Sevnici. Kako pa se izobražuje dirigent pihalnega orkestra? Zveza slovenskih godb že kar nekaj let uspešno organi- 16 Intervju zira šolo za dirigente pihalnih orkestrov. V času, ko sem pre- vzel vodenje godbe, pa teh možnosti še ni bilo. Obiskal sem le en tečaj za dirigente, drugače sem samouk. Imel pa sem tudi to srečo, da sem 29 let igral z najboljšimi sloven- skimi in tujimi dirigenti, od katerih sem se lahko ogromno naučil. Kakšne spomine imate na igranje v simfoničnem orke- stru RTV Slovenija? Član simfoničnega orkestra RTV Slovenija sem bil prav ta- krat, ko je bil orkester v nje- govem največjem razcvetu. To je v času vodenja direktorja Dušana Velkavrha in dirigen- ta Antona Nanuta ter seveda njunih naslednikov. V arhivu je na tisoče naših posnetkov sim- fonične in revijske glasbe. Bili smo prvi v Evropi, ki smo začeli snemanje z digitalno tehniko. Z orkestrom sem prepotoval dobršen del sveta. Spomini nanj so izredno lepi in nepo- zabni. V Godbi očitno gojite pravo kombinacijo resnega dela, odgovornosti in tudi pristne- ga veselja. Vse to z več ge- neracijami hkrati, od osnov- nošolcev do najstarejšega aktivnega godbenika, 97-let- nega gospoda Glavača. Kako vam je to uspelo? Je razlog v vašem stilu vodenja? Prepričan sem, da mora ime- ti dirigent poleg znanja tudi ravno pravi občutek za delo s tako raznoliko skupino. Glede na to, da po dvajsetih uspešnih letih še vedno dobro sodeluje- mo, in se nismo naveličali drug drugega, menim, da imam ta občutek. Prejeli ste veliko nagrad za svoje delo v glasbi, med dru- gim zlatnik občine Radeče, Adamičevo medaljo. Vam ka- tera od njih še posebej veliko pomeni? Vsako priznanje mi veliko pomeni. Če pa že moram po- udariti, mi je Zlata medalja Bo- jana Adamiča najbolj pri srcu, saj sem imel čast z mojstrom sodelovati na koncertih in pri radijskih snemanjih, snemanjih filmske glasbe in drugih pro- jektih. Katera glasbo najraje posluša- te zasebno v prostem času? Poslušam raznoliko glasbo. V avtu med vožnjo radio ARS, zvečer največkrat izbiram glas- bo po spletu za godbo, včasih pa mi ustreza tudi tišina. Kako se sprošča profesionalni glasbenik? V nasprotju s kolegi, ki se sproščajo v fitnes centrih in z igranjem košarke ter tenisa, me sprošča delo na kmetiji ter skrb za konje, koze ter ovce. Rog igra v vaši družini prav posebno vlogo, igrajo ga vaši otroci pa tudi vaši vnuki. Kdo je začetnik te čudovite glasbe- ne tradicije? Začetnik in moj največji vzor je bil moj oče, ki je bil vse do smrti zelo aktiven godbenik. On je naprej navdušil mene, jaz brata in svoje otroke ter neča- ka ... Zdaj rog v naši družini igra že četrta generacija. V Godbi v Zidanem Mostu ste začeli igrati kot desetle- tni fant. Kako se je od takrat spremenil orkester? Če bi hotel opisati vse spre- membe, bi bil intervju precej predolg. Na kratko pa lahko rečem, da se skoraj ne da pri- merjati 28-članske godbe, ki je imela povprečno starost nad 50 let, s sedanjo godbo z 72 člani in povprečno starostjo okrog 23 let. Poleg tega so bili včasih godbeniki s skromnim glasbe- nim znanjem. Danes ima vsak član v našem sestavu končano najmanj nižjo glasbeno šolo, 25 članov srednjo, 12 pa se jih profesionalno ukvarja z glasbo. Ali vam je kateri od prvih na- stopov ostal posebej v spomi- nu? Na začetku mojega igranja v godbi so bili to nastopi v že- lezniškem letovišču v Rovinju, kamor smo vsako leto odhajali ob koncu sezone. Kako Godba sodeluje s Slo- venskimi železnicami? Z našimi nastopi in uspehi na tekmovanjih smo si pridobili na- klonjenost Slovenskih železnic. Hvaležni smo, da nam omo- gočajo neovirano delovanje, in še naprej se bomo trudili, da bomo ime Slovenskih železnic predstavljali v najboljši luči. Z vidika vodenja, česa ste se naučili v vlogi dirigenta, kar vam pomaga denimo v vsak- danjem življenju? Predvsem potrpežljivosti in prilagajanja. Katero glasbo / skladbo si po- sebej želite, da bi jo v prihod- nje igrala Godba? Veliko je skladb, ki bi jih še radi igrali. Želim si, da bi na enem od koncertov v program vključili tudi močan kakovosten mešani pevski zbor. Kaj je po vašem mnenju po- sebnega na Godbi iz Zidane- ga Mosta, da se je obdržala kot edina železničarska god- ba od davnega 1902? Da smo obstali še edina že- lezničarska godba, je botrovalo več dejavnikov. Najpomemb- nejše so ljubezen do glasbe, požrtvovalnost ter vztrajnost godbenikov. Pomembna pa je tudi njihova skromnost, da smo lahko preživeli, ko ni bila finančna podpora zadostna. Ključno vlogo je odigrala tudi povezanost z Železnico in seve- da velika povezanost s krajani in krajem, Zidanim Mostom. Koncertirali ste po vsem sve- tu, vam je katera destinacija, kateri nastop ali koncert še posebej pri srcu? Najbolj se mi je vtisnilo v spomin gostovanje v ZDA in Ka- nadi. S pomočjo Marije Ahačič Pollak smo delček Slovenije in del naše bogate kulture prinesli med tamkaj živeče Slovence. Nepozaben je bil tudi koncert za vse diplomate, akreditira- ne v Kanadi, ki ga je tedaj or- ganiziral veleposlanik Tomaž Kunstelj. Kje bomo lahko Godbo lahko slišali v prihodnjih mesecih, kaj zanimivega načrtujete? Po napornem letu, ki je bilo v duhu tekmovanja, si ponovno želimo svojo glasbo predstaviti še v kakšnem oddaljenem kraju, ki ga še nismo obiskali. Najlepša hvala! 17 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Intervju Železniška postaja Podgorje. Avtor: Johann Jaritz Z vlakom v Dolino pri Celovcu Izletniki in ljubitelji slovenske kulturne dediščine obiščemo znano slovensko romarsko cer- kev pri Mariji v gozdu na avstrij- skem Koroškem. Dolina pri Celovcu Do druge svetovne vojne še pretežno slovenska, danes pa dvojezična vas z 99 prebival- ci se tudi v nemščini imenuje Dolina. Leži v občini Grabštanj (Grafenstein), zdaj stisnjena med glavno cesto Celovec-Veli- kovec na severu in avtocesto A2 na jugu. Leta 1849 se je trem slovenskim deklicam v gozdu pri Dolini prikazala Marija, pa tudi nekateri bolniki naj bi ču- dežno ozdraveli. Zato so na zahtevo domačinov med 1861 in 1863 na tistem mestu zgra- dili cerkev pri Mariji v gozdu, ki je kmalu postala zelo priljubljen cilj romanja koroških Sloven- cev. 1870 je bil v sosednji vasi Zgornja Buhlja (Oberwuchel) organiziran osemnajsti sloven- ski politični tabor, pri kateremu so med drugim zahtevali zedi- njene vseh Slovencev v eni dr- žavni enoti. Zbralo se je več kot 7000 udeležencev. Med 1999 in 2000 je bila cerkev Marije v gozdu prenovljena in posodo- bljena v avtocestno romarsko cerkev (Autobahnkirche), saj je priključek na avtocesto v njeni neposredni bližini. Glavni oltar z motivom Marijinega prikazo- vanja je leta 1906 naslikal slo- venski akademski slikar iz Rože- ka Peter Markovič. V notranjosti cerkve so ohranjene verjetno še prvotne podobe Križevega pota z napisi v slovenščini, novost pa so trije vitraži: večji z napisom „Veter večnosti postaja moč- nejši“ v več jezikih ter manjša vitraža s slovenskima napisoma „Pojem“ in „Ločim se“. Cerkev Marije v gozdu je podružnica bližnje dvojezične župnijske cerkve v Pokrčah (Poggersdorf). Tudi v tej je ohranjen Križev pot s slovenskimi napisi. Rožanska železnica Leta 1906 odprta proga je skozi predor Karavanke pove- zala Jesenice ob Gorenjski s Celovcem ob Dravski in Št. Vi- dom (Sankt Veit an der Glan) ob Rudolfovi železnici. Že med obema svetovnima vojnama se je glavni promet med Podrožco (Rosenbach) in Celovcem preu- smeril po ovinku po Karavanški železnici skozi Beljak. Od 10. decembra 2016 vozijo potniški vlaki med Celovcem in Podrož- co samo še do Svetne vasi (We- izelsdorf). Tam se priključi 5,7 kilometrov dolga že opuščena Boroveljska proga, po kateri v poletnem času še vozijo muzej- ski vlaki: https://www.nostalgi- ebahn.at/dampfzug.html. Z vlakom iz Slovenije Do postaje Grabštanj (Gra- fenstein) se pripeljemo po Dra- vski železnici iz smeri Maribora (z vlakom SŽ do Pliberka) ali Beljaka (druga postaja od Ce- lovca). Postajo so povsem pre- novili, saj bo skozi njo speljana hitra dvotirna Goliška železnica Most čez boroveljsko akumulacijsko jezero na Dravi. Avtor: Johann Jaritz Signalna naprava na železniški postaji Vetrinj. Avtor: Johann Jaritz 18 Reportaža Rado Smerdel (Koralmbahn), ki bo omogo- čala hitrosti vlakov do 250 ki- lometrov na uro. Proga bo v celoti dokončana predvidoma do leta 2026, vožnja z vlakom med Gradcem in Celovcem pa naj bi se skrajšala s treh na eno uro. Od postaje Grabštanj do Doline je po asfaltirani cesti 3,3 km. Kolesarji si lahko izlet po- pestrimo, če vožnjo nadaljujejo skozi naselja Pokrče, Žilije (Sil- lebrucke) in Vasjo vas (Lassen- dorf) do najstarejše slovenske romarske cerkve pri Gospe Sveti (Maria Saal), katere predhodni- co je v času samostojne sloven- ske kneževine Karantanije v 8. stoletju ustanovil škof sv. Mo- dest. Razdalja znaša 12 km. S tamkajšnje železniške postaje, ki je tretja od Celovca, se z vla- kom vrnemo v Slovenijo. Želim vam prijeten izlet! Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot zanimivost za ljubitelje železnic, navajamo slovenska imena po- staj ob Rožanski progi od Jesenic do Št. Vida ob Glini. Z znakom (#) so označene tovorne, z zvezdico (*) pa ukinjene postaje: {predor Karavanke, (7976 m)}, 1. Podrožca (Rosenbach), {od- cep za Beljak (Villach)}, {predor Leše (Lessach)}, {Viadukt Po- drožca}, 2. Podgorje v Rožu (#Maria Elend im Rosental), 3. Ladi- ne (*Ladinach), 4. Sveče (*Suetschach), 5. Bistrica v Rožu-zahod (*Feistritz im Rosental West), {Viadukt Bistrica}, 6. Bistrica v Rožu (#Feistritz im Rosental), 7. Št. Janž v Rožu (*St. Johann im Rosental), 8. Svetna vas-naselje (*Weizelsdorf Ort), 9. Svetna vas (Weizelsdorf), {most čez boroveljsko akumulacijsko jezero na Dravi}, 10. Žihpolje (Maria Rain), 11. Kotmara vas (*Köttmann- sdorf), 12. Vetrinj (*Viktring), 13. Celovec-jug (Klagenfurt Süd), 14. Celovec-glavna.ž.p. (Klagenfurt Hbf), 15. Celovec-vzhodna ž.p. (Klagenfurt Ostbahnhof), 16. Celovec-Trnja vas (Klagenfurt Annabichl), 17. Gospa Sveta (Maria Saal), 18. Gosposvetsko po- lje (*Zollfeld), 19. Štrebuncji (*Willersdorf), 20. Glinje (Glandorf), 21. Št. Vid ob Glini-jug (#St. Veit a. d. Glan-Süd) in 22. Št. Vid ob Glini (St. Veit a. d. Glan). Med Jesenicami in Podrožco ter med Celovcem in Št. Vidom je proga dvotirna in elektrifi- cirana. Železniški viadukt Podrožca. Avtor: Johann Jaritz Gospa Sveta Romarska cerkev pri Mariji v gozdu 19 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Reportaža Novoletna pravljica na Gospodarskem V novoletnem času vstajajo spomini na eno najlepših novoletnih pravljic, ki jih je – še kot otrok – doživel pisec tehle vrstic: na veliko modelno železnico na Gospo- darskem razstavišču v letih 1957, 1958 in 1959. Otroci česa takšnega še nismo vi- deli in ko smo na svojem raziskovanju no- voletnega sejma v hali A zašli v nadstropje prečnega objekta pred njo – danes mu re- Vsi mostovi in vlaki so bili izdelani v domačih delavnicah. Nas, otroke, je najbolj zanimal moderni srebrno modri ameriški vlak »aerotrain«. Ves čas smo ga iskali z očmi. 20 Zanimivosti Mladen Bogić Prvi lokomotivi sta brata Pleško izdelala že leta 1949 Graditelja Pavle Pleško in Marjan Smole Otroci so kot ptički na veji zavzeto gledali vlake Dostop do makete je zamejevala tudi prava železniška zapornica. Pogled je maketo je bil očarljiv in osupljiv Mojstrstvo mladih graditeljev dokazuje še nedokončana lokomotiva aerotraina, pri čemer so se ravnali zgolj po sliki, ki so jo pridobili iz Amerike. Mladi graditelji so se potrudili tudi pri izdelavi objektov in so se zgledovali po moderni mariborski postaji. čejo avla oziroma galerija – smo ostrmeli. Velika modelna železnica na tleh je bila ne- kaj najbolj čarobnega, kar smo kdaj vide- li. Raztezala se je po celi dolžini prostora. Graditelji so zelo duhovito poskrbeli za to, da obiskovalci niso prišli v stik s postavitvijo, saj so zanje ob stenah z gradbenimi odri zgradili dvignjeno galerijo, po kateri se je bilo mogoče sprehoditi okoli makete in jo od zgoraj občudovati z vseh strani. Doži- vetje je nekatere med nami zaznamovalo za vse življenje. Naključje je hotelo, da sem pred nekaj leti prišel v stik z enim od graditeljev. Mar- jan Smole mi je izročil fotografije in opisal vznik zamisli ter njeno udejanjenje. Sosedo- va fanta Peter in Pavle Pleško sta bila nav- dušena nad železnico in sta že leta 1949 iz lesa izdelala dva modela parnih lokomotiv. Lokomotivi sta bili v merilu 1:20 izdelani presenetljivo natančno – graditelja sta se zgledovala po pravih lokomotivah, izde- lala sta celo zvest posnetek krmilja parnih strojev. Za pogon sta uporabila majhna elektromotorja. Ko je Marjan Smole videl to železnico na sosedovem vrtu, se je ogrel zanjo in se lotil izdelovanja infrastrukture – tirov, kretnic, mostov, nadvozov… V okviru novoletnih sejmov na Gospodarskem raz- stavišču so potem tri leta zapored za nekaj dni postavili svojo maketo – vsako leto je bila večja in obsežnejša. Dodali so tudi ce- ste, avtomobile, letala, poslopja, celo veliko anteno radijskega oddajnika. Za zgolj ne- kaj dni v funkciji so maketo izdelovali ves teden, pri čemer so jim pomagali še pri- jatelji – skupaj sedem ali osem parov rok, pri izdelovanju »spodnjega ustroja« pa so pomagali še mizarji Gospodarskega razsta- višča. Takratna Ljudska tehnika je namera- vala ves material odkupiti, vendar do tega ni prišlo in stvari so se v šestih desetletjih porazgubile. Ta globoki, neizbrisni vtis je povzročil, da sem kot ravnatelj železniškega muzeja v preteklih treh desetletjih malone vsa svoja prosta sredstva investiral v podobno mo- delno železnico, ki se čez poletje postavi v muzeju na odsluženem ploščadnem va- gonu. Pri tem so edina nagrada in povra- čilo zamaknjeni otroški obrazki z velikimi svetlimi očmi. In z železnico v srcu. razstavišču 21 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Zanimivosti Železnica LGB je v otroških očeh med glavnimi zanimivostmi v muzeju. Graditelja Pavle Pleško in Marjan Smole Otroškim očem se ponujajo razburljivi motivi, ki vzburjajo fantazijo. V železniškem muzeju je bila v preteklih letih iz enakih vzgibov postavljena modelna železnica LGB. V pričakovanju vlaka … Pravljice je treba spoštovati., na maketi vozi tudi lokomotivček Tomaž. Godba Slovenskih železnic nas je navdušila v Radečah Godba Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta je z nizom treh novoletnih koncertov skle- nila nadvse uspešno leto. God- benice in godbeniki so se po- leg številnih nastopov v 2019 udeležili kar dveh tekmovanj na najvišji državni ravni ter nadvse uspešno koncertirali tudi na Ki- tajskem. Maja so v Krškem na tekmovanju Zveze slovenskih godb prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo za igranje v koncertni, najvišji, težavnostni stopnji, oktobra pa so prejeli prav tako zlato plaketo s po- sebno pohvalo na tekmovanju v korakanju in šov programu. To sta velika uspeha, saj je nad- vse zahtevno obdržati najvišjo raven kakovosti na dveh tako različnih področjih, najprej v koncertnem igranju klasične glasbe in nato po nekaj mese- cih še v korakanju in figurativi. Poleg tega so se člani Godbe Slovenskih železnic na povabilo kitajskega ministrstva za kultu- ro udeležili tudi koncertov na festivalu pihalnih orkestrov v vzhodnokitajskem mestu Riz- hao. Tam so jih razglasili za naj- boljši orkester festivala. Tri novoletne koncerte so tokrat pripravili v Šentjanžu, v domačem Zidanem Mostu 22 Prosti čas ter po novem letu v Radečah. Poslušalce so navdušili z zelo raznolikim in zahtevnim pro- gramom. Začeli so Uverturo za pihalni orkester in skladbo An- gels in the Architecture, ki so ju igrali na tekmovanju. Nato sta se kot solista na trobenti in pozavni nadvse izkazala Nejc Zahrastnik in Matej Štih. Kri po žilah so poslušalcem spustili z dinamično cigansko skladbo in se s kitajsko domovinsko pe- smijo, ob kateri so se spomnili turneje po Kitajskem. Ob koncu koncerta sta z godbo nastopila tudi Ema Petavar, ki je ponov- no izjemno interpretirala zah- tevno pesem Hero, in Janez Krivec s priredbo Siddhartinih pesmi, ki jo je za orkester prire- dil Peter Tovornik. Koncert so sklenili, kot se to za novoletni koncert spodobi, s Straussovi- mi melodijami in Silvestrskim poljubom. Godbeniki in godbenice pa so na tokratnih koncertih prese- netili tudi dirigenta. Leta 2019 je bilo namreč natanko 20 let, odkar je tudi uradno prevzel vo- denje Godbe. V Zidanem Mostu so mu zato pripravili prav po- sebno presenečenje in mu tudi na radeškem koncertu predali zahvalo za njegovo energijo in delo pri Godbi Slovenskih želez- nic. Godbenikom čestitamo za vrhunsko glasbo, s katero nas navdušujejo in jim želimo nad- vse uspešno delo tudi naprej. Avtor fotografij: Vid Jakob 23 Revija Slovenskih železnic – januar 2020 Prosti čas Koledar 2020 NOVA PROGA ≠ SO PROGA V uredništvo revije Slovenskih železnic, Nova proga, nam bralci pošiljate veliko prošenj in predlogov za različne objave. Mnoge med njimi so zanimiva razmišljanja, pesmi, šale, mnenja, predlogi, zato smo se odločili eno stran revije nameniti vašim pismom. Če bi želeli sodelovati tudi vi, nam lahko pišete na info@slo-zeleznice.si s pripisom: Za Revijo Slovenskih železnic – PISMA BRALCEV. Spoštovani bralci revije Slovenskih železnic, Nova proga! Slovenske železnice so tudi letos za vse zaposlene pripravile železniške koledarje. V tokratnem koledarju igrajo glavno vlogo železničarke in železničarji z različnih poklicev med njihovim delom. Če koledarja niste prejeli, pa bi ga želeli dobiti, vas vljudno prosimo, da nam na e-pošto info@slo-zeleznice.si pošljete povpraševanje zanj. Koledar vam bomo z veseljem poslali po pošti. Lepo pozdravljeni! Ker se vsebina tega sklopa vsebinsko nekoliko razlikuje od drugih delov revije, in so v njej objavljena osebna stališča ter mnenja avtorjev, pisma bralcev po dogovoru niso lektorirana in redigirana. Pomembno je vedeti tudi, da mnenja avtorjev niso nujno tudi stališča uredništva revije ali stališča predstavnikov podjetij v Skupini Slovenske železnice. Sedim v lokalu in z ženo pijeva Cappuccino na naterem je slikica z motivom železniške proge. Pogovor hitro nanese na življenjski pomen dveh ravnih črt in pravokotnih črtic, ki jih povezujejo. Hitro pomislim na naše medsebojne odnose, ki so večkrat v naspro- tju, imajo pa skupni koren. Kot primer: je dober fant, pa preveč ponočuje, je vzgojeno dekle, pa si prevečkrat izzivalno barva nohte, je priden delavec, pa ima predober avto, ima pametne ideje, pa hodi preblizu šefu … in bi lahko takšne različne karakteristike dveh opazovalcev o isti osebi še in še našteval. Tudi na železnici, ko nas je veliko zaposle- nih z najrazličnejšimi profili in delamo tako na progah, ob progah, v pisarnah, v muzejih, skladiščih, gradbiščih… in ima vsak svojo dnevno zadolžitev, pa smo vendarle vsi skupaj pod eno krovno streho. Po opravlje- nih službenih obveznostih smo vsaj malo še vezani s progo, nekajkrat na leto z novo progo pod roko, večkrat pa, vsaj večina nas s soprogo z roko ob roki. Beseda, ki ima isti koren in dva tako različna pomena… Morda pa le imata skupni imeno- valec. Dejansko si lahko zares celo življenje povezan s progo, doma in v službi. Pa poi- ščemo pomen naše besede. Železniška proga je zgrajena iz dveh enako oddaljenih tirnic, med njima pa so položeni pragovi. Po takem tiru se lahko premika večja ali manjša vla- kovna kompozicija. Ob tej hitri definiciji, pa se skriva ogromen sistem dela človeških rok s katerim so se v različnih zgodovinskih ob- dobjih, srečevali snovalci in graditelji prog. Ta zapleten tehnološki sistem se je srečeval z velikimi gradbenimi problemi, s katerimi so se srečevali graditelji, ko so vrtali predore, si utirali pot v ozke rečne soteske, gradili nasipe, oporne zidove, mostove, viadukte, galerije …, ob enem pa uporabljali številna znanja in dognanja predhodnikov, ter seveda ustvarjalni um. Ob progi se je povečevala industrija, graditi so se pričela večja naselja, odprle so se trgovske poti, zmanjšala se je potovalna razdalja med kraji. Veliko ljudi je poiskalo delo v mestih. Skratka veliko pozitivnega ob dogajanju okoli železne ceste oziroma novi progi v svet. Če pogledamo na drug pomen poti, ki jo prehodimo, do matičarja, ko fant in punca hodita še vsak po svoji tirnici in se na enkrat združita v skupni tir, lahko bi rekli v skupno zakonsko zvezo soproga in soproge. Skratka soprog in soproga, vsak na svoji tirnici, ki sta z zakonsko zvezo povezana drug ob drugim in potiskata svojo kompozicijo življenjske popotne »malhe«, torej družine, skozi življenje v isti časovnici. Podobno kot vlakovna kompozicija, vsako kolo na svojem tiru, povezani med seboj z osjo in vlečeta to- vor po progi v isto smer. Po železni progi sta si oziroma si še vedno kot zakonca, krajšata razdalje in spoznavata svet, ki so jih ali pa jih še danes rišejo jekleni tiri. Do soproge je lahko krajša ali daljša časovna enota, ali pa je ni. Zelo dobro pa je, da se dva enako misleča povežeta, ustvarita zvezo in postaneta eno, morda tudi več. Tudi vsako naše življenje tako železničarjev kot drugih delavcev je odvisno od prehojenih metrih naše poti. Prihajamo iz različnih koncev in krajev, se v primernem času in prostoru soočimo s skupino enako mislečih in posta- nemo sodelavci, prijatelji, morda sopotniki na vlaku... Podobno je z zgodovino tistih tirov, ki so lahko že stoletja na isem mestu in čakajo na primeren čas, da s pomočjo konstrukcij na železnih kolesih oživijo in opravičijo svoje poslanstvo. Tudi od nas se pričakuje, da z vizionarskim pogledom skozi očala prihodnosti pogledamo v svet tistih prog, ki so in še bodo prinesle sadove naših zanamcev v boljši in produktivnejši jutri, bodisi s SOPROGO ali z NOVOPROGO, lahko tudi obeh. Avtor: Tomaž Kogovšek Konec decembra nam je strojevodja Tadej Tihole poslal tole povedno fotografijo s terena. 24 Prosti čas Avtor: Miško Kranjec Z niza nagrajenih fotografij Črna bratovščina