LETO XXIII. - Številka 91 Ustanovitelji: občinske konference bZDL lesenice, Kranj, Radovljica, 8«>fja Loka In Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. - Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega lju p s t v a kranj, sreda, 25. 11. 1970 Cena 50 par Lisi izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah In sobotah za gorenjsko ŽirOVCi SO rekli »da« I Za 29- november Minula nedelja je bila za Žiri in njihove prebivalce, zlasti tiste najmlajše, pomemben dan; na referendumu so se ljudje °raj s tričetrtinsko večino odločili za samoprispevek, namenjen rekonstrukciji in razširitvi šole ter gradnji vrtca. Ra-",n*n zdrava logika sta znova nadvladala sebičnost in sti-skaške zadržke ter žirovski mladini zagotovila svetlejšo prihodnost. • okrog poldneva je posta- kov upravičencev (2271 od j° Jasno, da bo izid referen- 2552). 71,6 odstotka (1872) od-pozitiven, do večera pa raslih občanov je lističe izje volišča obiskalo 89 odstot- polnilo z »da« in samo 28,4 rali Rnn tCden 80 de,avci Cestnega podjetja iz Kranja asfalti Pob i m do,go cesto od žage v Preddvoru do hotela Bor. Dri« 28 asfaItiranJe je dal kolektiv hotela, denar pa so kn»i VaU gostJnsko trgovsko podjetje Central iz Kranja, ^Jevna skupnost Preddvor in občina. Cesta je široka tri asf ifi po1' do zime bodo "redili tudi bankine. Stroški utiranja so znašali 500.000 dinarjev, (lb) — Foto: F. Perdan odstotka (399) z »ne«, čeprav referendumi pri nas niso več nova stvar, je bil podoben uspeh doslej zabeležen le še malokje. In o čem so se pravzaprav morali izreči Žirovci? O 150 milijonih starih din, ki naj bi jih zbrali v prihodnjih sedmih letih. Sleherna zaposlena oseba bo prispevala 1 % od čistih prejemkov, kmetje, obrtniki in ljudje svobodnih poklicev 2% od katastrskega dohodka in letnega etata lesne mase oziroma od drugih oblik dohodka, upokojenci s pokojnino nad 600 novih din pa tudi 1 % svojih sredstev. Večji del potrebnega denarja — skoraj 500 starih milijonov — bodo seveda primaknile domače gospodarske organizacije in občinska skupščina škof j a Loka. Iz Žirov nam je pisal P. S., ki med drugim pravi: Prebivalci Žirov so z veseljem sprejeli novico o uspelem referendumu, kajti zavedajo se, da bo družbeni napredek kraja mogoč le, če bodo imeli dovolj kvalitetno in zmogljivo šolo. Z njo si utegnejo dvigniti družbeni standard, ki zarodi odmaknjenosti kraja doslej ni bil posebno razvit. Največ veselja pa si med seboj gotovo delijo učitelji in učenci osemletke, saj se jim bo končno izpolnila davna želja — dobiti telovadnico in ustrezne kabinete ter kuhinjo. Zirovska šola, ki je po svojih uspehih in širini iz-venšolske dejavnosti med prvimi v komuni, na ta način dobiva potrebno osnovo, ki ji bo omogočala uveljavljati pedagoško-znanstvene principe pouka.« I. G. I i i V zadnji Številki Glasa smo objavili proslave oz. prireditve za dan republike, ki bodo v radovljiški občini. Danes objavljamo prireditve iz drugih gorenjskih občin. V Kranju bo osrednja proslava v petek, 27. novembra, ob 17. uri v dvorani kranjske občinske skupščine. Po programu bodo podelili tudi odlikovanja povojnim družbenopolitičnim delavcem oziroma udeležencem NOB. V drugih krajih v občini pa bodo proslave: 26. novembra ob 17. uri na Golniku, 27. novembra ob 10. uri v Dupljah, ob 11. uri v Mavčičah, ob 15. uri v Zalogu, ob 17. uri v Stražišču, ob 18. uri v Preddvoru in na Primskovem, ob 19. uri v Cerkljah, Naklem, Pre-dosljah in Žabnici. 28. novembra ob 16. uri na Orehku, ob 17. uri na Jezerskem, ob 19. uri na Brniku in ob 20. uri na Kokrici in v Velesovem. 29. novembra ob 14.30 na Trsteniku in ob 16. uri v Besnici. Krajevna organizacija zveze komunistov na Zlatem polju pa je pripravila svečano proslavo že včeraj. Na proslavi so sprejeli tudi nove člane v organizacijo. V jeseniški občini bo 27. novembra ob 19. uri slavnostni koncert v delavskem domu na Javorniku. 28. novembra ob 17.30 bo v domu družbenih organizacij na Hrušic} slavnostna konferenca občinske zveze za telesno kulturo, ki praznuje tudi desetletnico dela. Ob 18. uri pa bo v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah otvoritev skupinske slikarske razstave članov DOLI K. 30. novembra ob /. uri pa bo na hokejskem igrišču pod Mežakljo tradicionalni turnir v kegljanju na ledu. Sodelovale bodo domače ekipe. Osrednja proslava v Škofji Loki bo v petek, 27. novembra, ob 19. uri. Na proslavi bo občinski odbor zveze združenj borcev podelil priznanja zaslužnim članom ZB. V soboto, 28. novembra, bodo ob 16. uri v Železnikih odprli novo kino dvorano Obzorje. Hkrati pa bo takrat odprt tudi nov objekt družbene prehrane v Železnikih. Razen tega pa bodo v škofjeloški občini proslave tudi po krajevnih skupnostih na šolah. Med drugim bodo na osnovnih šolah sprejeli tudi cicibane v pionirsko organizacijo. V tržiški občini bodo v različnih krajevnih organizacijah te dni sprejeli nove člane v organizacijo SZDL in hkrati proslavili dan republike V petek bo občinska zveza združenj borcev v Tržiču podelila ob 25. obletnici osvoboditve diplome posameznikom in organizacijam. V Tržiču jih bodo razdelili 53. Prav tako bodo tudi na osnovnih šolah proslavili 29. november. Na proslavah bodo sprejeli najmlajše v pionirsko organizacijo, Osrednja šolska proslava pa bo v petek popoldne v kino dvorani. Ob 19. uri pa bosta TVD Partizan in osnovna šola heroja Bračiča pripravila v Cankarjevem domu telovadno akademijo. Turistično društvo pa bo v prazničnih dneh pripravilo dva izleta. A. Ž. ™n,,,l,,l,«HHHiM;iimiium VELETRGOVINA L\,ka ŠKOFJA LOKA Čestita svojim I odjemalcem za dan republike V S © ITI Obenem obveščamo cenjene potrošnike na področju krajevne skupnosti Poljane, da odpiramo v petek, 27. novembra, pb 8. uri samopostrežno trgovino v Poljanah. Za številni obisk in nakup se priporočamo. SlIlllUttltlllKiiui,,,,,,,,! lllllllllllllllIlllfHflllllIIIIIIIIIIllffllllllllllllllli:iIItl|IIIIHIIttntllllllllUflllIlUlllltlllIfllllllIIIttllllllIIIIIH Gorenjska v primerjavi z manj razvitimi Iz razprave poslanca republiškega zbora skupščine SRS Martina Koširja o osnutku zakona o pospeševanju nerazvitih območij v Sloveniji (nadaljevanje in konec) »Primerjave oziroma številke torej kažejo, da sta sestav in zmogljivost gorenjskega gospodarstva v primerjavi s Slovenijo precej neugodna. Razen tega lahko sklepamo, da vse pretekle investicije na Gorenjskem niso bile pravilno usmerjene in da gorenjsko gospodarstvo ni ni izkoristilo različnih prednosti, ki jih je imelo glede na položaj v celotni republiki. Za to so najbrž obstajale tudi subjektivne slabosti, s katerimi se bomo morali na Gorenjskem tudi v prihodnje odločno spopasti.« V nadaljevanju razprave je tovariš Košir dejal, da bo prav gotovo še prilika, da se o podobnih vprašanjih nadaljnjega razvoja Gorenjske v primerjavi s Slovenijo morda še temeljiteje pogovorimo. Klub gorenjskih poslancev bo namreč v razpravah o dolgoročnem razvoju takšna vprašanja še preučeval. Potem pa je razpravo nadaljeval s stališči do osnutka zakona o razvoju manj razvitih območij. Poudaril je, da na Gorenjskem podpirajo zakonski osnutek, hkrati pa opozoril, da slovenska javnost in prizadeti kraji od tega zakona najbrž ta hip preveč pričakujejo. Morda se nekateri v sedanjih razpravah celo preveč oddaljujejo od temeljnih problemov slovenske družbe, pri čemer je imel v mislih izdelave koncepta srednjeročnega in dolgoročnega, razvoja Slovenije, •če se bomo preveč izčrpavali pri pravkar obravnavanem vnrašanju o raz- voju manj razvitih, se nam lahko zgodi, da bodo posledice nadaljnjega gospodarskega In družbenega razvoja hude. Zato menim, da bi razširitev območij in obveznosti republike do manj razvitih lahko neugodno vplivala tako na nadaljnji razvoj razvitih in nerazvitih področij v Sloveniji. To utemeljujem s tem, da se je Slovenija že pred tem zakonskim osnutkom odločila za nemajhno prelivanje družbenih sredstev; tako za potrebe šolstva, cestne mreže, vodnega gospodarstva, socialnega in zdravstvenega zavarovanja, borčevske problematike, regresiranja in benificiranja kreditnih odnosov v kmetijstvu itd. 2e te oblike prelivanja sredstev imajo svoje posledice na nadaljnji razvoj naše družbe. Razširitev kriterijev pa bi lahko povzročilo dodatno obremenitev dohodka proizvajalcev in zmanjšanje reproduktivne sposobnosti temeljnih nosilcev gospodarskega razvoja v Sloveniji nasploh.« V nadaljevanju je tovariš Košir dejal, da je treba povečati zavzetost pri izdelavi razvoja teh območij in jih hkrati vključiti v programske zasnove nadaljnjega razvoja republike. Rekel je tudi, da že sedanji rezultati na nerazvitih območjih predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj. Udeležba republike bi morala biti v prihodnje le dodatna spodbuda za mobilizacijo vseh sredstev in cilj, ne pa začetek reševanja tega perečega problema. Priredil: A. 2alar JESENICE Uspel seminar za vodstva SZDL Bohinj, 24. novembra — V Mladinskem domu v Bohinju se je danes končal dvodnevni •eminar za vodstva krajevnih organizacij sociaJistične zveze kx za člane izvršnega odbora občinske konference SZDL Radovljica. Udeleženci seminarja so ocenili, da je bil iMa zelo uspešen in so izrazili željo, da bi občinska konferenca v prihodnje pripravila še več takšnih seminarjev in drugih oblik izobraŽevanja oziroma izpopolnje- vanja za vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze. Na seminarju so razpravljali o izvajanju programa občinske konference SZDL letos in o usklajevanju stališč za akcijski program občinske konference in krajevnih organizacij SZDL v prihodnjem letu. Nadalje so govorili o družbeni samozaščiti, kot elementu splošnega ljudskega odpora in o aktualnih nalogah socialistične zveze danes. Pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah se pripravljajo na zasedanje konference, na katerem bodo obravnavali tudi problematiko krajevne samouprave. Posebna skupina pri predsedstvu konference pospešeno pripravlja potreben material, tako da bo konferenca o tej problematiki lahko zavzela svoja stališča. Prav tako se je sestal novi koordinacijski odbor za narodno obrambo pri občinski konferenci SZDL. Na sestanku so sprejeli delovni program in sklenili, da se morajo po krajevnih skupnostih čini prej sestati politični aktivi, na katerih bodo izbrali krajevne odbore za splošni ljudski odpor. V sredo, 18. novembra, pa so se po krajevnih skupnostih začela poučna predavanja o protipožarni zaščiti, naravnih nesrečah, obveščanju in alarmiranju, temeljih prve pomoči in radioaktivni, biološki in kemijski zaščiti. Predavanja bodo končana 19. aprila prihodnje leto. Jk KAMNIK V četrtek, 26. novembra, bo seja občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali in sklepali o poročilu o gibanju gospodarske in negospodarske dejavnosti na območju občine Kamnik za mesec avgust. Nadalje o oceni rezultatov Resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik. Odborniki bodo razpravljali o ekonomski politiki in izhodiščih za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošnih družbenih potreb za prihodnje leto. Poslušali bodo poročilo o odkupu mleka in odkupnih cenah mleka ter poročilo o učnem uspehu v preteklem šolskem letu. J. V. KRANJ Na osmi redni seji se bo danes popoldne sestal komite občinske konference zveze komunistov. Na seji bodo razpravljali o nalogah komunistov v kranjski občini pri uresničevanju sklepov prve seje konference ZK Jugoslavije. Za danes popoldne pa je sklicana tudi seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Na dnevnem redu je razprava o pripravah na sejo občinske konference, nadalje razprava o predlogu pravil in poslovnika občinske organizacije SZDL in razprava o nadomestnih volitvah v 22. volilni enoti republiškega zbora. Občinski sindikalni svet je za ta teden napovedal vrsto občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij. Tako so predvideni občni zbori sindikalne organizacije vzgojno varstvenih ustanov, IBI Kranj, UJV, KZ Cerklje, gostinskega trgovskega podjetja Central in sindikalne organizacije v Vodovodu. Kranj, 24. novembra — Pri občinski zvezi kulturno prosvetnih organizacij je bil popoldne posvet amaterskih gledaliških skupin za Gorenjsko. A. 2. Občinska konferenca zveze mladine v Kranju je za konec tega tedna pripravila več seminarjev. Jutri se bo začel na Jezerskem seminar za vodstva aktivov ZMS na osnovnih šolah. Seminar se bo končal v petek in bo združen s posvetom mentorjev mladinskih aktivov na osnovnih šolali. V petek pa se bo v dvorani kranjske občinske skupščine pričel seminar za učence v gospodarstvu. Člani komisije za delo s terenskimi aktivi in klubi pri občinski konferenci zveze mladine v Kranju pa so se udeležili posebnega seminarja v Bohinju, ki ga je organiziralo republiško mladinsko vodstvo in je trajal tri dni. Začel se je v soboto, končal pa v ponedeljek. jk RADOVLJICA V ponedeljek popoldne se je pri občinski konferenci SZDL v Radovljici sestala na drugi redni seji komisija za pomoč in varstvo ostarelih ljudi v občini. Na seji so razpravljali o popisu ostarelih ljudi v občini. Pri radovljiški občinski skupščini se bo danes popoldne sestala komisija za pripravo programov in razvoj poklicnih šol II. stopnje. Na dnevnem redu je razprava o kadrovskih vprašanjih in možnosti za preureditev osnovnih šol na Bledu in v Radovljici za pouk poklicnih šol. Pri občinskem sindikalnem svetu pa bo danes popoldne seja občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Med drugim bodo razpravljali o nalogah v zimskih mesecih in občnih zborih osnovnih sindikalnih organizacij. A. 2. ŠKOFJA LOKA Jutri, v četrtek, 26. novembra dopoldan, se bodo v škofji Loki sestali predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL Gorenjske. Za dnevni red je predvideno obravnavanje socialne politike, sprememb v političnem ustroju in razvoju delegatskega sistema, priprav na volilne konference organizacij SZDL ter razprav o srednjeročnem planu v posameznih občinah. pri Gorenjski kreditni banki 1 v "e!"a'ni dlrektor Združenega podjetja ISKRA KRANJ tov. Vladimir LOGAR, dipl. oec. je imel Pod w*i V KranJU razgovore s predsedniki in predstavniki občinskih skupščin, na katerih sed i lma Združeno podjetje ISKRA KRANJ svoje tovarne in obrate. Seznanil jih je s a"Jo problematiko in nadljnjo perspektivo razvoja Združenega podjetja ISKRA KRANJ. razgovorih so si ogledali tudi tovarno ELEKTROMEHANIKO v Kranju. Preveč v zidove, premalo za ljudi Takšen je bil najbolj splošen zaključek petkovega posvetovanja na Bledu o problematiki gostinskih in turističnih delavcev na Gorenjskem, ki ga je pripravila Gorenjska turistična zveza. Splošna in strokovna izobraženost ljudi v gostinstvu in turizmu je šibka. Na to Posplošeno ugotovitev stalno opozarjajo ljudje, ki se po^ globljeno ukvarjajo z gostinstvom in turizmom, njihovo mnenje pa so podprle tudi nekatere upravičene pripombe domačih in tujih gostov. Kadrovska zasedenost v gorenjskem gostinstvu je vznemirljiva tudi s številčne plati. Leta 1967 so gorenjske trgovske in gostinske delovne organizacije razpisale 818 Prostih delovnih mest, 1968. teta 914, lani 1214, letos pa 1J29 prostih delovnih mest. 5*ri tem povpraševanju je gostinstvo zastopano s 60 odstotki. Odziv na razpisana delovna mesta Je veliko manjši, saj računamo, da bo prihodnje leto gorenjsko gostinstvo lahko pridobilo le 400 novih delavcev. Zato si bomo verjetno morali pomagati s sezonskimi zaposlitvami. Planirani razvoj gostinstva in turizma na Gorenjskem da slutiti, da bo kadrovska »suša« v prihodnje še večja. Na osnovi že izdelanih razvojnih programov obeh panog bomo na Gorenjskem potrebovali kar 10.000 gostinskih in turističnih delavcev! K temu pa Še podatek, da je za te poklice še največ zanimanja v jeseniški in radovljiški občini, ki sta na vrhu našega turizma, medtem ko je v kranjski, loški in tržlški občini zanimanje malenkostno, čeprav imajo tudi te občine zelo ambiciozne turistične razvojne programe. Prav tako moramo računati, da na Gorenjsko ne bomo več mogli Otvoritev nove tovarne Delavci medvoškega Colorja bodo v petek slavili pomembno delovno zmago. Ta dan se bo namreč začela redna proizvodnja v novi tovarni v Prest" • Kolektiv Colorja se Je teta 1966 odločil za graditev nove tovarne v Preski, ker na sedanjem prostoru zaradi utesnjenosti med železnico ta cesto ni bila več možna razširitev. V prvi etapi graditve, ki se zaključuje te dni Je ko-iektlv Colorja vložil na 41 mi- lijonov dinarjev lastnih sredstev. V novih, prostornih obratih, večina strojev že obratuje in prinaša dohodek. Ob pomembnem delovnem uspehu pa misli že hitijo naprej, saj bođo proizvodnjo od sedanjih 16 tisoč ton v vrednosti 120 milijonov dinarjev povečali v letu 1975 na 40 tisoč ton barv ta lakov v vrednosti 300 milijonov dinarjev, F. R. uvažati ljudi iz manj razvitih slovenskih področij, kot je bila doslej navada. Prisiljeni bomo torej opreti se na lastne sile. Takšno pomanjkanje delovne sile v gostinstvu večkrat pripelje do pre-plačevanja delavcev, kar neugodno vpliva na delo posameznih gostinskih kolektivov. Prosvetni delavci so ugotovili, da je za gostinske poklice povsod v Sloveniji večje zanimanje kakor na Gorenjskem. Zakaj se torej naša mladina ne odloča preveč rada za takšne poklice? Učenci v gostinstvu se neustrezno nagrajeni in večkrat prekomerno zaposleni, med praktičnim poukom pa morajo večkrat opravljati tudi dela, ki ne sodijo v njihov poklic. Eden od vzrokov pa tiči tudi v našem načinu poklicnega usmerjanja, saj usmerjevalne službe gostinskim poklicem niso dajale ustreznega mesta. Da bi na Gorenjskem vsaj za silo prebrodili in umirili kadrovsko krizo v gostinstvu in turizmu, se bodo morale delovne organizacije lotiti skupne akcije, in to s pomočjo zavoda za zaposlovanje, pedagoške službe in izobraževalne skupnosti. Prav tako pri tem lahko veliko pomagajo izdelane dolgoročne kadrovske potrebe ta boljša sistematizacija delovnih mest v gostinskih in turističnih delovnih organizacijah. J. Košnjck Obravnavanje škofjeloškega proračuna Predsednik škofjeloške občinske skupščine je sklical sejo obeh zborov za sredo, 25. novembra. To bo že šestnajsta seja po zadnjih volitvah. Odborniki bodo poslušali poročilo o dohodkih in izdatkih proračuna in sklepali o predlogu odloka o rebalansu tega skupščinskega akta. Na osnovi predvidevanj so strokovne službe ugotovile, da bodo vsi dohodki do konca leta dosegli višino 22,030.000 din ali za dobrih šest odstotkov več kot je bilo planirano. Seveda bi večja realizacija proračuna ne smela vplivati na povečanje izdatkov, presežek se mora izločati v posebno rezervo. Občinska skupščina bo tudi potrjevala poseben Pravilnik o upravljanju, vzdrževanju in gradnji javne kanalizacije v škof j i Loki. Na področju urbanističnih zadev pa bo treba sprejeti odlok o za-zidavi vasi Zminec, odlok o urbanističnem redu v naselju Predmost ter izglasovati odloka o dopolnitvah zazidalnih načrtov za Gorenjo vas in Škof jo Loko. Slednji prinaša možnost individualne gradnje med Partizansko in Kidričevo cesto od Petrola do Plev-ne. Treba pa bo pri tem upoštevati varstveni pas, ki jo predviden za razširitev Kidričeve ceste. A. Igličar Sodelovanje sosednjih dežel V Beljaških toplicah so se pred kratkim sestali predstavniki štirih sosednjih dežel — Koroške, Slovenije, Hrvatske in Furlanije — Julijske Krajine — na tretjem sestanku skupnega komiteja za turizem in urbanizem. Razpravljali so o pripravi skupnega prospekta za pospeševanje turističnega prometa v teh štirih deželah. Dogovorili so se tudi, da bodo izdelali skupno turistično karto in turistično propagandni film. lb Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj vabi k sodelovanju ekonomskega tehnika, ki ga veseli delo na področju terminiranja proizvodnje. Pogoj: zaključena ekonomska srednja šola, poskusno delo 2 meseca. Zaželena je praksa. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja (delovna razmerja) najkasneje do 5. decembra 1970. Kmetijsko gospodarstvo škof j a Loka daje v kooperacijsko rejo 1. teleta težka 200 kg za pitanje do teže 450 kg 2. pujske težke 20 ki za pitanje do teže 110 kg Za živino, ki jo sprejmejo kooperanti v pitanje, dobavimo tudi močna krmila. Najmanjše število živali, ki jih dajemo v pitanje, je 10 telet ali 50 pujskov. Podrobnejše informacije o pogojih pitanja dobite pri svoji kmetijski zadrugi ali pa neposredno pri našem podjetju na naslovu Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg 20, telefon 85-878. Prednosti in težave otroškega varstva Razgovor z upravnico varstveno vzgojne ustanove tovarišico Pavlo Tadina Radovljiška občinska skupščina in občinska konferenca socialistične zveze sta že razpravljali o vzgojno varstveni problematiki v radovljiški občini. Rezultat teh razprav je bil: sklep o združitvi vzgoj-novarstvenih zavodov v občini v skupen zavod in imenovanje komisije, ki bo pripravila program razvoja otroškega varstva v občini. Razprave torej še niso končane in že na eni prihodnjih sej bo občinska skupščina ponovno načela to vprašanje. PAVLA TADINA Je bila rojena v Mariboru. Upravnica vzgojnovarstvene ustanove na Bledu je od 1953. leta. Ta poklic pa opravlja že od 1948. leta. Dolga leta je bila tudi pedagoška svetovalka v zavodu za prosvetno pedagoško službo Jesenice. Obiskali smo upravnico vzgojno varstvene ustanove na Bledu tovarišico Pavlo Tadina in jo zaprosili, da nam odgovori na nekatera vprašanja. »Tovarišica Tadinova, kako ocenjujete napovedano združitev vzgojno varstvenih ustanov v občini v samostojen zavod?« »Menim, da je sklep o združitvi pravilen, ker se bo skupni zavod lahko še bolje vključil v reševanje varstvene problematike v občini. — V naši občini je namreč 5 vzgojno varstvenih ustanov (Bohinjska Bistrica, ki ima 42 otrok, Bled 90 otrok ter na novo ustanovljena enota v Gorjah — 42 otrok, Kamna Gorica 22 otrok, Kropa — 42 otrok in Radovljica — 68 otrok z zunanjo enoto Lesce — 26 otrok). Že 1945. in 1946. leta je bilo v občini 5 vrtcev, v katerih je bilo 213 otrok. Po 25 letih pa je v varstvo v občini vključenih 290 otrok (če odštejemo enoto v Gorjah, ki je bila odprta pred enim mesecem). Porast je torej zelo skromen in še ta gre na račun prepolnih oddelkov, ne pa na račun povečanja prostorov. Skratka, vsa ta leta smo v občini razvoju otroškega varstva posvečali premalo skrbi. Omenila bi le še to, da je bilo v teh letih mnogo različnih težav, mnogo sprememb in đa je bil nemalokrat celo ogrožen obstoj posameznih ustanov oziroma vrtcev.« »Kakšne pa so prednosti organiziranega otroškega varstva in kako se kažejo v radovljiški občini?« »Sem vzgojiteljica in bi se zato v odgovoru najprej opredelila na vzgojno delo. Področje je sicer preobširno za podroben odgovor, vendar bi rada pojasnila nekatere stva- ri, ki so ljudem še precej neznane. Delo v otroških ustanovah je organizirano po določenem vzgojno učnem načrtu. Zajema širok krog področij, vključujoč pripravo otroka na šolo. Vzgojno delo namreč poteka po določenem dnevnem redu. Otrok, ki je v vzgojno varstvenem zavodu, ima mnoge prednosti pred vrstnikom, ki organizirane predšolske vzgoje ni bil deležen. Kot primer bi navedla testiranje za ugotavljanje zrelosti otroka za vstop v šolo. Otrok, ki je bil v vrtcu, se znebi strahu, hitro se znajde, je bolj spreten, samostojnejši in lahko bi rekla, da je nekako bolj razvit. To nam kažejo podatki o učnih uspehih otrok v prvem razredu. Poglejmo nekatere primerjave iz treh zavodov v občini za otroke, ki so bili rojeni 1962. leta. Njihovi učni uspehi v prvem razredu so bili naslednji: ' stva. Sleherna nova delovna organizacija z zaposlitvijo žensk sproži v naših zavodih vrsto problemov zaradi sprejemanja otrok. Zato bo treba razvoj otroškega varstva vključiti v razvoj gospodarstva v občini. Tako se že pripravlja 15-letni razvoj otroškega varstva v občini, ki se bo začel izvajati prihodnje leto.« »Dovolite nazadnje še vprašanje, kako je s financiranjem sedanjega otroškega varstva v občini?« »Najbolj nas je prizadelo tako imenovano financiranje šolstva po A in B programu. Ka/alo je, da bomo morali vse vzgojno varstvene zavode zapreti, ali pa bi bili v njih le otroci premožnejših družin. Položaj pa se je izboljšal, ko je bil pri temeljni izobraževalni skupnosti ustanovljen sklad za otroško varstvo. Tako so ponekod lahko opravili nujna popravila, nabavili opremo. Odprt pa je bil ponovno tudi vrtec v Bohinjski Bistrici in nov vrtec v Gorjah. Za redno delo zavoda daje temeljna izobraževalna skupnost le denar za osebne dohodke vzgojnega osebja in snažilke ter honorar za upravno računovodske posle. Osebne dohodke za kuharice, nadurno delo ter ostale materialne stroške pa morajo pokriti starši. V vsakem zavodu je urejeno tako, da prispevajo matere samohranilke z več kot enim otrokom in starši z več otroki le polovico cene-Nekaj otrok pa je v vrtcih tudi brezplačno. To razliko pokrijejo zavodi sami, delno pa sklad za otroško varstvo, še najbolje je to urejeno v Kropi, kjer prispeva Plamen 14 odstotkov vseh stroškov. Zelo pogosto se pri delitvi finančnih sredstev pojavlja pravilo: vzgojo naj krije družba, varstvo pa starši. Menim, da bi morali razmejiti, kaj sodi v vzgojno varstve^ nem zavodu v vzgojo in kaj v varstvo; torej kaj bo krila družba in kaj starši. Nekateri tudi menijo, naj bi starši i višjimi osebnimi dohodki krili celotno ekonomsko ceno, starši z nižjimi prejemki pa le del stroškov. S takim načinom plačevanja se ne bom strinjala toliko časa, dokler ne bo določen nekdo, ki bo pokril razliko do ekonomske cene. Pogovor pripravil! A. žalar Boh. Bistrica — otroci iz VVZ — otroci, ki niso bili v VVZ Bled — otroci iz VVZ — niso bili v VVZ Radovljica — otroci iz VVZ — niso bili v VVZ 12 19 29 49 31 55 6 7 11 12 12 9 14 10 21 7 12 9 18 2 II Nenaden zbor Morda je bila ta akcija še malo bolj nenavadna od prejšnje, o katerih smo pisal) v našem časniku. Tokrat smo se s Prey stavniki oddelka za narodno obrambo v radovljiški občini odloči Ii, da bomo spremljali nenaden sklic zbora civilne zaščite. Zamisel akcije je bila naslednja: Kurir oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini je po sklepu sveta za n rodno obrambo poiskal vodjo štaba civilne zaščite v delovn/ organizaciji in krajevni skupnosti in mu izročil na'°*'.|^ mora čez eno uro na določenem mestu sklicati zbor civil"'' zaščite (člane štaba in člane posameznih oddelkov). Nanje akcije pa je bil: ugotoviti, kako hitro se bodo člani civijj£ zaščite zbrali in razdelitev izkaznic pripadnikom civilne zaščit ' V radovljiški občini imaj9£ zato na zborih enot clVl^ne^\ ščite (v občini jih je neKaJ. že bilo, drugod pa bodo v P hodnjih dneh) prip°r0\?j0 vsem članom, da se narocu na revijo. Tisti, ki revije bodo naročili in ne bodo vladali zahtevane snovi, b<*i morali prihodnje leto °bi vati posebne texaje, na rin bodo i>bi;p. navali vse * sto, kar mora znati P''Pa. ' civilne zaščite v delovni V najmlajši krajevni skupnosti v kranjski občini — v krajevni skupnosti Voglje, ki je bila ustanovljena 17. decembra 1967. leta - je bilo minulo soboto že zgodaj popoldne vse pripravljeno za začetek praznovanja. Prostor ob gasilskem domu je bil okrašen s cvetjem, mlaji in zastavami. Na kraju, kjer je bil še ' -----~: bajcr, ki so ga potem prebivalci osušili, pa je stal nov objekt, ki so ga z~*-idili s prostovoljnim delom. Zraven slavnostne tribune je na dveh mlajih visel napis: Ta oVJcIit je dokaz, da v slogi j j •—" 22. novembra 1941. je bil V Vogljah ustanovljen prvi Odbor osvobodilne fronte. In ta datum so si prebivalci krajevne skui"' ob ustanovitvi skupnosti pred tremi loti izbrali za svoj krajevni Praznik. Toda minulo soboto SO prebivalci krajevne skupnosti Voglje slavili dvojni Praznik. Ob pol štirih so se v dvorani gasilskega doma na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij zbrali tudi: poslanec republiškega Dvojni praznik krajevne skupnosti Voglje zbora republiške skupščine Martin Košir, predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič, sekretar komiteja občinske konference ZK Franc Rogelj, sekretar izvrš- nega odbora občinske konference SZDL Jože Kavčič, predstavniki podjetja Živila Kranj in drugi. Za praznik nova trgovina, zbiralnica mleka in prostori krajevne skupnosti. — Foto: F. Perdan civilne zaščite 8anizaciji ali krajevni skupnosti. Pri svetu krajevne skupnost* vodi civilno zaščito štab Civilne zaščite. Razen tega so v vseh vaseh z nad 200 prebivalci vodi civilne zaščite, ki sO sestavljeni iz oddelka za Prvo pomoč in oddelka za požarno varnost in reševanje iz-P°d ruševin. V vaseh, kjer J« manj kot 200 prebivalcev, Pa ni enot oziroma vodov civilne zaščite, ampak sta samo Poverjenik in namestnik po-vorjenika. Kdo je obveznik civilne zaščite? — To so vsi občani (moški in ženske) od 16. do 65. leta starosti. Izvzete so le žene z otroki do 7 let starosti, nadalje so oproščeni bolniki, za katere ugotovi nesposobnost posebna komisija, in obvezniki, ki imajo vojni razpored. Vsi občani, obvezniki civilne zaščite, so lahko tudi imenovani v enote civilne zaščite v delovni organizaciji oziroma v krajevni skupnosti. In kdaj enote civilne zaščite stopijo v akcijo? V primeru naravnih nesreč in nesreč v vojnem času. Pomudimo se nazadnje za trenutek še ob obeh akcijah — v Verigi in v krajevni skupnosti Ljubno. Na obeh zborih enot civilne zaščite so ugotovili, da j bodo v prihodnje takšne nenapovedane zbore še sklicevali. Menili so, da so takšni zbori zelo dobra preskušnja za usposobljenost in navajanje na pripravljenost. Pohvalno je, da so na vseh dosedanjih zborih pripadniki posameznih enot zelo resno in z razumevanjem sprejeli nenadne sklice. In prav je tako, kajti če bo šlo kdaj zares, bodo podobni zbori oziroma sklici prav tako nenadni. Sicer pa je v določi- ^Padniki enot civilne zaščite so se hitro zbrali. — Foto: F. Perdan lih, ki veljajo za pripadnike enot civilne zaščite, predvidena kar precejšnja kazen za tistega, ki se ne udeleži zbora in svoje odsotnosti prej ne opraviči. Zanimivo in vredno pohvale je tudi, kar se je zgodilo na zboru v Verigi: Starejša delavka — članica ene od enot civilne zaščite v tovarni je prišla na zbor in prosila, če gre lahko takoj domov zaradi varstva otrok. Vodja štaba ji je pojasnil, da to ni mogoče in da jo bodo po končanem zboru z osebnim avtomobilom odpeljali domov, če se bo le-ta preveč zavlekel. Drug primer, ki kaže na razumevanje in pripravljenost občanov, da sodelujejo v enotah civilne zaščite, pa se je zgodil v Ljubnem. Starejši član ene od enot civilne zaščite je pred kratkim dopolnil 65 let starosti. Ko so ga seznanili, da po zakonu ni več dolžan sodelovati v civilni zaščiti na terenu, je rekel: »Dokler bom mogel, bom sodeloval in pomagal!« Povedali smo že, da so vsi dosedanji zbori enot civilne zaščite v radovljiški občini dobro uspeli. Prepričani smo, da bo tako tudi v tistih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer zborov še niso imeli, še s posebnim zadovoljstvom pa lahko zapišemo, da se v enotah civilne zaščite skrbno pripravljajo tudi na morebitno resnično ukrepanje in pomoč. A. Žalar ! Po položitvi venca na spominsko obeležje je predsednik krajevne skupnosti Franc Rozman podrobno orisal delo in napore te najmlajše krajevne skupnosti v občini. Dejal je, da je letošnje praznovanje še veliko pomembnejše od prejšnjih dveh, saj letos praznujejo v krajevni skupnosti pomembno delovno zmago: otvoritev nove trgovine, zbiralnice mleka in prostorov krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. K uspehom je potem članom sveta in prebivalcem krajevne skupnosti Voglje čestital predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič in 13 predstavnikom krajevne skupnosti za izredne napore in uspehe pri gradnji osrednjega objekta v vasi izročil priznanja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Priznanja so prejeli Martin Dolinar, Milan Globoč-nik, Nace Štempihar, Janez Globočnik, Franc Nahtigal, Anton Ogris, Jernej Osclj, Franc Rozman, Marijan Nahtigal, Ciril Žun, Franc Molj, Albin Zupane in Janko Zupane. Po slavnostni seji se je pred novo zgrajenim objektom nadaljevala slovesnost, ki so se je udeležili številni prebivalci krajevne skupnosti. Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je simbolično odprl novo zgrajeno trgovino, zbiralnico mleka in prostore krajevne skupnosti. Z gradnjo so prebivalci začeli ravno pred letom dni. Takrat, ko so praznovali drugi praznik v krajevni skupnosti, so zasadili krampe in lopate in izkopali temelje za novi objekt. Vse leto je potem trajala akcija, v kateri so sodelovali s prostovoljnim delom domala vsi prebivalci. Prispevali so za 840 tisoč starih dinarjev lesa, opravili za 862 tisoč starih dinarjev različnih prevozov, za 2,691 milijona starih dinarjev prostovoljnih delovnih ur in za 502 tisoč starih dinarjev obrtniških ur. Za dograditev objekta pa je prispevala veletrgovina Živila Kranj 10 mili jonov starih dinarjev, kmetijska zadruga Cerklje 2 milijona in krajevna skupnost Voglje 2,1 milijona starih dinarjev. Tako so prebivalci krajevne skupnosti k številnim delovnim uspehom (osušitvi bajer-ja, ureditvi potov, povečanju javne razsvetljave itd.) dodali še enega. Zgradili so objekt, ki so si ga že vrsto let želeli. Vrednost tega objekta je velika in zelo pomembna, saj je to eden prvih objektov zgrajen s prostovoljnim delom in samoprispevkom prebivalcev krajevne skupnosti. In če upoštevamo, da je to najmlajša krajevna skupnost v kranjski občini in edini primer takšne krajevne samouprave v občini, potem velja prebivalcem vse priznanje in iskrena čestitka. A. Žalar Slikar KamiEo Legat s komornim zborom Stane Žagar v Radovljici Delavska univerza v Radovljici je pripravila za občane zanimiv kulturni dogodek. V graščinski dvorani so odprli razstavo akademskega slikarja Kamila Legata iz Krope in priredili celovečerni koncert, ki ga je izvajal komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope. Akademski slikar Kamilo Legat se predstavlja z dvain-tridesetimi akvareli, ki kažejo slikarjevo intenzivno iskanje lastnega izraza oz. nam govore o več umetnikovih svetovih, ki žive sočasno drug ob drugem. Motivi iz Krope, Tržiča in nekatere krajine dokazujejo slikarjevo sposobnost vernega reproduciranja motiva in obvladovanje slikarske tehnike. Drugo skupino predstavljajo akvareli, kjer vztraja v temnem in hladnem koloritu zelene in modre barve, ki je prevladovala v njegovih oljih na razstavi v Kranju, vendar je viden avtorjev napredek v določenem poenostavljanju oblik, ne da bi se pri tem izgubljal v dekorativnosti. Vrsto občutenih krajin predstavljajo akvareli v ubra- nem koloritu, kjer ostaja v risbi, kompoziciji in barvi dokaj realističen, mehkoto pa jim daje predvsem s specifično akvarelno tehniko mokrih barv, ki se razlivajo po papirju in dajejo vtis meglice. Močno zastopane so na radovljiški razstavi tudi krajine, ki so slikane v intenzivnih in toplih barvah. Nekatere od teh kažejo predvsem slikarjev oster posluh za barve, o drugih pa se že toliko oddaljuje od motiva, da ga samo še slutimo. Tako je v sliki predvsem zaznaven slikarjev čustveni svet, ki ga posreduje s kontrastiranjem modrih, vijoličastih, rumenih in oranžnih tonov. Prav v slednjih je slikar likovno najbolj zrel, čeprav je težko reči, po kateri poti bo nadaljeval. V Kamilu Legatu imamo pred seboj slikarsko osebnost, ki v pošteni borbi za lasten izraz ne prehiteva svojih naravnih razvojnih sposobnosti temveč kontinuirano in spontano nadaljuje ob svoji prvi razstavi nakazano pot. M. Avguštin Vabimo k proslavi dneva republike na Primskovem Letošnji državni praznik bomo na Primskovem počastili na svojstven način. V okviru slavja, ki bo v petek, 27. t. m., ob 18. uri v veliki dvorani zadružnega doma, bo nastopil tamburaški orkester iz Rateč ob Sori. Gostje bodo izpolnili celourni koncertni spored ne le z narodno glasbo, pač pa tudi z opernimi kompozicijami. Vsekakor bo celovečerni tamburaški koncert tudi za Kranj izjemna posebnost. — Hkrati pa želimo s tem koncertom navdušiti tudi našo mladino za sodelovanje v tamburaškem zboru, saj je ta glasba bolj kot vse druge, izrazito slovanska. DPD Svoboda Primskovo vljudno vabi k proslavi in h koncertu vse domačine pa tudi druge Kranjčane, č. Z. Gostovanje idrijske pihalne godbe v Žireh V nedeljo, 22. novembra, je idrijska pihalna godba priredila v Žireh celovečerni koncert. Idrijska pihalna godba ima že precejšnjo tradicijo in za sabo vrsto uspelih nastopov doma in v tujini. Dosežen glasbeni nivo je visok, za kar gre predvsem zasluga odličnemu dirigentu Dragu Kandu-ču in izvrstnim instrumentalnim solistom. Dirigent Kan-dvč je občem vodja žirovske pihalne godbe. Program je bil dokaj pestro izbran, saj smo imeli priliko slišati precej znanih koncertnih del. Želeli bi, da se nadaljuje tradicija prirejanja koncertov v kraju, saj idrijska pihalna godba prav gotovo predstavlja vzor žirovski pihalni godbi. Pod vodstvom dirigenta Kanduča žirovski glasbeniki prav gotovo želijo doseči podoben glasbeni nivo kot ga ima idrijska pihalna godba. B. Zanimiva popestritev likovnega večera pa je bil koncert kroparskih pevcev, sli-karjevih rojakov. Občinstvo, ki se je na otvoritvi zbralo v velikem številu, je pevce iz Krope pozdravljalo z velikim zadovoljstvom ter navdušenjem. Komorni moški zbor iz Krope si je sicer že davno utrdil pot med občinstvo s svojo kvaliteto in s pogostim nastopanjem, to pot pa je ponovno potrdil svoj sloves. Kot amaterski zbor je s trdim in sistematičnim delom globoko prodrl v zborovsko umetnost z obvladovanjem najzahtevnejših skladb in spevov od renesančnih mojstrov polifonije do zapletenih kompozicij domačih in tujih avtorjev. Njegov povni program je zelo širok, bogat in vsestranski, zelo vztrajno in hitro pa se obnavlja z vedno novimi skladbami in pesmimi; prav v tem je njegova trdoživost in moč ter prodornost v poustvarjalni tvornosti. Zasluga za tako dinamično ustvarjalno pot, ki jo je zbor prehodil v času več kot sedemletnega obstoja, gre vsem pevcem, ki so se resnično zlili v enovit ter homogen ustvarjalni ansambel. Nedvomno velik delež pa ima tudi zborovodja prof. Egi Gašpcršič, saj s svojo mirnostjo, strokovnim znanjem in glasbenim talentom zelo zanesljivo vodi zbor po pravi poti k uspehom. Zadnji radovljiški koncert komornega zbora je bil le utrinek iz zakladnice, vendar je zelo značilen del bogate ustvarjalne dediščine, ki so jo naštudirali kroparski pevci v preteklih letih. Spored so pričeli s skladbami renesančnih mojstrov, nato pa so zapeli vrsto zahtevnih umetnih skladb različnih avtorjev, končno pa se je petje prelilo v domače narodne skladbe in pesmi, ki jih zna zbor predstaviti z velikim posluhom za ljudski izraz in domačo pevnost. Resen spored izpovednega žanra pa se pri k roparji h pogosto prepleta z duhovitimi in šega-vimi zbadljivkami in veselimi skladbicami. Pa še eno besedo o kroparskih pevcih: zelo so požrtvovalni in prizadevni; če je treba nastopiti, so vedno pripravljeni in zlepa ne odrečejo. Skoraj ni prireditve ali proslave, da ne bi tudi oni prispevali svoj del. Pogosto pa nastopajo tudi samostojno. Zraven tega vzdržujejo redne stike s koroškimi prijatelji v Radišah in v GIo-basnici, često pa sodelujejo v programu ZKPO Radovljica. J. B. Lep koncertni večer Sobotni koncert pianistke RUTH SLENCZYNSKE iz Združenih držav Amerike je bil v okviru njene evropske turneje. Po koncerti v Beogradu in Ljubljani se je v soboto, 21. novembra, v polno zasedeni dvorani Glasbene šole v Kranju predstavila kranjski koncertni publiki. Vse skladbe velikih mojstrov Brahmsa, Scarlattija, Chopina, Debussva in Beethovna so bile podane z največjim občutjem za stil in njihovo glasbeno vsebino. S svojo briljantno tehniko, največjim čutjem za dinamiko in oblikovanje skladb se umetnica uvršča v sam vrh svetovnih klavirskih virtuozov. Njena interpretacija skladb je edinstvena. Z vso svojo čustvenostjo, polno duhovne moči je polnila srca poslušalcev, katerim bodo akordi koncerta še dolgo zveneli v najlepšem spominu. Slavna pianistka se je rodila 1931. v Berlinu. Njen prvi klavirski pedagog je bil mojster klavirske igre prof. Schnabel. Za svoje dosežke na področju reproduktivne umetnosti in zasluge s članstvom v mednarodni akademiji umetnosti v ženevi je bila odlikovana s poljskim zlatim križem. Koncertu v Kranju je prisostvoval tudi kulturni ataše ZDA v Jugoslaviji gospod R. Dabnev Chapman s soprogo. P. Linar Novi šolski prostori v Stranjah V Stranjah pri Kamniku je popolna osemletka, ki jo obiskuje 391 učencev. Zaradi pomanjkanja učilnic 50 učencev obiskuje šolo v Kamniku, en razred pa je začasno v kulturnem domu v Stranjah. Težave s šolskimi prostori bodo kmalu samo še grenki spomini, ker bodo učenci v drugem polletju že v novih učilnicah. Poleg stare šole v Stranjah zidajo nove šolske prostore, ki morajo biti po pogodbi dograjeni do konca tega leta. Gradbena dela stanejo 380 milijonov S din in se do konca leta ne bodo podražila. Za 30 milijonov pa se bodo podražila obrtniška in inštalacijska dela. V novi stavbi bo 12 učilnic za kabinetni pouk z vsemi prostori, ki spadajo zraven, med drugim bo v novi stavbi tudi telovadnica, ki jo bo opremila tovarna Elan. Na občini že zdaj razmišljajo, kje bi dobili zemljišče za igrišče šole v Stranjah, o ureditvi vodovoda in o novi transformatorski postaji. Sicer bo nova šola brez vode in elektrike. J. Vidic Januarja ustanovna skupščina kulturne skupnosti V sredo dopoldne se je v Radovljici na prvi seji sestal 13-članski iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti v občini. Odbor je na eni izmed sej imenovala občinska skupščina, ko je razpravljala o položaju in problematiki kulture v občini. Takrat je tudi sklenila, da je v občini treba pripraviti vse potrebno za ustanovitev kulturne skupnosti. Prav tako so o tem že razpravljali tudi na seji občinske konference socialistične zveze in na seji občinskega sindikalnega sveta. Sredine seje iniciativnega odbora se je udeležil tudi poslanec kulturno prosvetnega zbora Milan Batista. Odbor je na seji izvolil za predsednika Jožeta Bohinca, hkrati pa sklenil, da bosta gradivo za ustanovitev kulturne skup- nosti pripravljali dve skupini. Prva skupina bo pripravita statut, pravilnik in predlog odloka o financiranju, druga pa akcijski program za prihodnje leto in razvojni program kulture v občim-Sklenili so, da morata obe skupini opraviti to delo d° 20. decembra. Potem bodo o gradivu razpravljale še občinske družbenopolitične or' ganizaci je. Januarja bodo nato pripravili zbor amaterskih in Pr0" fesionalnih kulturnoprosvet-nih delavcev v občini. Zbora pa se bodo udeležili tudl predstavniki delovnih organizacij, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Na tem zboru body razpravljali in sklepali 0 predloženem gradivu ter iz' volili člane kulturne skupn° sti. A- ž- Priznanje skladatelju Petru Lipaiju Zveza skladateljev Jugoslavije je ob svojem dvajsetletnem jubileju odlikovala skladatelja in dirigen- ta Petra Liparja za njegovo ustvarjalnost in zasluge pri razvoju jugoslovanske glasbe z zlato spominsko medaljo. Kako so SLAKI osvojili Ameriko (3) »Ob pristanku v Pittsburgu smo končno odkrili tudi drugi, prijaznejši obraz Amerike; izseljenci, naši gostitelji, so pripravili veličasten sprejem. Vriskajoča množica na letališču nas je zasula s cvetjem, za njihove godbenike pa se je zdelo, da sploh ne poznajo predaha. Suknjiče smo si morali okrasiti z nalepkami, kjer je pisalo »Poljubi me, jaz sem Slovenec.« Sčasoma so postale nekakšen zaščitni znak turneje. Prav do konca, do odhoda domov, jih nismo smeli sneti. Po sprejemu je sledila večerja v nekem motelu in potem odrešilni spanec. Bil sem utrujen kot že dolgo ne. Oči so mi same od sebe lezle skupaj. Kolegom se ni godilo nič bolje. Družno smo zlezli med pernice in hipoma »umrli«. PRVI NASTOP, PRVI USPEH »Sele naslednje jutro ves svež in spočit, začnem znova Pasti radovednost. Motel, kjer smo nastanjeni, bi v Jugoslaviji veljal za razkošnega. Leži v predmestju Pittsburga, blizu velike ceste. Sleherna soba ima svojo kopalnico, televizijski sprejemnik, radio in telefon. Svojevrstno neumnost predstavlja ducat prstom podobnih ročic ob robu postelje: če vplačaš 25 centov in pritisneš nanje, sprožijo nekak-• sen vibrator, ki enakomerno stresa blazine. Zaman skušamo ugotoviti, v čem je smisel naprave. Nazadnje Pridemo do zaključka, da so Američani pač malce otročji ln da uživajo v drobnih nesmislih. Rojakom naj bi se prvič Predstavili zvečer, in sicer na prostorni »farmi«, prizo-iisču letošnje konvencije ^NPJ (Slovenske narodne Podporne jodnote). To je raz-sežno zemljišče, opremljeno 2 lokali in rekreacijskim centrom. Celo popoldne bali-namo in kegljamo — seveda Y_ spremstvu organizatorjev koncerta, ki nas niti minuto ne Pustijo same. Skrbi jih Pftljaga, o kateri še vedno "j sledu. No, tik pred nastopom jo vendarle pripeljejo. £*2 razpakiramo najnujnej-Se- Par stvari je poškodova-^h, zato bo treba najti nadomestke. Nemalo sitnosti nam povzroča ojačevalec, ki 8a moramo prilagoditi napetosti ameriškega toka. Le-ta ^jmreč znaša 110 voltov. Kljub gori težav smo ob 8. V-ri Pripravljeni in lahko začnemo. spočetka je šlo bolj slabo, a že Po nekaj melodijah »se uJamemo«. Poslušalci so vduše. Ui. Ne pustijo nas z odra in hočejo, da najboljše skladbe ponovimo. Ko nazadnje le prenehamo, ljudje tru-moma derejo skupaj. Množica me pogoltne in odnese proč od prijateljev. Trepljanja ter rokovanja ni in ni konec. V silnem trušču niti lastnega glasu ne slišim več. Nemogoče je razločiti posamezne besede, posamezne izraze občudovanja, čestitke ... Poldruga ura mine, preden vodstvu uspe iztrgati nas iz objema razigrane publike in odpeljati nazaj v motel. Pošteno si oddahnemo.« OH, TA PARADIŽNIKOV SOK! »Tretjega dne zjutraj trčimo ob nov, skoraj nerešljiv problem: nihče ne zna naročiti zajtrka. Debel črnec bi rad vedel, kaj naj prinese, mi pa samo zmigujemo z rameni. Končno mu je čakanja dovolj in brez pozdrava izgine. Glej, glej, si mislim, vsaj eden, ki ga sinočnji nastop Slakov ni spravil ob pamet. Toda kmalu se vrne, obložen s krožniki, polnimi popečene slanine in jajc (ham and eggs). Kar dobra so, složno doženemo in izvlečemo denarnice, da bi plačali. A glej čudo — dedec noče denarja. »Onlv with check (samo s čekom),« pove in pričakujoče obmolkne, čekov kajpak nimamo in prisiljeni smo čr-nuhu pokloniti 10 dolarjev napitnine, preden sprejmj gotovino. Dražjega zajtrka doslej zares še nisem jedel. Obedujemo spet na farmi SNPJ. Celo med kosilom udeleženci konvencije ne dajo miru. Prihajajo po avto-grame in fotografije ansambla, vsakemu posebej želijo stisniti roko, z vsakim govorici. Popoldan, sredi zasedanja, smo se jim ponovno, tokrat uradno, predstavili. Prosili so, naj zapojemo in zaigramo jugoslovansko himno. Čeprav smo nesrečno zamešali besedilo, ni nihče opazil napake. Dvorano je zajel nepopisen aplavz in pesem je bilo treba ponoviti. Kasneje nas gostitelji po spremijo do snack bara, tipično ameriškega lokala z medlo razsvetljavo, kjer dobite v glavnem samo vvhi&kv. Tam najdemo »staro znanko« iz motela, rdečelaso sobarico, ki jame navdušeno zatrjevati, da bomo odslej stanovali v novih mnogo razkošnejših prostorih. Za konec pristavi, da nas, čehoslo-vake (!), zelo občuduje. Znova se prepričamo, da so prebivalci novega sveta popolnoma skregani z zemljepisom.« F. Sever (Nadaljevanje prihodnjo sredo) Za sredine številke Glasa bomo v tednih, ki nas še ločijo od novega leta 1971, zbrali za to rubriko nekaj zanimivosti, o katerih je pisal Gorenjec v letu 1900 — torej natanko pred sedemdesetimi leti. Gorenjec je bil tednik, tiskal in izhajal je v Kranju. Do leta 1910 je Gorenjec stal odločno na naprednih pozicijah, se hrabro otepal vsakršnih zoprnikov, se bil za resnico, pravico in poštenost. Glasu se torej svojega prednika izpred sedemdesetih let ni treba prav nič sramovati. Zato bomo že danes pričeli objavljati nekatere novice, dopise in krajše sestavke iz starega Gorenjca 1. 1900., ki je bila hkrati tudi njegova rojstna letnica. — Po potrebi bomo nekatere citate glosira-11 ali pa tudi ne. Vsekakor naj bodo objave v teh nekaj tednih poizkus: če bo rubrika bralcem Glasa ugajala, jo bomo prihodnje leto nadaljevali — saj bo obletnica še vedno ista — sedemdesetletnica! Da pa smo se lotili urejanja te rubrike, smo imeli še drug razlog: smiselno nadaljujemo venec zapisov o tiskarstvu na Gorenjskem, kajti začetek izhajanja prvega gorenjskega tednika je tesno povezan z ustanovitvijo prve večje tiskarne na Gorenjskem. Sicer pa o tem v na slednjih vrsticah kar sami kaj o tem preberite! PRVA ŠTEVILKA Izšla je dne 13. prosinca (= januarja) 1. 1900. Ponosno ime je nosila: Gorenjec. Političen in gospodarsk list. (Kar bomo ponatisnili iz tega lista, bo doslovno, brez popravkov v smislu današnjega pravopisa. Saj stara — 70 let stara! — slovenščina izžareva s svojo častitljivo patino nek poseben čar. Ne žali nam ušes, četudi je kdaj pa kdaj okorna, pridvignjena aH pa celo naivna. Tak je bil čas tedaj, tako so pač pisali časnikarji v onih lotili.) Gorenjec je izhajal »vsako soboto popoludne, če je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone. Za Kranj brez pošiljanja na dom pa le 3 krone. — Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Izdaja in zalaga konzorcij Gorenjca. Odgovorni urednik Janez Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.« Posamezna številka Gorenjca je veljala 6 vinarjev. Obsegala je praviloma osem strani v formatu 32 X 23 cm. »KAJ HOČEMO MI?« To je bil naslov prvega (celostranskega) uvodnika. V njem med drugim beremo: »Opetovano se je že izražala želja na Gorenjskem po listu, ki naj bi zastopal posebno gorenjske koristi. Dolgo, dolgo je trebalo, predno se je ta goreča želja mogla Izpolniti dragim Gorenjcem. — Gorenjci živo potrebujejo Kaj je pisal pred sedemdesetimi leti svojega lista, kakor ga imajo Dolenjci že dvanajst let. — Zakaj je ravno za Gorenjce dobro, da imajo svoj list? Dandanes ima vsak večji okraj svoje glasilo, svoje pribežališče, kjer je mogoče veliko boij natanko razmotriva-ti krajevne zadeve, kakor pa v velikih listih, kjer se često-krat prepirata urednik in dopisnik zaradi tesnega prostora. Krajevni časopisi imajo tedaj nalogo, odbremeniti večje liste.« »Gorenjec bode političen in gospodarsk list. Objavljal bode na kratko važnejše ta densks- dogodke na politici nem polju, prinašal v člankih politične in gospodarske vsebine. Za dopisnike je odločil poseben oddelek, v Novičarju bode objavljal gorenjskega in sploh slovenskega sveta se tičoče novosti, o gospodarskih stvareh pa hoče pisati tudi v posebnem oddelku, na zadnje bo nudil cenjenim naročnikom novosti za domačo knjižnico.« »Posebno pozornost bode Gorenjec obračal na gospodarske stvari. Naše kmetijstvo bi se dalo še mnogo popraviti po tazmerah časa, da se bode naš kmetic bolje zavedal svojega stanu. Kmetu je dandanes treba tudi nekoliko omike, saj današnji čas ne vpraša, ali znaš, ali ne znaš, ampak hiti vedno dalje, in gorje onemu, kogar zasači, da ni pripravljen in poučen o razmerah časa, tedaj ga hitro spravi s pota. Zatorej bode naš list vedno obsojal kritično zabavljanje proti šoli in učiteljem. Dandanes je treba znati nekoliko več, ko samo hruške peč. — Cvetoča trgovina in obrtnija bode dobila v našem listu vnetega zagovornika. Torej tudi trgovci in obrtniki so člani slovenskega debla, katere bo treba podpirati in jim pomagati, GORENJCEV NOVIČAR To je bila v listu ena najzanimivejših rubrik, pravo ogledalo onega časa, za raziskovalce polpretekle zgodovine — posebno družboslovja in gospodarskega razvoja — pa dragocena kronika in vir tisočerih drobnih podatkov, ki dandanašnjemu rodu marsikaj pojasnijo in osvetle. Tako, npr., notica o novi tiskarni pove nekaj taikih podatkov, ki jih ob pisanju o zgodovini tiskarstva na Gorenjskem še nismo uporabili. A raje pričnimo čitati iz rubrike Novičar (ki pa se je delila na podrubrike: Na Gorenjskem, Na Kranjskem sploh. Na Koroškem, Na šta- jerskem, Na Primorskem in Križem sveta). Nova tiskarna v Kranju. — Da smo sploh mogli izdati današnjo številko Gorenjca, bode se mogoče čudno zdelo marsikomur. V Kranju smo dobili od novega leta sem no* vo, z modernimi črkami in stroji urejeno tiskarno, kar, je seveda velik napredek za naše mesto, in sploh za celo Gorenjsko. Nov veliki stroj, ki je v stanu tiskati vsako tiskovino, je postavil domači ključavničar iz Kranja, go* spod Josip Štirn, akoprav tir skarskega stroja poprej še nikoli videl ni, s tako natančnostjo, da je zamogel taisti takoj tiskati. — Dosedanji lastnik tiskarne v Kranju, gospod Ignacij Resch, je odstot pil svojo tiskarsko obrt dvema gospodoma in bo še na* dalje vodil samo svojo knji* goveznico. — Kdor ve, koliko dela povzroča ureditev nove tiskarne, tedaj bode gotova izpregledal, da se pri ogrontm nem delu v tiskarni še niso mogli izdati reklamni listki, kar se bode seveda zgodilo 9, kratkem. Zatorej opozarjamo slavno občinstvo na Gorenja skem, da se v bodoče obrača v tiskarskih potrebah na ti* skarno v Kranju.« Katerima »dvema gospod* ma« je Ignacij Resch odsto* pil svojo tiskarsko obrt? Za enega vemo: to je bil Ivan Primož Lampret (glej o njem več v Glasu 27.5., 3. 10., 17^ in 24. 6. ter 2. 8. in 15. 7. t. LJ poznejši edini lastnik kranj-i ske tiskarne, ki ji je tudi dal svoje ime. Hvaležen bom za sporočilo imena Lampretove-ga tovariša iz 1. 1900. »Vojni minister avstrijski Krieghammer potrebuje zopet vojakov. Pravijo, da jih hoče skoro podvojiti, namreč za 51550 mož, kar bo veljalo 400 milijonov kron.« Radoznali bralec bo igraj« izračunal, koliko je pred sedemdesetimi leti veljal ranjko Avstrijo en sam vojak. Koliko bi to bilo v da-i našnji vrednosti, se da izračunati iz podatka, da je bila tedaj poprečna uradniška ali učiteljska plača 100 kron mesečno. »Našprestolonaslednik Fran Ferdinand d'Este se je pred prazniki zaročil z grofico Zofijo Chotekovo, tako se zatrn juje.« Štirinajst let pozneje je bil atentat na tega avstro-ogrske-i ga prestolonaslednika neposreden razlog napada na malo Srbijo in s tem tudi za začetek prve svetovne vojne, i C Z. Ali stilna pisava gotice žali nacionalni čut Kamničanov? Vojna zaradi gotice. — Foto: J. Vidic V Kamniku so se v zadnjem času pojavili trije stilni napisi v gotici, in to na Lectar-jevem hramu in šumi Bac-chus baru na Titovem trgu ter na fasadi gostilne pri »Cerer« v Maistrovi ulici. Pred kratkim so neznanci z rdečo barvo zamazali stilni napis na gostilni pri Cererju. S tem pa težave še niso bile končane in je zato Jožica Ba-ronik, lastnica gostilne pri »Cerer« naslovila pritožbo na komisijo za prošnje in pritožbe pri izvršnem svetu SRS, v katerem med drugim navaja: »Ob adaptaciji gostišča sem po navodilu projektanta nad vhodnim gotskim portalom namestila napis. Po mišljenju nekaterih posameznikov ta napis, izvođen v stilni pisavi-gotici, prilagojenem slogu portala, žali slovenski nacionalni čut. Predsedstvo občinske skupščine je zahtevalo, naj na njegove stroške odstranim napis in naj ga zamenjam z latinico. Ker menim, da za to ni nobenega predpisa oziroma pravne osnove, tega nisem storila. Podobni napisi so danes vid- ni na izpostavljenih mestih, kot npr.: gostišče »Vitez« v Ljubljani, reklama na hali Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, razne etikete na alkoholnih pijačah (vinjak), televizijske reklame ipd. Delo in Dnevnik sta v kulturni rubriki namestitev napisa na mojem lokalu pozitivno ocenila. Pozitivno stališče je zavzel tudi Zavod za spomeniško varstvo Kranj in strokovnjaki pri SAZU (Slovenski akademiji znanosti in umetnosti). Kljub temu je neznanec (verjetno po naročilu) 20. oktobra 1970 obrizgal napis z rdečo barvo, ki sem jo morala odstraniti na lastne stroške.« Prvo bi kazalo reči, da gotica ni nacionalna pisava Nemcev. Njen rojstni kraj je, tako lahko rečem, v severni Franciji, kmalu pa se je razširila po vseh zahodnoevropskih deželah in je ostala vodilna do 15. stoletja. Uporabljali so jo v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji in pri nas v Sloveniji. Prva slovenska knjiga Primoža Trubarja je bila napisana v gotici. V Franciji je bila v uporabi do Učni uspehi učencev osnovnih šol v občini Škofja Loka V šolskem letu 1969/70 je obiskovalo pet osrednjih in 21 podružničnih osnovnih šol v občini 4155 učencev. S priključitvijo Zirov se je povečalo število učencev v občini od 3550 na 4155. Večina učencev (89%) se je šolala v čistih oddelkih, v delno kombiniranih oddelkih je bilo 9 % učencev in v kombiniranih oddelkih 1,7 % učencev. Učenci, ki so se šolali v delno kombiniranih oddelkih, so imeli le dve do tri učne ure tedensko kombinirane (telesna vzgoja, tehnični pouk in delno glasbeni pouk). Delno kombinirani in kombinirani pouk je bil na podružničnih šolah. Ob dejstvu, da so naselja v Selški in Poljanski dolini razstresena po hribovitem svetu, dobi podatek, da je bilo deležno direktnega pouka 98 odstotkov učencev, svojo težo, v njem se kažejo prizadevanja osnovnih šol v občini in TIS, da bi orno gočili čimvečjemu številu učencev dobre delovne pogoje. Učence je poučevalo 189 učiteljev. Doseženi so bili dobri učni uspehi. V višji razredih je napredovalo 95 % učencev. V primerjavi s preteklim šolskim letom je bil dosežen za 2 % boljši učni uspeh. Najboljši učni uspeh so dosegli učenci drugega razreda (98,8 odstotka); najnižji pa učenci sedmega razreda (90%). V primerjavi s preteklim šolskim letom je letos učni uspeh v vseh razredih boljši, znatneje se je dvignil v višjih razredih. Občutno se je dvignil odstotek pozitivno ocenjenih učencev pri posameznih predmetih od petega do osmega razreda. Največ negativno ocenjenih učencev je iz matematike (5 %) in angleškega jezika (4,5%). Po večal se je odstotek učencev, ki so dosegli odličen in prav dober učni uspeh: izboljšala se je materialna baza za delo šol. Letošnje šolsko leto je obiskovalo šolo osmo šolsko leto 423 učencev, od tega je obiskovalo 8. razred 266 učencev. Od generacije učencev, ki se je vpisala v prvi razred v šolskem letu 1962/63, je v osmih letih zaključilo osem razredov 62,8 % učencev. Do sežen rezultat je boljši kot je bil v preteklih letih, vendar je osip učencev še vedno 37%. Število učencev, ki končajo osem razredov, je višje kot je bilo prej navedeno, kajti nekaj učencev obiskuje šolo še deveto in deseto leto. Navajamo podatke za učence, ki so končali osem razredov v zadnjih štirih letih: šolsko leto vstopa učenca v 1. razred % učencev posameznih dokončali osem v 8 letih v 9 letih v generacij, razredov 10 letih ki so skupaj 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 48,15 % 54,91 % 55,73 % 62,88 % 16,46 % 11,27% 19,30 % _* 1,22 % 2,15 % _* * 65,84 % 68,33 % 74,93 % 62,88 % * Za deveto oz. deseto leto za zadnji dve generaciji še nimamo podatkov, učenci teh letnikov obiskujejo te razrede deveto oz. deseto leto v šolskem letu 1970/71. šolsko leto 1968/69 1969/70 odličnih 11,7% 15,0% prav dobrih 26,4 % 30,2 % število učencev, ki so izdelali z dobrim učnim uspehom, je ostalo nespremenjeno (37 odstotkov), povečalo se je tudi število učencev, ki so izdelali razred z zadostnim uspehom (9%—11%). Boljši učni uspehi so odsev prizadevanj celotnih uči- | teljskih zborov. Učitelji so I redno nudili slabšim učencem dopolnilni pouk; razredniki so bolj zavzeto spremljali uspeh učencev, ki so jim bili zaupani; posamezni učitelji so načrtno uvajali v učni proces aktivne metode učenja; preverjanje in ocenjevanje znanja učencev so racionalizirali in objektivizirali; Iz podatkov je razvidno, da se veča število učencev, ki konča osem razredov — v zadnjih letih približno tri četrtine vseh učencev konča osem razredov. Zanimalo nas je, v katerih razredih je največji osip, kje prvič zaostane največ učen- , cev. Iz podatkov zadnjih dveh j šolskih let je razvidno, da je bil največji osip obeh generacij učencev v sedmem razredu, in sicer 4,6 % oziroma 5 %; je večji kot je vsota osipa posameznih generacij učencev, ki so obiskovali prvi, drugi, tretji in četrti razred (1,39%, 0,68%, 1,40%, i 1,36%). V zadnjih šolskih letih se je zmanjšal osip prav v vseh razredih, kar je rezultat prizadevanj vodstev šol, učiteljev ter zavoda za šolstvo. Opravljene so bile analize o vzrokih osipa v občini, sprejeti so bili konkretni ukrepi. Posamezne generacije učencev analitično spremljamo od prvega do osmega razreda. Kolikor bomo uspeli osip generacij v vseh razredih obdržati na tej ravni, bo znašal osip posamezne generacije učencev v vseh osmih letih šolanja v ob£ini Škofja Loka pd 15 do 20 % — to pa bomo dosegli čez tri do štiri leta. M. Jelovšek 17. stoletja. Danes rabi gotica kot okrasna pisava in jo zato povsod zelo radi uporabljajo za razne reklamne napise. Oglejmo si samo etikete na steklenicah z alkoholno pijačo. V Kamniku je ohranjenih veliko hiš, pri katerih še zasledimo v notranjosti ali na fasadah posamezne gotske elemente (Maistrova ulica, Titov trg, Kidričeva ulica). Zato so se arhitekti v Kamniku odločili (posebno mestni arhitekt) za stilno prilagojene napise. Mestni arhitekt ing. Bojan šlegl je glede tega nedavno napisal sestavek, ki ga je objavil Nedeljski, kjer je obrazložil svoje stališče do stilne pisave gotice V Kamniku. Ta sestavek je prebral tudi dr. Miloš Levičnik, ki živi v Bagdadu. Za bralce bo vsekakor zanimiva vsebina pisma, ki ga je dr. LeviČ-nik poslal kamniškemu mestnemu arhitektu Bojanu Šleglu: »Kot rojen Kamničan vneto v naših dnevnih časopisih zasledujem poročila iz domovine. Prebirajoč časopise se vedno ustavljam tudi na novicah iz Kamnika. Tako sem prav danes v Nedeljskem bral vašo obrambo o uporabi gotice pri restavri-ranju napisov ali pa ustvarjanju novih na kamniških starih hišah. čestitam vam na prizadevanjih, ki jih vlagate v olepšavo mojega rojstnega kraja in ■e z vašo argumentacijo V celoti strinjam, žalosti ntC pri vsem le to, ne toliko, da ! imate nerazumne očitovalce, ! pač pa, da se morate pred j njimi javno braniti — s tem I sicer razkrivate njihovo krat-i kovidnost. No, le pogumno naprej, saj se morate za svoje ideje in moderne načrte vztrajno boriti in v tej borbi je zmaga na vaši strani. V podporo vašega dokazovanja vam prilagam današnjo številko tukajšnjega angleškega časopisa »BAGHDAT OB-SERVER«, čigar naslov je tudi v gotici, pa se zato res nihče ne razburja.« Tako smo slišali mnenj* tudi kamniškega rojaka, ** živi oziroma dela v Iraku. Res je, da bi se težko strinjali, če bi Kamnik preplavila stilna pisava gotice. TU» di latinica se da lepo oblikovati. Napisi bi morali bi« v skladu z arhitektonskim duhom zgradb, če je stavba gotskega izvora, potem bi bila vsaka polemika o tem, » kakšni pisavi naj bo na &JL stavbi napis, odveč. Verjetno pa bi bilo smešno, če bi g<> tico »posiljevali« na novi" stavbah. In ne samo smešno, v tem primeru bi bil resni<> no prizadet nacionalni cu* domačinov, pa bi vprašanje pisave prerastio v politično vprašanje. Diverzije na na{£ se res niso demokratična oo-lika reševanja spornih sttfl-lišč. J. Vidic n Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za dan republike Kolektiv splošno gradbenega podjetja PROJEKT KRANJ čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike KZk Kmetijsko živilski kombinat Kranj z obrati: Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radovljica in Komercialni servis čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Gozdno gospodarstvo KRANJ z gozdnimi obrati škofja Loka, Preddvor, Tržič ter gradbenim obratom in obratom transporta in mehanizacije, čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike Slaščičarna-Kavarna Kranj s poslovalnicami v Kranju: Prešernova 18 Cankarjeva 1 Cesta JLA 10 Posebno priporoča novo odprto poslovalnico v Tržiču, Trg svobode 18, kjer sprejema tudi naročila po želji za izdelave posebnih vrst tort. Čestita vsem cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem za praznik republike Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita k prazniku dneva republike ivi*H Servisno podjetje "K" Kranj Tavčarjeva 45 — telefon 21-282 Čestita za dan republike vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električar ska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ Z ENOTAMI V KRANJU, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU čestita OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE Ključavničarstvo Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november in se priporoča s svojimi storitvami Tekstilni center Kranj izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija ČESTITA vsem delovnim ljudem In poslovnim prijateljem za dan republike. Nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, apreti-ranja in vse vrste lepljivih centelin tkanin za konfekcijo. Veletrgovina IVIL-A Skupno s PE KOLONIALE BLED ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE vsem poslovnim prijateljem in cenjenim potrošnikom ter jim želi prijetno praznovanje Kranj Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj v združenem podjetju ISKRA KRANJ proizvaja telefonske centrale, telefone, kinoakustične naprave, števce, stikala, merilne naprave Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem za dan republike in jim želi še veliko delovnih uspehov Prevozniško podjetje ■ iransp or i o o Radovljica želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje dneva republike in še nadalje priporoča svoje storitve Kolektiv Kolektiv podjetja VODOVOD Jesenice Komunalnega podjetja Radovljica čestita vsem odjemalcem vode in ob dnevu republike — 29. novem- plina in drugim poslovnim prijate- bru čestita vsem delovnim ljudem in jim želi prijetno prazno- ljem za dan republike vanje Mesarsko podjetje mama ■ w Trzic se priporoča cenjenim odjemalcem tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postreženi. Sveže pakirano meso lahko nabavite tudi v poslovalnicah trgovskega podjetja Živila Kranj in Preskrba Tržič Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za dan republike Združena lesna industrija mm v> W Trzic čestita vsem delovnim ljudem za dan republike Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje se spomnite na Zd ruženo lesno industrijo Tržič ki vam nudi po konkurenčnih Cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete, izdelane Po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke Najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se 0 tem in zadovoljni boste! Delovni kolektiv Komunalnega podjetja čestita vsem delovnim ljudem za dan republike in se še nadalje priporoča za svoje storitve amrirniHMimi ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in odjemalcem čestita za dan republike in jim želi Še nadalje veliko delovnih uspehov Veleželeznina Merkur Kranj PE ŽELEZNINA RADOVLJICA čestita za dan republike vsem občanom in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in na Jesenicah ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in teraco ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča in panel ter vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, razna orodja, električne aparate in elektroinstalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, lake, vse vrste obutve in drogerijsko blago. Cene ugodne. Industrijski kombinat Kranj čestita vsem delovnim ljudem za dan republike in obenem priporoča svoje izdelke 2 E '•• E Delovni kolektiv gostinskega podjetja ICA TRŽIČ čestita vsem delovnim ljudem in obiskovalcem za dan republike in se priporoča za cenjeni obisk W « (D ■=T.=L U CT3 03 f= O "O CO C O O co čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku repub^'ke. Opravljamo vsa vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih hišah, prevzemamo vodoinstalacijska in kleparska dela na novih objektih. V posebni dejavnosti opravljamo gradbeni nadzor in prodajo stanovanj in poslovnih prostorov ter zastopamo investitorje pri vseh vrstah novogradenj. Trgovsko podjetje Delikatesa Jesenice čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike in se potrošnikom še nadalje priporoča za nakup v svojih bogato založenih poslovalnicah ,,Jn£eieuA6ftfi'' koper FILIALA JESENICE FILIALA KRANJ čestitajo vsem delovnim ljudem in r ~.Jov-nim prijateljem in priporočajo svoje storitve KOMPAS Jugoslavija čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za dan republike in jim želi prijetno praznovanje Vse turistične in gostinske storitve vam nudijo in priporočajo poslovalnice: Kranj, Bled, Jesenice, Garni hotel Bled, restavracija in poslovalnica Korensko sedlo, restavracija, poslovalnica in hotel Ljubelj, žičnica in motel Kranjska gora, hotel Stane Žagar Bohinj Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Ustoličil ga jc meščanski razred in finančni kapital v strahu pred revolucijo, v strahu pred delavstvom, v strahu pred nami. Njegova .revolucija', kakor jo imenuje sam, se je začela že Pred njegovim prihodom na oblast. Začela se je s skvadrami, s skvadrističnim teroriziranjem, Požigi in uboji, v katerih je, kakor te dni piše fašist Papini, poginilo več ljudi kakor na Soči in Piavi. Mi smo se samo branili, protestirali, ker je fašiste ščitila oblast, namesto da bi se sami vojaško organizirali in segli po oblasti...« »To še lahko storimo,« padejo medvzkliki. »Bojim se, da je že prepozno.« »Črnogledi ste, sodrug Silone!« »Nisem črnogled, marveč samo stvaren. Naša največja napaka je bila in je najbrž še vedno, da slepimo sami sebe prevzeti s številčno premočjo našega članstva nad fašisti ali morda eelo računajoč na stare socialistične sile, na reformiste in maksimaliste-odpadnike. Ne, ti ne bodo mignili niti z mezincem! Doživeli bodo nov razkroj in njihovi pripadniki se bodo morda prav »malu pridružili Mussolinijcvim črnim srajcam. Ne smemo pozabljati, da je del razredno neosve-sčene in nerazgledane množice vselej na strani ^stih, ki imajo moč in oblast. Mnoge bomo zgubili. Mnoge, ki so čutili doslej šibkost in nernoč meščanstva in ki so doslej videli v nas *n socialistih tisto moč, ki bo prevzela v Italiji °olast. Zdaj jo je Mussolini, ki bo, čeprav utrje-Valec oblasti finančnega kapitala in njegov služabnik, med množicami še nadalje ribaril z gesli, na katera se navadno nerazmišljujoči love.« »Pri nas bo potegnil kratko,« vzklikne Srebr-nic> Pa tudi drugi so podobnega mnenja. »Ne govorim samo o tukajšnjih razmerah ali trdnosti ali netrdnosti delavskega razreda. Govorim o Italiji nasploh, Mussoliniju, ki je že nastopal med množicami s socialističnimi gesli, ne bo sedaj težko ribariti na svojo vabo. Nanje bo lovil predvsem tiste delavce, ki se svoje razred-nosti in potrebe organizirane moči delavskega razreda še ne zavedajo. Vnesel bo med delavstvo dezorganiziranost ter tako oslabil našo moč. Spremenil jih bo v deklasirance, kakršen jc sam in večina njegovih somišljenikov, prav takih deklasirancev. Z njim pa, kar je za oblast najvažnejše, je finančni kapital in še čete plačanih arditov, vojska in celo cerkev. Ali se ni Mussolini že lani priklonil Vatikanu, čim je prišel kot fašisti v parlament? Poklonil se je krščanstvu, češ da je v Rimu, sedaj prestolnici Italije, doseglo svojo veličino, pomagalo ustvariti evropsko kulturo in civilizacijo, ki jo barbarski vzhod še vedno ogroža. Kajpak je istočasno udaril po Sturzzovih in De Gasperjevih krščanskih pipijev-cih in jih pred Vatikanom očrnil, češ da simpa-tizirajo z bolj ševi ki.« »Zares,« završi po prostoru. Šele sedaj postaja jasno, zakaj Mussolinijev poklon Vatikanu in krščanstvu, a hkrati njegova očrnitev krščanskih pipijevcev. Slutil je oviro, ki bi jo na svoji poti k oblasti le težko premagal, če bi se pri zadnji vladni krizi pipijevci pridružili vladi, ki naj bi jo sestavil zopet Giolitti skupaj z desnimi socialisti in krščanskimi pipijevci. Ti so na zahtevo Vatikana, ki se je že ogreval za Mussolinija, sodelovanje v koalicijski vladi odklonili. »Torej ima Mussolini sedaj na strani tudi Vatikan, obenem pa se je priliznil Kvirinalu — kralju Viktorju Emanuelu. Ne bom govoril o njem, baje je dober numizmatik, ki se razume bolj na stare novce kakor na politiko, a je potomec Savojcev, ki veljajo v privzgojenih italijanskih dušah za združitelje Italije, vsaj v nacionalno čutečih dušah, kakršne sproducirajo Italijani že v otroških letih v šolah. Tako terja oblast. Zanjo je .patriotizem' pomembnejši od resnične izobrazbe, ki marsikdaj postane oblasti in oblastnikom nevarna. In takih duš je v Italiji še vedno na milijone. Zato se je Mussolini poklonil kralju in se pred dnevi, ko je obiskal Videm, za vse čase odpovedal republikanstvu, na katerega je svojčas prisegal. Sicer pa poznate njegove metamorfoze, njegova spreminjanja od socialista do fašista, od republikanca do zaščitnika monarhije. Na vse to moramo računati pri njegovem bodočem ribarjenju množic. Računati pa moramo tudi na to, da bomo bržkone nekega dne dočakali prepoved naše stranke in da bomo izpostavljeni terorju, morda celo večjemu kakor komunisti v sosednji kraljevini SHS ali na Madžarskem ali na Poljskem. Tudi na to možnost bi se bilo treba pripraviti.« Tako konča svoje misli o sedanjem položaju eden izmed urednikov časnika ,11 Lavoratore' Ignazzio Silone. Potem govore drugi in poročajo, kako v Trstu, Gorici in drugod fašisti prevzemajo vodstva uradov, prefektur in drugih javnih ustanov. Smešni so s svojim dviganjem rok in cezarskim obnašanjem, če jih človek opazuje, bi mislil, da igrajo nekakšno komedijo. Nihče bi jih ne jemal resno, ko bi pozabil na pogrome, poboje in požige v minulih dveh letih. Tako pa mora sleherni, ki je doživljal skvadristično nasilje, razmišljati o vsem tem in nazadnje spoznati, da bo prihodnost črna, mnogo bolj črna od sedanjosti. Tudi Štefi je kot tajnica stranke za Kobariško na tem tajnem posvetu. Sedela je, poslušala, vendar so ji misli uhajale drugam. Le malo je razumela, kar je govoril Ignazio Silone, ko je razčlenjeval filozofske in sociološke struje in smeri, iz katerih skuša aktualist Gentile, sedanji Mussolinijev prosvetni minister, izoblikovati nekakšno fašistično ideologijo. Še nikoli ni slišala za filozofa Benedetta Croceja, a še manj njegovo Zgodovino Italije, v katero je po besedah Igna-zia Silona zgnetel svoje misli o zgodovini v naslednje ideje: Vsa nasprotja so koristna, policija je koristna, anarhistični atentati so koristni prav tako kakor kraljevo veličanstvo, frama-soni prav tako kakor klerikalizem, svoboda prav tako kakor tiranije, brez tiranije ne bi bilo svobode. Zgodovina ne obsoja, zgodovina vedno opravičuje, zgodovina da vsemu prav. Na kmetiji od jutra do večera (15) Maša in pot k maši ■ družabni dogodek ako. 2 letom in kmečkim delom v posameznih mesecih smo aokoli. Poglejmo še, kako je bilo nekdaj ob nedeljah, na °marskih poteh in na sejmih. Najprej se pomudimo pri na-adni majski nedelji pred petdesetimi leti. Gospodar in Sospodinja sta vstala ob petih. Gospodinja se je umila in Pj-aznje oblekla. Jedla zjutraj ni, ker je šla k obhajilu; to je nedeljah delala včasih večina žensk. Tudi gospodar se je Pfaznje oblekel. V cerkev sta šla oba peš. če se je le dalo, a dobila vsak svojo družbo. To pravzaprav ni bilo težko, Je šla k maši večina ljudi peš. Ob takšnih prilikah so se k ri,ra<^ Pogovarjali kaj je novega. Pol ure zmferne hoje, o ikor je je iz Most do farne cerkve, je bilo navadno še pre- , ^'o, da bi se o vsem pogovorili, saj je bilo na vasi in v oko-CJ vedno toliko novega. Ženske so šle takoj v cerkev, moški pa so postali na trgu pred cerkvijo pet do de-set minut in se pogovarjali * gospodarstvu in tekočih dogodkih. Takoj, ko je uda-ri1a ura šest, so' šli tudi oni v cerkev. Klopi v njej oziroma sedeže so imeli večinoma rezervirane, vnaprej plačane. V eni klopi je sedelo sedem d° osem ljudi. Za klopi so Plačevali prvo nedeljo po no-yem letu. Moška stran cerkve Je bila desna, ženska pa leva. v cerkvi so zelo radi pri-^nhnili oklicem. Takrat Je redno nastala tišina. Ljudi je namreč zelo zanhnalo, kdo se bo poročil in s kom. Pravijo, da se moraš poročiti, če hočeš, da te ljudje opravljajo. Po končanem opravilu v cerkvi so moški takoj odšli ven. Zunaj jih je že čakal okrajni sluga, ki je pred cerkvijo vsako nedeljo okli-cal nove razglase, pa tudi razne prodaje lesa, sena/preklical je sejme zaradi bolezni, objavil ponovno dovolitev ipd. Dražbe sena in podobno so se odvijale ob nedeljah, ,ker je bilo takrat več časa in ker je prišlo več ljudi skupaj. Tisti, ki je hotel dati oglas (oklic), je moral nekaj podariti oklicevalcu (v denarju). Doma so medtem (med šesto in sedmo uro) sin in hčerki vstali in se oblekli v obleke, ki so bile boljše od delovnih, vendar ne pražnje. Prva hčerka je pristavila za zajtrk. V nedeljah so namreč tudi boljše zajtrkovali (čaj in kruh). Druga hčerka je šla molzt, sin pa je nakrmil krave. Ko sta se oče in mati vrnila od jutranje maše, so skupaj zajtrkovali. Po zajtrku so se začeli sin in hčerki pripravljati za k maši. Umili so se in se napravili v lepše obleke. Dekleti sta šli k maši skupaj, sin pa sam, vsi pa so gledali, da bi spotoma dobili sebi primerno družbo. Dopoldanska maša je bila med deseto in enajsto uro. Fantje so postajali pred cerkvijo in opazovali dekleta, kako so napravljena, kako se obnašajo in — seveda — katera je lepša. Tudi dekleta so malo poškilila za fanti, vendar veliko niso utegnila, ker so morala naravnost v cerkev. Vsak, naj bo dekle ali fant, se je v nedeljo dopoldne napravil in uredil, kot se je najbolje znal in mogel. Medsebojna ocena pred cerkvijo in na poti k maši ter domov je bila namreč zelo pomembna. Nekateri so šli potem sedet v hišne klopi, drugi so stali pod ko- rom, precej pa jih je šlo tudi na kor. Domov so šli spet vsak v svoji družbi. Gospodinja je dopoldne doma pospravila sobe in pripravljala kosilo. Vse je seveda kuhala v peči. Ker je bila nedelja, je dala kuhat v je-šprenj kos suhega mesa, razen tega pa je pripravila še prazen krompir in za kompot skuhane krhlje. Gospodar se je dopoldne sprehodil po polju, šel je okrog svojih njiv in travnikov, da je pregledal, kako raste, kaj je potrebno tu še narediti in kakšen bo pridelek. Sin in hčerki sta prišli domov okrog pol dvanajstih. Do poldneva so se preoblekli in pogovarjali, potem so jedli, potem so jedli, po kosilu pa sta šla sin in hčerka v hlev, kjer sta najnujnejše hitro opravila, druga hčerka pa je pomagala mami v kuhinji. Oče je po kosilu navadno bral časopis. Dekleta in mati so šle popoldne k večera icam — popoldanskemu krajšemu opravilni v cerkvi. Večernice so se začele ob dveh, končale pa okrog pol treh. Ko se je gospodinja okrog treh domov, je gospodar zapregel konja, gospodinja je sedla na njegovo desno stran in odpeljala sta se obiskat žlahto, kjer so se pogovarjali o gospodarskih in drugih stvareh. Po- stregli so jima z moštom in boljšim kruhom, včasih celo s klobaso. Pogovorili so se o delu in vremenu, zmenili pa so se tudi o konkretni zadevi, ki je napotila gospodarja na obisk. Obe gospodinji sta se seveda zelo razgovorih, kot je pri ženskah v navadi, in gospodar jo je moral že priganjati, da sta šla domov. Obisk je trajal najdlje do šestih. Dekleti sta sli popoldne s prijateljicami na sprehod po travnikih v bližnji okolici. Seveda je bilo dekletom všeč, če se jim je približal kakšen fant in so se pogovarjali. Pozneje sta šle k sosedu, kjer starejših ni bilo doma in sta se s sovrstnicami lažje pogovarjali. (Nadaljevanje) Ivan Sivec Gorenjski kraji in ljudje Zlafoporočenca Vodnik iz Trboj Pred petdesetimi leti sta začela v skromni leseni na-jemniški hišici skupno življenje Marijana in Franc Vodnik iz Trboj. Poročila sta se v septembru 1920 v Polja- nah nad škofjo Loko. Šele po nekaj letih skupnega dela sta si ustvarila lasten dom z nekaj zemlje in gospodarskim poslopjem. V zakonu se jima je rodilo 12 otrok, Zlatoporočenca Marijana in Franc Vodnik iz Trboj Tovarna obulve Trzic Prodaja vsakodnevno od 8. do 12. ure, razen sobote, razno usnje in čevljarske potrebščine ISKRA tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov ŽELEZNIKI prodaja po sklepu DS 2 rabljena kotla za centralno kurjavo trika po 250.000 kkal Izklicna cena je 2500 din Licitacija bo 25, 11. 1970 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri pa za druge. od katerih je danes živih še devet. Vsi njuni otroci so v soboto, 21. novembra, prisostvovali slovesnosti, na kateri je podpredsednik skupščine občine Kranj znova potrdil njuno zakonsko zvezo. Marijana je bila rojena pred sedemdesetimi leti na Gabrški gori. 2e zgodaj v otroštvu je izgubila starše. Po njuni smrti je ostala na domu pri starejšem bratu, kjer je morala opravljati najtežja kmečka dela. V dvajsetem letu se je poročila s šest let starejšim Francem iz domače vasi. Franc Vodnik je sprva delal na majhni očetovi kmetiji, po končani soli pa se je kot samouk priučil zidarskemu, tesarskemu in drugemu delu. Po poroki pa se je ukvarjal z žganjem opeke, oglja in apna, pozimi pa tudi s kovaštvom. Prva svetovna in druga svetovna vojna zakoncema Vodnik nista prizanesli. Franc je bil vpoklican v avstrijsko vojsko že v začetku, kasneje pa se je kot Maistrov borec udeležil tudi bojev za našo severno mejo. Skupno življenje bi jima potekalo mirno in zadovoljno, da ni prišla še druga svetovna vojna. Leta 1942, ko se jima je rodila najmlajša hči Marija, so družino komaj deset dni po rojstvu Marije, Nemci selili v nemško taborišče. Po vojni sta Vodnikova našla svojo domačijo porušeno. Naselili so se pri sorodnikih, kasneje pa sta vzela v najem kmetijo pri Kranju. S pomočjo otrok pa sta si Vodnikova nato v Trbojah zgradila nov dom, kjer sedaj bivata. Zakonca sta dočakala redki jubilej še razmeroma dobrega zdravja. S hvaležnostjo sta sprejela čestitke podpredsednika občine, svojih otrok in vnukov ter predstavnikov krajevne skupnosti Trboje ter krajevne organizacije SZDL. L. M. Večji dodatek za boi ce Zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko je na zadnjem zasedanju pred nekaj dnevi sprejel predlog, da se bo dodatek za borce s 1. januarjem 1971. leta dvignil od sedanjih 860 din na 990 din. Ta predlog so sprejeli zaradi tega, ker niso bila izpolnjena predvidevanja, da bo s 1. januarjem prihodnjega leta začela veljati v naši državi nova pokojninsko- invalidska zakonodaja. Ker je le-ta v zamudi, je Zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko sprejel opisani predlog, da bi ohranil raven prejemkov bivših borcev. Ib Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, žirija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL škofja Loka OBJAVLJA, da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1971 Ob 30-letnici OF bodo podeljena priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme priznanje OF. Zadnji rok za prijave je 15. januarja 1971. Kasneje podanih predlogov žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL škofja Loka. žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL ŠKOFJA LOKA Odbor za postavitev šole -spomenika IMOB Cerkno organizira denarno loterijo Čisti dobiček je namenjen gradnji ugledne vseslovenske šolske ustanove za preizkušanje novih metod pri seznanjanju mladih rodov z NOB. 100.000 srečk — 24,000.000 za izžrebance. JAVNO ŽREBANJE BO 29. NOVEMBRA V CERKNEM. Srečke prodajajo po vsem območju SRS. Poročilo o žrebanju bo objavljeno v dnevnikih Delo, Dnevnik in Večer 3. decembra 1970, ter v tednikih Glas. TV-15, Dolenjski list in Kmečki glas v 1. številki, ki izide po 3. decembru 1970. Za izplačilo jamči Odbor za postavitev šole — spomenika NOB Cerkno. Velika izbira delikatesnih specialitet v Delikatesi Kranj Znižane cene 1. KOLI VAFLI 200 g 2. MLEČNA ČOKOLADA 500 g i. MLEČNA ČOKOLADA 250 g 4. LEŠNIKOVA ČOKOLADA 500 g 5. LEŠNIKOVA ČOKOLADA 200 g 6. RIBEZOVO VINO 1 I 2,20 din 10 dio 4 dio 13,50 dio 5 40 dio 10 dio Se priporočamo za obisk CENTRAL Kranj Kranj CENTER 25. novembra amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri 26. novembra amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. CS film BITKA ZA SAN SE-BASTIAN ob 16., 18. in 20. uri, predpremiera franc. barv. filma DR. V ČRNEM PLAŠČU ob 22. uri Kranj STOR2IČ 25. novembra amer. barv. VV film ZADEVA THOMA-SA CROVVNA ob 17. in 19. uri 26. novembra premiera ju-gosl. barv. filma KRVAVA BAJKA ob 17. in 19. uri 27. novembra amer. barv. film KNJIGA O Dž;UNGLI ob 16. uri, amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 18. in 20. uri Tržič 25. novembra angl. barv. film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARACU ob 17.30 in 19.30. 26. novembra premiera amer. barv. VV filma LOVCI NA SKAI.PE ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 25. novembra italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 17.30 in 19.30. 26. novembra italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 17.30 in 19.30. 27. novembra italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 17.30 in 19.30. Kamnik DUPLICA 25. novembra franc. barv. film OKOVI GROZE ob 19. uri #novembra franc. barv. OKOVI GROZE ob 19. Radovljica 25. novembra amer. barv. film TAKO SE NE RAVNA Z 2.ENAMI ob 20. uri, italij.-špan. film JOE IZ NEVAHE ob 18. uri 26. novembra zah. nemški barv. film PRIDI, PRIDI, MILA MOJA ob 20. uri 27. novembra amer. barv. film MOJSTROVINE WALT DISNEYA ob 18. uri, franc. -špan. barv. film LAS VEGAS ob 20. uri Jesenice RADIO 25. novembra amer. barv. film KATARINA VELIKA 26. novembra italij. barv. CS film ŽELEZNI KAPETAN 27. novembra i tal i j.-špan. barv. CS film TEPEPA Jesenice PLAVŽ 25. novembra špan. barv. film LEPI SPOMINI 26. —27. novembra amer. barv. film MOJ PRIJATELJ BEN Dovje-Mojstrana 25. novembra angl. barv. film UMAZANA IGRA Kranjska gora 26. novembra amer. barv. film KATARINA VELIKA Javornik DELAVSKI DOM 25. novembra amer. barv. film MOJ PRIJATELJ BEN škofja Loka SORA 25. novembra nemški barv. film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 18. in 20. uri 26. novembra tialij. barv. film GIBLJIVA TARČA ob 20. uri 27. novembra italij. barv. film GIBLJIVA TARČA ob 18. in 20. uri XI. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 27. 12. 1970 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — T* lcfonl: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnl na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Turisti! Odprli smo novo trgovino v novi hiši — Jože Malle št. Lenart v Brodeh VEČJA ZALOGA - VEČJA IZ BIRA POZOR! Prodaja tudi ob nedeljah praznikih popoldne. PRIJAZNO VABLJENI! in Nova nagradna rubrika v PAVLIHI: SESTAVLJAMO OBČEGA SLOVENCA, ki ne prinaša samo smeha, ampak tudi 50 brivnikov BRAUN-ISKRA sixtant. V vsaki številki PAVLIHE en del občega Slovenca in vsa potrebna navodila. jwss&brij o norce BRgUjj ISKRA sixfant pa pametno Slovence veletrgovina bled Znižanje za praznike od 25. novembra do 5. decembra 1970 v vseh naših prodajalnah KEKSI TIVOLI 500 g kos 6,50 din ČOKOLADA MLEČNA LEŠNIKOVA 500 g kos 15,50 din ČOKOLADA MLEČNA 500 g kos 11,00 din VINO VIPAVEC 11 — belo stekl. 6,00 din VINO ČRNO 11 — Vipava stekl. 5,80 din RIBEZ DESERT 11 - Tališ stekl. 9,00 din JAJCA SVEŽA 50—55 g — 30 kosov karton 17,40 din IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Priporočamo tudi našo kavo ekstra Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj objavlja prosto delovno mesto prodajalca (ke) v prodaj alni-vinotoč v Preddvoru Pogoj: KV prodajalec-ka ali gostinski delavec. Zaposlitev je stalna. Prednost imajo kandidati iz okolice Preddvora. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj — Maistrov trg 11, v 8 dneh po objavi. Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina DELIKATESA KRANJ za praznike 29. novembra odprta vse dni od 6. do 20. ure. Se priporočamo za obisk CENTRAL KRANJ i >RQDAM Prodam dva PRAŠIČA za ziiko), težka po 150 kg in sedem tednov stare PRAŠIČKE. Dežman Ivana, Podnom 23, Gorje 5233 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jezerska cesta 6, Kranj 5234 Prodam težko KRAVO si-niLiilalko s teletom. Markič, Kokrica 2, Kranj 5235 Prodam tri PRAŠIČKE, težke okrog 30 kg. Strahmj 18, Naklo 5236 Prodam PRAŠIČA po izbiri, težjega ali lažjega. Zg. Brnik 90 5238 Prodam MIZARSKO STISKALNICO (kozle). Naslov v oglasnem oddelku 5239 Poceni prodamo malo LUTZOVO PEC. Knjižnica Kranj, Tavčarjeva 41 5254 Prodam delovnega VOLA, težkega 600 kg. Podlonk 25, Železniki 5255 dnevno sveže ^ specialitete DELIKATESA IVLA KRANJ KUPIM Kupim razstavljivo JERMEN ICO 100 do 110 cm. Pre-5** Pogonske osi 50 mm. ^redosljo 21, Kranj 5240 Kupim več rabljenih ELEKTROMOTORJEV od 3 do 5 JSM- Jezeršek Stane, Zg. Bit-nJe 97, Zabnica 5241 Kupim novo ali dobro °hranjeno manjšo prevozno SI1os-reznico s puhalnikom. onudbe pošljite na naslov: ^.°PaČ Albin, Dobračeva 127, Ziri 5242 Kupim JELŠEV, LIPOV, BUKOV in SMREKOV rezan LES 20 do 100 mm debeline. Mizarstvo Ipavec, Mengeš, Gorenjska cesta 10 5243 M0TO*WA VOZILA Ugodno, tudi za ček, prodam FIAT 750, letnik 1963. Ogled v nedeljo, sredo in petek popoldne. Naslov v oglasnem oddelku 5244 Prodam malo rabljeni AVTO MERCEDES 200 D, zadnji tip. Naslov v oglasnem oddelku 5245 Prodam FIAT 600. Sp. Brnik 36 5246 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik december 1967, prevoženih 30.000 km. Britof 231, Kranj 5247 STANOVANJA Oddam opremljeno SOBO v centru Kranja s tekočo mrzlo in toplo vodo. Ponudbe poslati pod »30.000« 5204 Oddam SOBO za dva lanta. Sandulovič Stane, Zlato polje 15 a, Kranj 5243 Starejša UPOKOJENKA išče SOBO v Kranjju ali bližnji okolici, po možnosti s kuhinjo. Pomaga manjša dela pri hiši, ostalo po dogovoru. Santej Lojzka, Radeče 226 pri Zidanem mostu 5249 Uslužbenka išče SOBO v Kranju, po možnosti ogrevano. Ponudbe poslati pod »nujno« 5250 POSEST! na Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Stražišču. Plačam v devizah ali v dinarjih. Naslov v oglasnem oddelku 5251 Kupim majhno KMEČKO HIŠO ali SENIK z nekaj zemlje in razgledom na planine. Ponudbe poslati pod »Plačam v gotovini« 5252 :aposiitve Iščem VAJENCA za tesarsko stroko. Zavrl Ivan, La-hovče 21, Cerklje 5253 Po več kot 50 letih je ponovno izšla Danes lahko marsikaj, kar so stare pratikc prinašale, brez škode pogrešate, še vedno pa je vrsta vprašanj, za katera boste našli odgovore v pratiki: # O MESECIH, PRAZNIKIH, OBIČAJIH KMEČKIH OPRAVILIH IN SLOVENSKI KUHINJI # STARI SLOVENSKI PREGOVORI IN REKLA # VEČNI KOLEDAR, PREMAKLJIVI IN NEPREMAKLJIVI PRAZNIKI 0 DEŽELNI IN FARNI PATRONI, SEZNAM GODOV # MESEČNI HOROSKOPI # NOSTRADAMUSOVE PREROKBE ITD. če s to naročilnico naročite več izvodov Slovenske stoletne pratike, vam za vsake štiri izvode dodamo še en izvod brezplačno! Tu od reži — Nepreklicno naročam__ _ izvodov knjige SLOVENSKA STOLETNA PRATIKA Ceno 10 din bom poravnal takoj po prejemu knjige. Ime in priimek Naslov Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČGP Delo — Novi tednik Celje, Gregorčičeva 5 Gostilna »ČRNIVEC« TURK MARTIN pii reja v soboto 28. 11 1970, ob 19. uri ZABAVO S PLESOM Post reženj boste z doma čimi specialitetami in pri stnim domačim cvičkom. Se priporoča za obisk in obenem čestita vsem ob canom in gostom za dan republike. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage Julke Žvan vsem, ki so v težkih trenutkih bridke izgube sočustvovali z nami, jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter darovali toliko vencev in cvetja. Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Lesc in Srednje vasi, podjetju PTT promet Kranj, OOS in organizaciji ZZB za požrtvovalno pomoč in izkazano zadnjo čast, vsem govornikom ob odprtem grobu, pevskemu zboru za žalo-stinke ter č. duhovščini, ki ji je blagoslovila zadnji dom. Lesce, Srednja vas v Bohinju žalujoči:- sestre, brat in drugo sorodstvo CREIHfi turistično prometno podjetje KRANJ Turistična poslovalnica Creina Kranj prireja v novembru enodnevne izlete: petek, 27. novembra, Trbiž cena 30 din ponedeljek, 30. novembra, Gorica -Andrejev sejem cena 45 din VABI VAS CREINA KRANJ nesreče Po sledeh kriških tabornikov Ni moč oporekati, da je odred »Kriška gora« iz K rižev tista taborniška organizacija v tržiški občini, ki z neprekinjeno dejavnostjo in različnimi akcijami omogoča okoli 60 članom razne oblike tekmovanj in rekreacije. Samo nekaj letošnjih: sodelovali so na republiškem smučarskem prvenstvu za tabornike na Pokljuki, organizirali prvomajski in pred 14 dnevi jesenski vzpon na Kriško goro, njihova ekipa je nastopila na košarkarskem turnirju za Razpisna komisija Kmetijske zadruge Škofja Loka razpisuje vodilna delovna mesta (reelekcija) 1. direktorja 2. sekretarja 3. računovodje 4. komercialista 5. vodje kmetijske pospeševalne službe 6. kmetijskega referenta Za razpisana delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva: pod 1.: agronomska ali ekonomska fakulteta II. stopnje in pet let prakse, od tega dve leti na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali srednja strokovna izobrazba in deset let prakse, od tega štiri leta na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu; pod 2.: pravna fakulteta I. stopnje ali višja upravna šola in dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba in šest let prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih; pod 3.: ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomsko komercialna šola in dve leti prakse v finančni stroki ali srednja strokovna izobrazba in šest let prakse v finančni stroki, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih; pod 4.: ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomska komercialna šola in dve leti prakse ali srednja strokovna izobrazba in šest let prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih; pod 5.: agronomska fakulteta II. stopnje in dve leti prakse v kmetijski strokovni službi; pod 6.: agronomska fakulteta I. stopnje in tri leta prakse ali srednja kmetijska šola in šest let prakse. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga škofja Loka, razpisna komisija. Stanovanj ni na razpolago. Dotrpel je naš dobri mož, oče, stari oče in brat Alojz Žibert p. d. štefov ata Pogreb dragega pokojnika bo izpred hiše žalosti na pokopališče na Suhi. žalujoči: žena Angela, sinovi Stanko, ing. Francelj, Pavel, Nace in hči Angela Suha, Kranj, Klanec, člrče, Britof, Cleveland dan mladosti, sodelovali so na orientacijskem tekmovanju v Ribnem, sami pa so organizirali tako tekmovanje z imenom »Od spomenika do spomenika«, udeležili so se republiškega tekmovanja Partizana idr. Zato so imeli na nedavnem občnem zboru preteklo nedeljo kaj ploden pretres svoje dejavnosti. V želji, da bi kar najbolj nepristransko ocenili svoje delo, so bili morda nekoliko preveč samokritični, saj zasluži njihovo delo resnično lepo priznanje, še zlasti organizacija orientacijskega tekmovanja, pri kateri so za uspešno izvedbo zaslužni vsi člani odreda. Za občni zbor so izdali posebno številko svojega taborniškega glasila »Sledi«. Med nalogami, ki so jih vključili v načrt za delo v novem mandatnem letu, je predvsem skrb za povečanje števila mladih tabornikov — medvedkov in čebelic, ki bi delovali v podmladku osnovne šole v Križah, udeležba na več tekmovanjih tabornikov, ki naj bi dosezala vseskozi tudi večjo kakovost, in posvečanje posebne pozornosti gojenju tistih taborniških veščin, ki so pomembne pri pripravah mladine na obrambo domovine. Skupaj s člani zveze združenj borcev NOB Tržič bodo spomladi prehodili pot za novo transverzalo, ki se bo pričela v Križah in preko partizanskih postojank v Kamniških Alpah in gozdovih Karavank na območju občine zaključila svoj polkrog v vasi Kovor. Na tem letnem srečanju tabornikov je starešina odreda izročil srebrni znak republiške zveze tabornikov Mariji Zupančič, odredovi tajnici, več pismenih pohval odreda pa so prejeli najbolj delovni člani. —ok •:v:-x::•:;>:;;X-:-:-:-: :; ■ TRČIL V OGRAJO V četrtek, 19. novembra, zvečer se je v bližini zaselka Bivje pri Šenčurju zaletel v letališko ograjo voznik osebnega avtomobila Dušan Vidic iz Kranja. Voznik je na ravnem delu ceste zapeljal v levo v ograjo in čelno trčil v betonski steber. Škode je za 15.000 din. AVTOMOBIL V VPREŽNI VOZ V petek, 20. novembra, zvečer je na cesti med Kranjeni in Brnikom voznik osebnega avtomobila Daniel čelofiga i* Ljubljane v bližini letališča zaradi neprimerne hitrosti hi vožnje po sredini cestišča zadel v vprežni voz, ki ga je i* nasprotne smeri vodil Stanislav Ropret iz Šenčurja. Za Čelo* figovim avtomobilom je v prekratki varnostni razdalji peljal Franc Kimovec iz Zaloga. Kimovec je oplazil prednji del Čelofigovega avtomobila. V nesreči sta bili ranjeni sopotnici v čelofigovem avtomobilu. PADEL Z MOPEDA V ostrem desnem ovinku v Sp. Besnici je v ponedeljek, 23. novembra, popoldne padel z mopedom Peter Fabjan iz Sp. Besnice. Voznik je v ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v levo s ceste in padel. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. ELEKTRIČNI MVTERIAL V ČEBELNJAKU Tretjega novembra so delavci UJV Kranj malo pred Ljubljano ustavili Ivana Kodrana, zaposlenega v Iskri v Kranj« in pregledali njegovo vozilo. V avtomobilu so našli električni material, ki ga je Kodran vzel v tovarni. . Pri preiskavi na njegovem domu v StražišČu so kriminalist v čebelnjaku našli lakirano žico za navijanje motorjev, eno* žilni kabel in druge vrste kablov, vtičnice, stikala ter Da*tre^ odpadno žico in žičnike. Preiskava, ki so jo uvedli, je <* sedaj odkrila, da si je Kodran, ki je delal v Iskri kot P,an*7 materiala, prisvojil od leta 1969 do oktobra letos 1200 kg lajdj rane žice, 4000 m enožilnega kabla in drug električni material v skupni vrednosti okoli 5 starih milijonov. Podjetje pra^* prav ni bilo veliko oškodovano, ker so večino ukradenega blaga našli pri Kodranu, le manjši del pa je bil prodal zase nim obrtnikom. Obdolženec, ki je v podjetju veljal za pridnega ^e'ay.^' je jemal iz skladišča električni material v odsotnosti skladis nika. žico hi drugo sta iz tovarne na njegov dom nekajkra peljala Iskrina šoferja Jože Homan in Rudolf Bečan, oba » Kranja. Nekaj sto kilogramov električnega materiala sta kokrat brez težav prepeljala iz tovarne, saj pri vratarju bilo nikoli nobene kontrole. Preiskava teče tudi zoper o šoferja, saj sta vedela, da vozita ukradeno blago. Del električnega materiala, ki so ga kriminalisti našli v čebelnjaku Ivana Kodrana v Straži**1 Naš komentar Prvaki so le prvaki V soboto in nedeljo so hokejisti za letošnji državni naslov odigrali prvo kolo drugega dela prvenstva. Gorenjska predstavnika — Jesenice in Kranjska gora — sta tokrat morala igrati v gosteh. štirinajstkratni državni prvak Jesenice je moral na povratno srečanje v Ljubljano, kjer se je srečal s starim rivalom Olimpijo. Mladi kranjskogorci pa so morali na »vroči« led v Beograd. Medtem ko so državni prvaki pred nabito dvorano v Hali Tivoli z odlično igro v zadnji tretjini nadigrali Ljubljančane, je morala Kranjska gora priznati premoč razigranim Beograjčanom. Jeseničani gredo torej petnajsti zvezdici nasproti. S sobotno zmago so dokazali, da v Jugoslaviji še nimajo nasprotnika, ki bi jim lahko vzel primat, četa trenerja Cirila Klinarja zmaguje na domačem in tujem ledu. Ne dovolijo si presenečenj in praktično so že osvojili petnajsti naslov. Pomlajena ekipa trenerja Dušana Bruna je trenutno na petem mestu. S prikazano igro v zadnjih kolih lahko upravičeno pričakujemo, da bodo z dobro igro v nadaljevanju pristali še višje. Nesrečen poraz v Beogradu jim ne sme vzeti volje, saj so v igri proti lanskemu vicešampionu dokazali, da lahko prekrižajo račune marsikateremu favoriziranemu nasprotniku. Lestvica: Jesenice 5 5 0 0 37:10 10 Olimpija 6 4 0 2 60:23 8 Slavija 6 3 0 3 17:38 6 Medveščak 6 2 0 4 29:28 4 Kr.gora 6 1 1 4 22:42 3 Beograd 5 113 12:36 3 Do konca letošnjega prvenstva je še daleč. Prvak je torej že znan. Za drugo mesto se tokrat bori ljubljanska Olimpija, ki ji to mesto tudi pripada. Ostala štiri moštva pa so izenačena, zato v nadaljevanju lahko pričakujemo zanimiv obračun za preostala mesta na •estvici. D. Humer Ljubljanska conska rokometna liga — ženske Kamnik jesenski prvak V zadnjem kolu ženske ljubljanske conske rokometne lige g1 "°segle lep uspeh igralke Kamnika, ki so odvzele točke °rcu. Ostali gorenjski predstavniki pa so tekmi izgubili. Rezultati: Šešir V^mpijaB : *ranj 15:13. Slovan B 7:16, Borec : Kamnik 19:19, AlplesB 16:8, Usnjar : Sava 19:7, Steklar B : Lestvica: Kamnik 5 3 11 Usnjar 5 3 0 2 Borec 5 2 2 1 Kranj 5 3 0 2 Sava 5 2 0 3 . Sešir 5 0 14 HVe« konkurence Slovar B S 7 0 2 Steklar B 9 4 0 5 Olimpija B 9 2 0 7 AlplesB 9 0 0 9 72:57 75:52 78:69 61:55 47:56 46:80 131: 85 93: 89 75:140 41:179 7 6 6 6 4 1 14 H 4 I 1 Kuhar Vsi smučarji na snegu Vsi smučarji, kandidati 23 državno reprezentanco, j* Pridno pripravljajo za bližnjo sezono. V teh dneh ln»ajo že vsi trening na snegu. Tekači so že teden Uni skupaj s kombinatorci "a Pokljuki, skakalci so ^'Potovali v soboto v Av-gtr'io, kjer vadijo pri radlu pod vodstvom no-eBa zveznega trenerja e,1a Zdeneka Remze. Na ren'ng jc odšlo enajst skakalcev. Med praznik; pa bodo na skakalnicah pri Bradlu vadili tudi najboljši mladinci, če ne bo dovolj snega na Pokljuki. Naši najboljši alpinci so doslej vadili v avstrijskem Kaprunu, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na sneg v Cervinijo. Prva večja tekmovanja v mednarodnem merilu bodo imeli alpinci, in sicer že v začetku decembra. J. J. Kranjski strelci so ocenili polletno delo Na nedeljskem plenumu so strelci občinskega strelskega odbora Kranj pregledali opravljeno delo in rezultate, ki so jih tekmovalci dosegli na različnih prvenstvih. Pogovorili so se o pripravah na občne zbore, ki naj bi se začeli že decembra. Sklenili so, da bo treba v nova vodstva družin izbirati predvsem mlajše člane, po možnosti kar tekmovalce, ker bodo le tako družine spet zaživele in se aktivno vključile v tekmovalni program občinske strelske zveze. V razpravi so ugotovili, da priprave za izgradnjo novega centralnega strelišča v Kranju vse prepočasi napredujejo ali pa se ne uresničujejo po zamišljenem načrtu. Razmere, v kakršnih delajo kranjski strelci, vsekakor niso v čast tistim, ki bi lahko odločilno vplivali na razvoj te špoitnc panoge. Razumljivo je, da z dotacijo, kakršno dandanes dobiva strelska zveza v Kranju, ni računati na kakršnekoli gradnje. Nujno se morajo zavzeti za izgradnjo tega prepotreb-nega objekta vsi pristojni občinski organi, tudi tisti, ki skrbe za izpeljavo koncepta vsenarodne obrambe. Košarka Poklicna šola Iskra prvak Poklicna šola Iskre iz Kranja je v soboto organizirala odprto prvenstvo Gorenjske za poklicne šole. Nastopilo je devet ekip iz Radovljice, škofje Loke, Ljubljane in Kranja. Najboljše igre so prikazali igralci PŠ Iskra, ki so zasluženo osvojili prvo mesto. Rezultati predtekmovanj: PŠ Sava : OŠ Lucijan Seljak 26:13, PŠ Sava : PŠ Škofja Loka 15:37, Oš L. Seljak : PŠ škofja Loka 10:31, Pš Krar.j : PŠ Iskra 6:32, PŠ Iskra : Trgovska šola 40:25, PS Kranj : Trgovska šola 13:21, PŠ lesne stroke : PŠ Radovljica 26:9, PŠ Ljubljana : PŠ Radovljica 38:12, Pš Škofja Loka : Pš Ljub Ijana 14:12. Finale: PŠ Škofja Loka : Pš lesne stroke Škofja Loka 15:13, PS Iskra : Pš lesne stroke škofja Loka 34:3, PS Iskra : PS Škofja Loka 26:18. Vrstni red- 1. PS Iskra, 2. Pš Škofja Loka, 3. PS lesne stroke škofia Loka, 4. Trgovska šola, 5. Pš Ljubljana, 6. PŠ Sava 7. PS Kram, 8. PS Radovljica, <>>. OS L. Seljak Kranj. Vsa srečanja je vodi! sodnik Marjan Lanipret — Kranj. D. Humer Ob koncu je predsednik tovariš Lakncr podelil najboljšim strelcem z vojaškim in malokalibrskim orožjem pokale za osvojitev naslova občinskih prvakov. Pri pionirjih sta bila najboljša Ro- gelja in Jurgeie, med mladinci je bil najuspešnejši Colja, pri članih pa Lombar in Franc Peternel. Slednji je za svoje dosežke prejel poleg pokalov znački internacionalnega mojstra. B. Malovrh OD NEDELJE DO NEDELJE NAMIZNI TENIS — Na prvem pozivnem republiškem turnirju članic, ki je bil v Kranju, je zmagala Ljubljančanka Jelerjeva. Najboljši Kranjčanki sta bili Zerovnikova in Jakopinova, ki sta zasedli 6. oziroma 7. mesto. KOŠARKA — V dvorani Tivoli so se srečali četrt -finalisti tekmovanja za jugoslovanski pokal. Ekipa Jesenic je premagala Medvode z 81:68, kranjski Triglav pa se je pomeril z zveznim ligašem Olimpijo in je izgubil z 38:118. KEGLJANJE — V Trbovljah je bilo tekmovanje pokrajinskih moških reprezentanc, na katerem je zmagala ekipa Gorenjske, za katero so nastopili kegljači kranjskega Triglava. K zmagi kranjske ekipe sta največ prispevala državni prvak Turk in Prion. Ob zaključku kegljaške revije so bili določeni kandidati za državno reprezentanco, in sicer: Turk, česen in Prion s področja tekmovalne skupnosti za Gorenjsko. ODBOJKA — V okviru druge zvezne lige so Jeseničani gostovali v Zagrebu in izgubili z Metalcem z 0:3. J. J. V soboto skupščina ObZTK Jesenice Letos mineva deset let, kar je bila ustanovljena občinska zveza za telesno kulturo Jesenice Da bi proslavili ta jubilej, bodo priredili slavnostno konferenco zveze. V uvodnem delu bodo nastopili člani SSD F. Voranc Jesenice in elani TVD Partizan Jesenice ter otroci — člani folklorne skupine Hrušica. Konferenca bo 28. nov. (in ne 27. nov., kot jc objavljeno na lepakih) s pričetkom ob 17.30 v domu družbenih organizacij na Hrušici. Z. F. Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj razglaša prosti delovni mesti samostojnega vzdrževalca Pogoj: električar za šibki tok z zaključeno delovod-sko šolo ali VK električar z najmanj 2-letno prakso pri vzdrževanju industrijskih elektronskih naprav in instrumentov; poskusno delo jc 2 meseca. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z večletno prakso pri vzdrževanju industrijskih elektronskih napra- in instrumentov. električarja II Pogoj: izučean električar s polletno prakso na enako strokovnih delovnih mestih; poskusno delo je 2 meseca.^ Predacri pri izbiri bodo imeli kandidati z odatuz*-n"m vcjaškln- rokom. Mcžncst naslona deia tr.koj ah po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja (delovna razmerja) aafkasasjia do 5 12. 197C. GLAS SREDA — 2b. novemnra iv/u v p r as a n j e O o d g o v o r i To pot smo za našo rubriko izbrali tri vratarje iz treh delovnih organizacij v kranjski občini. Zanimalo nas je, zakaj so se odločili za ta poklic, koliko zaslužijo, njihove naloge. Skratka, želeli smo zvedeti nekaj o njihovem delu. Kramsar Vinko, vratar v LIK Preddvor (52 let): »Vratar sem že od 1949 leta. Pred tem sem opravljal tesarska dela, ker pa sem se ponesrečil, sem moral menjati poklic. V LIK delam deveto leto. Štiri leta pa moje delovno mesto že spada pod podjetje Varnost Ljubljana, ki skrbi za vratarsko in čuvajsko službo v delovnih organizacijah. Doma sem iz Kokre. Poleti se v službo vozim s kolesom, pozimi pa sem vezan na avtobus. Ker so zveze z Jezerskim slabe, moram po končanem »šihtu« tudi do tri ure čakati na avtobus. Kadar imam službo ponoči, sem tudi čuvaj. Takrat moram posebno paziti, da so pogašene vse peči — kajti pri nas je velika nevarnost požara — ob dežju pa tudi na stanje vode ob zapornicah, da ne pride do poplave.« Ušlakar Nace, vratar in telefonist v Zavodu za socialno zavarovanje v Kranju (39 let): »Kot vratar oziroma telefonist delam že osemnajst let, od tega tri leta na sedanjem delovnem mestu. Tečaj za telefonista sem delal v zavodu za slepo mladino v Ljubljani, kasneje pa sem bil v šoli še v Centru za slepe v škofji Loki. Da svoje delo lahko v redu opravljam, sem prepisal telefonski imenik v Brail-levi pisavi. V »mojem« imeniku so vse važnejše telefonske številke podjetij, ustanov, šol, obrtni- kov in drugih. Će bi prepisal prav vse številke, bi to zneslo več debelih knjig. Dobro pišem tudi na pisalni stroj in tako lahko sam vodim evidenco pogovorov. Zaslužim okrog 100 starih tisočakov. Ker je zaposlena tudi žena in živiva pri starših v Prebačevem, kar gre. V službo se vozim z avtobusom, od postaje do delovnega mesta, pa me spremlja kolegica i/, službe. Pri delu sem popolnoma samostojen, tu pa sem vezan na dobroto tujih ljudi.« Krmelj Alojz, vratar v tovarni obutve Planika v Kranju (25 let): »Zaposlen sem pri podjetju Varnost ki mi je dodelilo to delovno mesto. Zaslužim okrog 1000 din mesečno. Glede na življenjske stroške je ta plača premajhna. Delam vse sobote in skoraj vse nedelje in praznike, tako da sem mesečno v poprečju 232 ur v službi. Naloga vratarja je, da skrbi za prehod ljudi in prevoz materiala iz tovarne in v tovarno, ob nedeljah in praznikih pa je tudi čuvaj. Včasih so vratarji pregledovali delavce ob odhodu iz tovarne, sedaj pa so tatvine tako pored-ke, da smo to opustili. L. Bogataj Nevarnost v podobi električnih žic Vasico Polica pri Naklem menda vsi dobro poznamo. Z gorenjske ceste, ki pelje mimo, se lepo vidijo drobilci, mešalci in druge naprave, postavljene v gramoznico. Podjetje Projekt Kranj tamkaj že dolgo izkopava pesek. Izčrpane severne kotanje zadnja leta spet polnijo, in sicer z odpadnim materialom, smetmi in ostanki podrtih stavb. Ruševine dovažajo veliki tovornjaki-kiperji. Do nedavna jc stvar potekala v zadovoljstvo vseh treh podpisnikov sporazuma, se pravi krajevne skupnosti Naklo, občinske skupščine in Projekta, zadnje mesece pa prebivalci Police vedno češče negodujejo nad ravnanjem slednjega. Uporabnik gramoznice namreč krši pomembno točko iz določbe gospodarske zbornice SRS, točko, ki predpisuje, da nivo opuščenih kopov ob ponovnem zasipavanju ne sme preseči prejšnje ravni oziroma višine okolice ter da mora biti nasuta površina estetsko urejena (ne pozabimo na lokacijo nahajališča, saj leži poleg prometne žile, po kateri sredi sezone potujejo tisoči turistov). Plasti umetnih nanosov so že za 2 metra »prerasle« okoliške travnike in ogrožajo obdelovalne površine neposrednih mejašev; njivi Janeza in Zofije Golob sta deloma zatrpani in trenutno neuporabni, letošnji pridelek pa uničen. Toda poglavitni vzrok, ki je Antona Grašiča, člana sveta KS Naklo in odbornika skupščine občine Kranj, pripeljal v naše uredništvo, tiči drugje. Kot smo zvedeli — in kasneje sami videli — pelje čez kritično zemljišče več vodov visoke in nizke napetosti. Ponekod teče žica le še slaba dva metra nad tlemi in predstavlja resno nevarnost. Tam okrog se dostikrat zadržujejo otroci iz bližnjih hiš. Dežnik ali kakšen drug kovinski predmet, ki jih med smetmi ni malo, bi povsem zadoščal, da bi malček z njim dosegel električno napeljavo. Razen tega utegne kmalu zapasti sneg, povesiti žice in znova zmanjšati razdaljo do tal. Nekaj sekund nepazljivosti lahko drago stane tudi voznika tovornjaka; jekleni, dvignjeni keson ob nepravilnem manevriranju zlahka zadene celo daljnovod, kajti nosilni stebri tičijo poltretji meter globlje v podlagi kot je predpisano. Nesreča dobesedno visi v zraku. »Po neuspeli intervenciji ljudi, ki so delovodjo gramoznice ustno opozorili, naj prepreči neodgovorno ravnanje delavcev in šoferjev ter odstrani nakopičeno nesnago, je svet KS Naklo pred dvema mesecema začel odločno ukrepati,« pravi tov. Grašič. »P°* novno smo obvestili upravnika obrata Polica, da mora nemudoma urediti zadevo, toda kljub obljubi so stvari ostale nespremenjene. Poten* sem osebno obiskal direktor* Ja Projekta, ki mi je zagoto- vil, da bo problem čez ne kaj dni rešen, žal ni držal besed« in znova sem stopil k obra-tov»dJl. Skupaj sva si ogledala sporna mesta ter «* strinjala, da zapleta ne kaže obešati na veliki zvon, da Pa Je posredovanje zares nujno. A spet je obtičalo pri besedah — in to navzlic telefonskemu pomenku Zofije Golob z upravo podjetja. Oba la«'" nlka prej omenjenih njiv sta dovolila, da buldožer, če ho prišel zravnat teren, sme z»-Peljati prek njunega sveta. Nič ni pomagalo. Hoteč napraviti konec naraščajočetit« negodovanju občanov, zla,tj staršev, sem drugič obiskal direktorja. Se isti dan bodo izdali nalog za začetek potrebnih del, je obetal. znova ni bilo nič.« • Dokler se napake dajo od- • straniti. so manj boleč« f) kakor pozneje, ko bodo • morda terjale človeško • (ali človeška) življenja. I. GuieU