vil, ki jih je bilo treba uskladiti z novim zakonom o društvih. Najbolj 
opazna novost je ta, da je mandatna doba društvenih organov po­
daljšana z dveh na štiri leta, vendar je treba vsako leto na občnem 
zboru obravnavati delovne in finančne načrte ter njihovo izvajanje.
Občni zbor je ocenil delovanje društva v preteklem obdobju kot 
uspešno in po razrešitvi odborov izvolil nove, ki so sestavljeni tako: 
izvršni odbor: dr. Darko Dolinar, dr. Marko Juvan, Matevž Kos, 
dr. Boris A. Novak, Vid Snoj, mag. Jola Škulj, Tea Štoka, Vera 
Troha, dr. Tomo Virk;
nadzorni odbor: Vilcnka Jakac Bizjak, dr. Evald Koren, Ivo 
Svetina;
častno razsodišče: dr. Katarina Bogataj Gradišnik, Jože Stabej, 
Veno Taufer.
Za predsednico društva j c bila izvoljena mag. Jola Škulj. 
Predsednica se je zahvalila za zaupanje in nakazala glavne smeri 
delovanja v naslednjih letih. Nadaljeval se bo cikel o avtopoetikah 
sonetistov ter druga predavanja domačih in tujih strokovnjakov. Eno 
izmed teoretskih težišč bodo novi pogledi na historičnost. Treba bo 
utrjevati vpetost slovenske primerjalne vede v mednarodno dogajanje 
stroke in vzdrževati stike z Mednarodno zvezo za primerjalno knji­
ževnost. Ob izidu pomembnih izvirnih ali prevedenih strokovnih del 
naj bi organizirali debatne oz. recenzijske predstavitve. Društvo naj 
bi sodelovalo tudi v diskusijah o pouku književnosti v srednjih šolah.
Občni zbor je priporočil, daje treba načrtno poskrbeti za povečanje 
članstva in za izboljšanje finančnega stanja. Določil je višino letne 
članarine (2000 SIT) in sklenil, da bodo člani, ki redno plačujejo 
članarino, imeli popust pri naročnini za Primerjalno književnost.
Zapisala J. Š. in D. D.
Dvajset let revije Primerjalna književnost
S to številko je naša revija dopolnila dvajseti letnik. To je gotovo 
primerna priložnost vsaj za obris nekakšne vmesne bilance.
V dosedanjih 39 številkah (v prvem letniku je izšla samo ena, 
dvojna) smo objavili povprečno po 4 večje avtorske prispevke ali 
skupaj nekaj čez 150 člankov in razprav, nekatere med njimi v nada­
ljevanjih. Po približni razdelitvi tematskih težišč sta najštevilnejši 
tisti dve skupini objav, ki sodita v literarno teorijo in v primeijalno li­
terarno zgodovino, sledijo jima tiste iz epistemologije in metodologije 
literarne vede, redkejši so prispevki z drugih, tudi mejnih območij. 
Poleg člankov in razprav so v veliki večini številk objavljene recen­
zije o domačih in pomembnejših tujih strokovnih knjigah. Redkejše 
ali samo občasne so dmge rubrike: pregledi posameznih problemov
ali njihovih obravnav v strokovni literaturi, poročila o znanstvenih 
srečanjih, zapisi tematskih diskusij, kronika o delu našega društva, 
izjemoma tudi polemike.
Objave po svojih vsebinskih in metodoloških usmeritvah dokaj 
zvesto spremljajo razvojne težnje, ki so se v teh letih uveljavljale v 
naši stroki na Slovenskem in tudi drugje. Več kot polovica člankov in 
razprav je nastala v tesni zvezi s tekočim študijskim, predavateljskim 
in raziskovalnim delom, npr. kot odlomki ali stranski produkti dok­
toratov, magisterijev in najkvalitetnejših diplomskih del. To pa hkrati 
govori o tem, da je revija postala glasilo slovenskih komparativistov 
vseh starosti, praktično z vseh področij dela in iz vseh pri nas aktu­
alnih strokovnih usmeritev. V njej je objavljalo nekaj deset avtorjev: 
dobri dve tretjini po večkrat, skoraj ena tretjina redno. Med sodelavci 
jih je razmeroma malo iz tujine: to so bodisi slovenski komparativisti, 
ki delujejo na tujem, bodisi tuji strokovnjaki, ki so na kakršen koli 
način povezani z našo stroko, npr. kot udeleženci tukajšnjih znan­
stvenih posvetov, predavatelji v našem društvu ipd. Za posebno 
zaslugo je mogoče šteti reviji, da je sistematično vabila k sodelovanju 
mlajše avtorje, tudi začetnike, in da je pri marsikaterem med njimi 
uspešno opravila mentorsko vlogo in mu pomagala utreti pot v znan­
stveno publiciranje.
Revija je z vsem tem postala ne le glasilo društva, temveč glasilo 
naše stroke in svojevrstno pričevanje o njenem delu v zadnjih dveh 
desetletjih. Na dosedanji prispevek revije k temu delu je mogoče gle­
dati z upravičenim zadoščenjem, vendar to ne sme preiti v samozado­
voljstvo, ki bi lahko peljalo v stagnacijo ali nazadovanje. Marsikaj je 
še treba storiti tako rekoč na vseh relevantnih področjih: skrbeti, da 
vsebina revije ohrani stik z glavnimi razvojnimi tendencami stroke 
po svetu, da se krog sodelavcev širi in pomlajuje, da se poveča število 
bralcev in naročnikov, da se revija na vseh teh področjih nekoliko 
bolj odpre v svet, da se izboljša distribucija, da namenske subvencije 
iz javnih virov ne postanejo žrtev ponavljajočih se varčevalnih kam­
panj -  in najbrž še kaj.
Z začetkom enaindvajsetega letnika prevzema skrb za revijo pre­
novljeni in pomlajeni uredniški odbor, ki ga vodi dr. Tomo Virk. 
Dosedanjemu glavnemu in odgovornemu uredniku preostane to, da se 
ob predaji dolžnosti iskreno zahvali avtorjem, drugim sodelavcem in 
seveda članom prejšnjega uredniškega odbora za vse avtorske pri­
spevke, za uredniško, lektorsko, organizacijsko in vsakršno drugo so­
delovanje, pa tudi za materialno in moralno podporo splošni usme­
ritvi revije, ki smo jo v teh dvajsetih letih s skupnimi napori uspešno 
uveljavili.
Darko Dolinar