^miiiiiiiiiimiiimiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiimiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimmim
Štev. 11.
LJUBLJANA, 18. julija 1922
Leto lil.
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMl'lBiliMHUllllllllllllllMMIMIIMIM!MIIIIIMIMIIIIIMIMIMIMIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIM!IIMIIMIIIIIMIIIIMIMIUIIMIIIIIMIMIMMIMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIMIMmitliinT(!illlllllllllllllllllllllllllnnilllllllllllllllllli
Športni meeting na Bledu.
Kralj Aleksander med športniki.
Dne 2. julija je priredila Športna zveza športni meeting v počast bivanja kraljevske dvojice na Bledu, ki je obsegal vse panoge športa, ki se pri nas goje. Prireditev je v polni meri uspela. Tekmovali so naši, mariborski in zagrebški športniki. Udeležba publike je bila zelo številna ter je z velikim zanimanjem sledila posameznim tekmam.
Nogometne tekme v Zaki se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Aleksainder, ki je z velikim zanimanjem prisest oval tekmam ter izrazil svoje zadovoljstvo nad prireditvijo. V razgovoru s predsedstvom se je živahno zanimal za razvoj sporta pri nas ter je oeividno vzradoščen sprejel od Športne zveze mu poklonjeni elegantno vezani list »Sport«, ki izhaja od njegovega prvega prihoda v Ljubljano. O listu se je pohvalno izrazil.
Po končani tekmi je kralj označil rezultat za Ilirijo z: »Nije bilo sreće.«
Uspehi posameznih tekem znači j o za nas dokaz, da dobro napredujemo. Osobito velja to za atletiko.
V	plavanju se nismo mogli povsem uveljaviti, vendar je tu krivda v pomanjkanju primernega vodnosport-nega prostora v Ljubljani — ter onemogočanje sistematičnega treninga. Tudi je bila tekma za naše pla-vače prezgodaj. Tenis je nastopil letos prvič v medklubskem turnirju. Dosedaj je bil pri nas prav v povojih ter so bili vsi turnirji le klubski. S prvim medklubskim turnirjem je led prebit in nadaljnji razvoj bo gotovo hiter. Kolesarstvo se na meetimgu ni znalo tako uveljaviti, kot bi odgovarjalo njegovemu razvoju. Z nespretno organizacijo proge je pokazilo svoj vtis. Dirkači so morali, ne da bi bili informirani, tik pred ciljem -in koncem strmega klanca napraviti v najhujšem tempu serpentinsko krivuljo, kar je mnogim vzelo šance in jih zmedlo. Vsi časi vsled tega niso točni in ne odgovarjajo faktičnim uspehom posameznikov, Nejasnost je bila tudi v progi sami, ter je vozil en del preko Radovljice, drugi preko jeseniške ceste v Lesce. V bodoče je priporočati, da se izprememba razpisa ne izvrši zadnji trenutek tik pred ciljem, temveč vsaj toliko prej, da se dirkače lahko na startu obvesti, Motorna in kvalitetna vožnja se je vozila kot prvič — brez tehničnih dpločil.
V	nogometu je nastopila Ilirija s praškim Malostran-skym. Igra je bila lepa, vendar za Ilirijo ne prav srečna.
Vsa prireditev je podala v lepi skupnosti pregled slovenskega športa v najvažnejših panogah. Mirno lahko trdimo, da se je sport danes že tako ukoreninil med nami, da mu je nadaljnji razvoj za-
jamčen. Poglobitev organizacij in nadaljnje delo nas bo privedlo do novih uspehov. Močno spodbudo našim športnikom je dal poset Nj, Vel. kralja, ki se je mudil nad dve uri pri maših športnikih ter s tem pokazal, kako visoko ceni športno vzgojo naroda. V kraljevem spremstvu je bil minister dvora g. Jankovič in pokrajinski namestnik minister g. Hribar. Tekmi je prisostvoval na kraljevi tribuni češkoslovaški konzul g. dr. Beneš, Kralju so bili predstavljeni po predsedniku Športne zveze dr. Souvanu: za Športno zvezo Joso Goreč, major Vodopivec in profesor dr. Jesenko, za Ljubljanski inogometni podsavez dr. Birsa, za športni klub Ilirijo pedpredsednik Šircelj in kapetan moštva Betteto.
Blejski športni dan bo ostal vsem slovenskim športnikom v trajnem spominu.
Potek je bil sledeči:
Atletika.
Atletske tekme, ki so se vršile na igrišču v Zaki, so kljub provizoričnim tehničnim pripravam izpadle prav dobro. Teka-lišče je bilo začrtano v nogometnem igrišču, dolgo je bilo 240 m in vsled tega imelo jako ostre krivulje, ki so imele komaj 15 m polmera. To moramo imeti pred očmi, ko presojamo v sprintu dosežene rezultate. Tekališče je pripravil g. inž. Bloudek, zakar mu moramo biti hvaležni vsi atleti, ker je s svojim delom sploh omogočil, da so se atletske tekme vršile.
Tekem so se razen slovenskih klubov: Primorja, Jadrana, Ilirije in Laska udeležili tudi Hašk, Gradjanski in Makabi iz Zagreba:
Dosegli so se sledeči uspehi: Tek okoli jezera, 6500 m (5 tekm.) prvi Praunseis (Jadran) 22-11; drugi Škof (Gradjanski) 22-39-4,■ tretji Čuk (Jadran).
Tek na 800 m: prvi Schneller (Hašk) 2-19-4, drugi Spicer (Primorje), tretji Meier (Makabi).
Tek na 400 m: prvi Kojič (Hašk) 58-5, drugi Beneš (Ilirija), tretji Miškot (Primorje).
Tek na 200 m: prvi Perpar (Primorje) 23-— (sl. rekord), drugi Valtrič (Primorje).
Proga je bila ravna in je v začetku padala nekoliko proti cilju, a te ugodnosti za tekmovalce izravnava v veliki meri slab teren,
V odmoru nogometne tekme so atletiki pod vodstvom g. Perparja zaklicali Nj. Vel. kralju krepak trikratni zdravo, nakar se je vršila švedska štafeta in met diska.
Disk: prvi Bašin I. (Primorje) 29-35 m, drugi Bašin II. (Primorje) 29-30, tretji Modic (Jadran) 28-20.
Švedska štafeta: prvi Hašk v postavi: Gorički—Modic— Schneller—Kojič, 2-16-2 (jugosl. rekord), drugi Primorje I. tik za Haškom, tretji Primorje II. Postava Primorja L: Beneš (kot gost), Valtrič, Perpar, Korošic. Prvi trije tekači Primorja so bili v izborni formi in so vodili z nad 25 m, vendar podleže Korošic na progi 400 m Kojiču.
Splošna kvalifikacija v atletiki: prvo mesto: Primorje 19 točk, drugo mesto Hašk 12 točk, tretje mesto Jadran 6 točk.
Slovenski atleti so imeli letos že drugič priliko tekmovati s svojimi kolegi Hrvati, ki reprezentiralo prvi razred atletike v Jugoslaviji. Z veseljem moramo ugotoviti lep napredek naše
atletike, saj so poeđini slovenski atleti že dosegli stopnjo, na kateri se nahaja hrvatska atletika.
Tek na 800 m: prvi Schneller (Hašk) 2-19-4, drugi Špicer (Primorje), tretji Meier (Makabi).
Tek na 400 m: prvi Kojić (Hašk) 58-5, drugi Beneš (Ilirija), tretji Miškot (Primorje).
Tek na 200 m: prvi Perpar (Primorje) 23-— (sl. rek.), drugi Valtrič (Primorje), tretji Modec,
Tek na 6500 (krog jezera): prvi Praunseis (Jadran) 22-11, drugi Žlof (Gradjanski), tretji Ćuk (Jadran).
Met diska: prvi Bašin A. (Primorje) 29-35 m, drugi Bašin
R.	29-30 m, tretji Bloudek (Ilirija) 28-20 m.
Švedska staleta: prvi Hašk 2-16-2 (jugosl. rek.), drugi Primorje L, tretji Primorje II. Postava Haška: Gorički, Modec, Schneller, Kojić. Postava Primorja I.: Beneš (kot gost), Valtrič, Perpar, Korošic. Prvi trije tekači Primorja so svoje konkurente znatno nadkriljevali, bili so vsi trije izborno razpoloženi in so preko prog 100 X 200 X 300 vodili s 25 koraki pred Haškom, a Korošic podleže kljub temu velikemu naskoku Kojiču na progi 400 m.
Skupna klasifikacija v atletiki: prvi Primorje 19, drugi Hašk 12, tretji Jadran 5, četrti Ilirija 3, peti Gradjanski 2 in šesti Makabi 1 točka.
Plavanje.
50 m prosti stil — gospodje (10 tekmovalcev; eden pred startom odstopil); prvi Blaževič (Hašk, Zagreb) 32”, drugi Riht-man (Viktorija, Sušak) 39 Vr/’, tretji Justitz (Hašk, /.agreb) 40:l/r,".
50 m hrbtno — gospodje (6 tekmovalcev): prvi Senderdi (Hašk) 51, drugi Sancin Saro (Primorje) SćVo", tretji Medved Joža (L. S. K.) Sć'-Vs".
100 m prsno — gospodje (7 tekmovalcev; trije pred startom odstopili); prvi Maleševič (Hašk, Zagreb) 1-42-/5”, drugi Jakil J. (Olimpija, Karlovac), tretji Justin (S. K. Primorje).
50 m dame prositi stil (5 tekmovalk; dve pred startom odstopile): prva Erbežnik (Jadran) 572/6", druga Premelč Marta (Primorje) ST'ln", tretja Medved Mimi (L. S. K.) 58'/r,".
Štafeta 4 X 50, prsno, stransko, hrbtno, sprint (4 štafete; ena pred startom odstopila); prvi Hašk, Zagreb, S-SVo", drugi Primorje 3-20", tretji L. S. K. Z-22-U' dosegljivih točk.
Skoki s konkurenco (8 skakačev; 1 odstopil); prvi Kavšek, Ilirija, 46)4 točk; drugi Kordelič, Ilirija, 45 točk; tretji Grilc, L.
S.	K., 42 točk.
Dolga proga 600 m, prosti stil (3 tekmovalke; 4 pred startom izstopile); prva Reš R., Viktorija, Sušak, 8-36-/,-,”, druga Rihtman, Viktorija, Sušak, 10-54”, tretja Premelč Marta, Primorje, 12'.
Točke: Hašk — Zagreb 16, Primorje 10, Viktorija — Sušak 7, Ilirija 5, L. S. K. 5, Jadran 3, Olimpija — Karlovac 2, dosegljivih 48 točk.
Tenis.
Poedina igra gospodov: I. Roglič (Maribor) 6, II. Pelan (Ilirija) 2.
Dvojna igra gospodov: I. Roglič Šupret, Maribor; II. Pogačar Logar, Ilirija.
* Poedina igra dam: I. Kosler Hilda, Ilirija, II. dr. Ravnik, Maribor.
Mešana igra: I. Kosler Hilda — Pelan, Ilirija, II, dr. Ravnik — Roglič, Maribor.
Nogomet,
Malostransky S. K., Praga — Ilirija 6:1 (5:1).
Nogometna tekma med Malostranskym S. K, in Ilirijo je prinesla Iliriji nezasluženo! visok poraz, ki ni bil v razmerju s podano igro. Ne glede na rezultate je bila Ilirija v prvem half-timu v rahli premoči, katere pa notranji trio Pevalek I.—Učak —Dolinar ni znal izraziti tudi v golih. V drugem halftimu se je opažala nato znatna premoč Malostranskega, ki je zvišal 'rezultat na 6:1. Obe moštvi sta bili v dobri formi. Med Čehi so se odlikovali zlasti centerhalfi Stepan ter Prokop, Fryda in Zeman v fonvardu. V Iliriji so igrali dobro Hus, Zupančič II. in v začetku Pretnar. V drugem halftimu se je ugodno opazila tudi dvojica Zupančič I. — Dolinar na desnem krilu. Poraz Ilirije je povzročila v glavnem blesura golmana Sokliča koncem prvega halftima, ko je stala igra še 2 : 1 za M. S. K. Do odmora se je posrečilo Čehom, da so dosegli ob golmanu, ki je pravzaprav le statiral, v kratkih minutah tri gole.
Kolesarstvo.
Proga Ljubljana—Bled okrog jezera. V glavni skupini je zmagal naš prvak Šolar v 1 uri 54 min, 46-2 sek., drugi je bil skoraj istočasno ž njim Kosmatin (oba Ilirija), tretji Širok v 1 uri 54 min. 47 sek. Zagrebčan Šoštarko je izgubil svoje dobre šanse, ker ni bil pravočasno obveščen o spremembi dirkalne proge. Med novinci je bil prvi Štrekelj (Ilirija), med seniorji
Goltes, med juniorji Vinšek, v težki skupini pa Snoj, ki je vozil le 1 uro 55 min. 26-1 sek., torej komaj pol minute več kakor prvak glavne skupine.
Motorne tekme. I. kategorija, pomožni motorji, prvi Kramberger, drugi Treo; II. kategorija, motorji do 350 qcm prostornine, prvi Paljavec; III. kategorija, motorji do 500 qcm prostornine, prvi Kolšek, drugi Čeh; IV. kategorija, motorji čez 500 qcm prostornine, prvi Novak, drugi Sotler.
©
Mladina, sport, šola.
Te dni smo čitali v nekem ljubljanskem listu precej oster napad na sport. Povod je dala nerodno sestavljena notica v nekem drugem listu, češ, da naj se uvede mesto veronauka — sport v šole. To je gotovo zahteva, ki brez dvoma ni bila mišljena tako, kakor je bila napisana in ki je nihče ne more vzeti dobesedno. —
Iz obeh notic je bilo razvidno, da se pri nas sporta še vedno pravilno ne pojmuje. Zat«! smatramo, da je potrebno, malo širše pojasniti, kake cilje zasleduje sport.
Sport je danes po vsem kulturnem svetu v silnem obsegu razvit poseben sistem telesne vzgoje naroda. Sloni na načelih starih Grkov, venidar prilagođenih našim kulturnim razmeram. Glavni cilj sportu je, s sistematičnim vežbanjem telesa v prosti naravi doseči čim popolnejšo izpopolnitev organizma ter se približati klasični dovršenosti starega grškega olimpijca. V dosego tega se ne poslužujemo v sportu težkih umetnih vaj, temveč se vrši to vežbanje deloma v igrah (nogomet, hockey), deloma v povsem prvotnih oblikah telesnih gibov (atletika, plavanje, veslanje). Ni dvoma, da je danes glavna skrb vseh faktorjev, ki jim je pri srcu telesno zdravje naroda in njegov prospeh, dvigniti telesno usposobljenost posameznika. Največji duh narodu ne more hasniti, ako ga stre telesna slabost, in odveč bi bilo dokazovati, da more le zdrav človek ustvarjati in da se more duh le v zdravem telesu normalno razvijatk
Vprašamje nastane, kako doseči to zdravje in zadostno telesno usposobljenost. Le dva načina sta nam na razpolago: telovadba in sport. Kateremu je dati prednost, o tem se je težko izraziti, merodajno pa mora biti za nas, da danes po vsem svetu sport že (dosega ali celo nadkri-Ijujejo gimnastiko ter da ga tudi (države kot take bolj in bolj uvajajo v šole. Prva je bila Anglija, ki je začela športno vzgajati mladino, njej so sledile vse države, Amerika v ogromnem obsegu, a najbolj intenzivno morda Nemčija sedaj po vojni. Stradanje med vojno in prena-pori v vojni so izčrpali sile posameznika in naroda v toliki meri, da se je ravno po vojlni začela posvečati telesni vzgoji narolda mnogo večja pažnja kot prej.
Telesne vaje, ki jih predvideva sport, mladini ne morejo škoditi niti pri učenju, še manj pa v moralnem oziru. Vprav nasprotno. Glede učenja je predvsem potrebno, da se določi mladini za športno vežbanje določen čas ter se ji ne prepusti, da ga mora takorekoč sama ukrasti. S tem bi se pritegnila mladina k pravilnemu vežbanju, če le mogoče pod nadzorstvom profesorja ali kakega starejšega skušenega športnika. Ne vemo, zakaj naj bi mi podcenjevali važnost telesne odgoje mladine v času, ko je v vsem kulturnem svetu tako daleč razvita, da zahteva n. pr. naučni minister v Franciji znižanje učnih ur na teden na korist telesne vzgoje. Mar naj bomo vedno poslednji, da bo dosegla razlika med nami in zapadnimi, oziroma že sosednjimi narodi še večji obseg? Gotovo ne! Ako so nam kulturnejši narodi že pokazali pot, ni treba nam šele raziskavati, temveč jim lahko mirno sledimo.
Da more sport na mladino tudi moralno najbolje vplivati, naj dokažemo s kratkimi primeri. Stremljenje vsa-Kega športnega vežbanja gre za izboljšanjem telesnega
razvoja posameznika. To je pa mogoče doseči le s popolnoma rednim in vzdrilnim življenjem. Tekmovanje je potem tista privlačnost za mladino, ki sili vsakega porabiti vse možnosti, da lahko z uspehom tekmuje. Kajenje in alkohol sta glavna nasprotnika sportu. Drugi uobri vpliv sporta na duševnost mladine je vztrajnost, vzgajanje k energiji, brez katere se športnik ne more uveljaviti. Športno vežbanje vpliva v veliki meri na lod-ločnost, nagiost v mišljenju, ubija cincanje in zahteva celega moža. Mladino zbira sport k telesnim vajam, za katere porabijo svoj prosti čas mesto potikanja po različnih potih, kjer jim preti neprestana opasnost za pc-kvarjenje. Odvaja iz gostiln in kavarn ven v prosto naravo, ven v delo na športne prostore za izpopolnjenje samega sebe.
Predstavljajte si našo mladino, ki bi pod nadzorstvom svojih športnih učiteljev uporabljala svoj prosti čas na športnih prostorih v atletiki, nogometu, tenisu, plavanju, veslanju in drugih športih, pozimi v smučanju in drsanju, pa nam dokažite, kje najdete v tem bojazen za pokvarjenost mladine.
Manjka le razumevanja za koristi sporta pri merodajnih oblastih, manjkajo nam športni prostori in manjkajo strokovno usposobljeni športni učitelji. Eno leto sistematične športne vzgoje bip ovrglo vse predsodke in nam ne bo treba imeti bojazni za bodočnost naroda
Športni razmah pri nas ni še tolik, da bi mogel v zadostni meri vplivati na javno življenje. Materielne tež-koče 'silno ovirajo vsak hitrejši napredek, Vendar so naši današnji športniki pionirji velike ideje, ki bo prej ali slej zmagala v prospeh in korist našega naroda.
m
Razpis srednješolskih atletskih tekmovanj za prehodno darilo športne zveze.
V svrho splošne propagande ter čim večjega razvoja lahkoatletičnega gibanja med dijaštvom slovenskih srednjih šol razpisuje Športna zveza, Ljubljana, potom Lahkoatletičnega Saveza za Slovenijo lahkoatletična tekmovanja za prehodno darilo Športne zveze. Končnoveljavni termin se pravočasno objavi v službenem glasilu Športne zveze ter v vseh večjih slovenskih dnevnikih.
Splošna določila in pravila:
1.	Tekmovanja razpisuje Športna zveza, Ljubljana, potom tehničnega odbora L. S. z. S. kot izvrševalnega odbora celt prireditve.
2.	Končno kvalifikacijo z natančnim placementom poedinih šol predloži tehnični odbor L. S. z. S. plenumu Športne zveze, ki dodeli potem darilo šoli, ki je dosegla po kvalifikaciji največje število točk.
3.	Darilo je prehodno ter ga hrani vedno za čas enega leta dotično šolsko vodstvo.
4.	Po trikratni zaporedni ali štirikratni nezaporedni zmagi ene šole preide darilo v končnovcljavno posest šolskega vodstva. V tem slučaju se ukine avtomatično tozadevni razpis Športne zveze.
!	Tekmovalnadoločila:
1.	Tekmuje se po pravilih Jugoslovenskega Atletskega Saveza.
2.	Tekmovanje je pristopno vsem učencem srednjih šol v Sloveniji, ne glede, ako so včlanjeni v kak športni klub ali ne.
3.	Miting sam obsega sledeče točke:
a)	Tek na 100 m, tek na 800 m in tek na 3000 m.
b)	Skok v višino, skok v daljavo in skok s palico. Vsi skoki z zaletom.
c)	Met krogle, diska in kopja.
4.	Za vsako poedino tečko postavi vsaka šola po dva tekmovalca, ki se skupno kvalificirata.
>	5. Točke se ne računajo po placiranih mestih, temveč po
doseženih rezultatih vsake panoge, in sicer po sledečem načrtu: Tek na 100 m: Min. 14:00, Vsaka desetinka sekunde 1 točka,
Tek na 8fl0 m: Min. 14:45:00. Vsaka sekunda 1 točka.
Tek na 3000 m: Min. 14 : 00 : 00. Šest sekund 'A točke.
Skok v višino: m 1-25, 1 centimeter 1 točka.
Skok v daljavo: m 3-50. 1 decimeter 1 točka.
Skok S palico: m 1-60. 5 centimetrov 1 točka.
Krogla: m 6-50. 1 decimeter 1 točka.
Disk: m 16-00. 50 centimetrov 1 točka.
Kopje: m 24-00, 50 centimetrov 1 točka.
6.	Šola, ki dobi največje število točk, se placira na prvo mesto ter si s tem pridobi za čas enega leta prehodno častno darilo Športne zveze.
7.	Vodstvo mitinga ima tehnični odbor Lahkoatletičnega Saveza za Slovenijo ter je tudi vse prijave in eventuelne proteste nasloviti edinole na njega. Prijavnina za poedinega tekmovalca znaša 1 Din, katera naj se skupno s prijavo pošlje na naslov: Beneš Josip, Ljubljana, Strossmayerjeva ulica 3.
NOOOnET	a a
FINALE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU za 1921/1922.
Ilirija — Maribor 5:1 (2:1).
Kot zaključna tekma prvenstvene sezone 1921/1922 se je vršila 9. t. m. tekma med S. K. Ilirijo, prvakom Ljubljane, in
S.	S, K. Maribor, prvakom Maribora. S. S. K. Maribor se je kvalificiral za finale s tem, da je 2. t. m. zmagal v semifinalu nad celjskim prvakom Athletiksportklubom z 2 :0.
Tekma, ki jo je vodil strogo nepristransko g. Šuput, se je igrala v dobrem, četudi ne najhitrejšem tempu ter je nosila značaj popolne fairnese. Nekoliko pred zaključkom se je vendarle dogodil incident Pretnar-Stauber, ki je povzročil izključitev obeh igralcev.
Postava moštev: Ilirija: Soklič — Pretnar, Beltram — Ladp, Zupančič II., Hus — Weibl, Oman, Učak, Vidmajer, Pevalek II.
Maribor: Glaser — Skrabar L, Skrabar II. — Marusig, Stauber, Wagner — Ogrizek, Lenasi, Vogrinec, Bratoš, Vračko.
V	Iliriji je ugajala izjemoma enkrat napadalna vrsta. Nova, nekoliko neobičajna postava se je izkazala za dobro. Ako se izvzame del prvega halftima, v katerem se Vidmajer ni mogel sprijazniti z vlogo leve zveze, je izvedel forvvard-’Ilirije lepo in uspešno kombinacijsko igro; tudi streli na gol so bili pogosti in nevarni. Halfi z izjemo Husa, ki je imel izvrsten dan, so bili slabši od forvvarda, oba backa in golman pa so bili zelo nesigurni.
Najboljši v Mariboru je bil golman Glaser. Po svojem načinu spominja na Pelana, samo da ga v agilnosti in požrtvovalnosti nadkriljuje, zato pa zaostaja za njim v skušenosti in taktičnem znanju. Branilca sta proti koncu igre vsled neprestanega pritiska nasprotnega forvvarda omagala, halfi so igrali pač z najlepšo vztrajnostjo, a niso najbolje pokrivali, forvvard, drugače hiter in odločen, je bil pred golom negotov.
V	začetku igre je bila Ilirija v veliki premoči. Maribor je bil napram kratkemu podajanju po tleh precej brez moči in zdelo se je, da bo Ilirija zmagala z veliko diferenco golov. Prvi gol je dosegel v 17. minuti Učak, a že v 22. minuti se je posrečilo Vogrincu iz precejšnje oddaljenosti presenetiti golmana Ilirije ter doseči izravnavo. Ilirija je prepustila nato za dalj časa inicijativo Mariboru in njene šanse na zmago so se precej zmanjšale. Koncem prvega halftima se je Ilirija vendarle uigrala ter ostro napadala. Po Omanu je padel v 39. mihuti drugi gol za Ilirijo. Po odmoru je premoč Ilirije vedno bolj naraščala. Zlasti krilo Pevalek II. — Vidmajer, izvrstno podpirano po Husu, je prenašalo igro neprestano pred mariborski gol. V notranjem triu je bil v izvrstni formi Učak, dočim sta Oman in Weibl včasih popuščala. Tretji gol je nastal iz ostrega strela Učaka, četrti iz lepo in nesebično poslane žoge Peva-lcka II. po Omanu in peti iz vzornega centra Weibla po Vidmajerju.
Poset z ozirom na pozno sezono ni bil tak kot bi bil brez dvoma, če bi .se bila vršila tekma prej.
Jugoslavija—Češkoslovaška 4 : 3, Zagreb—Praga 2 : 2.
V	tekmi med reprezentančnima moštvoma Jugoslavije in Češkoslovaške, ki se je vršila na Vidov dan v Zagrebu, je dosegla Jugoslavija znamenit uspeh. Jugoslovanskemu teamu je uspelo po brezmejno navdušeni in požrtvovalni igri zmagati nad češko reprezentanco. Uspeh našega sporta je vzbudil povsod tem večje zadoščenje, ker je po neuspehu proti Romuniji le malokdo verjel v zmago našega moštva.
Dosežena zmaga je popolnoma realna. Čehi so nas v tehničnem pogledu nadkriljevali, toda jugoslovanskemu moštvu se )e posrečilo izravnati ta plus Čehov z brezprimerno agilnostjo

in hitrostjo. Potem ko so vodili Čehi že s 3 : 0, se' je igra obrnila in našemu teamu je uspelo izravnati ter doseči tudi zmago-nosni gol.
Reprezentanci sta nastopili v sledeči sestavi:
Češkoslovaška: Kopriva (Meteor VIII.) — Tycbay, Krejči (oba Vršovice)—Stepan (Malostransky), Burger (Slavija), Seyfert (Slavija) — Plodr, Staipl, Vanik (vsi Slavija), Dvofaček (Union Ž), Jelinek (Viktorija Ž.).
Jugoslavija:	Malančič (Jugoslavija, Beograd)—Vr-
bančič (Hašk), Šifer (Gradjanski)—Vragovič (Gradj.), Dubravčič (Concordia), Rupec (Gradj.)^—Sarasz (Novi sad), Zinaja (Hašk), Perška (Gradj.), Vinek (Hašk), Šojat (Hašk).
Igro je sodil povsem objektivno zagrebški sodmik Pick. Dunajčan Reitschury, ki je bil prvotno določen za sodnika, ni dospel vsled železniške stavke v Avstriji.
Uspeh naše narodne reprezentance zmanjšuje nekoliko okoliščina, da Čehi niso postavili proti nam svojega najmočnejšega moštva. V moštvu je manjkala Sparta, ki je 29. junija igrala na Dunaju proti Rapidu,
29. junija se je vršila nadalje tekma Zagreb—Praga. Češko moštvo je nastopilo v skoro enaki postavi kot dan prej, Zagreb pa s precejšnjimi spremembami. Tekma se je v 17 minuti drugega halftima pri stanju 2 : 2 prekinila ker se Čehi niso hoteli podrediti odločbam sodnika Picka.
Češko moštvo je nastopalo za naše pojme žal jako ne-discipliniranio. Igralci so pokazali večkrat, med igro in po ofi-cielnem poročilu J. N. S. tudi izven igre, omalovaževanje našega sporta in pretirano samoljubnost. V tem oziru se ponašanje češke reprezentance sklada z nedisciplino in z incidenti, ki so jih povzročili skoro vsi praški klubi, ki so v poslednjem času gostovali v Jugoslaviji. Nekorektnosti moštva kakor tudi funkcionarjev Čs. S. F. povodom bivanja v Jugoslaviji in neupravičeni, pristransko sestavljeni napadi na naš sport v češkem tisku so izzvali oster protest J. N. S. pri Čs. S. F., o katerem se je obvestila tudi mednarodna nogometna federacija (F. I. F. A.). Kako se bodo dislonance, ki so žal skalile dosedaj bratske odnošaje med našim in češkim savezom, poravnale, hočemo še poročati.
Ilirija—Malostransky S. K., Praga 2:4 in 1:6.
Po Čaicu in Sparti, Kladno, je igral z Ilirijo 1. in 2. t. m. Malostransk^ S. K., favorit za prvenstvo praškega II. razreda in moštvo, kijima kljub temu, da spada začasno še v II. razred, v svojih vrstah tri reprezentančne igralce (Novak, Prokop, Stepan) in eno najboljših napadalnih vrst Prage.
O	prvi tekmi ni mnogo poročati. Obe moštvi sta igrali slabo, prav slabo; da se je dala Ilirija poraziti od moštva, kakor je bil 1. t. m. Malostransky, pomeni zanjo zares neuspeh. Poleg slabe igre je pokazal Malostransky tudi razpoloženje k nediscipliniranostim, Prokop je bil vsled unfair igre nekaj minut pred zaključkom izključen.
Tekmi je prisostvovalo zopet jako malo publike. — Sodil je popolnoma zadovoljivo g. Vodišek.
Druga tekma sc je vršila v programu športnega mitinga na Bledu. Poročilo o njej podajamo na drugem mestu.
Sparta, Kladno—Ilirija 5:1 (2:1) in 5:0 (4:0).
24. in 25. junija je gostovala v Ljubljani kladenska Sparta. Sparta zavzema v prvenstvu praškega prvega razreda zelo ugodno pozicijo. Za njeno kvaliteto govore prvenstveni rezultati 1 : 2 proti Sparti, Praga, 1 : 1 proti Viktoriji, Žižkov, in 0 : 1 proti Union, Žižkov.
Ilirija je v obeh tekmah doživela občutne poraze, pri čemer pa treba pripomniti, da premoč Čehov ni bila nikoli tako velika, kakor kažejo rezultati. Nasprotno, Ilirija je bila mestoma močnejše moštvo, posebno se more trditi to o drugem polčasu nedeljske tekme. Visoki porazi Ilirije so nastali v prvi vrsti vsled tega, ker njen obrambni trio taktično ni bil kos energični igri češkega forwarda pred golom, in na drugi strani, ker njen forward ni znal izrabiti situacij pred češkim golom, kot bi jih bil moral in kakor so jih izrabili Čehi.
Sparta je igrala z vso močjo šele drugi dan. Pokazala je ta dan vse odlike češke prvorazredne igre. V polčasu je vodila že s 4:0, v drugem halftimu je znala Iliriji onemogočiti vsak uspeh in kljub premoči domačih zvišati score na 5:0.
Ilirija je igrala prvi dan brez Zupančiča II. Mesto njega je igral centerhalfa z veliko ambicijo in voljo Hus, ne da bi ga^ bil mogel popolnoma nadomestiti. Trpela je vsled tega skupna\ igra in izginila je še poslednja samozavest. Edini, ki je bil v najboljši formi, je bil Zupančič III. (levi half). Dosegel je tudi edini gol za Ilirijo s krasnim strelom iz več kot 20 m — Drugi dan je nastopila Ilirija kompletna ter igrala mnogo bolje. Po-nesrečen! one back — sistem obrambe in negotovost golmana na sta omogočila gostom kljub temu uspehe. Premoč Ilirije v drugem polčasu ni zadostovala, da bi vzela Čehom zmago, vsled
premalo odločne igre forwarda se ji ni niti posrečilo, da bi popravila rezultat.
Obe tekmi je vodil v obojestransko zadovoljstvo savezni sodnik g. Boškovič iz Zagreba.
Poset s strani publike je bil izvanredno slab; nerazumljivo je, zakaj vzbuja baš gostovanje prvorazrednih čeških klubov med našo publiko tako malo zanimanja. Dovršena in zelo fair igra kladenske Sparte bi zaslužila vsekakor večjo n. zornost.
Maribor—Athlctiksportklub, Celje, 2:0. V semifinale za prvenstvo Slovenije za 1921/22 sta dospela S. S. K. Maribbr kot prvak Maribora in Athlctiksportklub kot prvak Celja. Tekma se je vršila 2. t. m. v Celju. Podrobnega poročila o poteku igre nismoi prejeli niti od klubov niti od podsaveza. Kolikor smo posneli po časopisnih poročilih, je Maribor svojega protivnika v tehničnem oziru glede skupne igre in tudi glede faimese znatno nadkriljeval. Ob polčasu je znašal score
1	: 0, drugi gol je dosegel Maribor iz limetrovke.
Zagreb 2. julija: Gradjanski—Ilirija 7 : 0, Hašk—Šparta 6 : 0, Viktorija—Slaven 5 : 0.
Sarajevo: Sparta, Kladno, je igrala 1. in 2. julija proti Slaviji in Sar. Amat. Šk. z rezultati 2 : 2 in 0 : 2.
Split. Hajduk je zmagal 28. junija nad Sparto, Kladno, z 2:1, revanš naslednjega dne je bil po krivdi Sparte prekinjen pri stanju 2 : 2.
Prvenstvena tekma 25. junija. Primorje rez.—Ilirija rez.
2	: 0, Hermes rez.—Slavija 3:1. Prijateljska tekma med Akademiki in Ilirijo II. je končala z zasluženo zmago Akademikov 5:1.
Zagreb—Beograd 4:1 (3:1). Tekma med reprezentancama Zagr. nogom, podsaveza in Beogradskega nogom, oodsaveza dne 25. junija je končala z rezultatom 4 : 1 za Zagreb,
Osijek—Brod 1 : 0. Igrano dne 25. junija v Brodu.
Celje 28. in 29. junija: Atletiki—M. A. K.. Maribor 9:0 in 3:0, Svoboda, Maribor—Svoboda, Celje 4 : 0.
Ponovna prvenstvena tekma Atletiki—Celje sc 29. junija ni odigrala, ker Celje vsled odsotnosti nekaterih igralcev ni nastopilo. Po pravilniku pripada zmaga in s tem tudi prvenstvo Celja torej Atletikom.
Dunaj: 2. t. m. se je vršila zaključna tekma za prehodni ookal. V finale sta dospela W. A. F. in Amateure, zmagal je W. A. F. z 2 : 1. — Prvenstvene tekme: Floridsdorf—Sportklub 1 : 0, Rudolfshiigel—Rapid 2:1, Hakoah—Admira 3 : 0, Germa-nia—W. A. C. 2:1.
Nemčija—Madžarska 0 : 0. Tekma se je vršila 2. t. m, v Bochumu.
Dunaj—Graz 2 : 1. Igrano- 2. t. m. v Grazu. Dunaj je postavil proti Grazu drugo garnituro.
Madžarska — Švedska 1:1. Tekma se je vršila 9. t. m. v Stockholmu.
Graz 9. julija Sturm—Rudolfshiigel Dunaj 5 : 1.
Brno 9. julija. Floridsdorf, Dunaj—Židenice 4:3 in 2:4.
Dunaj 16. julija. Zaključek prvenstvene sezone 1921/22 se je izvršil s tekmama Amateure—Floridsdorf (2 : 2), Admira— W. A. F. (4 : 1), Sportklub—W. A. F, (1 : 1), Wacker—Hakoah <3 : 1). Stanje prvenstvene tabele ob zaključku je sledeče: Sportklub 34 točk, Hakoah 32. Rapid 31, Amateure 29, Wacker 26, Hertha 23, W A. F. 21, Vienna, Admira, Floridsdorf, Rudolfs-hiigel po 20, Simmering 19, Ostmark 17. Ostmark izoade s tem v II. razred. — V II. razredu je na prvem mestu W. A. C., na drugem Germania, na tretjem Slovan. W. A. C. napreduje v
I.	razred.
Madžarska—Finska 5 : 1. Igrano 14. t. m, v Helsingforsu.
Bratislava 16. julija. Sportklub, Dunaj-—Bratislava 2:1, Sparta, Praga : Bratislava 0 : 0.
Prispevki za udeležb.') Jugoslavije na Olimoiadi 1924. Iz »Službenega Glasnika J. N. S.« posnemamo sklep upravnega odbora J. N. S. z dne 3. t. m.: Na zamolbu Jugoslavenskog olimpijskog odbora, stvorio je JNS na sjednici od 3. jula 1922. zaključak prema kojemu se od sviiu priredbama saveznih, pod-saveznih i klubskih imade 1% (jedan posto) od brutto prihoda uplatiti podsavezima, a ovi savezu, koji će te svote predati Jugoslavenskom olimpijskom odboru za narednu olimpijadu Svaki savezni klub imade u istu svrhu uplatiti mjesečno 2 i pol dinara. Na svakom igralištu imade se postaviti žara za pri-»osno sabiranje za olimpijske igre.
Rudolf Rožič t- Žrtev nedavnih izgredov na Jelačičevem trgu v Zagrebu je postal eden najagilnejših športnikov Zagreba, soustanovitelj in dolgoletni kapitan Gradjanskega Š. K. in kasneje Croatije ter odbornik Zagr. nogom, podsaveza Rudolf Rožič. Kot aktiven igralec Croatije je izvanredno simpatični Rudolf Rožič znan tudi mnogim slovenskim športnikom. Zagreb izgubi z njim odličnega športnega delavca in organizatorja, ki ga ne bo mogel tako hitro nadomestiti. — Mir njegovi duši!
ATLETIKA	a Q
PROPAGANDNA ŠTAFETA PO LJUBLJANI.
Za ta štafetni tek je vladalo med športnimi krogi veliko zanimanje predvsem, ker se je obetal hud in oster boj med štafetama Ilirija I. in Primorje I. Zmago v prid Primorju je odločilo predvsem dejstvo', da je štafeta Primorja imela sedem atletov-specialistov, medtem ko je bilo v štafeti Ilirije polovico nogometašev. Najboljši tekač v štafeti Ilirije je bil brez-dvomno Vidmajer, v štafeti Primorja pa Perpar.
Takoj od starta vodi Primorje I. s Korošicem in obdrži vodstvo do četrte proge, kjer mora prepustiti prvo mesto Vidmajerju od Ilirije I. Starc in Valtrič (Primorje) pridobita sicer dosti zgubljenega terena, a prehiteti vendar ne moreta več tekačev Ilirije (Vilhar, Pevalek). Na zadnji predaji pred pošto dobi Beneš (Ilirija I.) palico nad pet korakov pred Perparjem (Primorje I.), ki izgubi še par korakov, ker ne računa na hud ovinek pred pošto in sprinta preostro, vsled česar se zaleti med občinstvo. A vendar dohiti že pri kavarni Zvezda tekača Ilirije in doseže cilj, ki je bil pred nunsko cerkvijo, kakih šest korakov pred svojim konkurentom v času 5 : 01. Par desetink sekunde kasneje prispe Ilirija, 5 m razdalje, sto metrov za nio kot tretji Jadran I. Nadalje pridejo na cilj štafete L. A. S. K-, Primorje II, Ilirija II., Jadran II. Najinteresantnejše faze teka so bile boj med Spitzerjem (Primorje) in Vidmajerjem (Ilirija) na Resljevi cesti in boj Perpar—Beneš na zadnji progi pred ciljem po Šelenburgovi ulici. Beneš očividno ni bil razpoložen, ker je bil slabši kot običajno in je s tem največ zakrivil poraz Ilirije.
Od cilja so se formirali tekači v četverorede z zmagalno štafeto Primorja na čelu, k stilnemu teku od nunske cerkve do Narodnega doma.
Občinstva se je zbralo ob vsej progi veliko ter je z zanimanjem sledilo interesantni tekmi. Organizacija je bila dobr'\ le naročeni avtomobil, ki naj bi prevozil atlete, ni prišel pravilno, vsled česar so tekači šli za tekmovalci, kar je publiko tudi iritiralo.
Internacionalni lahkoatl. miting dne 5. in 6. avgusta v Ljubljani. Lahkoatl. sekcija S. K. Primorje priredi ob priliki otvoritve novega športnega prostora velik mednarodni, miting. Na programu je tek na 100, 200, 400, 800, 1500, 3000, 6000 m, hitra hoja na 6000 m, štafete 4 X 100, 4 X 400, 3 X 1000, švedska in olimpijska štafeta, vsi skoki in vsi meti. Teče se na tekališču iz leša, širokem 4 m, proga 100 m je široka 8 m, kurve so dvignjene in imajo radij 35 m. Tekmuje se po pravilih J, A. S. Miting je dostopen atletom, verificiranim po ati. savezih, ki so člani mednarodne atletske federacije. Dame, ki izpolnijo pogoje (verifikacija), lahko tekmujejo v vseh točkah, specielno damske točke so tek 60 m in tafeta 4 X 60 m. — Natančne programe dobijo klubi in savezi direktno. Neverificirani atleti kakor tudi člani klubov, ki niso včlanjeni v lahkoatl. savezu, nimajo startne pravice.	Tajnik-
Holandski marathonski tek na 25 km je dobil Nemec Ruppert v 1 uri 33 minutah.
V Parizu se je tekmovalo le dni za klasično Prix Roosevelt v teku na 3 angl. milje. Zmagal je Paovo Nuani, Finska, v 14 min. 42-4 sek., drugi je bil van den Broele, Belgija, v 15 min. 02-2 sek.
Svetovni rekord na 100 yardov je postavil Jarell v New Yorku z 9-6 sek.
PLAVALNI SPORT	a @
Ljubljanski Plivački Podsavez
razpisuje v nedeljo, dne 30. julija t. L, v Ljubljani na prostoru Ljubljanskega športnega kluba
IZBIRNO PLAVALNO TEKMO ZA PRVENSTVO JUGO SLAVIJE.
Začetek dopoldne ob pol 10, uri, popoldne ob pol 3. uri. Tekma je dostopna vsem klubom, ki se nahajajo na teritoriju Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in ki so včlanjeni pri Jugoslovanskem Plivačkem Savezu v Zagrebu. Pismene prijave je nasloviti na tajnika Sava Sancin, Erjavčeva ulica 24, d oi 27. julija opoldne. Prijavnina znaša za osebo in točko 3 Din, za štafeto in waterpolomoštvo 6 Din in je denar vpe-slati s prijavo. Za poznejše prijave je plačati dvojno prijavnino. Proga je dolga 100 m, daljše proge je plavati z obratom.
Tekma se vrši po predpisih J. P. S., oziroma mednarodne amaterske plavalne federacije. Pri 50meterskih progah za dečke in deklice tekmujejo lahko mladi športniki, ki niso včlanjeni v nobenem klubu,
Spored:
Dopoldne: začetek ob pol 10. uri.
1.	200 m gospodje — prsni stil.
2.	100 m gospodje — prosti stil.
3.	100 m dame — prosti stil.
4.	100 m gospodje — stransko.
5.	100 m gospodje — hrbtno.
6.	50 m juniorji — prosti stil.
7.	50 m dečki do 14. leta — prosti stil.
8.	50 m deklice do 14. leta — prosti stil.
9.	1500 m gospodje — prosti stil.
10.	400 m gospodje —- prsni stil.
11.	300 m dame — prosti stil.
12.	400 m gospodje — prosti stil.
Popoldne: začetek ob pol 3. uri.
1.	Štafeta 4X100 m gospodje — prosti stil.
2.	Skoki; a) skok na glavo naprej, b) skok na glavo naprej s prigibom v zraku, c) salto naprej, d) vijak, e) svrdlo (Bohrer),
1) skok na glavo nazaj, g) salto naprej, h) delfin, i) auerbach, j) auerbach-salto.
3.	Waterpoolo-tekme.
Splošna določila: Tekmovalni prostor je pred prostorom Ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici. Start je skupen za vsako skupino z odskokom. Starter pozove tekmovalce s: »Pripravljeni, pozor!« in da s strelom znamenje za rtart. Pri štafeti starta samo prvi z odskokom.
Prijave: a) Vsaka prijava mora obsegati poleg imena in stanovanja še članstvo kluba in progo, v kateri bo tekmoval.. Tekmovati morejo le člani klubov, ki se nahajajo na teritoriju Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in so včlanjeni pri Jugo-slov, Pliv. Savezu. Edino pri točkah 7. in 8. tekmujejo lahko tudi športniki, ki niso včlanjeni v nobenem klubu, b) Prijavnina je obenem odstopnina, ki se ne vrača prijavljencu. c) Prijave brez prijavnine se ne upoštevajo.
Vodstvo: Vodstvo tekme obstoja iz tehničnega referenta, ki je vrhovni vodja cele prireditve, na startu iz (vsaj) enega starterja in enega zapisnikarja, na cilju iz (vsaj) enega sodnika, zapisnikarja in (vsaj) treh časomerileev ter treh sodnikov ob progi. Vodstvo ima pravico po svojem preudarku spremeniti vrstni red sporeda, mora pa to naznaniti vsem tekmovalcem pred pričetkom tekme, Odredbam vodstva se imajo brezpogojno' pokoriti vsi tekmovalci.
Red tekmovalcev: Vrstni red startnih številk pravočasno prijavljenih tekmovalcev se žreba. Način žrebanja določi vodstvo. Po zaključku prijavljeni tekmovalci dobe po redu, kakor so se prijavili, nadaljnje številke.
Za slučaj event. pritožb naj vsak klub pismeno pooblasti e nega člana, ki se udeleži tekme in ki imia pravico) vložiti priziv proti razsodbam sodnikov. Pritožbe tekmovalcev se bodo upoštevale le eno uro po zaključku tekme, ako je na pismeni pritožbi podpisan pooblaščenec kluba.
Točke se ne ponavljajo.
Pri štafeti se morajo pri predaji oziroma prejemu tekmovalci dotakniti meje z eno roko. Obrati pri progah prsnega plavanja so napraviti tako, da se tekmovalci z obema rokam avidno dotaknejo meje. Pri obratih drugih vrst plavanja zadostuje dotakniti se meje z eno roko. Pri prsnem plavanju držijo tekmovalci lahko glavo v vodi, mora pa z obema ramama paralelno rezati vodo.
Za Ljubljanski Plivački Podsavez:
Savo Sancin, tajnik.
Pozivajo se ponovno vsi interesirani klubi, ki niso še včlanjeni v Jugoslovanski Plivački Savez v Zagrebu, da to nemudoma store, ker mu v nasprotnem slučaju ne bo dovoljeno tekmovati pri plavalni tekmi za prvenstvo Jugoslavije, ki se vrši 5. in 6. avgusta v Beogradu in pri plavalni tekmi za prvenstvo Slovenije, ki se vrši v polovici avgusta. Vpisnina znaša za klub 15 Din, članarina letno 50 Din. Klubi morajo javiti svoj pristop in poslati denar potom Ljublj. Pliv. Podsaveza na tajnika Sava Sancin, Erjavčeva cesta 24; temu dopisu morajo priložiti klubova pravila in seznam članstva. Pozivamo jih obenem, da čimprej verificirajo pri Podsavezu vse (aktivne) pla-vače, skakače in waterpoligralce z navedbo: leto rojstva, rojstni kraj, pripadnost in ali. je dotični dosegel kako prvo mesto in v kateri vrsti plavanja. Verifikacija z verifikacijsko listo in izkaznico stane 2 Din. — Opozarjamo jih ponovno, da to nemudoma store, ker nas loči zelo malo časa do prvenstvenih tekem.	Tajnik.
TEKMA V PLAVANJU, UMETNIH SKOKIH IN WATER-POLO-IGRI ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
Jugoslavenski plivački savez razpisuje za dneva 5. in
6.	avgusta t. 1. tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v plavanju, umetnih skokih in waterpolo-igri v Beogradu v »Zimovniku«.
Spored tekme je sledeči:
1. 50 m juniorji, — 2. 100 m prosti stil, — 3. 100 m hrbtno, — 4. 100 m dame prosti stil, — 5, 400 m prosti stil, — 6, 200 m prsno, — 7. 4 X 200 m štafeta (prosti stil), — 8. 300 m dame, prosto,—9 400 m prsno, — 10, 1500m prosti stil, — 11.4X100m damska štafeta (prosto), — 12. 100 m stransko, — 13. water-polo, — 14, umetni skoki: 9 predpisanih in en poljubni skok: a) skok na glavo naprej (lastavica), b) skok na glavo naprej s priročenjem, c) skok na glavo s prigibom v zraku, d) salto naprej, e) svrdlo (Bohrer) ali vijak, f) skok na glavo nazaj, g) skok na glavo nazaj s prigibom v zraku (delfin), h) salto nazaj, i) Auerbach, j) poljubni skok (Auerbach — salto) itd.
Prijave do 25. julija 1922. — Vpisnina za osebo in točko
5	Din, za štafete in waterpolo 25 Din. — Prijave je poslati na saveznega tajnika Boško Dolič, Zagreb, Nikoličeva 14/1., denar na saveznega blagajnika Evgen Mileta, Zagreb, Jugoslovanska banka, amerikanski oddelek. — Prijave brez vpisnine se ne upoštevajo. — Pravico tekmovanja imajo vsi redni člani J. P.
S.	(klubi, društva), kateri so se istemu v predpisanem času prijavili, in tisti, ki se še naknadno prijavijo, pošljejla vpisnino za J. P. S. v znesku 15 Din in letno članarino 50 Din. ter istočasno izkaz aktivnih plavačev z navedbo rojstnega leta in pripadnosti. Zadnje morajo klubi poslati potom podsaveza v Ljubljani. — Način potovanja, popusti, razpisana darila ter vse druge podrobnosti bodo pravočaisnoi razglašene v časopisih in potom podsavezov. Vodstvo si pridrži pravico, da po potrebi naknadno spremeni poedine točke programa. Tekmovanje se vrši po tehničnih pravilih mednarodne amaterske plavalne federacije (F. I. N. A.).
■ Upravni odbor Jugoslavenskog plivačkog Saveza.
Znani rekorder Weissmiiller je postavil nova rekorda v plavanju, in sicer 220 yardov prosti stil v 2 min. 18-4 sek. (dosedanji rekord Gillivranya v 2 min. 24-2 sek.) in na 500 m v
6	min. 42-6 sek. (dosedanji rekord Hatfielda v 6 min. 50-4 sek.
V znani plavalni tekmi na Donavi »skozi Dunaj« so se dosegli sledeči rezultati: v rečnem prvenstvu prvi Goldemund (WAC) v 43 min. 48-5 sek., drugi Xohn (WAC) v 44 min. 27 sek. V damskem prvenstvu prvi Franzi (Sp. Cl.) v 47 min. 45-4 sek., drugi Wittkowitz (WAC) v 47 min. 58-3 sek. V tekmi za pre-plavanje Donave je zmagal Worel (WAC).
Henley-regata, največja regata na svetu, je imela letos kolosalno udeležbo, ki je povzročila štiridnevno trajanje, ker smeta po predpisih naenkrat le po dva čolna tekmovati. Udeležili so se tekmovanja v velikih osmicah Norvežani iz Kristi-janije, Societe Nautique de la Marne, iz Pariza in Ziiriški Gras-holpperklub. Švicarji so tekmovali tudi v četvorki in za enojko je poslala Amerika svojega mojstra Hooverja in Avstralija svojega Baynesa. Vendar je od vseh inozemcev uspel le Hoover. Zmagal je v Diamand Scullls proti Angležu Beresfordujem. V osmicah je postavil Leander Club univerzitetno moštvo, ki je vse tolklo in odneslo zmago. V četvrtkah brez krmarja so prišli Švicarji v finale proti Eton Pickings Club, vendar so veslali tako slabo, da so Angleži z lahkoto zmagali. V dvojkah sta zmagala Nichalls in Lucas iz Magdalen College Oxford.
KOLESA R5TVO__________________________________________aj3
O priliki kolesarske dirke na Bledu v okviru športnega meetinga so vložili zagrebški tekmovalci protest na Jugoslovanski koturaški savez. Zagrebški »Športni List« prinaša obširen članek o tehničnih pomanjkljivostih v organizaciji dirke. Dirko je organiziral Jugoslovanski kolesarski podsavez za Ljubljano, ki bov kakor čujemo, na svoji prihodnji seji razveljavil rezultate v glavni skupini.
Hrvatski kolesarski klub Zvezda v Karlovcu je praznoval preteklo nedeljo desetletnico svojega delovanja. Izgleda, da bo povzročil jubilej oživljenje tega kluba ter da bo v lepo ležečem mestu postal nov cilj kolesarskim dirkam zagrebških in naših dolenjskih klubov.
Novi rekord. Na ziiriškem dirkališču je postavil Belgijec Vanderstnyft novi rekord. Prevozil je 30 km v 24 min. 54-2 sek. (Dosedanji rekord je imel Suter v 25 min'. 07 sek.) V 30 minutah je dosegel 35-670 km, 40 km je dosegel v 33 min. 39 sek., 50 km v 42 min. 17-2 sek., 60 km v 50 min. 51-2 sek., 70 km v 59 min. 33 sek., 80 km v 1 uri 08-2 min., 90 km v 1 uri 17-37 min., 100 km v 1 uri 26-16 min. in v eni uri je dosegel 71-80 km.
Svetovno prvenstvo 1922 se bo vozilo v avgustu v Angliji,
Severnošvicarsko krožno dirko na 210 km je dobil znani dirkač Suter.
Dirka za Veliko darilo Nemčije se je vozila na d rkaLšču v Diisseldorfu. Rezultati so bili močno vplivani vsled silnega
dežja in številnih defektov. Darilo je prejel Wittig, ki je vozil 1 uro 74-8 km, drugi Bauer, tretji Weiss,
SLUŽBENE OBJ/IVE ______________ 0 @
Iz VI. plenarne seje Športne zveze dne 11. t. m. pod predsedstvom dr. Souvana. Predsednik poroča o lepo uspelem športnem mitingu na Bledu ter opozarja na malenkostne nedostatke ozir. skušnje, ki so se pokazale ob tej priliki. V splošnem pa je bil blejski športni miting ena najpomembnejših prireditev Športne zveze.
Blagajnik poroča o denarnem uspehu, ki izkazuje 500 Din deficita. K njegovemu poročilu se sklene nujno rešiti zadevo članarine in davka, kar je vsled dela za blejski športni miting zaostalo.
Na dopis J. O. O. glede imenovanja delegatov se sklene zbrati potrebne predloge do prihodnje seje.
Plivački podsavez se je konstituiral ter predstavi predsednik dr. Souvan predsednika podsaveza polkovnika Blei-weisa.
Letošnji športni teden je blizu ter je vsled tega nujno pri praviti vsa preddela. Naroči se podsavezom, da stavijo predloge do prihodnje plenarne seje.
Odobri se razpis Lahkoatletskega podsaveza za prehodno darilo Športne zveze za srednješolce.
Podpredsednik Goreč naznani, da je sporočil Beograjski svesportni savez, da se vrši v dneh vsesokolskega zleta v Ljubljani ustanovna skupščina za Veslački savez. Športna zveza obljubi podpiranje izvedbe. Istočasno se sklene, sklicati dogovorno z Zagrebom in Beogradom ob teh dneh glavno skupščino Zimskošportnega saveza ter predlagati J. O. O., da skliče zborovanje J. O. O.
V kritje Zvezinega deficita in v omogočenje nadaljnjega poslovanja se sklene prireditev tombole.
Prihodnja seja se določi na 2. avgust 1922.
Tajništvo Sp. zv.
Iz upravnega odbora L. N. P.
(Seja upravnega odbora dne 22. junija 1922.)
0
Protest Athletik-Sportkluba proti ponovnemu odigranju prvenstvene tekme1 z S. S. K. Celje na I. N. S. se odpošlje, toda s pripombo, da je rok 14 dni, v katerem bi se moral vložiti protest (pods. pravila § 25., odst. 10), prekoračen.
Prošnja S. S. K. Maribora za dvig prepovedi igre igralcu F. Friedeau-u se odpošlje na L N. S.
Prošnja S. K. Svobode Maribor za zopetno denarno podporo se preloži na prihodnjo sejo.
Prošnja S. K. Elana Novo mesto za denarno podporo se vslpd tega, ker L. N. S. nima več na razpolago denarnih sredstev, odkloni.
/ S. K. Svoboda Kočevje je odigrala predpisane poskusne Jekme, izpolnila vse gmotne obveznosti napram L. N. P. ter se zato predlaga I. N. S.-u, da jo sprejme kot rednega člana.
Protest sodniške sekcije Ljubljana in S. K. Ilirije proti piscu izšlega članka v »Jugoslaviji« (kritika prvenstvene tekme S. K. Primorje—S. K. Ilirija) se preloži na prihodnjo sejo.
Prošnja igralca Slavka Breganta, ki je izstopil iz S. S. K. Sparte, Ljubljana, za neodmero karenčne dobe se zavrne vsled principielnega zaključka L, N. P. o zaščiti klubov, pač pa se upošteva zahteva S. S. K. Sparte za odmero karenčne dobe imenovanemu igralcu. Igralec Slavko Bregant se kaznuje s karenčno dobo šestih mesecev.
Protest igralca Dušana Lundra proti podeljeni mu karenčni dobi šestih mesecev vsled prestopa iz S. K. Slavije v S. K. Slovan se vsled tehtnih razlogov izjemno uvažuje ter se mu kazen prepovedi igre takoj ukine in dovoli nadaljnje tekmovanje v S. K. Slovanu'.
Protest S. K. Svobode, Ljubljana, proti odigrani prvenstveni tekmi S. K. Svoboda, Ljubljana—Lask, temelječ na pristranosti sodnika, se, na podlagi izjave tedanjega dežurnega odbornika L. N. S. na igrišču v Mostah, da ni bilo nikakega govora o vidni pristranosti sodnika, zavrne.
Protest S. K. Jadrana proti odigrani prvenstveni tekm! S. K. Jadran—S. K. Svoboda, Ljubljana, se iz tehničnih ozirov ne more upoštevati ter se zavrne.
Prošnji Laska za gostovanje igralcev Martinak in Miklauc (S. K. Jadran) v prijateljski tekmi Lask—Ilirija rez., vršeči se v nedeljo, dne 25. t. m., kot predtekma tekmi Sparta, Kladno— S. K. Ilirija, se ugodi.
Na podlagi zaključka upravnega odbora z dne 26. maja 1922, ki določa kot zadnji rok vplačanja članarine 10. junij t. 1. in ki v nasprotnem slučaju predvideva brezpogojno zabrano igre, se podeli zabrana igre sledečim klubom: S, K. Slavija,
S. K. Jadran, S. K. Svoboda, Celje, S. S. K Maribor itd. (vsi klubi, ki še niso poravnali letošnje članarine). Klubom se zabrana igre avtomatično ukine v trenutku, ko plačajo letošnjo članarino.
Na temelju odloka I. N. S. se dovoli igranje igralcema Kiihn in Nahr (Athletik-Sportklub, Celje). Verifikacija velja od sobote, 24. t. m., dalje.
Gg. Rajgelj in Svetek se delegirata ko-t zastopnika L. N. P., k ponovno določeni prvenstveni tekmi Athletik-Sportklub— S. S. K, Celje, vršeči se v nedeljo, dne 25. t. m., v Celju.
Tajnik I.
Na mesto odstopivših članov upravnega odbora L. N. P. gg. Premelča in R. Kosa se kooptirala gg. Gvido Marusig in I. Cimperman; mesti izstopivših odbornikov L. N. P. gg. Logarja in Baltezarja pa se zolpet rezervirata za S. K. Ilirijo.
Nadalje se sporoča vsem klubom zaključek upravnega odbora J. N. S. na seji 3. julija 1922, glasom katerega se od vseh saveznih, podsaveznih in klubskih prireditev vplača \% (eden od sto) od brutto dohodkov podsavezom in ti savezu, ki preda te vsote Jugoslovenskemu Olimpijskemu Odboru za bodočo olimpiadio. Vsak savezni klub mora vplačati v isto svrho mesečno 2 in pol dinarja. Na vsakem igrišču se mora postaviti puščica za prostovoljne prispevke v svrho olimpijskih iger.	Tajnik I.
Poslovnemu pododboru L, N. P. v Mariboru se na njegovo prošnjo podele dohodki prvenstvenih tekem mariborskega okrožja kot denarna podpora.
G. predsedniku se da na napade S. K. Ilirije in S. S. V. S. v zadevi kritike prvenstvene tekme S. K. Ilirija — S. K. Primorje, izišli v »Jugoslaviji«, popolno zadoščenje s tem, da se mu izreče zaupanje za njegovo poslovanje.
Tozadevni dopis S, K. Ilirije in S. N. S., se odstopi J. N. S., ozir. Z. N. S. v nadaljnje reševanje.
Pozove se I. N. S., da posreduje pri Z. N. S., da se S. N. S, razpusti ter na novo konstituira. Vrok temu je nedisciplina in nerednosti, ki se dogajajo v S. N. S. in ki vplivajo demoralizujoče na klube.
Gg. Logar in Baltezar podasta ostavko.
Kooptacija novih članov se izvrši na prihodnji seji upravnega odbora.	Tajnik I.
Lahkoatletski savez za Slovenijo.
Tehnični odbor L. S. za S. naznanja vsem klubom, da je za dobo počitnic prevzel agende tehničnega tajnika g. Ludvik Ferči, Ljubljana, glavni kolodvor, kamor se prosi naslavljati vse dopise za tehn. odbor.	Tajnik.
Vsi klubi se poživljajo, da vpošljejo prej ko mogoče prijavnice svojih atletov, ki so se jim že pred mesecem doposlale. Razen tega naj pošljejo klubi seznam atletov, ki so a) že trikrat dosegli prvo mesto, b) dosegli že trikrat drugo ali tretje mesto, in c) ki so že tekmovali, a niso bili še trikrat placirani.
Tajnik.
Verificirajo se za S. K. Ilirijo (Ljubljana); 1. Beltram Hugo, 2. Beneš Josip, 3. Bloudek Stanko. 4. Držaj Emerik, 5. Jerala Fran, 6. Ivanovič Mihajlo, 7. Komar Ivo, 8. Korenini Maks, 9, Pelan Stanko-, 10. Pevalek Mirko, 11. Pretnar Slavko, 12. Vidmajer Ljubo, 13. Vilhar Fran. — Za S. K. Primorje (Ljubljana): 14. Anžlovar Vlado, 15. Bašin AL, 16. Bašin Rom., 17. Benedetič AL, 18. Caharija Slavko, 19. Dekleva Josip, 20. Fatur Milka, 21. Furlan Josip, 22. Kalin Ivo, 23. Klemenčič Milo, 24. Kočevar Hedi, 25. Korošic Fran, 26. Kropfič Ivanka, 27. Ludvik Ferči, 28. Perpar Marija, 29. Perpar Stanko, 30. Ponikvar Ivanka, 31. Radosavljevič Mišo, 32. Ropaš Albert, 33. Saksida Josip, 34. Saksida Vlado, 35. Sancin Danilo, 36. Sancin Savo, 37. Slamič Vinko, 38. Starc Gusti, 39. Stefanovič Trifun, 40. Strenar Maks, 41. Tabor Milka, 42. Valtrič Hinko, 43. Zadnikar Zinka, 44. Zanoškar Slava, 45. Zuchiatti Fran, 46. Benedetič Fran, 47. Miškot Andrej.
Izredni občni zbor S. K. Slovana. Izredni občni zbor S. K. Slovana se je vršil 10. junija t. 1. Udeležila se je večina članstva. Izvoljeni so bili: predsednik Kosem Drago, podprećl-
Iz uredništva. Dosedanje izdajanje »Sporta« je naletelo v letošnjem letu na velike, mnogokrat skoro nepremostljive tež-koče. To je povzročalo, da nismo mogli biti točni ter smo tu in tam zakasneli. S preureditvijo dosedanjega načina izdajanja upamo doseči, da bo mogel »Sport« odslej redno vsakega 1. in 15. iziti ter da bo tudi vsebinsko prinašal čim zanimivejše gradivo. Prosimo vse prijatelje, da nas v našem stremljenju podpirajo in da skrbe za naročnike.
sednik Tepera Ludvik, tajnik Bucik Tone, blagajnik Štok Miroslav, gospodar Siard Franc, kapetan Kalfus Jarko, tehn, nadzornik Vidner Vaclav, odborniki: Volny Ant., Klapalek Jarko, Cimperman Viktor, Kos Rajko, namestnik Črnivec Stane, revizorja Rynda Karlo, Vojkar Franc. — Dopisi naj se pošiljajo na oledeči naslov: Tone Bucik, Sv. Petra cesta 3/II.
RAZNO	0 0
Jugoslovanski zimskošportni savez in Jugoslovanski veslaški savez se osnujejo dne 23. avgusta t. 1, in imajo v Ljubljani ustanovne glavne skupščine. Preddela za prvi savez vodi ljubljanska Športna zveza, za drugega pa Beograjski svesport-ski savez. Kakor čujemo, se vrši isti dan tudi zborovanje Jugoslovanskega olimpijskega odbora.
Otvoritev novih tenis"prostorov kluba Ilirije je predvidena za 1. avgust. Ljubljana pridobi s tem težko pogrešane prostore, ki bodo razvoj tenisa v znatni meri pospešili.
Športni klub Primorje v Ljubljani ima svoj novi prostor ob vojašnici kralja Aleksandra že ograjen ter se izvršuje sedaj planiranje prostora in notranja ureditev. 1
Znani kolesarski športnik Jos. Jaklič je, kakor doznavamo, odložil svoje delovanje v Jugosl. kotur, podsavezu in v klubu kolesarjev in motociklistov Ilirija.
Sarajevski Športski list je pričel izhajati v Sarajevu. No- • vcga sobojevnika za propagiranje športne misli toplo pozdravljamo.
200 km v uri je dosego! na otoku Jano na Danskem Joruss z Opel dirkalnim avtom.
PRAVILA PODSAVEZA JUGOSLAVENSKOG PLIVAČKOG SAVEZA.
L Ime, sedež, namen in delokrog.
§ 1. Ime in sedež
Ime podsaveza je: Ljubljanski Plivački Podsavez J. P. S.
Sedež mu je v Ljubljani.
§ 2. Namen in delokrog.
Namen Podsaveza je zbirati na svojem teritoriju vsa plavalna društva in klube, kateri imajo plavalne sekcije, in da propagira plavalni šport,
V delokrog Podsaveza spada:
L Zastopanje klubov svojega področja napram oblastem.
2.	Prirejanje tekem in podelitev prvenstva v plavanju, umetnih skokih in waterpolo-igri na svojem teritoriju in to na temelju tehničnih pravil J. P. S.
§ 3. V dosego gornjega namena in delokroga bodo služila Podsavezu sledeča sredstva:
L prirejanje tekmovanj v plavanju, skakanju in water-polo-igri;
2.	strogo nadziranje nad vsemi tekmovanji, katera prirejajo klubi;
3.	materielna podpora članom svojega teritorija;
4.	čuvanje društvenih form (ugleda) ter športnega obnašanja v in izven Podsaveza.
II. Dohodki Podsaveza,
§ 4. Polovica članarine, vplačane pri J. P. S. od vsakega kluba svojega teritorija.
Vpisnina rednih članov znaša Din IS"—, letna članarina Din 50-—, kateri zneski se morajo plačati pri blagajniku J. P. S.
III. Člani Podsaveza.
§ 5. Člani Podsaveza so samo redni člani J. P. S.
§ 6. Plavalna društva, ki želijo postati redni člani J. P. S., morajo svojo pismeno prijavo in priložena društvena pravila predati Podsavezu, na katerega teritoriju se nahajajo. Podsavez je dolžan dostaviti to prijavo čimprej J. P. S. in to vsled verifikacije poedinih plavačev.
§ 7. Ustanovni in podporni člani J. P. S. imajo v Podsavezu iste pravice, ki jih da J. P. S. v J. P. S.
§ 8. Ako želi redni član izstopiti, mora to pismeno prijaviti upravnemu odboru Podsaveza, mora pa poravnati svoje denarne obveznosti, nastale tekom njegovega članstva. Podsavez je dolžan javiti izstop upravnemu odboru J. P. S.
(Dalje.)
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. gJ) Naročnina četrtletno (6 številk) D lO 50; posamezne številke 2 D. inserati po tarifu.	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. @j@l Izdaja Športna zveza
Ljubljana. E5I2J Urejuje Stanko Virant. gDEljSj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. g>j
\
1§3
5!
gl
gl
gl
m
gi
Jadranska banka Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000'—	Rezerva: Din 15,0(K\000'—
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb
Naslov za brzojavke : Jadranska Afiliirani zavod:
82 Corlland Street Frsnli Sskscr Stote Bunk	New York Clty
Ivi
gj
m
gi
m
gi
m
gi
m
s
g]
I
I
•fp
I
i
1
«
i
in
čevlje iz chrom-usnja
za tennis,
LJUBURNR čevlie za nog°mef.
*	*	žoge za nogomet,
dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd.
d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
m
1
i
l
i
i
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKL sinovi LJUBLJANA,
ima v zalogi
pravi firnež
v priznano najboljši in zanesljivi kako-vosli; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masienec (Federvreifl), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor iudi druge v lo široko spadajoče predmete. — Ceniki se ne razpošiljajo.
Le
prvovrstno blago in delo po solidnih cenah
Bencin ej Olje ei Mast. Pnevmatika
Vsa popravila in vožnje
9ugo-fiuto
d. 3 o. j.
Ljubljana
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
„FIAT“
WI0S -TaRIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb. 461
Pleskar in ličar za stavbe in pohištvo
i Josip Jug bister® ■
--------------------------------
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela — Izvršitev točna in cene zmerne - Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti
Angleško in češko sukno, dežni plašči, modne in športne obleke lastn. izdelka, raglani, pouršniki, čepice, perilo itd.
Drago Schmab tn
Pod Flarod. kauarno Ljubljana Duorni trg šteu. 3 Lsastni modni atelje	"
Podružnica za Slovenijo:	OROATIA	Sprejema zavarovanja proti
Ljubljana, Stari Irg št. 11	, 7af|r|ina nezgodam za vse vrste športa
v Zagrebu
AWVWVV\'VVVYWVVVVVVVVV,YVVVVWVVVV\V\\\\'W
□	Zahtevajte oferte!
Zahtevajte oferte I