Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA |||| O S L AV I J A SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 30. Hos. V LJUBLJANI, dne 16. aprila 1932. Letnik III. V S E B 310. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki. 311. Pravilnik za izvrševanje zakona o prometu s pšenico. 312. Pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence električnega toka. 313. Pravilnik o nošenju službene obleke za šumarske uslužbence pri upravi drž. gozdov in politični gozdni upravi. Zakoni in kraljevske uredbe. 310. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. septembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XVIII. redni seji, ki jo je imela dne 17. marca 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XIX. redni seji> ki jo je imel dne 23. marca 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdila in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki,* ki se glasi: § L Skupni predpis davka na dohodek od zemljišč, izvr-š©n za leto 1931., se znižuje za 20 % in se pobira v letu 1932. v tem zmanjšanem znesku. * ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. marca 1932., št. 70/XXIX/197. — Zakon o neposrednih davkih gL >Uradni št. J5JPA iz leta I N A : 314. Seznam ratifikacij in pristopov k svetovni poštni konvenciji. 315. Ratifikacija konvencije o nezaposlenosti, Holandska. 31fi. Ratifikacija zapisnika o statutu stalnega mednarodnega sodišča, Kuba. 317. Odstop republike Kube od pridržka v zapisniku o stalnem mednarodnem sodišču. 318. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. § 2. Točka 3. člena 11. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: >3. zemljišča, na katerih se zasade novi sadovnjaki, in sicer s slivo, pretežno s požeško slivo (bistrica, modra, cepača, čitlovka. madžarka) ali z jabolki in hruškami, pretežno jesenskimi, kakor tudi z orehi, breskvami, lešniki in drugim plemenitim sadjem, za 6 let, zemljišča pa, na katerih se napravijo nova oljičja, za 20 let. Kaj je smatrati za sadovnjak, predpiše minister za poljedelstvo s pravilnikom.« § 3. Osnovni davek na dohodek od zemljišč za 1. 1932. znaša 10 % katastrskega čistega dohodka. § 4. Točka 1. člena 32. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: >1. vse državne in banovinske zgradbe;«. § 5. V členu 59. zakona o neposrednih davkih se dodajata nova odstavka: ^Prodajalci srečk državne razredne loterije plačujejo namesto osnovnega in dopolnilnega davka po 3‘50 Din od 1000 Din vrednosti srečk vsakega kola, ki so jih vzeli. Smejo pa pobirati od svojih podprodajalcev po 2'50 Din od 1000 Din vrednosti po njih prevzetih srečk vsakega kola. Od pobrane vsote davka pripada pristojni občini, v kateri je glavni obrat pooblaščenega prodajalca, 20 %, banovini pa 10 %. Na provizije, ki jih izplačujejo ali odobrujejo zavarovalna podjetja fizičnim osebam zunaj službenega razmerja, morajo pridržati ob izplačevanju po odbitku 25 % za stroške ustrezni znesek osnovnega in dopolnilnega davka. Pobrane vsote se izročajo mesečno pristojni davčni upra- >Službeni list« št. 139/28 iz 1. 1928. in št. 35/10 iz 1. 1930., zakon o davku na neoženjene osebe gl. ^Službeni list« št, 27/4 k L 19.31. vi po spisku. Pri osebah, ki se bavijo obenem tudi z drugimi pridobninskimi posli, je upoštevati izplačano provizijo samo zaradi ugotovitve davčne stopnje, ki naj se uporabi na dohodke iz teh poslov. Če se vrši v takem primeru obdačba po trgovinskih knjigah, je ravnati s provizijami kakor z ostalimi dohodki, preveč vplačane vsote se povrnejo, premalo plačane pa predpišejo. § 6- . V členu 63. zakona o neposrednih davkih se dodaja aova točka, ki se glasi: >18. obresti, ki jih plačujejo agrarni interesenti bivšim lastnikom za neizplačane odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne reforme.« § 7. Za drugim odstavkom člena 77. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: >Če podjetje med likvidacijo poslovanja ne nadaljuje, je odmeriti davek enkrat za vselej po zaključnem računu (likvidacijska bilanca), ki izkazuje uspeh likvidacije. Po tem računu ugotovljeni uspeh se smatra za enoletnega in mora obsegati vse presežke, ki so po tem zakonu zavezani davku, pa se do trenutka likvidacije niso obdačili. Na isti način je postopati tudi s podjetji iz predhodnega odstavka, ki so dolžna zlasti v bilanci izkazati uspeh končne likvidacije. Ta odredba velja od dne, ko je zakon o neposrednih davkih stopil v veljavo.« § 8. V točki 8. člena 82. zakona o neposrednih davkin »c dodaja nov stavek, ki se glasi: >uradniške plače oseb, ki imajo obenem položaj članov upravnega in nadzorstvenega odbora, se privzemajo v davčno osnovo, izračunani davek pa se zmanjšuje za znesek uslužbenskega davka, plačanega na te prejemke;«.' § 9. V petem odstavku člena 134. zakona o neposrednm davkih se črta stavek: »tako delegirani član kakor njegov namestnik morata biti iz kraja, kjer zaseda reklamacijski odbor.« § 10. Drugi stavek poslednjega odstavka člena 138. zakona o neposrednih davkih %e izpreminja in se glasi: »Z njimi je treba postopati tako-le: Če se najde po novi izmeritvi in klasiranju višji katastrski čisti dohodek, se davčna razlika pripiše, če se pa najde manjši, se razlika odpiše za ves čas, za katerega se je davek odmeril po višjem, odnosno po nižjem katastrskem čistem dohodku.« § lt V členu 148. zakona o neposrednih davkih se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Prodajalcem srečk državne razredne loterije dospe-va davek v plačilo, razredna loterija pa ga mora pobrati od pooblaščenih prodajalcev in izročiti v državno blagajno v 45 dneh, potem ko je končano žrebanje poslednjega razreda vsakega kola.« § 12. V § 11. zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki se dodajata nova odstavka: »To velja tudi za one osebe, ki žive v zadružnopravini zvezi, pa sestavljajo samih eno rodbino. Do oprostitve od plačevanja davkov in doklad nimajo pravice oni, ki njih davek po vseh davčnih oblikah znaša nad 1000 dinarjev.« § 13. Zadnji stavek § 12. zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki se izpreminja in se glasi: »Oprostitev prestane ob koncu onega leta, ki nastopi izza smrti davčnega obvezanca, če so najmanj trije njegovi otroci maloletni; drugače prestane oprostitev s smrtjo davčnega obvezanca.« § 14. Minister za finance se pooblašča, da sme na prošnjo davčnega obvezanca in kolikor ugotovi, da je prošnja glede na prosilčevo gospodarsko stanje upravičena, odpisati davke, ki so ostali na dolgu ob koncu 1. 15128. Od tako ugotovljene dolžne vsote se morajo predhodno odbiti vplačila v kronskih priznanicah in potrdilih po členu 10. zakona o izplačilu vojne škode. Z odplačili na račun dolgovanih davkov, izvršenimi v dobi od 1. 1929. do konca 1. 1931., se zmanjšuje zadolžitev v dotičnih letih, vplačila na to zadolžitev pa se jemljejo na račun dolga iz prejšnjih let. Ne morejo se odpisovati dolgovane vsote pod dejanskim davčnim predpisom za leto 1931. Prošnje za odpis se morajo vložiti v treh mesecih od dne razglasitve tega zakona. Minister za finance predpiše navodilo za izvršitev te odredbe. § 15. Minister za finance se pooblašča, da sme podaljšati iz\ršeno odmero zgradarine, pridobnine in davka na poslovni promet pri pavšalnih plačnikih za leto dni. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 25. marca 1932. Aleksander s. r. Minister za finance Predsednik dr. Mil. R. Dordevič s. r. ministrskega sveta P. R. Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni Minister pečat čuvar državnega za zunanje posle pečata, minister pravde dr. V. Marinkovič s. r. Bož. Ž. Maksimovič s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Minister Ivan Pucelj s. r. za poljedelstvo Minister Juraj Demetrovič s. r. za notranje posle Minister dr. M. Srškič s. r. za gradbe Minister Nikola Preka s. r. za prosveto Minister dr. Drag. S. Kojič s. r. za vojsko in mornarico Minister pravde armijski general Bož. Ž. Maksimovič s. r, Drag. Ž. Stojanovič s. r. Minister Minister za finance za šume in rudnike dr. Mil. R. Dordevič s. r. St. Šibenik s. r. Minister Minister za telesno vzgojo naroda za promet de. Kraljevič Dragan s, r- Laz. Radivojevič s. r. Uredbe osrednje vlade. 311. Na osnovi odredb §§ 4., * in 6. zakona o prometu s pšenico v zvezi z zakonom o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931. in sporazumno z ministrom 2a finance in ministrom za poljedelstvo predpisujem ta-le pravilnik k za izvrševanje zakona o prometu s pšenico." Člen 1. Z uveljavitvijo zakona o prometu s pšenico soViki-njene vse prej veljavne utesnitve v prometu s pšenico in moko v notranjosti, kakor tudi razdelitev mlinov na mline na merico in trgovinske mline. Privilegirana izvozna družba omeji svoje poslovanje na izvoz in uvoz pšenice, rži in pšenične moke po odredbah § 1. zakona z dne 27. junija 1931.** Posle vodi družba po navodilih, ^i jih ji priobčuje minister za trgovino in industrijo po svojem delegatu. V ta namen postavi minister za trgovino in industrijo enega uslužbenca njemu podrejenega ministrstva, ki opravlja dolžnost njegovega delegata pri družbi. , Celotno poslovanje, določeno s tem pravilnikom, se opravlja ob nadzorstvu in neposredni udeležbi delegata ministra za trgovino in industrijo. Da se izvede to nadzorstvo, obstoji pri družbi oddelek, ki mu načeluje omenjeni delegat, minister za trgovino in industrijo pa postavi potrebno število osebja, ki razpolaga s strokovno izobrazbo. Delegat mora vsak dan pregledati vse vknjižbe po poslih, označenih v tem pravilniku, jih vidirati in dodati morebitne pripombe. Delegat overavlja seznamek dnevnih nakupov in prodaj in predlaga poročilo ministru za trgovino in industrijo. Privilegirana izvozna družba vodi o poslih, sklenjenih potem, ko je dobil ta zakon moč, poseben račun tako, da se vsak čas lahko ugotove vsi razhodki in dohodki, ki izhajajo iz teh poslov, in da se da točno ugotoviti stanje poslovanja. Člen 2. Privilegirana izvozna družba kupuje do dne 1. julija k 1. pšenico za izvoz po ceni 160'— dinarjev franko vagon, odnosno ladja vlačenica. Ta cena velja za zdrave vrste pšenice iz letošnje žetve naslednje kakovosti: I. Za pšenico, natovorjeno v ladjo vlačenico: Tisa I do Bačkega Gradišta...................80 kg 1 % Tisa II Zabalj—Titel ........................80 „ 2 % Begej .......................................80 „ 2 % Banat „ . , ....................... ... 79 „ 2 % Bačka .......................... . . , . 79 „ 2 % Kanal Tisa, do in od Kule ..».»• 80 „ 2 % * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, z dne 6. aprila 1932., št. 79/XXXIV/228 in (popravek) z dne 7. aprila 1932., št. 80/XXXV/235. — Zakon gl. »Službeni list< št. 283/28 iz 1. 1932. ** »Službeni list« št. 247141 iz L 1931. Kanal Dunav, do in od Crvenke .... 79 „ 2 % Srbija Dunav .....................................77 „ 3 % Srem ......................................... . 78 „ 2 % Srbija — Sava, Bosna — Sava .... 77 „ 3 % Kanal kralja Aleksandra I.: od križišča pri Malem Staparju do izhoda pri Novem Sadu .........................................79 „ 2 % Baranja ..........................................79 „ 2 % II. Za pšenico, natovorjeno v vagon: Bačka Gornja .................................... 80 „ 1 % Sombor in Bačka Dcnja.......................79 „ 2 % Banat ............................................79 „ 2 % Glavna prega Srbije do Čuprije .... 77 „ 3 % Glavna proga od Paračina na jug ... 77 „ 3 % Kumanpvo .........................................77 „ 3 % Kosovo ...........................................75 „ 4 % Srem, Slavonija in Hrvatska.................78 „ 2 % Na vseh železniških postajah Bosne in Srbije, ki niso omenjene........................77 „ 3 % Baranja . . ;.................................79 „ 2 % Besna ........................................... 77 „ S % Slovenija, Medjimurje, Prekmurje ... 77 „ 2 % Srbija, okrožne železnice ........................77 „ 3 % Slavonija, privatne železnice...............78 „ 2 % Če je pšenica po hektolitrski teži lažja ali če ima več primesi (poljskega črnilca), kakor je predpisano, prevzame Privilegirana izvozna družba pšenico, izprnrde-dujoč do 1 kg pri hektolitrski teži, odnosno do 1 % primesi, in odbije v takem primeru: a) za manjšo hektolitrsko težo 1 kg od 100 kg; b) za večji odstotek primesi 1 kg cd 100 kg pšenice. Privilegirana izvozna družba kupuje pšenico od proizvodnikov, zadrug in trgovcev. Vse prijave, podane do dne 31. marca t. L, po katerih Privilegirana izvozna družba blaga ni prevzela, se smatrajo za razveljavljene. Pšenico, ki so jo prejele zadruge ali registrirani trgovci cd proizvodnikov pred dnem 1. aprila t. 1., ki je pa Privilegirani izvozni družbi niso izročili in proizvodniku še niso plačali, morajo plačati po novi ceni 160’— dinarjev in ob plačilnih pogojih po členu 3. tega pravilnika. Proizvodniki so upravičeni odstopiti cd dobave dogovorjenih količin, če Privilegirana izvozna družba blaga še ni prevzela po starih cenah in pogojih. Člen 3. Privilegirana izvozna družba plačuje pšenico, ki jo prevzame izza dne 1. aprila t. 1., z najmanj 50 % v gotovimi, za ostanek pa je pooblaščena, da izdaja bone z določenim plačilnim rokom. Vsi izdani boni morajo biti izplačani najkesneje do dne 31. decembra 1932. Boni, ki jih izda Privilegirana izvozna družba za kupnino pšenice, se smejo sprejemati za plačilo neposrednih davkov proizvodnikov do konca 1. 1932., in to neglede na plačilni rok, ki je označen v bonu. Bone, ki so namenjeni za plačilo davkov, izdaja Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov na ime proizvodnika, ki je pšenico prodal bodisi neposredno bodisi po zadrugah ali trgovcih, če boni niso namenjeni za plačilo davkov, se glase na ime dobavitelja pšenice in se lahko premeso z enostavnim žirom na drugega, izplačajo pa se ob roku. Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov izdaja bone ob nadzorstvu delegata, ki ga odredi minister za finance. Če se ugotovi, da je bon lažen, se obremeni dotična oseba ponovno z izknjiženo vsoto, odgovorne osebe pa se preganjajo kazenski. Natančnejša navodila o postopanju glede knjiženja in obračuna vrednosti bonov, prevzetih za dolgovane davke, predpiše minister za finance. Plačilne obveznosti za količine pšenice, ki jih je že prej prevzela, likvidira Privilegirana izvozna družba v kar moči kratkem roku, najkesneje pa do dne 31. decembra tega leta. ■ • ■ Člen 4. Kupljeno pšenico prodaja družba v inozemstvu po najboljši ceni in pogojih, ki jih more doseči v trenutku, ko posel sklene. Družba lahko prodaja kupljeno pšenico tudi v notranjosti države, če zahteva to položaj na tržiščih v državi. člen 5. Vsi mlini na več ko dva para kamenov morajo, ne-glede na to, ali obratujejo ali ne, podati delegatu ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi prijavo o ureditvi mlina. V tej prijavi je treba navesti: a) število mlinskih kamenov in dolžino njih premera; b) število in dolžino valjev, in to posebej za dvojne in posebej za enojne; c) število in velikost priprav za presojanje, čiščenje in sortiranje moke; č) pogcnsko silo, s katero mlin razpolaga; d) mlevno storilnost (kapaciteto) mlinov ob popolnem pogonu v 24 urah. S storilnostjo (kapaciteto), ki jo je treba prijaviti, 9e razume največja mlevna sposobnost vseh mlinskih ■uredb, če delajo s polno pogonsko silo 24 ur na dan. Za vložitev prijav je določen z razpisom ministra za trgovino in industrijo št. 632 z dne 31. marca rok do vštetega dne 5. aprila. člen 6. Delegat ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi preizkusi po strokovnih organih točnost prejetih prijav. Zoper mline, ki ne bi podali delegatu ministra za trgovino in industrijo predpisane prijave, odnosno, ki bi prijavili lažne ali netočne podatke, se postopa po odredbah § 7. zakona o prometu s pšenico. Občinska oblastva so dolžna, da prijavijo delegatu ministra za trgovino in industrijo vsa nova mlinska podjetja, ki se osnujejo potem, ko dobi ta zakon moč, kakor tudi vsako izpremembo, ki nastopi med trajanjem tega režima glede tehnične storilnosti mlina z montiranjem novih ali preureditvijo obstoječih instalacij. Delegat ministra za trgovino in industrijo vroči vsakemu sreskemu načelstvu seznamek prijavljenih mlinov s področja tega načelstva obenem s potrebnimi podatki. Sreski načelnik proveri te podatke, po katerih so ti se-znamki sestavljeni, in ima v razvidnosti, ali so vsi mlini iz njegovega sreza prijavljeni, kakor tudi vodi kontrolo nad vsemi izpremembami glede mlinske uredbe in storilnosti mlinov, otvoritve novih in prestanka dela že obstoječih mlinov. 0 vseh teh izpremembah mora načelnik takoj obvestiti delegata ministra za trgovino in industrijo. Odredbe za sreska načelstva veljajo tudi V mestih za mestna načelstva. Člen 7. Po prijavah, podanih po razpisu z dne 31. marca*, mora vsak mlin, ki želi obratovanje ustaviti, obvestiti o tej svoji nameri do dne 12. aprila s priporočenim pismom ministrstvo za trgovino in industrijo. V takem primeru odredi ministrstvo, naj se mlin uradno zapečati. Mlini, ki te izjave ne podajo, so dolžni plačati mlinsko povprečnino do dne 30. junija tega leta. Delegat ministra za trgovino in industrijo izvrši razvrstitev mlinov in odredi za vsak poedini mlin po storilnosti mesečno povprečnino. Mesečna mlinska povprečnina se plačuje vnaprej, in sicer prva polovica vsakega 1. dne v mesecu, druga polovica pa 16. dne v mesecu. Vplačilo se vrši po čekovnih položnicah poštne hranilnice št. 56.026 na račun Privilegirane izvozne družbe. Delegat ministra za trgovino in industrijo vodi v posebni knjigi kontrolo prijav in razvrstitve mlinov in evidenco o plačilu mlinske povprečnine, in sicer: a) vseh mlinov, prijavljenih po razpisu ministra za trgovino in industrijo o mlinih z dne 31. marca t. 1.; b) vseh mlinov, ki po tem členu izjavijo, da hočejo ustaviti obrat izza dne 30. junija t. 1.; c) vseh onih mlinov, ki obratujejo, č) vseh onih mlinov, ki se smatrajo po členu 9. tega pravilnika za kmetske mline in ki so oproščeni plače-1 vanja povprečnine. Mlinom, ki ne plačajo pravočasno njim predpisane povprečnine, se obrat ustavi, se zaplenijo za zavarovanje dolžnega povpreeninskega zneska ustrezne zaloge in se povprečnina izterja po izvršilni poti. Člen 8. Mlinsko povprečnino morajo plačati vsi mlini, ki vrše mletje katerekoli vrste žita in ki so urejeni za čiščenje, sortiranje in presejanje moke ali ki se bavijo z žitno trgovino, odnosno s predajo moke. Povprečnino, morajo plačevati tudi ona podjetja, ki presejajo, čistijo in sortirajo moko iz kmetskih mlinov. Obveznost plačevanja ne prestane niti z občno niti z delno ustavitvijo obrata, razen kadar gre za višjo silo, ki izključuje možnost obratovanja mlina nad mesec dni Vsak primer ustavitve obrata zbog višje sile morajo prijaviti mlini v 48 urah pristojnemu prvostopnemu občemu upravnemu oblastvu, ki o tem takoj obvesti delegata ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi. Prav tako je prijaviti tudi nadaljevanje obrata, ko prestane ovira zbog višje sile. Delegat odredi na tako prijavo pregled, minister za trgovino in industrijo pa sme oprostiti mlin od nadaljnjega plačevanja povprečnine. Začasna pokvara strojev ali uredb se ne smatra za višjo silo. Za meseca maj in junij se objavi višina povprečnine do dne 25. aprila. Člen 9 Za kmetske mline po členih 3. in 5. zakona o prometu s pšenico se smatrajo oni mlini, ki niso urejeni za sortiranje, presejanje in čiščenje moke • »Službeni list*, št, 284/28 iz L 1932, Kmetski mlini smejo mleti samo za proizvodnika na merico (ujem). Nimajo pravice, kupovati pšenico, niti ne smejo moke prodajati. Vsak prestopek zoper prednje odredbe se kaznuje po členu 7. zakona o prometu s pšenico. Člen 10. Za mesec april se določa povprečnina takole: Tehnična mlevna storilnost s ce- Povprečnina lotnimi napravami v 24 urah v dinarjih: I. od 10 do vštetih 25 met. st. . • • 2.000-— II. •5 55 50 55 55 • . 4.000’— III. 55 55 75 59 59 • . . 6.660— IV. 55 55 ICO 59 59 • I k • 10.060 — V. 55 55 150 55 59 • • . 14.000'— VI. 55 59 200 55 55 • . • 18.000 — VII. 55 95 250 55 95 • . 23.0C0'— VIII. 55 59 3C9 55 55 • • 28.060'— IX. ♦5 95 350 59 55 • • • 31.000'— X. 95 55 460 55 95 • • • 34.000'— XI. 95 55 450 59 55 • • • 36.000-— XII. 55 55 560 55 55 , . . 38.000-— XIII. 55 95 600 55 95 . 46.000 — XIV. 55 55 700 55 95 . . . 52.000'— XV. •5 55 860 55 55 . • . 61.000'— XVI. 55 95 1000 59 55 . . 76.000 — Prednjo povprečnino morajo plačati mlini za mesec april najkesneje do dne 16. tega meseca po skupini, v katero spadajo. Če bi se ob poznejši razvrstitvi mlinov našlo, da vsote, vplačane po poedinih mlinih na račun povprečnine za mesec april, ne ustrezajo dejanskemu stanju uredb v mlinu, se izvrši obračun razlike naknadno še v mesecu aprilu in po razvrstitvi, ki jo ugotovi delegat ministra za trgovino in industrijo. Člen 11. V izjemnih primerih, kjer je zaloga na dan, ko dobi zakon o prometu s pšenico moč, ugotovljena s popisom in je dokazano s polnoveljavnimi listinami, da je do-tična zalega pšenice pravilno nabavljena, odnosno da je Privilegirani izvozni družbi za moko plačano prej veljavno mlinsko doplačilo, pa je po naključju ckolnosti nastopila nemožnost, prodati moko pred 1. aprilom tega leta, lahko odobri minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance, da se izvestni del mlinskega doplačila, vplačanega po prej veljavnih predpisih, povrni, odnosno ce gre za mlin, na račun mlinske povprečnine odpiši. Dogovori o prevzemu, odnosno o dobavi moke za kesnejše rokove med mlini, trgovci, zadrugami in peki, ki so se sklenili po cenah in pogojih zakona z dne 6. septembra 1931., a moka še ni dobavljena, izgube veljavnost in se ne smejo izvršiti. Člen 12. S tern pravilnikom je ukinjen pravilnik o načinu poslovanja Privilegirane izvozne družbe z dne 6. julij. 1931* V Beogradu, dne 5. aprila 1932; K. br. 664. Zastopnik ministra Minister za poljedelstvo za trgovino in industrijo J. Demetrovič s. r. J. Demetrovič s. r. Minister za finance Dr. M. Dorderič s. r. * »Službeni lisk št. 268/43 iz 1. 1931. 312. Na podstavi §§ 1. in 4. zakona o ustrojstvu ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe1 v zvezi s § 2. zakona z dne 8. decembra 1930.2, s katerim se izpreminja navedeni zakon, je gospod minister za gradbe predpisal pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence alektričnega toka.3 I. Tok z napetostjo do 100 voltov. Člen 1. Enosmerni tok. Nape tost v Dovoljena uporaba VOltib 1'5 — — za prenos priobčil — 2'0 na daljavo za razsvetljavo za elektro- — 2'5 medicino za razsvetljavo (samo za žepne svetiljke) “ 3'5 T 4'0 za razsvetljavo za alektro- za motorje 6-0 medicino •• za prenos priobčil 8'0 na daljavo •« 12'0 16'0 •9 __ 24'0 * za prenos priobčil na daljavo za motorje 32'0 — — — 36'0 — za prenos priobčil na daljavo za motorje 40'0 za razsvetljavo (samo za električna vozila in železniške vozove) 48'0 " " za prenos priobčil na daljavo 60'0 — — 65'0 za razsvetljavo — — za motorje 80'0 za razsvetljavo (samo za električna vozila in železniške vozove) •9 1 Glej »Uradni list« št. 116/26 iz 1. 1930. 2 Glej »Službeni list« št. 58/9 iz 1. 1931. 3 »Službene novane kraljevine Jugoslavije« z dne 2o. marca 1932., št. 69/XXVIII/193. Člen 2. Izmenični tok. Napetost v voltih Dovoljena uporaba 3 4 5 6 8 12 36 48 75 elektro-medicino elektro-medicino za elektro-medicino | za transformacijo toka za zvonce za transformacijo toka za zvonce za transformacijo toka za zvonce za prenos priobčil na daljavo II. Tok z napetostjo preko 100 voltov. Člen 3- Instalacije za razpeljavo toka. (razen instalacij, kii služijo izključno za vlečenje). a) Napetosti. Za enosmerni tok: 24, 42, 110, 220, 440 voltov kot normalna napetost v vseh primerih. Za trofazni tok: 1. 24, 42, 220/380, 6000, 15.000, 30.000, 60.000, 100.000, 200.000 voltov kot normalna napetost v vseh primerih. 2. 125, 500, 3000, 10.000, 20.000, 80.000, 300.000 voltov kot pogojena napetost za nove instalacije samo v primeru njihovega priključka na že obstoječe instalacije z isto napetostjo. h) Frekvence. Za trofazni tok: 50 period na sekundo. Pripombe k I. in II.: 1. Normalizirane napetosti se nanašajo na potrošnika ali primarni tok transformatorja, ne pa na kraj proizvajanja. To je (po času in prostoru) povprečna napetost na klupkah potrošnika. Za potrošnika se računi razen svetiljk, motorjev itd. tudi primarna stran transformatorja. 2. Napetosti s 1000, 45.000, 150.000 voltov se ne smejo v nobenem primeru uporabljati. 3. Ako se nove instalacije priključujejo na že obstoječe instalacije s pogojeno napetostjo potem transformacije, potem se mora za novo instalacijo uporabiti normalna napetost. 4. Obstoječe naprave s frekvenco 42 period na sekundo se morajo prenarediti na 50 period na sekundo, kakor hitro nastopijo za to potrebni pogoji tehnično-ekonom-ske narave ob priliki večjih preureditev central in po posebni odobritvi ministrstva za gradbe. 5. Pri posebnih industrijah, kjer so iz tehničnih razlogov potrebne anormalne napetosti in frekvence, se bodo le-te tudi za naprej dovoljevale od primera do primera. Člen 4. Instalacije, ki služijo izključno za vlečenje. a) Napetosti. Za enosmerni tok: 550, 750, 1100, 1500, 2200, 3000 voltov kot normalne napetosti v vseh primerih. Za monofazni tok ali kombinirane trofazno-mono-fazne instalacije: 1. 220/380, 6000, 15.000, 30.000, 60.000, 100.000, 200.000 voltov kot normalna napetost v vseh primerih; 2. 125, 500, 3000, 10.000, 20.000, 80.000 voltov kot pogojena napetost za nove instalacije samo v primeru njihovega direktnega priključka na že obstoječe instalacije z isto napetostjo. Za trofazni tok: 3400 voltov kot normalna napetost v vseh primerih. Pripombe: 1. Normalizirana napetost za vlečenje pri enosmernih in monofaznih instalacijah in pri monrtfaznih delih kombiniranih trofazno-monofaznih instalacij se nanaša na sisteme, ki so z enim polom zvezani z zemljo. 2. Vse pripombe glede normalizacije napetosti in frekvenc pri instalacijah za razpeljavo električne energije veljajo tudi za napetosti pri električnem vlečenju. 3. Za razdelitev napetosti voznega voda in napajajočih daljnovodov pri električnem vlečenju na železnicah veljajo norme in predpisi mednarodne železniške unije (U. I. C.) b) Frekvenca. 1. Za monofazni in trofazni tok: 162/3 period na sekundo. 2. Za kombinirane trofazno-monofazne instalacije 50 period na sekundo. Člen 5. Ta pravilnik se mera vsaki dve leti pregledati in po-polniti ter eventualno zamenjati po najnovejšem stanju tehnike. Člen 6. Ta pravilnik velja od dneva objave v »Službenih no-vinah« in tedaj prestane veljavnost vseh prejšnjih predpisov, navodil in razpisov, ki so z njim v nasprotju. Iz ministrstva za gradbe dne 14. marca 1932., štev. 42.506/31. 313. Na osnovi § 185. zakona o gozdih predpisujem ta-le pravilnik o nošenju službene obleke za šumarske uslužbence pri upravi državnih gozdov in politični gozdni upravi.* I. Obči predpisi. Člen 1. Vsi šumarski uslužbenci pri upravi državnih gozdom in politični gozdni upravi kakor tudi zapriseženo logarsko * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«:, z dne 4. marca 1932.. št. 51/XIX/127, osebje na terenu in v pisarni, ki ima značaj javne straže I in prihaja za opravljanja službe v stik z grajanstvom ali opravlja nadzorstveno in izvršilno službo, mora za opravljanja te dolžnosti nositi obleko in znake, predpisane s tem pravilnikom. Namen službeni obleki je, da je moči to osebje od drugega graja n st v a razpoznavali in da daje ,vsemu postopanju in odredbam potrebno veljavo organa državnega oblastva. Paradne (svečane) uniforme ni. Zunaj službe lahko nosi to osebje tudi navadno gra-jansko obleko, toda vedno dostojno in čisto. Člen 2. S tem pravilnikom predpisane službene obleke niso dolžni nositi šumarski uradniki in uslužbenci, ki so odrejeni v službo pri osrednjih uradih. Za osrednje urade se smatrajo ministrstvo za šume in rudnike, gozdne direkcije, šumarski odseki kraljevskih banskih uprav in inšpektorat za pogozdovanje kraščin in goličav v Senju. Člen 3. Nošenje službene obleke je prepovedano onemu osebja, ki za to ni upravičeno po odredbah tega pravilnika. Člen 4. Službene obleke sta samo dve vrsti, in sicer: 1. za šumarske uradnike in uradniške pripravnike; 2. za zvaničnike in služitelje (višje logarje in logarje). Obleka je zimska in poletna. II. Predpisi za uradnike in uradniške pripravnike. Člen 5. K zimski obleki gumarskih uradnikov ln uradniških pripravnikov spadajo: kapa, suknja (bluza), telovnik, hlače, srajca, ovratnik, kravata, meč, opasač z jermenom, plašč, škornji, rokavice, revolver in piščalka. K poletni uniformi teh uradnikov spadajo: kapa, suknja, hlače, srajca, ovratnik, kravata, meč, opasač z jermenom, škornji, rokavice, revolver in piščalka. Zimska obleka je izdelana iz fine volnene tkanine ali grebenane tkanine temnozelene barve. Poletna obleka jo nekoliko svetlejše barve. Poletna obleka je iz tanjšega, zimska pa iz močnejšega in debelejšega blaga. Člen 6. Za zimsko obleko veljajo ti-le predpisi: 1. K a p a je iz enake tkanine, kakor ostala obleka in je sestavljena iz dolenjega dela, oglavja, podbradnika, sončnika in znaka. Dolenji del je izdelan iz trše tvarine, obvit s trakom (porto) iz žameta temnozelene barve, ki ustreza po dolžini obsegu glave in je visok 40 do 50 mm. Oglavje je izdelano iz mehke tvarine enakega sukna kakor bluza, je visoko 60 do 80 mm, v gorenjem delu nekaj širše od dolenjega, ima v sredini kape in na obeh straneh povprek obrobke, široke 3 mm, iz sukna iste barve kakor trak. " Pcdbraduik je spleten iz pozlačene vrvice in na obeh koncih pritrjen ob kapo z malimi rumenimi gumbi z izbočenim hrastovim želodom. Tak podbradnik nosijo samo višji uradniki do vštete VI. položajne skupine, vsi ostali uslužbenci pa iz pletene temnozelene svile. Senčnik je temnozelen, lakiran, navzdol obrnjen, spodnji rob pa je prešan. Znak (kokarda) je nad senčnikom v državni trobojnici s kovinsko belim dvoglavim orlom v srednjem polju, ki je modro emajlirano. Pod znakom sta dva ozka, v polkrog zvita hrastova lista, vezena s pozlačeno svilo. Vsa kapa je podložena s svilo in na dnu obložena s tenkim usnjem, širokim 40 mm. Kapa je po potrebi lahko krojena in šivana tako, da se da mehki podaljšek kape pod dolenji rob traku na-znotraj zavihati in pozimi za zaščito glave in ušes spustiti. 2. Suknja (bluza) je izdelana iz finega sukna ali grebenane tkanine temnozelene barve (kakor kapa), krojena kakor vojaške bluze z zmerno stisnjenim životom in je podložena s satinom, svilo ali podobno tvarino v zeleni barvi. Sprednji del suknje se poklaplja sredi prsi z ležečim ovratnikom, čegar sprednji deli se zapenjajo spredaj, tvorec dva zasleca. Izrezek je za 15 cm pod ovratnikom v obliki črke V. Suknja se zapenja z eno vrstjo koščenih gumbov, katerih najnižji je v višini života. Za gumbe so na sprednjih delih ustrezne gumbnice. Suknja sega do konca palca, če se roka iztegne. Suknja ima štiri žepe, in sicer na obeh straneh, dva na prsih in dva ob bokih, ki so prišiti odzunaj v gubo ob krajeh in v sredini ter opremljeni s poklopcem na dva enaka loka, ki se zapenja z enakim, le manjšim gumbom kakor na suknji. Zepi so široki 120 mm, gorenji za okrog 180 mm, dolenji pa za 60 mm od roba suknje oddaljeni. Rokavi segajo do zapestja. Zadaj je suknja v višini lopatic nabrana v dve zaprti gubi (navidezna izrezka), ki sta dolgi 200 mm. Od spodnjega roba do života je suknja preklana v pokrit razporek. Suknja in rokavi so podloženi. 3. T e 1 o v n i k je navadnega kroja, izdelan iz istega sukna ali grebenane tkanine kakor suknja, z ustreznim izrezkom in malimi koščenimi gumbi na eno vrsto iste barve, kakor na suknji. 4. H1 a č e so iz iste tkanine kakor suknja, kratke, krojene kakor častniške hlače za ježo. Na obeh straneh imajo obrobke, široke 3 mm in dvojne lampase, široke 30 mm, iste barve, kakršne je trak na kapi. V pisarni se nosijo lahko tudi dolge hlače običajnega francoskega kroja iste barve, z obrobkom in lampasi iste velikosti, kakor pri kratkih hlačah. 5. S ra j ca je navadnega kroja, iz platna z mehkimi gladkimi prsi in zapestnicami. 6. 0 v r a t n i k je iz belega, dvojno upognjenega trdega platna. 7. Kravata je iz temnozelene svile ali atlasa, široka 4 do 5 cm in se veže v dolgo pentljo. 8. Meč. Med izvrševanjem službe v pisarni in zunaj nje morajo nositi uradniki meč, ki je sestavljen iz ostrine, držaja in nožnice. Držaj je iz bele kosti, naravne ali umetne, ovit s pozlačeno žico na štiri enake pramene. Na zgornjem koncu držaja je pozlačena glavica. Ostrina je iz jekla, pravokotne oblike z izdelano konico. Nožnica je izdelana iz pozlačene medi in okrašena z državnim gr- bom sredi zgorenje polovice. Na nožnici je naprava za spoj z viškom. Meč je 40 om dolg. Jermen je iz belega usnja, širok 3 'A om in ima prežico za pripenjanje. V pisarni se sme meč odložiti. Namesto meča smejo nositi uradniki med opravljanjem terenske službe o p a s a č (jermen), izdelan iz mehkega temnorumenega prešanega usnja, širok 35 mm, s kopčo, izdelano iz pozlačene medi in okrašeno z državnim grbom. Na desni strani, 60 mm od kopče, je opa-sač spojen z jermenom, ki se nosi preko levega ramena in z opasačem nanovo spaja na desni strani zadaj, 60 mm od sredine ledij. Jermen se zapenja z običajno kopčo na sprednji strani. Nositi opasač z jermenom ni obvezno, zlasti ob toplejšem vremenu, ko se da nositi suknja odpeta. 9. Revolver se nosi samo med opravljanjem službe na terenu, in sicer v usnjenem toku, obešenem na desni zadnji strani usnjenega opasača ali pod suknjo. Revolver nositi ni obvezno, po potrebi pa se sme nositi na terenu tudi lovska puška. 10. Plašč je izdelan z zmerno stisnjenim životom iz sukna temnozelene barve in je podložen z zelenim sa-tinom, svilo, krznom in podobnim. Spredaj sta dve vrsti po pet velikih gumbov, prevlečenih s temnozelenim usnjem. Zapenja se na desni strani v ustrezne gumbnice na sprednjih delih. Ovratnik je položen, izdelan iz sukna iste barve, kakor plašč, in se zapenja spredaj s temnozelenim podolgastim volnenim gumbom. Na sprednjih delih suknje je po en zaklinek iste barve, kakor trak na kapi, izdelan v obliki sulice, širok 3 cm, dolg 7 cm. Na tem zaklinku so pritrjeni hrastova vejica in dva želoda iz pozlačene medi, blizu zgornjega kraja pa je prišit po en kovinski gumb z vtisnjenim hrastovim listom. Rokavi imajo na spodnjem delu narokavje, iz istega sukna, zavihano nazaj okoli 15 cm in ločeno od rokavov. Na vsaki strani plašča je po en žep s preklopcem, širok okrog 15 cm. Zadaj čez sredo, pričenši od spodnjega roba ovratnika, pa do spodnjega konca je nabran plašč v dve gube. Pri životu je suknena spojka, široka 6 do 8 cm, ki se zapenja na dva velika gumba, prevlečena s temnozelenim usnjem. Plašč je zadaj razklan do blizu pasu. Na spodnji strani razporka ima pet koščenih gumbov temnozelene barve, na zgornji notranji strani pa gumbnice za zapenjanje. Ovratnik, sprednja dela, preklopni na žepih, spojka zgornjega roba, rokavi in zgornji del na razporku so obšiti z obrobkom, širokim 3 mm in iste barve, kakor trak na kapi. Razen tega plašča nosijo šumarski uradniki lahko tudi lažji plašč iz finejšega blaga kot ogrinjalo (pelerino) ali dolamico častniškega kroja. Ogrinjač je temnozelene barve, z gumbi iz kosti. Zadaj pod ovratnikom ima oglavnico, ki je prirejena tako, da se da sneti. Ogrinjač sme sezati do kolena ali do polovice meč. Če je podložen, mora biti podloga temnozelene barve. Dolamiča je iz sukna, kakor plašč. Krojena je v glavnem kakor bluza za zvaničnike, dolga do konca kazalca, če se roka iztegne, je zadostno ohlapna in tako prirejena, da se da obleči črez bluzo. Zapenja se na eno vrsto gumbov. Žepi so prišiti enostavno (brez gube ob krajeh in v sredini), iste oblike, kakor pri suknji. Namesto dolenjih žepov se smejo napraviti tudi poševni prednji žepi. Gumbi so prevlečeni s temnozelenim usnjem, ovratnik ]e mehak, položen in zaprt, zapenja se pa s podolgovatim volnenim gumbom, spredaj ima suknjsne zaklinke, hrastovo vejico in kovinski gumb, kakor na plašču. Rokavi so zavihani nazaj samo za 10 cm. Podloga je temnozelene barve, je pa lahko tudi iz usnja. Veliki gumbi imajo v premeru 22 mm, mali pa 10 mm. Po potrebi se da lahko na dolamico (kakor tudi na plašč) ovratnik iz krzna, ki je dosti visok in tako položen, da pokriva obe rameni; ob toplejšem vremenu pa se sme nositi dolamica tudi odpeta. 11. Škornji so iz črnega telečjega usnja z mehkimi golenicami častniškega kroja. Lahko se nosijo tudi visoki čevlji iz Črnega telečjega usnja navadnega kroja s črnimi dokolenicami, po potrebi tudi volneni zavojci zelene barve. 12. Rokavice so sive barve. Nositi rokavice ni obvezno. 13. Piščalka za dajanje znamenj se nosi na prvem zgornjem gumbu suknje, zataknjena v desni žep, in sicer za uradnike do vštete VI. položajne skupine na pozlačeni vrvici, izdelani v splet, debeli 8 mm, dolgi pa 350 mm, z vozlom, oddaljenim 60 mm od gorenjega konca, ki se končuje v dva hrastova želoda, za ostale pa na vrvici iz temnozelene svile istotako izdelane, kakor mali splet pri piščalki policijskih izvršilnih uslužbencev. Člen 7. Za poletno obleko veljajo naslednji predpisi: 1. Poletna kapa je istega kroja, kakor zimska, izdelana iz svetlozelenega platna s kokardo in pozlačenim podbradnikom. 2. Poletna suknja je izdelana iz svetlozelenega platna istega kroja, kakor zimska. 3. Hlače so iz svetlozelenega platna z lampasi, jahalne ali običajnega francoskega kroja, t. zv. duz-panta-loni. Smejo se nositi tudi bele dolge hlače brez lampasov. 4. Ovratnik je bel. 5. Kravata je temnozelene barve. Med opravljanjem službe v gozdu se smeta ovratnik in kravata odložiti. 6. Opasač z jermenom, škornji, rokavice, revolver in piščalka so takšni kakor pri zimski obleki. Člen 8. Za označanje čina služijo pase, ki se nosijo na dole-njem koncu obeh rokavov pri službeni suknji, plašču in dolamici. Pase so 90 mm dolge, pozlačene in se nosijo na podlogi temnozelenega žameta iste barve, kakršne je trak na kapi, za uradnike ministrstva za šume in rudnike, gozdnih direkcij in gozdnih uprav, na podlogi temnordeče-barve pa za uradnike šumarskih odsekov kraljevskih banskih uprav in sreskih šumarskih referentov. Prva pasa je oddaljena od spodnjega roba rokava 60 mm, ostale pase med seboj pa po 5 mm. Pase se nosijo vzporedno z naslednjimi označbami: 1. uradniki III. položajne skupine nosijo eno pozlačeno paso, široko 25 mm, nad tem pa štiri pozlačene pase, široke po 10 mm; 2. uradniki IV. položajne skupine eno paso, široko 25 mm, in tri pase, široke po 10 mm; 3. V. položajne skupine eno paso, široko 25 man, in dve pasi, široki po 10 mm; 4. VI. položajne skupine eno paso, široko 25 mm, in eno paso, široko 10 mm; 5. VII. položajne skupine štiri pase, široke po 10 mmj 6. VIII. položajna skupine tri pase, široke po 10 mm; 7. IX. položajne skupine dve pasi, široki po 10 mm; 3. X. položajne skupine eno paso, široko 10 mm. Uradniški pripravniki nimajo nobene oznake za oznamenovauje čina. Uradniki v službi pri ministrstvu za šume in rudnike nosijo za označbo čina nad vsemi pašami še eno paso, široko 10 nun, zvito v obliki dvojne črke e (ee), oni pri gozdnih direkcijah in kraljevskih banskih upravah pa v obliki enojne črke e (e). III. Predpisi za zvaničnike in služitelje. Člen 9. ' K zimski obleki zvaničnika in služitelje. spadajo: kapa, bluza, ovratnik, hlače, opasač z jermenom, plašč, škornji, rokavice, piščalka, gozdno kladivo, lovski nož, karabinka in naboji, izjemoma pa ovratnik iz krzna, volneno ovijalo (šal) in torba. K poletni obleki spadajo: kapa, bluza, ovratnik, hlače, opasač z jermenom, škornji, piščalka, gozdno kladivo, lovski nož, karabinka in naboji, izjemoma tudi torba. Zimska uniforma je izdelana iz raševine grohejse izdelave. Poletna uniforma je nekoliko svetlejše barve. Poletna uniforma je iz tanjšega, zimska iz močnejšega in debelejšega blaga. Člen 10. Za zimsko obleko veljajo naslednji predpisi' za zvaničnike: 1. Kapa je iste barve kakor ostala obleka in istega kroja kakor za uradnike. Temnozeleni trak je iz sukna, visok 35 mm. Prečni obrobki so iste barve kakor trak. Podbradnik, spleten iz posrebrene vrvice, smejo nositi samo zvaničniki I. in II. položajne skupine, vsi ostali uslužbenci pa iz Spletene temnozelene volnene vrvice. Kokarda je kakršna pri uradnikih. Hrastovi lističi pod kokardo so vezeni iz posrebrene svile. Po potrebi je kapa lahko krojena in šivana za zimo tako kakor pri uradnikih. 2. Bluza je izdelana iz raševine, oljčnatozelene barve (iste kakor kapa), brez života; dolžina ji doseže 3 cm pod dolenjim robom rokava, če se roka iztegne. Spredaj se zapenja na 8 gumbov iz kosti oljčnatozelene barve, prišitih na desnem sprednjem delu. Gumbnice za zapenjanje na sprednjem levem delu so obšite s trakom iste barve. Bluza ima štiri žepe, in sicer dva na prsih in dva ob bokih, ki so prišiti odzunaj in opremljeni z ravnim poklopcem, ki se zapenja na majhen gumb iste barve, kakršne so oni na desnem sprednjem delu. Žepi so široki 12 cm, globoki gorenji 8-5 cin, dolenji pa 6 cin do roba bluze. Rokavi segajo do zapestja. Na koncu desnega ramena je bluza izbočena s podlogo, da se puška laže nosi. Ovratnik pri bluzi je pokončen, dvojno obšit s suk-nom iste barve, kakršne je bluza, in vedno zapet tako, da se vidi samo malo beli rob ovratnika. Na prednjem delu ovratnika je po en zaklinek ste barve kakor pri 'uradniškem plašču, s hrastovo vejico in dvema želodoma iz posrebrene medi in belim kovinskim gumbom blizu zgornjega konca. Zadaj črez sredo je bluza, pričenši od spodnjega roba ovratnika, pa do spodnjega konca nabrana v dve gube, preko katerih je na ž.vctu suknena spojka (dra-gcner), široka 4 do b cm. Bluza in rokavi so podloženi. 3. Ovratnik je iz temnozelene svile (atlasa) ail volnene tkanine z belim robom. Lahko se nosi tudi ovratnik iz zelenega klota z belim robom iz celuloida. 4. Hlače so iz iste tkanine, iz kakršne je bluza, za škornje ali zavojce vojaškega kroja. Ob straneh imajo obrobke v širini 3 nun iste barve, kakršne je trak na kapi. V pisarni se si iejo nositi tudi dolge hlače z enakimi obrobki, na terenu pa po potrebi tudi hlače iz jelenje kože brez obšivov in obrobkov. 5. Opasač z jermenom je tak, kakršen pri uradnikih, le priprosteje izdelan. Kopča je iz priproste medi brez napisa. 6. Plašč je izdelan brez života iz oljčnatozelene raševine, podložene z zelenim klotom, satinom, krznom ali podobnim; spredaj sta dve vrsti gumbov, v vsaki vrsti je po 6 gumbov. Gumbi so koščeni, barve kakršne plašč, polni, izbočeni, 22 mm v premeru, prišiti na desnem sprednjem delu; zapenjajo pa se z ustreznimi gumbnicami na levem prednjem delu. Ovratnik je iz enakega sukna, kakršen je plašč, položen in se zapenja z dvema kopčama. Na prednji n delih ovratnika so enaki zaklinki kakor na bluzi. Rokavi segajo prilično do polovice pesti, če se roka iztegne. Na rokavih je narokavje iz enakega sukna, zavihano nazaj okoli 15 cm in ločeno od rokavov. Ob straneh plašča je po en žep s poklopcem, širok okoli 150 mm. Na ledjih črez sredo, pričenši od spodnjega roba ovratnika pri suknji, pa do spodnjega konca je plašč nabran v dve zaprti gubi. Pri životu je suknena spojka, široka 6 do 8 mm in se zapenja na dva velika gumba, kakršni so na sprednjem desnem delu. Zadaj je plašč razklan do blizu pasu. Razen tega plašča nosijo logarji lahko tudi lažji plašč kakor tudi kratko zgornjo suknjo podobnega kroja, kakršnega je uradniška dolamica, z gumbi iz kosti ali ob slabem vremenu običajni dežni plašč z oglavnico. 7. Škornji in čevlji z dokolenkami so takšni, kakršni pri uradnikih. Po terenskih razmeiah in letni dobi so lahko nosijo s kratkimi hlačami tudi volnene dokolenke ali zavojci zelene barve s črnimi visokimi čevlji. 8. Rokavice so iste barve kakor pri uradnikih. 9. Piščalko za dajanje znakov, enako izdelano kakor pri uradnikih, nosijo zvaničniki I. in II. položajne skupine na posrebreni vrvici, izdelani v splet z vozlom, ki se končuje v dva hrastova želoda, vsi ostali pa na vrvici iz temnozelenega volnenega blaga. 10. Gozdno kladivo s tokom, izdelano po veljavnih predpisih, se nosi na desni sprednji strani ob usnjenem opasaču. 11. Karabinka je vojaška. Med opravljanjem službe na terenu so uslužbenci dolžni nositi z ostrimi naboji opremljeno vojaško karabinko, ki mora biti vedno zaprta z varovalom. Z dovolitvijo nadrejenega oblastva sme nositi gozdni čuvaj namesto karabinke lovsko puško, če vrši obenem službo lovskega čuvaja. S pismeno odobritvijo šefa gozdne uprave, odnosno sreskega šumarskega referenta sme logarsko osebje med opravljanjem izvestnih poslov nositi namesto karabinke tudi avtomatični revolver ob opasaču, prav kakor uradniki. 12. Lovski nož je iz jekla, 20 cm dolg, 4 cm širok, z 12 cm dolgim držajem iz srnjega roga. Nož je v usnjeni nožnici in se nosi ob sprednji levi strani usnjenega opasača. Zunaj terenske službe se nosi samo lovski nož brez karabinke. 13. Ovratnik iz krzna je iz ovčje kože, sme se nositi na zimskem plašču, podloženem s krznom, ali na kratki zgornji suknji. 14. Volneno ovijalo je izdelano iz ovčje volne temnozelene barve. Nosi se samo pozimi ob snežnem metežu nad plaščem ali kratko zgornjo suknjo, in sicer tako, da se ovije po dolžini enkrat okrog vratu in v sredini tako previje, da pokrivajo konci trebuh. 15. Torba iz usnja se sme nositi samo med daljšim terenskim uradovanjem, obešena na levi strani zadaj ob usnjeni opasač z jermenom tako, kakor pri orožništvu. V tem primeru se smeta imeti gozdno kladivo in lovski nož v torbi. Člen 11. Poletna obleka je istega kroja kakor zimska, samo ' je izdelana iz svetlejšega oljčnatozelenega platna za pranje, podobno kakor poletna obleka za uradnike. Člen 12. Za označanje čina služijo pase, ki se nosijo na cto-lenjem koncu obeh rokavov pri službeni bluzi, plašču in kratki zgornji suknji. Pase so 9 cm dolge, posrebrene in se nosijo na podlogi temnozelene barve, kakršne je trak na kapi pri zvaničnikih in služiteljih državne gozdne uprave, na podlogi temnordečega sukna pa pri takih uslužbencih politične gozdne uprave. Prva pasa je oddaljena od dolenjega roba rokava 6 cm, ostale pase med seboj pa po Vi cm. Pase se nosijo vzporedno s sledečimi označbami: A. Zvaničniki: 1. pne položajne skupine nosijo eno posrebreno paso, široko 25 mm, in nad to eno posrebreno paso, široko 10 mm; 2. druge položajne skupine tri posrebrene pase, široke 10 mm; 3. tretje položajne skupine dve posrebreni pasi, široki 10 mm. Zvaničniki v službi pri ministrstvu za šume in rudnike nosijo nad vsemi pašami za označbo čina še eno paso, široko 10 mm, zvito v obliki dvojne črke e (ee), oni pri gozdnih direkcijah in kraljevskih banskih upravah pa v obliki enojne črke e (e). B. Služitelji: 1. prve položajne skupine nosijo eno posrebreno paso, široko 10 mm; 2. druge položajne skupine nimajo posebne oznake. Vsi zvaničniki in služitelji nosijo na desni strani prs značko, ki se pritrja na obleko. Značka ima ovalno obliko, je dolga 9 cm, široka 7 cm in je iz rumene medi. V sredi značke je vtisnjen državni grb, obdan s sedmimi malimi hrastovimi listi in dvema visečima želodoma na dnu. Med obodom grba in listi so vtisnjene črke, in sicer v gornji polovici s cirilico >zakleti lugar«, na dolenji polovici pa z latinico »zapriseženi logar« (»zaprisegnuti lugar«). Začasni nameščenci, ki niso upravičeni nositi službene obleke, morajo nositi samo ta službeni znak. Člen 13. Sefi gozdnih uprav, odnosno sreski šumarski referenti vodijo točno evidenco o strelivu, izdanem za službeno karabinko. Vse osebje, ki je po tem pravilniku dolžno med izvrševanjem službe nositi karabinko, mora točno in izčrpno opravičiti vsak oddani strel iz njemu poverjenega streliva. IV. Nošenje službene obleke in vedenje v službi. Člen 14 Osebje, ki je po tem pravilniku dolžno nositi službeno obleko, mora vedno nositi popolno obleko, a ne deloma službeno, deloma civilno obleko. Imetnik službene obleke mora obleko vedno držati v čistem, pravilnem in rednem stanju in uvaževati, da predstavlja javno stražo in državnega uslužbenca, katerih ugled mora visoko vzdrževati in čuvati. Istotako morajo biti vedno v pravilnem stanju tudi karabinka, gozdno kladivo in lovski nož; šef urada to pogosteje pregleduje in vpisuje izvid v službeno knjigo. Člen 15. Prepovedano je nositi službeno obleko, ki ne ustreza predpisom tega pravilnika. Istotako se ne smejo napraviti nobene izpremembe v kroju, izdelavi in barvi obleke niti v znakih za označevanje čina. Člen 16. Ob odpustu iz službe ali upokojitvi obdrže službeno uniformo in lovski nož, morajo pa takoj izročiti službeno karabinko in gozdno kladivo nadrejenemu starešini, ki ju vodi v inventarju kot državno svojino. Ob smrti prevzame karabinko in kladivo pristojni starešina. Upokojeni državni uslužbenci kakor tudi osebe, ki so začasno odstranjene od opravljanja dolžnosti, smejo nositi službeno obleko, toda brez orožja. Člen 17. Šefi gozdnih uprav, odnosno sresko šumarski referenti morajo skrbeti za točno uporabljanje predpisov tega pravilnika kakor tudi nadzirati, da imajo podrejeni uslužbenci predpisno in dobro vzdrževano obleko na sebi. Če opazijo kake nepravilnosti, jih morajo opomniti na predpisano dolžnost. Inšpekcijski uradniki morajo ob odhodih na teren paziti strogo na pravilnost in čistočo obleke podrejenega osebja kakor tudi na to, ali se drže šefi gozdnih uprav, odnosno sresko-gozdni referenti točno odredb tega pravilnika. člen 18. Vse osebje, ki nosi službeno obleko, se mora med seboj pozdravljati po vojaško. Po činu mlajši pozdravi prvi. Člen 19. Redi in svetinje se nosijo na službeni obleki tako m ob onih prilikah, kakor je to predpisano za civilne osebe Člen 20. Ce umre kdo v rodbini, smejo nositi vsi uslužbenci v znamenje žalosti črn flor okoli levega rokava nad lehtmi, ali kadar se to odredi. Člen 21. Uslužbenec, ki se v službeni obleki nedostojno obnaša ali na javnem kraju napada (z besedami), se mora Po veljavnih predpisih zakona o uradnikih vselej kaznovati in v drug kraj premestiti. V. Nabava službene obleke. Člen 22. Šumarski uslužbenci, ki morajo po I. delu tega pravilnika nositi službeno obleko, dobivajo od države ood-Poro za nabavo te obleke. Ta podpora je dvojna in sicer: a) podpora za prvo nabavo službene obleke; b) redna podpora za vzdrževanje službene obleke. Podpora za prvo nabavo službene obleke znaša za zvaničnike in služitelje po 1000 dinarjev. Za uradnike in uradniške pripravnike se določi ta podpora naknadno po razpoložljivih kreditih. Redna podpora za vzdrževanje službene obleke znaša za vse zvaničnike in služitelje po 200 dinarjev na leto. Uradniki ne dobivajo redne podpore za vzdrževanje službene obleke, ampak jo morajo vzdrževati iz lastnih sredstev. Te podpore se izplačujejo iz rednih proračunskih kreditov v mejah razpoložljivih kreditov. Člen 23. Podpora za prvo nabavo službene obleke se izplačuje po plačilnem seznamku za prejem prvomesečne plače, in to samo enkrat za vselej. Pri ponovnem vstopu v službo nima noben "'hižbenec pravice do te podpore. Redna podpora za vzdrževanje službene obleke se izplačuje po plačilnem seznamku dne 1. oktobra vsakega leta. Vsak uslužbenec sme prejeti na leto samo eno podporo za službeno obleko. Člen 24. Vsak uslužbenec si mora po prejemu podpore ax prvo nabavo službene obleke nabaviti najkesneje v treh mesecih po prejemu podpore vsaj eno popolno obleko (zimsko, poletno, samo obleko brez plašča in pod.). V tem času vrši službo v dostojni civilni obleki s službenim znakom, omenjenim v členu 12. tega pravilnika, ki ga mora takoj nabaviti. Redno letno podporo za vzdrževanje službene obleke mora uporabiti uslužbenec samo za označeni namen, odnosno za nabavo nove obleke. Vsak prestopek v tem Pogledu ima za posledico disciplinsko odgovornost. . Člen 25. Vsak uslužbenec nabavi lahko službeno obleko, kjer ! hoče, je pa nadrejenemu starešini osebno odgovoren, da ustreza ta obleka vsem predpisom tega pravilnika. Gozdna direkcija, odnosno kraljevska banska uprava organizirata lahko v lastnem področju akcijo za skupno j nabavo obleke vsega podrejenega osebja, ki bi se naj izplačevala dobavitelju iz vsote vseh zneskov, pripadajočih kot podpora za prvo nabavo obleke in kot redna podpora za vzdrževanje, kakor tudi prispevkov, ki se sporazumno s prizadetimi uslužbenci odmerijo na njih redne mesečne prejemke. Ta prispevek pa vendar ne sme biti na mesec višji od 100 dinarjev za uradnike in 70 dinarjev za zvaničnike in služitelje. VI. Prehodne odredbe. Člen 26. Ker se nabava službene obleke ne da izvršiti istočasno za vse uslužbence, se izvede ta posel postopno, in sicer tako, da se najprej izvrši uniformiranje zvanič-nikov in služiteljev, šele nato pa uniformiranje uradnikov in uradniških pripravnikov. V izvedbi tega občega načrta lahko odredi ministrstvo za šume in rudnike, da se v mejah razpoložljivih kreditov predhodno uniformira celokupno osebje ene kraljevske banske uprave ali ene gozdne direkcije, osebje drugih banskih uprav, odnosno drugih gozdnih direkcij pa šele v prihodnji etapi. Vendar si smejo do tega časa vsi uslužbenci nabaviti službeno obleko iz lastnih sredstev, toda brez pravice do katerekoli terjatve. Uslužbenci, ki so člani oficirske zadruge v Beogradu, lahko nabavijo po centrali in mnogih njenih podružnicah v državi službeno obleko po veljavnih predpisih in pogojih za nabavo obleke, ki veljajo za to zadrugo. Člen 27. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 16. januarja 1932. Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r. 314. Seznam vseh ratifikacij in pristopov k svetovni poštni konvenciji, sklenjeni v Londonu dne 28. junija 1929., izvršenih do konca leta 1931.* I. Svetovna poštna konvencija (glavna konvencija), sklenjena v Londonu dne 28. junija 1929. Kanada, Holandska, Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki, Norveška, Island, Danska, Švedska, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. februarja 1932., št. 31/XI11/92. Zedinjene Ameriške države, posestva Zedinjenih Ameriških držav na Filipinskih otokih, Mehika, Švica, Paragvaj, Tunis, Avstrija, Španija in španske kolonije, Saar-ska oblast, Finska, Vatikanska država, Maroko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Avstralija, Indija, Madžarska, Sovjetska republika, Estonska, Siam, Luksemburg, Novi Zeland in Zapadna Samoa, Belgija in Belgijski Kongo, Italija in italijanske kolonije, Kitajska, Nemčija, Južno-afriška unija in mandati v južno-zapadni Afriki (vse ratifikacije predložene do konca oktolra 1930.). Jugoslavija ratificirala 31. oktobra 1930., Japonska, Hozen in ostala Japonska posestva dne 14. novembra 1930., Rumunija dne 21. novembra 1930., kraljevina Vel. Britanije in Severna Irska dne 3. decembra 1930., Irak dne 20. januarja 1931., Egipet dne 27. januarja 1931., Perzija dne 11. februarja 1931., Kolumbija dne 19. marca 1931., Kostarika dne 27. marca 1931., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Salvador dne 8. junija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. julija 1931., Brazilija dne 21. julija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931., Kuba dne 21. septembra 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španski pas) dne 14. decembra 1931., teritorij Tonge dne 23. septembra 1931. II. Aranžman glede vrednostnih pisem in škatel, sklenjen v Londonu dne 28. junija 1929. Holandska, Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki, Norveška, Island, Danska, Švedska, Švica, Paragvaj, Tunis, Avstrija, Španska in španske kolonije, Saarska oblast, Finska, Vatikanska država, Marcko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Indija, Madžarska, Sovjetska republika, Estonska, Siam, Luksemburg, Novi Zeland in Zapadna Samoa, Belgija in Belgijski Kongo, Italija in italijanske kolonije, Kitajska, Nemčija (vse ratifikacije predložene do konca oktobra 1930.). Jugoslavija ratificirala dne 31. oktobra 1930., Japonska, Hozen in ostala Japonska posestva dne 14. novembra 1930., Rumunija dne 21. novembra 1930., kraljevina V. Britanije in Severna Irska dne 30. decembra 1930., Egipet dne 27. januarja 1931., Perzija dne 11. februarja 1931., Kolumbija dne 19. marca 1931., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. julija 1931., Brazilija dne 21. julija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španski pas) dne 14. decembra 1931., teritorij Tonge dne 23. decembra 1931. III. Aranžman o poštnih paketih, sklenjen v Londonu dne 28. julija 1929. Holandska, Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki, Norveška, Island, Danska, Švedska, Švica, Tunis, Avstrija, Španija in španske kolonije, Saarska oblast, Finska, Vatikanska država, Paragvaj, Maroko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Indija, Madžarska, Estonska, Siam, Luksemburg, Belgija in Belgijski Kongo, Italija in italijanske kolonije, Kitajska, Nemčija (vse ratifikacije predložene do konca oktobra 1930.). Jugoslavija ratificirala dne 31. oktobra 1930., Japonska, Hozen in druga japonska posestva dne 14. novembra 1930., Rumunija dne 21. novembra 1930., Egipet dne 27. januarja 1931., Perzija dne 11. februarja 1931., Kolumbija dne 19. marca 1931., Kostarika dne 27. marca 1931., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Salvador dne 8. julija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. julija 1931., Brazilija dne 21. julija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španski pas) dne 14. decembra 1931. IV. Aranžman o poštnih nakaznicah, sklenjen v Londonu dne 28. julija 1929. Holandska, Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki, Norveška, Island, Danska, Švedska, Švica, Belgija, Tunis, Avstrija, Španija in španske kolonije, Saarska oblast, Finska, Vatikanska država, Maroko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Paragvaj, Madžarska, Estonska, Siam, Luksemburg, Italija in italijanske kolonije, Kitajska, Nemčija (vse ratifikacije predložene do konca oktobra 1930.). Jugoslavija ratificirala dne 31. oktobra 1930., Japonska, Hozen in druga japonska posestva dne 14. novembra 1930., Rumunija dne 21. novembra 1930., Egipet dne 27. januarja 1931., Perzija dne 11. februarja 1931., Kolumbija dne 19. marca 1931., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. julija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španski pas) dne 14. decembra 1931. V. Aranžman o poštnih plačilnih nalogih, sklenjen v Londonu dne 28. junija 1929. Holandska, Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki, Norveška, Island, Danska, Švedska, Švica, Belgija, Tunis, Avstrija, Španija in španske kolonije, Saarska oblast, Finska, Vatikanska država, Maroko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Paragvaj, Madžarska, Estonska, Siam, Luksemburg, Italija in italijanske kolonije, Nemčija (vse ratifikacije predložene do konca oktobra 1930.). Jugoslavija ratificirala dne 31. oktobra 1930., Rumunija dne 21. novembra 1930., Egipet dne 27. januarja 1831., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. julija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931. VI. Aranžman glede poštne službe in prenosa (poštnih virmanov), sklenjen v Londonu dne 28. jun. 1929. Holandska, Danska, Švedska, Švica, Belgija, Avstrija, Tunis, Paragvaj, Španija in španske kolonije, Saarska oblast, Vatikanska država, Maroko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Madžarska, Estonska, Luksemburg, Italija in italijanske kolonije, Nemčija (vse ratifikacije predložene do konca oktobra 1930.). Jugoslavija ratificirala dne 31. oktobra 1930., Japonska, Hozen in druga japonska posestva dne 14. novembra 1930., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Portugalska in portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. junija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španska oblast) dne 14. decembra 1931. VII. Aranžman glede naročbe na liste in časopise, sklenjen v Londonu dne 28. junija 1929. Holandska, Norveška, Danska, Švedska, Švica, Belgija, Tunis, Avstrija, Paragvaj, Španija in španske kolo- ni.je, Saarska oblast, Finska, Vatikanska država, Maroko (brez španskega pasu), Hedžas in Neid, Madžarska, Estonska, Siam, Luksemburg, Italija in italijanske kolonije, Nemčija (vse ratifikacije predložene do konca oktobra 1930.). Jugoslavija ratificirala dne 31. oktobra 1930., Rumu-nija dne 21. novembra 1930., Egipet dne 27. januarja 1931., Kolumbija dne 19. marca 1931., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17. julija 1931., Letonska dne 11, avgusta 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španska oblast) dne 14. decembra 1931. VIII. Države, ki so ratificirale vse poštne konvencije, sklenjene v Londonu dne 28. junija 1929. Holandska dne 3. junija 1930., Danska dne 6. marca 1930., Švedska dne 12. marca 1930., Švica dne 21. aprila 1930., Tunis dne 2. junija 1930., Avstrija dne 13. junija 1930., Španija in španske kolonije dne 16. junija 1930., Saarska oblast dne 17. junija 1930., Vatikanska država dne 26. junija 1930., Maroko (brez španske oblasti) dne 4. julija 1930., Hedžas in Neid dne 7. julija 1930., Madžarska dne 17. julija 1930., Estonska dne 23. julija 1930 , Luksemburg dne 6. avgusta 1930.. Italija in italijanske kolonije dne 10. septembra 1930., Nemčija dne 21. oktobra 1930., Jugoslavija dne 31. oktobra 1930., Etijopska dne 26. maja 1931., Češkoslovaška dne 25. junija 1931., Portugalska, portugalske kolonije v Afriki, Aziji in Oceaniji dne 17 julija 1931., Letonska dne 11. avgusta 1931., Gdansk dne 27. novembra 1931., Maroko (španska oblast) dne 14. decembra 1931. Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 965/1932. 815. Ratifikacija konvencije o nezaposlenosti po Holandski.* Tajništvo Društva narodov obvešča z okrožnico S. L. 31 1932. V. z dne 19. februarja 1932., da je poslanik Holandske v Bernu deponiral ratifikacijski instrument svoje vlade za konvencijo o nezaposlenosti, usvojeno na mednarodni konferenci dela v prvi sesiji, sklenjeno v Washingtonu dne 20. oktobra do 29. novembra 1919. Skladno s členom 406., XIII. dela versailleske pogodbe je ta ratifikacija registrirana pri tajništvu Društva narodov dne 6. februarja 1932. Besedilo ratifikacije je izročeno mednarodnemu biroju dela zaradi objave v »Službenem poročilu«. Ta notifikacija je učinjena v soglasnosti s členom 7. rečene konvencije. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v. Beogradu, dne 27. februarja 1932.; Pov. br. 3209 * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. marca 1932., št, 58/XXII/157, 316. Ratifikacija Kube zapisnika o statutu stalnega mednarodnega sodišča.* Ministrstvo zunanjih poslov je obveščeno po tajništvu Društva narodov z okrožnico S. L. 33 1932. V., da ga je obvestila vlada republike Kube z brzojavko z dne 5. februarja 1932. o svojem sklepu, da umakne pridržke, ki jih je bila napravila v svojem ratifikacijskem instrumentu k zapisniku o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča, podpisanega dne 14. septembra 1929. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 27. februarja 1932.; Pov. br. 3200. 317. Odstop republike Kube od pridržka, storjenega ob ratifikaciji zapisnika o stalnem mednarodnem 1 • V V VUvl, sodiscu. " Ministrstvo za zunanje posle je bilo obveščeno z okrožnico Društva narodov S. I. št. 33 z dne 17. februarja 1932., da je vlada republike Kube s svojo brzojavko z dne 5. februarja 1932. odstopila od pridržka,' ki ga je napravila ob ratifikaciji zapisnika o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča, podpisanega v Ženevi dnd 14. septembra 1929. — pri nas objavljenega v »Službenih novinah« z dne 10. septembra 1930., št. 206-LXXII. Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 3200. Banove uredbe. 318. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 11. No. 3822/1. Objava. Občina Dankovci, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1932. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. marca 1932., št. 58/XXII/155. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18, marca 1932., št, 63/XXV/165. GU II. No. 5615/3. Objava. Občina Genterovci, v srezu Dol. Lendava, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 30'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 30'—, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. aprila 1932. II. No. 1198/1. Objava. Občina Grajska vas, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 25-—, e) od goveda nad 1 letom Din 10-—, f) od goveda pod 1 letom Din 5'—, g) od prašičev Din 5‘—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. aprila 1932. II. 1065/1. Objava. Občina Ješenca, v srezu Maribor d. br., bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, runra in konjaka Din 6’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1932. II. No. 28976/1. Objava. Občina Koprivnica, v srezu Šmarju pri Jelšah, do pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1932. II. No. 5500/1. Objava. Občina Ločič, v srezu ptujskem, bo pobirala od dne. a razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 yin& Din 05'—. b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. aprila 1932. II. No. 7730/1. Objava. Občina Mislinje, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 80’—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1932. II. No. 3149/1. Objava. občina Moščanci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, Uuld' b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 193? II. No. 4377/1. Objava. • Občina Motovilci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 75-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1932. II. No. 1185/1. Objava. Občina Ogljenšak, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—, v) od 100 1 sadnega mošta Din 10‘— č) od goveda nad 1 letom Din 20‘— d) od goveda pod 1 letom Din 10’—,, e) od prašičev Din 10-—, {) od drobnice Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne S, aprila .19321 II. No. 5300/1. Objava. Občina Oselj, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala cd dneva razglasitve v »Službenem listu., v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 100'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932. II. No. 2006/2. Objava. Občina Otiški vrh, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6‘—, d) od goveda nad 1 letom Din 20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 20-—, I) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 5‘—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932. II. No. 127/1. Objava. Občina Petrovče, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 80-—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—, d) od 100 1 sadnega mosta Din 10’—, e) od goveda nad 1 letom Din 25’—, f) od goveda pod 1 letom Din 15'—, g) od prašičev Din 15’—, h) od drobnice Din 5-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1932. II. No. 7440/1. Objava. Občina Pobrežje, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. aprila 1932. II. No. 4241/2. Objava. Občina Ritoznoj, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala cd dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932. II. No. 6066/1. Objava. Občina Selnica ob Muri, v srezu Maribor, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—, c) od hi stcpnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. aprila 1932. II. No. 3657/2. Objava. Občina Stanjevci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, ».dne 5. aprila 1932. II. No. 28947/1. Objava. Občina Studenec, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—, d) od goveda nad 1 letom Din 10-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10*—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1932. II. No. 5997/1. Objava. Občina Sv. Jurij ob Pesni.,/, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70^—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70—k c) od 100 1 piva Din 70*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 30'—, e) od goveda pod 1 letom Din 20'—, i) od prašičev Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932. II. No. 5996/1. Objava. Občina Sv. Jurij v Slov. Goricah, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od 100 1 piva Din 20'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 8’—, e) od goveda pod 1 letom Din 8'—, f) od prašičev Din 8’—, g) od drobnice Din 5*—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din IS'-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932. II. No. 5297/1. Objava. Občina Šmartno na Pohorju, v srezu mariborsken. desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—j b) od 100 1 vinskega mošta Din ICO-—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1932. II. No.. 2983/2. Objava. Občina Tezno, v srem marborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 130-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 130"—, * c) od 100 1 piva Din 20'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda ped 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—• Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932. II. No. 119/1. Objava. Občina Zg. Hoče, v srezu Maribor desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«, v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 80'—. Kraljevska banska uprava Dravske hanovine v Ljubljani, dne 5. aprila 1932. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani^ njen predilavadc Otmar. Michaiek ? Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 30. kosu letnika III. z dne 16. aprila 1932. IV. No. 6117/1-1932. 1394 Spisek izpraznjenih učiteljskih mest r Dravski banovini. Število praznih mest £ 3 KO £ 'st m £ E a •■s Ji a st >o •— 53 N O p •N a a Srez Brežice. Brežice Blanca Dobova Kapele Rajhenburg Senovo Sromlje Zabukovje 1 š. up. 1 uč. 1 uč. 1 uč. 1 uč. 1 uč. 1 š. up. 1 š. up. 1 1 — slov. »v jj 1» jj jj jj jj Srez Celje. Blagovna 1 š. up. - — jj Srez Črnomelj. Adlešiči Bojanci Dragatuš Rožni dol Stara Lipa Talčji vrh 1 š. up. 1 š.up. 1 š. up. 1 š.up. 1 š. up. 1 š. up. 1 JJ srbo- hrv. slov. jj ji jj Srez Dolnja Lendava. Beltinci Centiba Crenšovct Dolga vas Dolina Dolnja Lendava Gaberje Ivanci Kobilje Mala Polana Melinci ' Odranci Retišovci Pince Turnišče velika Polana Zaniostje 1 uč. 1 uč. 1 š.up. 1 uč. 1 uč. 1 uč. 1 š. up - i jj jj jj jj jj » jj jj jj jj jj * jj jj jj jj jj Srez Gornji grad. Mozirje |korno Šmartno ob Dreti 1 š.up. 1 š. up. 1 š. up. — — jj jj jj Srez Kamnik. Oremšenik Domžale Komenda 1 š.up. 1 š. up. — i jj jj JJ Srez Kočevje. Panjaloka y*ravas Kočevska Reka D°ški potok s? oibnica deška osnovna šola | 1 š.up. 1 š. up. 1 uč. 1 š.up. 1 uč. 1 i jj jj jj JJ jj jj Ji Število praz-nih mest £ 3 »M O £ 3 03 s © RS £ ‘3 ca o 6 s e •S o a jt >o — p N ~ o N Ribnica, dekliška osnovna šola Sodražica 1 uč. 1 slov. » Srez Konjice. Ca d ra m Kebelj Sv. Kunigunda Skomarje Špitalič Vitanje (trg) Rakovec 1 š. up. 1 š. up. 1 š. up. 1 š. up. 1 1 2 1 — JJ JJ JJ JJ JJ JJ JJ Srez Kranj. Sv. Ana Kokra Križe Mavčiče Naklo Smlednik t š. up. t š. up. 1 uč. 1 1 1 »J JJ JJ JJ Srez Krško. Boštjan ob Savi Dobovec Št. Jurij Sv. Križ pri Kostanjevici Leskovec Mokronog Veliki Podlog Radeče Veliki Trn 1 uč. 1 š. up 1 uč. 1 š. up. 1 uč. 1 uč. 1 1 1 1 1 JJ n JJ JJ JJ JJ JJ ” Srez Laško. Dol pri Hrastniku Jurklošter Trbovlje, deška osnovna šola 1 uč. 1 uč. 1 uč. - - JJ JJ JJ Srez Litija. Javorje Primskovo Toplice Višnja gora 1 š. up. 1 uč. 1 1 — JJ JJ JJ M Srez Ljubljana-okolica. Zg. šiška Grosuplje Ježica Studenec-Ig Šmarje Škocijan pri Turjaku 1 uč. 1 uč. 1 uč. t š. up. 1 1 1 - JJ JJ JJ JJ JJ Srez Ljutomer. Kapela Ljutomer, deška osnovna šola Mala Nedelja Stogovci 1 uč. 1 ■ uč. 1 uč. 1 1 JJ JJ JJ JJ Srea Logatec. Cerknica Grahovo 1 uč. 1 uč. JJ n Število praz- nih mest £ £ -C a e .5 © 3 3 c © G Ml o >co O c »CO © 3 N ^ © S © a Srez Maribor, desni breg. • Laporje Limbuš 1 uč. — — slov* Makole 1 uč. 1 — JJ Planica 1 uč. — — Jf Reka 1 š.up. — — ** f Ruše t š. up. — 1 JJ Studenice 1 uč. — — JJ Slovenska Bistrica 1 uč. - — JJ Pragersko 1 uč. — — JJ Sv. Martin na Pohorju 1 š.up. — — JJ Sv. Jurij v Slov. Goricah — 1 — JJ 1 — JJ Srez Maribor, levi breg. Sv. Benedikt v Slov. go- ricah lš. up. 1 — JJ Gradišče 1 uč — — Št. Ilj v Slov. goricah 1 š. up. — — JJ Sv. Jakob v Slov. go- ricah 1 uč. 1 — Sv. Lenart v Slov. go- ricah 1 uč. — Selnica ob Dravi 1 š. up — — Sv. Trojica v Slov. go- ricah 1 š. up. 1 — Maribor, III. deška osnovna šola 1 š. up. — — JJ Srez Metlika. Božakovo 1 uč. - - JJ Srez Murska Sobota. Ger linči 1 š. up. _ Gornja Lendava 1 uč. — Kančevci 1 JJ Kramarovci 1 JJ Pertoča 2 JJ Prosenjakovci 1 š.up. — — ” Sv. Jurij 1 uč. _ — Trdkova 1 š.up. 1 - JJ Srez Novo mesto. Dobrniče 1 uč. 1 Dolž 1 š. up. Gabrje t š. up. — — JJ Laze 1 š. up. — —. Mirna t š.up. 1 — Mirna peč 1 uč. — — Dol. Nemška vas 1 uč. Orehovica 1 JJ Št. Peter 1 Dol. Topla reber ! š.up. Selo-Šumberk 1 š. up. — — JJ Srez Prevalje. Guštanj 1 . Kapla 1 uč. 1 — Marenberg 1 uč. — — Muta 1 uč. Prevalje 1 uč. — — Remšnik 1 uč. — Trbonje 1 š. up. — — Vuhred — , 1 — JJ tevilo praz. nih mest £ S .5 0 M -a -C 5 >00 0 15 90 a c ca © c Ki •-* p g s © »N £ JSJ — Sre* Ptuj. Sv. Andraž v Slov. go- ricah — 1 — slov. Sv. Bolfenk na Kogu — 1 — n Sv. Miklavž pri Ormožu 1 uč. — — v Ormož 1 nč. — — Y> Ptuj-okolica, deška osnovna šola 1 uč. — — n Velika Nedelja 1 uč. — — M Sv. Barbara v Halozah 1 uč. 1 — » Sv. Duh v Halozah 1 uč. — — n Sv. Lovrenc na Drav- 1 skem polju 1 uč. — n Majšperg 1 uč. n Srez Radovljica. Bohinjska srednja vas — 1 — n Jesenice, deška osnovna 1 uč. šola n Javorniški Rovt 1 uč. -— Koprivnik 1 š. up »> Srez Sloveujgradec. Sv. Andraž pri Velenju — 1 — » Razbor 1 š. up. — — >» Skale Šmartno pri Slovenj- 1 uč. n >» gradcu — 1 n Sreska izpostava Škofja Loka Železniki 1 š. up. — — n Martinj vrh t š. up. — — ** Srez Šmarje pri Jelšah. Buče — 1 — n Dobje 1 uč. 1 — n Kozje 1 uč. — — n Pečice 1 š. up. 1 — n Polje — 1 — n Sladka gora — 1 — n Prošnje za te službe morajo biti predložene kraljevski banski upravi v Ljubljani najkesneje do 20. maja 1932. Pri sestavljanju in predložitvi prošenj je postopati točno po naredbi ministrstva prosvete O. N. br. 23.296 z dne 23. marca 1931, ki je bila izdana z odlokom kraljevske banske uprave IV. No. 5696/1 z dne 1. aprila 1931. Potrebna pojasnila in navodila so bila že lani izdana učiteljstvu s posebnimi uradnimi okrožnicami. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 11. aprila 1932. * III. No. 3543/1. 1369 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravsko banovine po stanju z dne 10. aprila 1932. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov), so natis- njena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zaku-ženili dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Maribor des. breg: Hošpica (Zg. Brez-nica 1 dvorec). Steklina: Laško: Laško (Laško 1 dvorec). Ljutomer: Vučjavas (Vučjavas 1 primer). Maribor, desni breg: Dolgoše (Dolgoše 1 primer). Prevalje: Brezno (Brezno 1 primer). Ptuj: Janežovci (Placar 1 primer), Radovljica: Jesenice (Jesenice 1 primer). Slovenjgradee: Sv. Florjan (Sv. Florjan 1 primer), Šoštanj (Šoštanj 1 primer). Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod sv. gor. (Hrastje 1 primer), Sv. Peter na Med v. selu (Kristanvrh 1 primer). Maribor mesto: 1 primer. Garjavost: Maribor desni breg: Zg. Bistrica (Zg. Bistrica 1 dvorec). Slovenjgradee: Sv. Florijan (Sv. Florijan 3 dvorci). Mehurčasti izpuščaj: Maribor, levi breg: Plač (Plač 1 dvorec). Maribor des. breg: Vrhole (Kočna 1 dvorec). Svinjska kuga: Brežice; Mrčnasela (Piaštanj 1 dvorec), Senovo (Dovsko 3 dvorci). Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj 1 dvorec). Kočevje: Dolenjavas (Zadolje 1 dvorec), Sodražica (Vince 1 dvorec). Slovenjgra-dcc: (Slovenjgradee 9 dvorcev). Svinjska rdečica: Litija: Litija (Tenetiše 1 dvorec). Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. aprila 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 235—4/32—2 1333-3—2 Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Krškem. Svojeročno spisane in pravilno kolko-vane prošnje za razpisano mesto je vložiti do 6. maja 1932. pri podpisanem predsedništvu. Podčastniki, ki so dovršili sodno-pi-s eniško pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma in zvaničniki se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih. Prosilci, ki so že v civilni državni službi, naj priložijo svoji prošnji overjen izvleček iz uslužbenskega lista v 2 iz-v lih, ostali prosilci pa naj opremijo svoje prošnje z listi nami, ki potrjujejo, da imajo pogoje iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 6. aprila 1932. * P VII 1/32. 1371 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ptuju z dne 30. oktobra 1931., opr. št- L 29/31, je bila Kilak Terezija, posestnica v Zgornji Pristavi, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana. Za pomočnika je bil postavljm gospod Vogrinec Mihael, posestnik v Lancovi vasi. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII, dne 11. januarja 1932- P 22/32. 1370 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 22. februarja 1932., opr. št. L 1/32—5, je bila Požek Matilda, zasebnica, stanujoča v Lastniču št. 45, zaradi umobolnosti omejeno preklicana. Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Geršak France, posestnik v Lastniču št. 1. Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I., dne 30. marca 1932. P 35/32—2. 1383 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Slov-Bistrici z dne 17. marca 1932., opr. štev. L 5/31—24, je bil Ačko Ivan, posestnik, prej stanujoč v Gornjem Prebukovju štev. 5, zaradi umobolnosti popolnom* preklican. Za oskrbnika-pomočnika je bil P°” stavljen Ačko Franc, posestnik v Gor-Prebukovju št. 6. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. !•> dne 10. aprila 1932. •j. Cw Ila 104/32-1. 1372 Oklic. Tožeča stranka: Okrajna hranilnica * Slovenjgradcu, ki jo zastopa dr. A" Bratkovič, odvetnik v Slovenjgradcu, 1® vložila proti toženi stranki 1. Jirku Avgusti, graščakinji v Hartensteinu, P' Slovenjgradee, 2. dr. Jirku Benhardu, 3. Warsberg Oskarju in 4. Lobe Francu radi Din 23.000-— s prip. k opr. štev. Cw Ila 104/32—1 menično tožbo, u® podlagi katere je izdan menični plačani nalog z dne 7. aprila 1932. Ker je bivališče prvotožene stranke neznano, se ji postavlja Grobelnik Ivan, višji oficial v Slovenjgradcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi 9ft-ma ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Celju, odd. Il*> dne 7. aprila 1932. H: C III 536/32—1. I392 Oklic. Tožeča stranka Weissbacher Marii* je vložila proti toženi stranki Mr®K Karli radi Din 3612— k opr. št. C D** 536/32—1 tožbo. . Prvi narok za ustno razpravo 9« J, določil na 18. maja 1932. ob pol 9< )f Št&v. 30. Stran 199. popoldne pred tem sodiščem v izbi štev. 50, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja c. Benkovič Ivan, vodja zemlj. knj. v pok. iz Ljubljane, Trnovo, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. • Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. aprila 1932. * Nc. 205/32-2. 1384 Amortizacija. Na prošnjo Paidascha Otona, upravitelja veleposestva Meinl v Freudenau-Črnci, pošta Apače, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 (šestih) mesecev, po-čenši od 10. aprila 1932., svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica štev. 114, glaseča se na >Uprava Meinlovih posestev« s stanjem Din 3608—. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 10. aprila 1932. * E 3662/31—8. 1373 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke^ Brecl Neže, pos., Loče, p. Šmartno v Rož. dolini, bo dne 29. aprila 1932. ob devetih dopoldne pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Brezova, vlož. štev. 130, a) hiša, b) gosp. poslopje, c) zemljišča, d) pritiklina. Cenilna vrednost: skupaj 148.044-90 dinarjev, ad a) Din 6.000—, ad b) Din i7.500-—, ad c) 112.246-90, ad d) Din 12.298—. Najmanjši ponudek: Din 112.000-—. Vadij: Din 14.805-—. K nepremičnini zemljiška knjiga Bregova, vi. št. 130, spadajo sledeče pritikline: 2 kravi, 1 težak in 1 lahek voz, ‘ pluga, 1 brana in razno drugo poljedelsko in gospodarsko orodje, v ceniini bednosti kot je zgoraj navedena. Pod-dajmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 16. marca 1932. $ E 791/31. 1374 Draži eni oklic. ,Dne 2. maja 1932. dopoldne ob ve tih bo pri podpisanem sodišču v št. 4 dražba nepremičnin: H zem-TOka knjiga Godemarci, vi. št. 92. Cenilna vrednost: Din 5993-60. Najmanjši ponudek: Din 3997-75. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-®.euem naroku pred začetkom dražbe, •«cejc bi §9 as AlOfiis jlcč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 30. marca 1932. * % E 750/31—16. 1375 Dražbeni oklic. Dne 2. maja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stranska vas, vi. št. 49, 329, Dobindol, vi. št. 983. Cenilna vrednost: Din 53.192-55. Vrednost pritikline: Din 1050— (všteta v cenilno vrednost). Najmanjši ponudek; Din 35.461-70. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 23. marca 1932. F. 2183/31-11. 1387 Dražbeni oklic. Dne 9. maja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: ideelna zemljiška knjiga d. o. Šikole, vi. št. 87. Cenilna vrednost: Din 4.052-50. Najmanjši ponudek: Din 2.709-68. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 23. marca 1932. * E IX 2009/31—26. 1376 Dražbeni oklic. Dne 23. maja 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Grajski Marof, vi. št. 179. Cenilna vrednost: Din 237.983-87. Vrednost pritikline: Din 500-—, ki je zapopadena v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 118.991-95. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na nradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 1. aprila 1932. E 204/32. 1385 Dražbeni oklic. Dne 10. junija 1932. ob pol desetih dopoldne bo na mestu samem i Zaležali dražba zemljišča, gospodar- skega poslopja, njiv po skupinah: 1. k. o. Zalo:e, vi. štev. 8, hiša s pritiklino; 2. k. o. Založe, zemljišče, vi. št. 184; 3. k. o. Založe, hiša, vinograd, vi. št. 204 ; 4. k. o. Polzela, vi. št. 237, 373, zemljišča. Cenilna vrednost: 1. Din 77.752-—; 2. Din 8.238—; 3. 22.683— dinarjev; 4. Din 16.422—. Najmanjši ponudek: 1. Din 50.840-—; 2. Din 5.492—, 3. 15.122-— dinarjev; 4. Din 10.948-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 30. marca 1932- Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 458. Sedež: Daljna vas št. 8 obč. Rudnik pri Ljubljani. Dan vpisa: 22. marca 1932. Besedilo: Ivan Peric. Obratni predmet: Nakup sirovin, izdelovanje bičevnikov, in njih razpošiljanje v tu- in inozemstvo ter nakup in prodaja v to stroko spadajočih predmetov. Imetnik: Peric Ivan, izdelovalec bičevnikov v Daljni vasi št. 8, občina Rudnik pri Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v / Ljubljani, odd. III., dne 19. marca 1932. Firm. 266/32 — Rg A VII 95/1. * 459. Sedež: Kamnik. Dan vpisa: 7. marca 1932. Besedilo: Tomo Homar, slikarstvo in pleskarstvo, družba z o. z. Obratni predmet: Izvrševanje obrti napisnega in sobnega slikarstva ter pleskarstva. Družbena pogodba z dne 29. februarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen Čas. Visokost glavnice: 5000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 5000 Din. Poslovodja: Homar Tomo, slikar in pleskar, Kamnik 75. Za namestovanje upravičen: Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje zanjo samostojno na ta način, da podpiše svoje ime pod besedilom tvrdke, ki je od kogarkoli napisano, tiskano ali s štampiljko natisnjeno. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 227/32 — Rg C V 61/1. * / 460. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. marca 1932. Besedilo: »Jelodvor« Gašperin družba z o. z. Obratni predmet: Nakup in prodaja gospodinjskih in raznih patentiranih predmetov za lastni ali tuj račun. Družbena pogodba z dne 15. marca 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din. Poslovodje: Gašperin Rudolf, zasebnik v Ljubljani, Hrenova ul. 17, Vokač Oton, poslovodja, Rožna dolina III /30. Za namestovanje upravičeni: Družba ima dva poslovodji ali več poslovodij. — Družbo zastopata kolektivno po dva poslovodji. — Tvrdko, ki je lahko od kogarkoli pisana, s štampiljko ali s strojem natisnjena ali tiskana, podpisujeta po dva poslovodji ali pa en poslovodja in postavljen prokurist skupno na ta način, da podpiše vsak pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak, prokurist seveda s pristavkom, ki označuje prokuro. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932. Firm. 300/32 — Rg C V 62/1. * 461. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. marca 1932. Besedilo: I. Neškudla. Obratni predmet: Izdelovanje cerkvenih paramentov in zastav in trgovina s cerkvenim orodjem in posodo. Imetnik: Salmič Marija, trgovka v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 224/82 — Rg A VII 93/1. * 462. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. marca 1932. Besedilo: Stavbno podjetje »Emona«, družba z o. z. Obratni predmet: Prevzemanje in izvrševanje vseh vrst stavbnih del. Družba nabavlja stroje in vsakovrstne pripomočke, spadajoče v stavbno stroko ter nabavlja opeko, apno in vsakovrstne sirovine, ki se uporabljajo pri stavbarstvu. Družbena pogodba z dne 27. februarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 32.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din, stvarna vloga v vrednosti 12.000 Din donešena. Poslovodje: Poljanec Ludvik, stavbni mojster v Ljubljani, Gosposka ulica št. 4; Vrhovnik Franc, posestnik v Ljubljani, Vodovodna cesta št. 44. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta kolektivno oba poslovodji na ta način, da pristavita svoja podpisa pod besedilo tvrdke, ki je lahko tiskano, s štampiljko odtisnjeno ali od kogarkoli pisano. Postavljeni prokurist podpisuje družbino tvrdko kolektivno z enim poslovodjem na isti način, vendar s pristavkom p. p. Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (apportov): Družabnik Vrhovnik Franc prinese v družbo kot stvarno vlogo svoj stavbni material, to je en vagon apna, en vagon zidne opeke, tri sto plohov, les za odranje, stavbno barako ter različno orodje za dogovorno določeno prevzemno ceno 12.000 Din. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 214/32 — Rg C V 59/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 463. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. aprila 1932. Besedilo: Peter Angelo družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora dne 30. marca 1932 se je spremenil odstavek »Šestič« družabne pogodbe. Predmet podjetja odslej tudi prodaja furnirjev in vezanih plošč. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932. Firm. 338 — Rg C III 270/7. * 464. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. aprila 1932. Besedilo: Delniška družba pivovarne »Union«. Izbrišejo se upravni svetniki Nicklas Anton, Pavlin Alojzij, Ehrenfest Fric, Graselli Mirko in baron Jan Gotz-Oku-cimsky; vpišejo pa se upravni svetniki ing. Pirkmajer Milko iz Ljubljane, dr. Puc Dinko, advokat v Ljubljani, dr. Skoberne Jurij, advokat v Celju, Terček Franc, ravnatelj Zveze slov. zadrug v Ljubljani, Urbas Miroslav, posestnik in trgovec v Ljubljani in Turk Josip, podjetnik v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932. Firm. 339 — Rg B I 34/37. * 465. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. marca 1932. Besedilo: Medič-Zankl, tovarne olja, lakov in barv, družba z o. z. Izbriše se podružnica v Novem Sadu pod tvrdko: Medič-Zankl, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. Ljubljana podružnica Novi Sad, zbog opusta. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932. Firm. 296 — Rg. C I 67/2S. * 466. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. marca 1932. Besedilo: »Sava« družba z o. z. kovinska galanterijska industrija. Po sklepu občnega zbora družabnikov z dne 16. marca 1932 so se izpreznenili £§ 3., 4. Ln 8. družabne pogodbe z dne 9. avgusta 1928. Predmet podjetja odslej tudi: trgovina železnih in kovinskih predmetov» lesna industrija in trgovina. Zastopstvo in podpis tvrdke: Družbo zastopa samostojno vsak poslovodja ali prokurist; če ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo kolektivno dva poslovodja ali en poslovodja in en prokurist ali dva prokurista. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pisanemu, natisnjenemu, ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj pod; pis en poslovodja ali prokurist, slednji s pristavkom pp., odnosno če ima družba dva ali več poslovodij, kolektivno dva poslovodji ali en poslovodja in en pr°; kuriet ali dva prokurista; prokuristi vselej z označbo pp. Izbrišeta se poslovodja Malenšek Janko in Tršan Alojzij, vpiše pa poslovodja Tršan Anton z Jesenic št. 17. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932. Firm 295 — Rg C III 238/4. * 467. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. marca 1932. Besedilo: Splošno jugoslovcnsko bančno društvo d. d. podružnica v Ljubljani. Izbrišejo se: Prokurist družbe z naslovom namestnika direktorja Seynaeve Fernand, Beograd, Cika Ljubina 20. Prokurist družbe z naslovom nadpro-kurista in s specialnim pooblastilom, da podpisuje tvrdko za direktorja (čl: 48. društvenih pravil) Fischer Julije, Novi Sad, Kralja Aleksandra ulica 7. Prokurista družbe Huber Franjo, Novi Sad, Kralja Aleksandra ulica 7, in Lederer Stjepan, Zagreb, Jurišičeva ul. št. 22. Vpišejo se: I. Kot prokurista centrale s pravico podpisovanja »za direktora« v smisju čl. 48. društvenih pravil točka dj: Nikolajevič Aleksander in dr. Pollak Željko. II. Za podružnico v Ljubljani: Prokurist in namestnik šefa filial®1 Griinvvald Leo. Pooblaščenec s pravico sopodpisovanja: Križ Janko. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 213 — Rg B III 66/3. * 468. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. marca 1932. _ Besedilo: Zanatska banka kraljevin Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana- Izbriše se član poslovnega odborn Rebek Josip, vpiše p<* član poslovnega odbora Baraga Ludvik, mehaničar v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 6. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. marca 1932. Firm. 286 — Rg B III 62/2. ❖ 469. Sedež: Vič-Glince. Dan vpisa: 7. marca 1932. Besedilo: Stegu in drugi, komanditna družba za strojno in električno industrijo. Samostojna prokura je podeljena Stegu Milanu Emu:’. Vič-Glince, Cesta VIII št. 3. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 211 — Rg A III 79/11. Izbrisali sta se nastopni firmi: 470. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 7. marca 1932. Besedilo: »Minerva« Rojina & Kosem. Radi opusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 231 — Rg. A VII 33/6. * 471. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 2. aprila 1932. Besedilo: Rastlinska destilacija »Florjan« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z., ker je vsa aktiva in pasiva družbe prevzela tvrdka: »Alko«, Veletrgovina žganja družba z o. z. in sta se obe tvrdki, tako razdražena tvrdka Rastlinska destilacija »Florian« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. kakor tudi »Alko« veletrgovina žganja družba z o. z., oziroma njuni družabniki odpovedali izvršbi likvidacije. Družba je prenehala 31. marca 1932. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932. Firm. 337 — Rg C III 37/12. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 472. Sedež: Gorje. Dan vpisa: 25. marca 1932. Besedilo: Kmetijsko društvo v Gorjah. registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 21. februarja 1932 spremenila so se zadružna pravila v§3. Izbriše se član načelstva Jan Frane, iPiše pa novoizvoljeni član načelstva “eterman Matija, posestnik na Višel-*ici št. 10. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1932. Firm. 275 — Zadr. II 17/66. * 473. Sedež: Kandija. Dan vpisa: 9. aprila 1932. Besedilo; Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, r. z. z n. z. v Kan-diji. Izbrisal se je načelstveni član Glo-belnik Anton, vpisal pa novi član načelstva Hočevar Martin, posestnik in stavbenik v Kandiji-Novo mesto, Trdinova cesta. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. aprila 1932. Firm. 42/32. — Zadr. I 55/60. * 474. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 9; aprila 1932. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kočevju, r. z. z n. z. Izbrisal se je načelstveni član Rom Matija, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Zurl Ivan, posestnik in trgovec v Kočevju št. 91. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. aprila 1932. Firm. 43/32. — Zadr. III 69/7. * 475. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. marca 1932. Besedilo: Društvo komisijonarjev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Iz načelstva sta izstopila Kaiser Ivan in Bučar Ivan. Na novo sta bila izvoljena v načelstvo: Grabrijan Edvard in Brudar Matija komisijonarja v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932. Firm. 186 — Zadr. I 36/66. * 476. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. marca 1932. Besedilo: »Počitniški dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo Ljubljana. Na občnem zboru dne 14. marca 1931 spremenila so se zadrugina pravila v §§ 2., 2., 8. in 16. Izbrišeta se člana načelstva Haderbo-lec Vika in Rakovec Franc, vpišeta pa se člana načelstva: Aušič Drago, poslovodja konzumnega društva v Ljubljani VII., Medvedova 36, in Pezdir Ivan, poslovodja konzumnega društva na Glincah, Tržaška cesta 10. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1932. Firm. 276 — Zadr. IX 28/8. * 477. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. aprila 1932. Besedi' : »Prva pomoč« registrovana piR:porna zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Z odločbo banske uprave z dne 24. marca 1932 II/2 je bil odrejen oblastveni razpust zadruge, ki je zbog tega prešla v likvidacijo. Likvidator: Kastelic Anton, knjigovodja v Zagorju ob Savi št. 128. Likvidacijska firma: Prva pomoč, registrovana podporna zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator sam pod-oisuje likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 1. aprila 1932. Firm. 327 — Zadr. X 213/4. * 17H. Sedež: Nova vas na Blokah. Dan vpisa: 25. marca 1932. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo. Iz načelstva sta izstopila Modic Milan in Zakrajšek Matija. Na novo sta bila izvoljena v načelstvo: Zabukovec Josip, posestnik, Nova vas št. 17 in Hren Franc, posestnik, GlincaS. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11- marca 1932. Firm. 261 — Zadr. VIII 40/11. * -i79. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 25. marca 1932. Besedilo: Produktivna čevljarska zadruga v Žireh, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 28. februarja 1932 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva: Zajc Ivan st., Zajc Pavel in Sedej Maks. Likvidacijska firma: Produktivna čevljarska zadruga v Žireh, registrovana zadruga z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 18. marca 1932. Firm. 277 — Zadr. VIII. 230/7. Konkurzni razglasi S 2/32—45. 1377 480. poravnavo. Prezadolženem Rojc Josip in Ivana, trg. s šivalnimi stroji in kolesi v Celju. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga preza-dolženec, se določa narok na dan 14. maja 1932 ob 8-30 uri pri tem sodišču, soba št. 2. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. aprila 1932. H* Sa 43/31—8. 1401 481. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnice Praprotnik Jerice, posestnice in gostilničarke v Marenbergu, je končauo. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. aprila 1932. S 3/32—61. 1403 482. Odreditev posebnega ugotovitvenega naroka. Prezadolžene«:: Zivic Ivan, stavbenik v Mariboru. Za pre’ kušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev se odredi narok na 25. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne pri podpisanem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. aprila 1932. S 2/31—87. 1402 483. Posebni ugotovitveni narok. Preža dol/er. ec: Stavbno podjetje Ac-cetto in drugovi v Mariboru. Za nreiz .ušanje naknadno prijavljenih terjatev se odredi narok na 25. aprila 1932 ob 9. uri dopoldne, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. aprila 1932. * 1390 S 3/26—136. 484. Odprava konkurza. Prezadolženec Breuer Jaroslav, mestni stavbenik v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/26—2 o imovini preza-dolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139. k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. aprila 1932. * Sa 20/31-83. 1391 485. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Menarta Jakoba, trgovca v Domžalah, re- gistrovanega pod firmo J. Menart, Domžale, je končano. Deželno sedišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1932. Sa 40/31-8. 1378 486. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Rešek Franceta, trgovca v Beltincih je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. marca 1932. Sa 29/32—2 1379 487. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Cehner Josipa in Cehner Ane, pos. in gostilničarjev v černečah št. 10 pri Dravograda Poravnalni sodnik: Dr. Reichman Blaž, starešina okrajnega sodišča v Prevaljah. Poravnalni upravitelj: Dr. Stefanovič Emil, advokat v Prevaljah. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Prevaljah, dne 12. maja 1932., ob 9. uri. Rok za oglasitev do 7. maja 1932. pri okrajnem sodišču v Prevaljah. Okrožno sodišče r Mariboru, odd. III., dne 9. aprila 1932. Sa 17/31-6. 488. * Oklic. 1386 Poravnalna stvar Straha Engeiberta, usnjarja in posestnika na Mirni 25. Pri naroku dne 9. januarja 1932. v smislu § 46. zakona o prinudni poravnavi izven stečaja dosežena poravnava, da dolžnik plača upnikom 50% kvoto njih terjatev, in sicer v 6 zaporednih mesečnih obrokih, od katerih prvi dospe v plačilo 1 mesec po pravomočno-sti poravnave, pod poroštvom Straha Mihaela, užitkarja na Mirni 25 in Straha Franceta, posestnika in trgovca na Mirni št. 19, se odobri. Okrožno sodišče-v Novem mestu, odd. II., dne 31. marca 1932. * -63. 1349 Sa 8/32 489. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Kopičem Dragom, trgovcem v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 77, registrovanim pod firmo Dragotin Kopič v Mariboru, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 7. marca 1932. sklenjena prisilna poravnava se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih t< jatev, plačljivo v 15 zaporednih in enakih mesečnih obrokih, katerih ; r i zapade v plačilo 3 mesece po sprejeti poravnavi. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. marca 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 566/1—E. 1364 Razglas. Na osnovi 81. 2. in 3. uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih od 21. maja 1929., št. 14.633, se razpisuje mesto državnega cestarja-delavca na progi državne ceste it. 2 med km 671-5 do 677*5 s sedežem v Selu pri Žirovnici z mesečno plačo Din 600-— in mesečno stanovanjsko doklado Dan 100-—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do 30. aprila 1932. Upoštevali se bodo le prosilci, ki so odslužili kadrski rok in ki niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju. Sresko načelstvo v Kranju, dne 11. aprila 1932. * No. 3136/1-32. 1380 Razglas. V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Celju z dne 21. marca 1932., Kzp V. 78/32, prepovedano Čoklu Jožefu, roj. 1. 1894. v Šmarju pri Jelšah, stanujočemu kot viničarju v Sladki gori štev. 41, srez Šmarje pri Jelšah, Dravska banovina, zahajati v krčme za dobo 2 let, t. j. do 1. aprila 1934. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah« dne 2. aprila 1932. No. 4817/1. Razglas. 1381 V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. februarja 1932., prepovedano Dimniku Adolfu, pekovskemu mojstru, stanujočemu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 23. februarja 1932. do 23. februarja 1933. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg« dne 6. aprila 1932. * Razpis. 1406 Občina Moste pri Ljubljani razpisuj® na osnovi § 6. zak. o zdravstvenih obči' nah službo občinskega zdravnika. Pr®®‘ nje opremljene z dokumenti, ki so predpisani za vstop v državno službo, i df" kazom o dovrsitvi predpisanega staža i® izkazom, da je pro6llec vpisan v imeni* pristojne zdravniške zbornice, je vloži*1 na občinski odbor v Mostah do vključu® 23. aprila 1932. Nastop službe 1. mul9 1932. Službeni prejemki L dr. eo razvidni12 štatuta te zdravstvene občine. Občina Moste pri Ljubljani. 528. 1382 Razglas. Preklicujeta se spodaj navedeni s tem, da na račun domovne občine ne bosta dobivali nikakršne denarne podpore. 1. Kopina Hermina, roj. leta 1900., pristojna v občino Škocijan, srez Krško. 2. Gaste Neža, roj. leta 1910. na Otre-Bku, pristojna v občino Škocijan, srez Krško. Občina Škocijan, dne 9. aprila 1932. * Štev. 343/8. 1388 3—1 Razpis dobave. Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb istega (B pogodbe in nabave) in na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, O. br. 5973 od 30. marca 1932., razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani na dan 29. aprila 1932. leta ob enajstih drugo javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo sledečih življenskih potrebščin in potrošnega materiala za dobo treh mesecev (april, maj in junij 1932): 1. govejega mesa, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. vseh vrst kruha, 4. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin, 5. mleka in mlečnih izdelkov. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi količine potrebščine za to licitacijo, ki se bo vršila v upravni pisarni obče državne bolnice v Ljubljani, so na vpogled interesentom pri isti upravi v uradnih urah. Vsak licitant mora položiti do dneva licitacije, najkesneje pa do 10. ure dopoldne istega dne petodstotno kavcijo od celotne vrednosti ponudenega blaga in sicer v gotovini, hranilnih knjižicah ali državnih vrednostnih papirjih v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, odnosno čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B po-Rodbe in nabavec, pri blagajni obče državne bolnice ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. Ponudbe se predlagajo opremljene s Predpisanim kolkom po določilih zakola o spremembah in dopolnitvah zakona 0 taksah (»Službene novinec 70-XXIX * dne 26. marca 1932) v zapečatenem °vitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.< bodisi s pošto na upravo zavoda, bodisi °sebno v roke komisije, najkesneje na dan licitacije do enajste ure dopoldne, ^oleg zapečatene ponudbe je priložiti v ^zapečatenem ovitku potrdilo trgov-sko-industrijske in obrtniške zbornice o Ponudnikovi licitacijski sposobnosti, poučilo davčne uprave o plačanih davkih ,*a preteklo tromesečje in potrdilo o Položeni kavciji. . Pooblaščenci morajo predložiti poleg teRa pooblastilo, da smejo zastopati *v°jo firmo pri licitaciji. Ponudnik se mora že v ponudbi izja- viti. da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da pristaja brez pridržka nanje kakor tudi, da se cena ponudenega blaga razume neglede na to, ali se nabavka izvrši v celoti, na polovico ali samo na četrtino. Uprava obče državne bolnice v smislu predzadnjega odstavka čl. 96. zakona o državnem računovodstvu ni vezana na najnižje ponudene cene, kakor tudi je v smislu čl. 86., točka 10., omenjenega zakona upravičena odkloniti vse ponudbe brez kake obveznosti. Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 12. aprila 1932. Štev. 695. 1404-3-1 Hazpis dobave živilskih potrebščin za čas od 1. aprila do 30. iun. 1932- Razpis. Po rešenju ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu 0. br. 5973 od 30. marca 1932., se razpisuje v skrajšanem roku na osnovi zakona o državnem računovodstvu (čl. 82. do 105. in oadelka B pogocbe in nabave) za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu pismena olertalna licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin: 1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. vseh vrst kruha, 4. špecerijskega in kolonijalnega blaga, 5. mleka in mlečnih izdelkov za dobo od 1. aprila do 80. junija 1932. Licitacija se bo vršila v petek dne 29. aprila 1932 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Ponudbe, opremljene s kolkom 50— Din do vrednosti 20.000 Din ponudene dobave, s kolkom 100 Din do vrednosti 100.000 Din ponudene dobave, s kolkom 200 Din do vrednosti 500.000 Din ponudene dobave v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.«, morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti po', ilo o založeni kavciji, plačanih davkih in draži tel jski sposobnosti. Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. aprila do 30. junija 1932. V Ljubljani, dne 12. aprila 1932. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljublj&na-Studenee v Ljubljani. * Štev. 313. 1397—3—1 Razpis dobave. Na podlagi čl 59., 82. do 105. zakona o državnem cadasurracktat in. pnmhukn za izvrševanje odredb istega »B« pogodbe in nabave in na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. Br. 5973 od 30. marca 1932., razpisuje uprava državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani na dan 30. aprila 1982 ob enajstih dopoldne drugo javno pismeno dfertalno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo sledečih živilskih potrebščin in potrošnega materiala za dobo treh mesecev (april, maj in junij 1932): I. mesa vseh vrst in mesnih izdelkov ter slanine, II. molče in mlevskih izdelokv, III. vseh vrst kruha, IV. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin, V. mleka in mlečnih izdelkov. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi količine potrebščine za to licitacijo, ki se bo vršila v upravna pisarni državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, so na vpogled interesentom pri upravi te bolnice med uradnimi urami. Vsak ponudnik mora položiti najkesneje do desete ure dopoldne na dan razpisane licitacije petodstotno kavcijo od celotne vrednosti ponudenega blaga, in sicer v gotovini, hranilnih knjižicah ali državnih vrednostnih papirjih v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, odnosno čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave,< pri blagajni uprave državne bolnice za ženske bolezni ali pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom po določilih zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, »Službene novinec 70—XXIX z dne 26. marca 1932, se morajo predložiti v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.« bodisi po pošti na upravo zavoda bodisi osebno v roke komisije, najkesneje na dan licitacije do enajste ure dopoldne. Poleg zapečatene ponudbe je priložiti 'v nezapečatenem ovitku potrdilo trgovsko-industrijske in obrtniške zbornice o ponudnikovi licitacijski sposobnosti, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za preteklo tromesečje in potrdilo o položeni kavciji. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da so upravičeni zastopati svojo firmo pri licitaciji. Ponudnik se mora že v ponudbi izjaviti, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da pristaja brez pridržka nanje, kakor tudi da se cena ponudenega blaga razume brez ozira na to, ali se nabavka izvrši v celoti, na polovico ali samo na četrtino. Uprava obče državne bolnice v smislu predzadnjega odstavka čl. 96. zakona o državnem računovodstvu ni*vezana na najniž,je ponudene cene, kakor tudi je v smislu čl. 86., točka 10, omenjenega zakona upravičena odkloniti vse ponudbe brez kake obveznosti. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni r Ljubljani, 13. aprila 1932. Štev. 2773/11 1398 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 25. aprila 1932 dobavo 30 ton visokovrednega portland-cementa. Velenje, dne 9. aprila 1932. Direkcija drž. rudnika Velenje * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 1395 Stanje 8. aprila 1932. AkttTa. Dinarjev Metalna podloga . 1.955,709.440-10 (+ 902.13G-73) Devize, ki niso v podlogi 83,805.482*04 (— 100.154-58) Kovani novec v niklu 45,287.623.50 (+ 641-115-—) Demonetizi- rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.190,303.112-83 (+ 8,858.489-60) Vrednostni papirji . . 27,420.000"— Prejšnjipred- ujmi državi 1.802,987.040-28 (+ 240.89P54) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 450.000.000*-(+13,000.000--) Vrednosti re- zervn. fonda 79,303.892*10 Vrednosti ostalib fondov ... 2,937.312-23 Nepremičnine ... . 149,085.851-31 (+ 381.638-88) Razna aktiva 46.437.461-89 (+ 5,141.490 12) 6.867.185.133-83 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 86,832.169-70 (+ 1,390.512-—) Ostali fondi 4,428.829-28(+ 3.969-—) Novčanice v obtoku . . 4.923,521.485-—(+ 99,909,120--) Obveze na pokaz . . 436,793.358-19 (— 58,336.032.97) Obveze z rokom . . . 1.155,779.146*59(— 17,882.279-52) Razna pasiva 79,830.145*37 (-j- 3,880.318"78) 6.867.185.133-83 Obtok in obveze . . . 5.360,314-843-19 Celotno kritje . . . 36-48% Kritje v zlatu . . . 32'88% Obrestna mera: po eskomptu ,..»<»»» i po lombairdu 9% Razne objave Vabilo 1393 na XI. redni občni zbor, ki ga bo imela Obrtna banka v Ljubljani v sredo dne 4. maja 1932 ob 11. (enajstih) dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju leta 1931. in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. dec. 1931. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3 Odobritev bilance za leto 1931. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička po §§ 34. in 35. pravil. 4. Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta. 5. Slučajnosti. Po § 9. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki polože ali pri banki v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Ljutomeru ali pa pri Ljubljanski kreditni banki osem dni pred zborovanjem najmanj deset delnic. § 11. bančnih pravil: Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas. Delničarji, ki se ne udeleže občnega zbora osebno, morejo biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico, s pooblastili, kakor jih določi upravni svet. UPRAVNI SVET. * 1301—3—3 Poziv upnikom. »Prva pomoč«, registrovana podporna zadruga z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo in pozivlje svojo upnike, da ji prijavijo svoje terjatve pismeno do 20. maja 1932. »Prva pomoč« registrovana podporna zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/1. * 1339—3—2 Poziv upnikom. Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo zadrugi morebitne terjatve v enem mesecu. Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti v likvidaciji. * 1360 3—2 Poziv upnikom. Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota, Gornje in Spodnje Krapje, registrovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdražila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski zadrugi pri podpisanima likvidatorjema najkesineje c 10. maja 1932. Cven, dne 8. aprila 1932. Zadruga za elektrifikacijo vasi: Cven, Mota, Gor. Krapje in Spod. Krapje s sedežem na Cvenu. Ferdo Magdič s. r. Andrej Roškar s. r. * 1338—3-2 Likvidacija zadruge. Agrarna zajednica reg. zadruga z neomejeno zavezo v Murski Soboti se je po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1931 razdražila ter prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Vogrinec Franc, s tolar in posestnik ter Šebjanič Franc, krojač in posestnik, oba v Murski Soboti. Besedilo likvidacijske firme: Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski- Soboti v likvidaciji. Firmo podpisujeta oba likvidatorja kolektivno. Načelstvo. * 1399—3-1 Poziv upnikom. Mariborska tiskarna r. z. z o. z. se j® po sklepu občnega zbora z dne 12. _ ju* nija 1928 razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator je Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah. Likvidacijska firma se glasi: Mariborska tiskarna r. z. z o. z. v likvidaciji. Upniki Mariborske tiskarne r. z. z o. z. v Mariboru se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidacijski firmi. Likvidator. * 1400—3-1 Objava. Javljamo, da se je izgubil certifikat parnega kotla štev. 1432, lokomobik »Assmann & Stockder« pod tovarniška štev. 1230 iz leta 1929. Da se prepreči eventualna zloupora-ba. se izgubljeni certifikat proglaša r*®' veljavnim. Jugoslavensko industrijsko i trgovačko d. d. Zagreb, Washingtonov trg 1. * Objava. 1396 Izgubil sem izpričevalo I. letnika ge®' meterskega odseka tehnične srednje šole v Ljubljani za leto 1930./1931. na im®-Berce Vinko, rodom iz Št. Janža (Dolenjsko). Proglašam ga za neveljavno. Berce Vinko s. r. * 1389 Objava. Podpisani Karol Zussino iz Javornika štev. 96 sem izgubil dovoljenje za za-poslenje, izdano od inšpekcije rada 7 Ljubljani z odločbo I. br. 757/26 z dne 16. oktobra 1926. To dovoljenje progla' šam za neveljavno. Javornik, dne 7. aprila 1932. Karol Zussino s. r<> ključavničar. * Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Orednik: Pohar Robert v Ljubljani Stiska in zalaga: Tinkam« Me+HT X Ljubija ni j njen predstavniki O. Michdlek v Ljubljani