/Primorski Št. 141 (15.243) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ________________ TRST - Ul Montecchl6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggio I -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1 /50% 7500177? BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice (ZMŽvIB3mM7 s plačilnim servisom f* t:S MOJA BANKA V ŽEPNEM FORMATU. NEDEUA, 28. MAJA 1995 Najprej Sardos Albertini ki je premagala nacifaSiste; potem, naj italijanska država »ne popušča najbolj zaščiteni manjšini v Evropi«, naj torej ne prizna pravic slovenski narodni skupnosti; končno pa misovec Giacomelli pristavi svoje; »Odstranite spomenik 'teroristom’ v Bazovici!« Tistim, ki jim mi pravimo bazoviški junaki. Kaj titi za zadnjo protislovensko ofenzivo tržaške skrajne desnice ni nobena skrivnost: gre za poskus pogojevanja italijanskega zu- jo s Slovenijo. Tržaška skrajna desnica se ni nikoli sprijazila s povojno ureditvijo na vzhodni meji Italije in bi do slovenske manjšine najraje nadaljevala Mussolinijevo etnično čiščenje. Njen vpliv je še vedno zelo moCan pri italijanskih državnih organih, tako osrednjih v Rimu kot pri decentraliziranih izpostavah v Trstu. Toda, ah je ta desnica še odločujoča? Lahko pisma Sardosa Al-bertinija in z njim Lege Na-zionale in združenj ezulov in stališča misovcev še usmerjajo italijansko zunanjo politiko? To je seveda velika uganka. Ce pa naj sodimo po ra-zploženju, ki vlada v tržaškem javnem mnenju, v tržaški kulturi v najširšem pomenu, potem lahko brez zadržkov trdimo, da se časi vendarle spreminjajo. V zadnjih dneh sem imel opravka s sodelovanjem med slovenskimi in italijanskimi šolami, ki se v zadnjih letih razvija, kot je bilo do pred nedavnim nepojmljivo, in to od osnovnih do višjih šol; z javnimi pobudami in razstavami, ki premošCajo (pa Čeprav sramežljivo in še nezadostno) stari protislovenski tabu, zaradi katerega je bilo mestno središče »prepovedano« za vsak javni pojav slovenskosti; z umirjeno predstavitvijo prihodnje Vilenice v knjigami Universitas na Akvedotu, ki je bila eden od centrov tržaškega iredentizma. Srečal sem tudi skupino obrito- SARAJEVO / MRZLIČNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST, VARNOSTNI SVET PA NI SPREJEL KONKRETNIH ODLOČITEV Modre čelade odgovorile na ogenj bosanskih Srbov SARAJEVO - Na mednarodnem diplomatskem prizorišču je vCeraj vrelo, saj so bosanski Srbi z zajetjem vsaj 220 pripadnikov ZN -ki naj bi jih kot talci ščitili pred novimi napadi Natovih letal - zamajali odločenost Zahoda, da z vojaškimi sredstvi spametuje Pale. Potem ko sta v Sarajevu v spopadu med modrimi Čeladami in srbskimi silami padla dva francoska vojaka, je predsednik Chirac zahteval izredno sejo Varnostnega sveta in vodstva zveze Nato, obenem pa zagrozil z umikom francoskih enot iz BiH, Ce jim VS ne zagotovi boljše zaščite. Francija je že poslala v Jadran letalonosilko Foch. Na zahtevo Pariza se je sestal svet Nata in od Srbov zahteval izpustitev modrih Čelad, vojaškemu vodstvu zveze pa naročil dodatne ukrepe za zaščito mirovnih sil. VS ni sprejel konkretnih odločitev. Jelcin je poslal na Balkan zunanjega in obrambnega ministra, da se sestaneta z vodstvi sprtih strani. V Londonu so se sešli obrambni ministri ZDA, V. Britanije in Nemčije. Bosanski Srbi so izjavili, da bodo zajete pripadnike ZN uporabljali kot žive šCi-te pred morebitnimi novimi napadi Nata. Poveljnik ZN v Bosni Smith pa je zaman skušal navezati stik z generalom Mladičem. Popoldne so srbski vojaki zaceli zoževati obroč okoli preostalih skladišč orožja, ki so še v rokah ZN, zato ju Smith ukazal modrim čeladam, naj se branijo z vsemi sredstvi, predstavnik ZN Eckhard pa je dejal, da bo treba v primeru napada spet zahtevati posredovanje Nata. Na 5. strani Pooblaščenca nista uspela Shell vseh »orehov« RIM - Posebna pooblaščenca slovenske in italijanske vlade Matjaž Jančar in Amedeo De Franchis nadaljujeta z delom. Včeraj sta se diplomata sestala v Rimu, vendar jima kljub dobri volji ni uspelo še streti vseh »orehov« v bilateralnih odnosih med Rimom in Ljubljano. Kaže pa vsekakor, da sta pogajalca sestavila delovni osnutek, ki ga bosta morala sedaj preverjati zunanja ministra Zoran Thaler in Su-sanna Agnelli. Ni pa še jasno, kdaj bosta šefa obeh diplomacij ugriznila v to jabolko. Na 2. strani Slovenska vlada bo jutri razpravljala o predlogu za spremembo ustave IZLAKE - V ponedeljek bo slovenska vlada na izredni seji razpravljala o spremembi tistega dela slovenske ustave, ki zadeva nakup zemljišč tujcem. To je sklep včerajšnjega zasedanja vodstva Liberalne demokracije Slovenije, ki se je sestalo v Izlakah in sklenilo, da bo LDS sprožila pobudo za razpis referenduma o vključevanju Slovenije v Evropo. V ponedeljek se bo v zunanjepolitičnem odboru pričela razprava o vključevanju v Evropo in slovensko-italijanskih odnosih. Bogatčeva bo šla na olimpijske igre in sem se jim začudil. Opažih so moje presenečenje: »Pa kaj, te moti, da smo proti rasizmu?« »Sploh ne, nasprotno, vesehme!« »Ah prav, ker veš, v Trstu je še dosti rasistične nesnage.« Da imajo prav, dokazujeta Sardos Albertini in Gia-comelh. Za njima pa ne stoji več večina italijanskih someščanov in verjetno niti večina ezulov, kot izhaja iz intervjujev, ki jih je pripravil Radio Slovenija. To mora upoštevati tudi rimska oblast v pogajanjih s Slovenijo, predvsem pa pri odmerjanju pravic slovenski manjšini. Jadralka TRK Sirena Arianna Bogateč si je z zmago na državnem prvenstvu v razredu europa v Benetkah drugič v svoji karieri zagotovila nastop na olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Atlanti v ZDA Zaslužen poraz jadranovcev Potrebna še tretja tekma TRST - Jadrano-vim košarkarjem ni uspelo, da bi tudi na drugi finalni tekmi konCnice Gl lige premagali Ser-volano Latte Carso in bi tako napredovali v B ligo. Ske-denjsko moštvo je namreč včeraj povsem zasluženo premagalo našo združeno ekipo s 75:62 (33:27) in tako bo za prestop v višjo ligo potrebno še eno srečanje, ki bo tudi odločilno. Tekma pa bo v sredo ob 20.30 v telovadnici »Ervatti« pri BrišCkih. Na 36. strani r\ PO ARETACIJI PElfUTRMA h] Turinski sodniki zavrnili obtožbe Fl in Fininvesta sodniki odgovorili sarkastično, Ceš da »niso še spremenili barvo tog na procesih«. Precizacija turinskih sodnikov ni utišala politične polemike. Zlasti oster je bil vCeraj predsednik poslanske kulturne komisije Vittorio Sgarbi, ki se je odpravil v Ivreo, kjer je zaprt DelVUtri. Leva sredina pa je spet obsodila zlorabljanje aretacije v politične namene, saj sodne preiskave po njihovem mnenju ne smejo vplivati na referendumsko kampanjo. Na 2. strani TURIN - Milansko državno tožilstvo je vCeraj odločno odgovorilo na kritike predstavnikov Forza Italia in Fininvesta, da je aretacija predsednika Publitalie Marcella DelVUtria posledica njihovega levičarsko usmerjenega političnega prepričanja. Po izjavi sodnikov je bil menedžer Fininvesta in Berlusconijev osebni prijatelj aretiran samo zato, ker je bila nevarnost uničevanja dokazov velika. Na obtožbo, da so tudi turinski tožilci »rdeče toge«, so Danes v Primorskem dnevniku Pričakovanje za kotacijo lire V Italiji vlada veliko pričakovanje za jutrišnjo reakcijo denarnih in finančnih trgov, kjer bi morala imeti podražitev denarja vsaj nekaj avtomatičnih posledic, kot na primer okrepitev teCaja lire in znižanje tečajev vrednotnic s stalnim donosom. Stran 2 Vojna - najhujše zlo Danes bo v Trstu shod civilnih vojnih invalidov, ki poudarjajo grozoto vojne. Zato zbirajo sredstva za nakup ortopedskih pripomočkov za male bosanske invalide. Stran 2 Rajanje slovenskih in italijanskih šolarjev Učenci openskih osnovnih šol F. Bevka in A. De-grassija, ki sta v istem poslopju, so včeraj skupno rajali in tekmovali v raznih športnih panogah, ekipe pa so bile mešane. Stran 3 Miljski otroci so se poslovili V slovenskem šolskem centru v Miljah so vCeraj imeli pestro sklepno prireditev ob izteku šolskega leta, tradicionalno veselico, ki so jo priredili osebje in obiskovalci otroškega vrtca, osnovne šole in Društvo Slovencev miljske občine. stran 4 PD MACKOLJE priredi 28. in 29. maja tradicionalni .. praznik češenj 2 Nedelja, 28. maja 1995 ITALIJA - ITALIJA IN SLOVENIJA PODKUPNINSKA AFERA / TUR1NSKO TOŽILSTVO ODGOVARJA NA NAPADE GOSTOVANJI Pooblaščenca nista še uspela streti vseh orehov Njun delovni osnutek bošto preverjala zunanja ministra RIM - Kljub dobri volji pooblaščenca slovenske in italijanske vlade Matjaž Jančar in Amedeo De Franchis vCeraj nista uspela do kraja razvozlati vozla odnosov med Rimom in Ljubljano. Pogovor med pooblaščencema je trajal ves popoldan in skozi zid uradne molčečnosti je pronicnilo bore malo, vendar dejstvo, da se delo nadaljuje kaže, da je na poti pogajanj Se nekaj »orehov«, ki jih pooblaščenca nista uspela streti. K molčečnosti kot pogoju za tvorna pogajanja je obe strani pozvala italijanska zamenja ministrica Susanna Agnelli. In poziv očitno ni naletel na gluha ušesa, saj so vili infinumarij v zadnjih Časih zelo zapeti. Kolikor je bilo mogoče zvedeti sta pooblaščenca na osnovi včerajšnjih pogovorov sestavila delovni dokument, ki pa ga bosta morala preverjati Sefa diplomacij obeh držav. Zaenkrat ni jasno, kateri so Se nerešeni problemi, mnogo indicev pa kaže, da so povezani z manjšinsko problematiko, zlasti s tisto v videmski pokrajini. Dejstvo, da bosta morala poseči zunanja ministra kaže, da pooblaščenca nista uspela premostiti težav. Ni znano, kdaj in ob kakšni priložnosti bosta ministra ugriznila v to jabolko, oba pa sta večkrat poudarila voljo, da bi do dogovora vendarle prišlo. NOVICE Bossi spet napoveduje »zgodovinske sklepe« MILAN - Vodja Severne lige Umberto Bossi bo morda že danes objavil svoj predlog za korenito spremembo italijanske ustave v smislu federalistične meditve. Bossi je prepričan, da bo šlo za »zgodovinske odločitve«, ki bodo spremenile tok političnih dogajanj v državi. Marsikdo je vsekakor prepričan, da hoče »senatur« le pritegniti pozornost do Severne lige, ki s težavo premošča politično krizo, v katero je zašla pred meseci. Včeraj drugi del Jadranskega pobratenja BENETKE - V mestu na laguni je včeraj potekal sklepni del Jadranskega pobratenja med Trstom, Benetkami in Reko. Slavnost je sodila v tradicionalni praznik »Sensa«, ki sovpada z veličastnim obredom »poroke z morjem«. Praznika so se udeležili tržaški in beneški župan, Riccardo Illy in Massimo Cacciari, ter predstavniki reške uprave. Vzporedno s to prireditvijo pa se v Trstu še danes nadaljuje Teden tradicionalnega pomorstva na Jadranu. Deirutri v zaporu, da ne bi uničil dokazov Fazo Italia prikazuje aretacijo kot pogojevanje referendumov SSG seje vrnilo iz Amerike TURIN - Medtem ko se stopnjuje politična polemika zaradi aretacije predsednika reklamne družbe Publitalia (to so bila finančna pljuča koncema Fi-ninvest) Marcella Dell’-Utrija, so turinski sodniki, ki vodijo preiskavo o športnih sponsorizacijah, včeraj nadaljevali z delom. Po skopih novicah, ki so s težavo pronicnile skozi zid molčečnosti, naj bi aretacija Marcella DelTUtrija temeljila na pričevanju reklamnega podjetnika Gio-vannija Amaboldija, ki je bil eden od veznih členov med Publitalio in športnimi prireditvami, ki jih je Publitalia sponsorizirala. Amaboldi, ki je bil aretiran v ZDA po več mesecih sk-rivaštva, naj bi s svojimi podjetji izdal za okoli 60 milijard lir lažnih faktur, od katerih 12 milijard za Publitalio. Mehanizem utaje je bil dokaj preprost. Amaboldi je izdajal »napihnjene« fakture (vrednost fakture je presegala do 70 odstotkov dejansko izplačano vsoto), tako pridobljena sredstva pa so napajala sklad črnih sredstev pri Publitalii. Ar-naboldi, ki je bil prvak v dirkah off shore in je zato ohranil tesne stike s športnim svetom, naj bi se več mesecev skrival s pomočjo vodstva Publitalie. Iz milanskih krogov pa medtem pronicajo novice o zasliševanju Giampaola Prandellija, namestnika generalnega direktorja Publitalie, ki je bil zaradi istih prekrškov aretiran pred nekaj dnevi. Menedžer Publitalie trdi, da je bilo oblikovanje sklada črnih sredstev njegova pobuda, o kateri ni obvestil predsednika Publitalie. Amabol-dijeve izjave naj bi bile pp PrandeUijevih trditvah gola laž. Turinsko tožilstvo, ki je v petek zavrnilo kritike iz krogov Fininvesta in Forza Itaha s trditvijo, da »bodo previdnejši, ko bodo prebrali utemeljitev ukrepa«, so včeraj še odločneje reagirali na obtožbe. Izjavili so, da je bila aretacija nujna, saj je obstajala nevarnost uničevanja dokaznega gradiva. Ta precizacija pa ni umirila predstavnikov Forza Italia. Predsednik poslanske kulturne komisije in komentator Fininvesto-vih mrež Vittorio Sgarbi je včeraj zagrozil, da bo priredil manifestacijo pred zaporom v Ivrei, v katerem je rFIRENCE / OB OBLETNICI BOMBNEGA ATENTATA-] Komemoracija in polemike Slaba kri zaradi rock koncerta in mladih demonstrantov FIRENCE - Florentinski občani so včeraj dostojanstveno počastili spomin petih umrlih v bombnem atentatu z dne 27. maja 1993. Po nočni komemoraciji na Trgu Signoria in v umetnostni galeriji Uffizi, ki je bila močno poškodovana, so. dopoldne med drugim odprli razstavo knjižnih dragocenosti akademije Geor-gofoli ter nagradili udeležence otroškega natečaja v spomin na sestrici Nadio.in Caterino Nencioni, ki ju je pokončala bomba, nakar je sledila na prizorišču pokola v Ul. Lam-bertesca svečanost v priredbi ondot-nih obrtnikov in trgovcev. Tu se je tudi prvič zaiskrilo. Prireditelji so ožigosali predsinočnji rock koncert, med katerim je mladina, pela, plesala in pila. »Prihodnjič se bomo zmenili drugače,« so polemično zatrdili. Za drugo zaiskritev pa so poskrbeli mladi iz socialnih centrov, člani gibanja občanov brez stanovanja in pripadniki t. k. enotnih sindikalnih predstavništev, ki so prihodih na kraj atentata v sprevodu, a predtem odvrgli proti prefekturni palači paradižnike in pomaranče (tri mladince je policija prijavila sodstvu zaradi »nevarnega lučanja predmetov«), vzklikali gesla proti stanovanjskim izgonom in sporazumu o pokojninski reformi, poleg tega pa še kričali: »Vigna, opeharil si nas, pokol ni bil mafijskega, temveč državnega kova.« Državni tožilec se je takrat pogovarjal z ministrom za kulturne dobrine Paoluccijem in podpredsednikom poslanske zbornice Violantejem. Demonstranti so se sicer poklonili žrtvam s cvetjem. zaprt Deirutri. Voditelj desnega krila Ljudske stranke Rocco Buttiglione, ki se je v zadnjem času povezal s Silviom Berlusconijem, je tudi izjavil, da je aretacija DelFUtrija sumljiva in odraz želje, da bi sodniki pogojevati potek referendumov. In istega mnenja je bil vodja Krščanskega demokratskega centra Pierfer-dinando Casini, medtem ko je zaenkrat molčal voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Predstavnike Kartela svoboščin je ostro kritiziral Vincenzo Vita, ki vodi odsek za množične medije pri DSL. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da skuša Kartel svoboščin politično zlorabljati aretacijo in na ta način pogojevati referendumsko kampanjo. Podobnega mnenja je bila tudi Rosy Bindi, Id zastopa levo krilo Ljudske stranke. Milansko tožilstvo je včeraj objavilo utemeljitev, s katero je zahtevalo formalno obtožbo Silvia Berlusconija zaradi podkupovanja finančni stražnikov. Voditelj Forza Italia je osumljen, da je podkupil finančne stražnike, da bi preprečil temeljite preglede računovodstva založbe Mondadori, televizijskih mrež Tele+ in zavarovalne družbe Mediolanum. Iz Brescie pa prihaja novica, da je tamkajšnje tožilstvo začelo preiskavo o takoimenovanih »rdečih zadrugah«, ki so osumljene, da so protizakonito finansirale KPI in PSI. Gre konkretno za zadrugo Co-palat, ki je leta 1991 morala v stečaj kljub prispevkom za njeno sanacijo. Ta denar pa naj bi bil namenjen strankam. TRST - Slovensko stalno gledališče se je vrnilo z gostovanja v Kanadi in ZDA, kjer je nastopilo z Jančarjevo igro Halštat. Tako v Torontu kot v Clevelandu je bilo deležno resnično dobrega odziva občinstva, s samim delom pa želo uspeh, kakršnega je bilo težko pričakovati. Tragična vsebina igre in njena komedijska forma sta ob odlični inter-pertaciji nastopajočih gledalce pretresli in očarali-Z nedeljenimi priznanji pisatelju Dragu Jančarju, ki je tržaške gledališčnike spremljal na tem potovanju, je bila izražena tudi želja za novo srečanje v ugodnejših terminih kot je ta čas iztekajoče se sezone, saj bi bila predstava vredna večjega števila ponovitev. Ansambel SSG je bil v Torontu gost Vseslovenskega odbora, v Clevelandu pa je nastopil v Narodnem domu, zgrajenem leta 1919, kar jasno kaže na globoke korenine slovenske skupnosti v tem mestu. Prireditelja sta bila dramska skupina Litija in Slovenski primorski klub, kot gostitelj pa se je še posebej izkazal tamkajšnji slovenski konzul Karlo Bonutti. Mimo tega je bilo gledališče povabljeno na veselico v St. Catharines, tako da je bilo to gostovanje, med drugim, tudi priložnot za spoznanje slovenske izseljenske skupnosti in njenih različnih komponent, obenem pa idealen zaključek jubilejne sezone. Za angleško govoreče gledalce je bil vknjižni obliki tiskan prevod igre, ki ga je pripravila Liti Potpara. OBRESTI / PO ZVIŠANJU CENE DENARJA Pričakovanje za reakcijo trgov Ura naj bi se okrepila, oSibile pa vrednotnice s stalnim donosom RIM - Abete tokrat ne protestira, posvetovat pred zvišanjem cene de-Pr e ds e dni k italijanskih industrij- nar ja. se predloga gotovo ni razvese- cev, ki v preteklosti ni. varčeval z ostrimi kritikami na račun centralne banke zaradi restriktivne monetarne politike in visoke cene denarja, zdaj molči. Očitno se je tudi sam prepričal, da je bila petkova poteza Banke Italije neizbežna. To ji priznavajo tudi ostali, ki jih bo podražitev denarja prizadela, s predsednikom vlade Dinijem na čelu, za katerega bo sanacija javnih računov poslej še težja. Banka Italije je v svoji utemeljitvi zvišanje uradne obrestne mere na 9 odstotkov zelo eksplicitno povezala z inflacijskimi pritiski. Vendar je bil ukrep popolnoma nepričakovan, saj ni nihče pomislil, da bi se kaj takega lahko -zgodilo pred 31. majem, dnevom letnega občnega zbora centralne banke, na katerem bo Fazi o podal svoje pomembne zaključne ugotovitve. »Je torej ukrep prenagljen ali prepozen?« se sprašujejo opazovalci. Tretje zvišanje uradnih obrestnih stopenj od avgusta lani je Sprožilo nov val razprav o protiinflacijski vlogi monetarne politike in o ceni take politike, ki je vse prej kot nizka. Premier Dini; s katerim se je Fazio lil, a je očitno moral privoliti vanj. Vesel ni bit niti Fazio, saj je vsak podoben ukrep dvorezen tudi za tistega, ki ga sprejme. Toda moral je poseči po njem, prvič zaradi doslednosti do lastnih zaključnih ugotpvitev iz lanskega leta, v'katerih je odločno opozoril, da bo centralna banka brez usmiljenja krotila inflacijo. In drugič iz bolj političnega razloga, ker se je namreč v zadnjih tednih v Italiji razširil neutemeljeni občutek, da je kriza dokončno presežena in da je po treh letih končno spet mogoče zadihati (beri navijati cene). Ge k temu dodamo še naprej akutno politično zmedo, je tudi najmanj prepričanim jasno, da Fazio in Dini nista imela druge izbire, Ce se vrnemo h kroniki, potem naj podčrtamo veliko pričakovanje za jutrišnjo reakcijo denar-• nih in finančnih trgov, kjer bi morala imeti podražitev denarja vsaj nekaj avtomatičnih posledic, kot na primer okrepitev tečaja lire in znižanje tečajev vrednotnic s stalnim donosom. Toda v igri so tudi psihološke spremenljivke, o katerih učinku pa lahko za zdaj seveda samo ugibamo, (vb) CIVILNI VOJNI INVALIDI / DANES SREČANJE V TRSTU Vojna - najhujše zlo za človeštvo invalidi 2. svetovne vojne zbirajo sredstva za nakup protez za mlade bosanske invalide S predstavitve pobude civilnih vojnih invalidov TRST - Civilni vojni invalidi so živ dokaz trpljenja, ki ga povzročajo vojne in prav zato želijo invalidi izpričati mlajšim generacijam, da je vojno nasilje največja grozota, ki lahko prizadene človeštvo in da za nasilje ni nobenega o-pravičila, kot nam dokazujejo tudi pokoli na bližnjih bosanskih bojiščih. To je glavno sporočilo današnjega srečanja civilnih vojnih invalidov iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridentinskega, ki se bo odvijalo v gledališču Mlela, nato pa v Rižarni, simbolnem mestu trpljenja in smrti številnih ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi. Prav za premoščanje vsakega sovraštva med narodi so na današnje srečanje povabili tudi predstavnike vojnih invalidov iz Ljubljane, Nove Gorice, Reke in Zagreba. Na včerajšnji predstavitvi sta dosedanji tržaški predsednik združenja Giovanni Marsich in predsednik združenja iz Veneta Ennio Sfriso orisala številne probleme, ki še vedno tarejo civilne vojne invalide: na računskem dvom leži skoro 70 tisoč prošenj in prizivov, ki jih ministrska birokracija 50 let po koncu druge svetovne vojne še ni rešila. Predstavila sta tudi pred kratkim izšlo dokumentarno knjigo o invalidih med civilisti v obdobju odporniškega gibanja proti nacifašistom v Italiji. Med drugim sta tudi povedala, da med italijanskimi vojnimi invalidi teče nabiralna akcija za zbiranje sredstev, s katerimi bodo kupili proteze za bosanske otroke, ki jih je vojna prizadela: »Nihče ne more razumeti njihovega trpljenja bolje od nas, ki nas je krutost vojne prizadela v telesu in nam tudi uničila najlepsa leta otroštva in mladosti,« so občuteno povedali predstavniki združenja civilnih invalidov iz zadnje svetovne vojne in še enkrat pripomnili, da jim je največ do tega, da mladi spoznajo lažnjivo-st poveličevanja nasilja in vojne, ki ga otrokom in mladini vsiljuje vse preveč filmov in televizijskih oddaj. Na današnjem srečanju bodo tudi izvolili novo tržaško vodstvo organizacije, ki združuje 400 oz. približno polovico tržaških vojnih invalidov. PRISTANIŠČE / IMENOVANJE USTAVLJENO V ZBORNICI TRŽAŠKO POLITIČNO ŽIVLJENJE Načrt Sinport čaka Lacalamito Fiat se ni odpovedal sedmemu pomolu Nova »usmeritev« LpT: Sedaj dialog z Istro! Pri okrogli mizi tudi ravnatelj TKB Vito Svetino Transportna komisija poslanske zbornice Se vedno ni razpravljala o kandidaturi Micheleja Lacalamite za predsednika tim. authority, organa za koordiniranje in nadzorovanje dejavnosti tržaškega pristanišča. Zelena luC komisije bi bila morala priti že v petek, vendar se je kot kaže zapletlo zaradi posega predstavnika Forza Italie. Kot znano, je Lacalamito kandidiralo ministrstvo za prevoze, vendar njegova kandidatura ni vprašljiva. Zataknilo se je namreč pri sprejemanju zakonskega odloka šz. 119/95, ki popravlja oziroma dopolnjuje zakon št. 84/94 o pristaniški reformi. Berlusconijevo gibanje je k njemu predložilo dva amandmaja, ki sta potem sprožila žolčno razpravo. Po mnenju predstavnikov združenja italijanskih pristanišč Assoporti naj bi s temi amandmaji omejevali funkcije koordiniranja in nadzorovanja, ki jih reforma namenja pristaniškim avtoritetam, to pa bi bilo v nasprotju z načelom upravne decentralizacije. Razprava se bo torej nadaljevala in dokler ne bo končana, ne bo potrjeno niti Lacalamitovo imenovanje. V Trstu se je medtem mudil Cirillo Orlandi, pooblaščeni upravitelj družbe Sinport, ki jo nadzoruje Fiat Impresit. PogovarjaTse je z županom Illyjem, s predsednikom Tržaškega Lloyda Vi-gnodellijem in s predstavniki družbe pristaniških delavcev. Od takrat, ko se je skušal Fiat prvič »izkrcati« na tržaškem sedmem pomolu, so minila že tri leta, nekdanje sogovornike so zamenjali novi, predvsem pa ni veC nasprotovanj, na katere je Orlandi naletel ■ leta 1992. Komisarju pristaniške ustanove Giuseppeju Romanoju je tako izročil naCrt družbe Sinport, na osnovi katerega bi upravljanje sedmega pomola prešlo v zasebne, konkretno v Fiatove roke. Sinport je y ta namen naročil v Londonu raziskavo, iz katere izhaja, da ima Trst dobre možnosti za razmah pristaniškega prometa in za pridobitev blagovnih tokov iz srednje Evrope. Beseda Čaka zdaj pristaniško avtoriteto, ki pa, kot rečeno, še Čaka na imenovanje. Lista za Trst je svojo (dosledno) nacionalistično in municipalisticno usmeritev prilagajala različnim političnim taktikam. Sodelovala je s fašisti, demokristjani in socialisti (sedaj je na strani Berlusconija), prirejala pohode na Rim in tudi simpatizirala s Srbi, pred leti pa je tudi skovala geslo »Kupimo Istro«, ki je kaj kmalu romalo v pozabo. Giulio Camber in somišljeniki pa so pred nekaj tedni zaigrali na struno dialoga z Istro, »ki jo morata Trst in Italija na neki način iztrgati iz vse bolj dušljivega objema avstrijskega in nemškega kapitala«. V to novo usmeritev LpT - če jo seveda lahko tako sploh imenujemo - OPČINE / OSNOVNI SOLI F. BEVKA IN A. DEGRASSIJA Skupni nastop šotorčkov Tokrat je bila sobota za otroke openske osnovne šole F. Bevka nekoliko drugačna: ob 8.30 so se zbrali na dvorišču šol skupaj z italijanskimi ucenci openske osnovne šole A. Degrassi. Učiteljice so se s prof. Marijem CaCem dogovorile, da ni veC primerno živeti pod isto streho, ne da bi slovenska in italijanska šola organizirali nekatere skupne dejavnosti. Športno udejstvovanje je bila priložnost, da se začenjajo prvi koraki k medsebojnemu spoznavanju in spoprijateljevanju. Palice, žoge, klopi, igrišče, vse je bilo že zjutraj pripravljeno za skupni športni dan. Ucenci 1., 2. in 3. razreda so tekmovali v polignu, večji pa so v igri med dvema ognjema. Zanimivost in novost pa je v tem, da so bile ekipe mešane, saj so jih sestavljali slovenski in italijanski otroci. Da bi se igre Cim bolje odvijale, so že uCenci med tednom vadili skupaj, tako da so se otroci in tudi učiteljice zaceli medsebojno spoznavati. Doživetemu tekmovanju je sledilo nagrajevanje vseh učenčev, šola Franceta Bevka pa je poklonila italijanski šoli plaketo, seveda z dvojezičnim napisom. Obe ravnateljici, dr. Čukova in dr. Fumova sta spodbudno ocenili včerajšnjo prireditev, ter izrazili upanje, da se bodo v kratkem zvrstile še druge oblike sodelovanja. Preden so se razšli, so se otroci še razveselili z jedačo in pijačo ob lepo obloženih mizah. Učiteljice se zahvaljujejo vsem staršem, ki so prišli na pomoč in podjetjem Centralspedu, Farcu in Neveretu, ki so finančno omogočili to pobudo. (L.K.) v. # sodi tudi včerajšnja okrogla miza o perspektivah gospodarskega sodelovanja med Trstom in Istro, na katero so povabili predsednika Trgovinske zbornice Adalber-ta Donaggia, ravnatelja TKB Vita Svetino, tajnico UIL Adele Pino in deželnega svetovalca Nacionalnega zavezništva Sergija Dressija, ki je sicer formalno zastopal trgovce. Camber je uvodoma dejal, da je »nova usmeritev.« LpT povzročila kritike v stranki in negodovanja nekaterih ezulskih organizacij. Dal je razumeti, da so nekateri tudi oporekali prisotnosti na okrogli miti ravnatelja TKB. Kakorkoli že je soočenje-, ki ga je vodil novinar Piccola Massimo Greco, postavilo na glavo dosedanje zaprto in togo usmeritev Liste, ki je nasprotovala vsakršnemu sodelovanja Trsta s svojim naravnim zaledjem, to se pravi tudi z Istro. Ce izvzamemo Dressija, so vsi trije razpravljale! - z različnih zornih kotov - poudarili, da se mora naše mesto nujno odpreti do sosedov. Donaggio je tako govoril o pomenu in aktualnosti avtonomnih računov, Svetina o vlogi bančnih zavodov pri novem, zrelejšem odnosu do Istre, Pinova pa o sodelovanju med sindikati in produktivnimi sektorji z obeh strani meje. Vsi - brez izjem - pa so obžalovali velike zamude deželne uprave in njenih finančnih ustanov (Friulie in Finesta) pri vzpostavljanju gospodarskih odnosov z Istro. TRG GUTENBERG Včeraj znanstvena danes otroška knjiga STATALE DEL POPOLO St 01 GIOVANIU ...$e V petek popoldne se je na Trgu Unita zaCela druga izdaja Trga Gutenberg. Platnene stene velike pagode bodo na trgu plapolale v vetru še ves naslednji teden, ko se bo skupno zvrstilo 120 prireditev, okroglih miz, predstavitev in laboratorijev za otroke. Včerajšnji dan je bil v celoti posvečen znanstveni fantastiki, kjer je seveda imela vlogo Častnega gosta znanstvenica Mar-gherita Back. Posebno pozornost pa je pritegnila predstavitev knjige Sarajevo oltre lo specchio Merine Trbojevič, bivše urednice Oslobodenja. Danes bo dan v celoti posvečen otrokom, na svoj raCun bodo prišli tudi slovenski otroci, ki se bodo lahko zjutraj ob 9.15 zabavali z animatorkami Lupusinfabula, popoldne pa bodo s sovrstniki lahko sledili svinčnikom in barvicam Jasne Merku (laboratorij se bo priCel ob 15. uri). Besedo bo med ostalimi otroškimi pravljicami imeli tudi slovenska pravljica izpod peresa in barvic Marka Kravosa in Klavdija Palčica, (td) ZGODAJ ZJUTRAJ V Ul. FIAVIA Vzroka smrti 24tetnega dekleta še niso ugotovili Včeraj zgodaj zjutraj, okrog 5.30, je policijska patrulja odhitela v Ul. Flavia 12, vendar 24-letni Lauri Zudic niso mogli veC pomagati. Dekle, ki je sicer prebivala v Ul. Pasteur, so agenti poznali kot uži-valko mamil. Vzroke smrti bo pokazala obdukcija, vendar domnevajo, da je morda zaužila preveliko količino zdravil ali mamila. Preiskavo vodita leteči oddelek in komisariat pri Sv. Soboti. Kraja jima je spodletela Paola Rebetz se je pravočasno zavedela, da ji dva neznanca skušata izmakniti, kar je imela v torbici. Pri tem sta se moška poslpžila starega trika, torbico sta prekrila z jopičem, da bi lahko vanjo neopazno stegnila roko. Dogodek se je pripetil na Korzu Italija okrog 18. ure. Zenska je zatem neznancema sledila in ko je prišla do kvesture, se je obrnila do agentov ter jim povedala, kaj se ji je pripetilo in jim podrobno opisala moška. Policija je nemudoma pregledala sosednje ulice in ju tudi izsledila. Ugotovili so, da gre za srbska državljana, 34-letnega Safeta Bruliča in 36-letnega Naserja MahmutoviCa, oba iz Novega Pa-zarja. Aretirali so ju in sedaj sta na razpolago sodnim oblastem. Povozili kolesarja Včeraj zjutraj je 62-letni Sergio Pertot s svojim kolesom Čakal pred semaforjem v Ul. Rismondo, na križišču z Ul. Battisti, ko se je vanj nenadoma z avtomobilom fiat panda zaletel 19-letni Francesco Ba-sile. Pertota so odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se bo zaradi raznih uradcev moral zdraviti 30 dni. Včerajšnja okrogla miza na sedežu LpT (foto KROMA) NOVICE Danes bo zadnja »muzejska nedelja« Z današnjim vodenim ogledom občinskega gledališkega muzeja »C. Schmidi« v Ul. Imbriani 5 se zaključi cikel »muzejskih nedelj«, ki se je začel 18. decembra lani in je privabil 2.000 ljudi. Ob tej priložnosti si bo od 9. do 13. ure mogoče ogledati tudi razstavo grafičnih izdelkov, s katerimi so se šolarji iz vse Furlanije-Julijske krajine udeležili risarskega natečaja v priredbi omenjenega muzeja. Donaggio pri turškem ministru Razmah trgovskega prometa in gospodarskega sodelovanja med Turčijo in Evropo ne more mimo Trsta. To je poudaril minister za industrijo in trgovino Hasan Akyoc, ko je ob začetku Sredozemskega ekonomskega foruma v Ankari sprejel predsednika Trgovinske zbornice v Trstu Adalberta Donaggia. Uspeh mladega pianista Marka Sancina Na drugem glasbenem tekmovanju za mlade pianiste, ki ga prireja združenje A.Gi.Mus. v Va-renni pri Leccu in je namenjen mladim izvajalcem do 22. leta starosti, se je odlično izkazal gojenec Glasbene matice Marko Sancin iz razreda Aleksandra Rojca. V zelo ostri konkurenci je namreč zasedel tretje obsolutno mesto. Izvajal je Bachov 3. preludij in fugo v Cis duru iz 1. zvezka WTK ter Schumannovo Toccata opus 7. Septembra tečaj za pianiste-docente Na skupno pobudo tržaške zasebne glasbene šole Punto musicale in Tartinijevega konservatorija se bo od 5. do 15. septembra odvijal v Trstu prvi tečaj za pianiste, ki želijo postati docenti. Kot sta povedala direktorica šole Carla Agosti-nello in direktor Tartinija Giorgio Blasco, gre za prvi primer tovrstnega sodelovanja med državno in privatno ustanovo. TeCaj je namenjen italijanskim in tujim diplomirancem, a tudi diplomantom, ki naj bi jih povzdignili v visoko specializirane figure in namestili po glasbenih šolah in konservatorijih vzdolž Italije. Prošnje za udeležbo pri teCaju bo treba vložiti najpozneje do 31. julija, pred tem pa opraviti sprejemni izpit. Požar v Naselju sv. Sergija Miljski gasilci, ki so jim pomagali tudi kolegi iz tržaškega sedeža (vsega skupaj 15 oseb) se je vCe-raj popoldne trudilo v Naselju sv. Sergija (Ul. Grandi 9), kjer je v neki kleti izbruhnil požar, verjetno zaradi kratkega stika. Plameni so zlasti prizadeli enega od 12 prostorov, v katere je razdeljena klet, dva sta bila huje poškodovana, ostale pa je oCmil dim. Iz previdnosti so podprli strop, ker je popokalo nekaj opek, vendar se stanovalci lahko ostali v poslopju. Škodo morajo še oceniti. Še dva avtomobila v plamenih Pred dnevi je ogenj delno že poškodoval tri vozila, včeraj ponoči pa so plameni ovili še dva avtomobila. Dogodek je dokaj neobičajen, zato preiskovalci sumijo, da se naokrog potika kak piroman in so poostrili kontrolo. Gasilce in agente so tokrat najprej poklicali v Ul. Grossi, kjer je okrog 1.50 zaCel goreti fiat ritmo (TS 284680), last Elise Ferronato. Nekaj po 2. uri pa so morali poseči v Ul. Donota, kjer je ogenj zajel zastavo 128 (SD 998-EC), vendar lastnika zaenkrat niso izsledili. NOVICE Komemoracija na Proseku Danes ob 11. uri bo na travniku ob cesti, ki pelje od Proseka na proseško železniško postajo spominska svečanost ob 51-letnici usmrtitve desetih talcev, ki so jih nacifašisti pripeljali iz koronejskih zaporov in obesili 29. maja 1944 iz maščevanja zaradi uspele partizanske akcije na tem mestu. Na komemoraciji, ki jo prireja sekcija VZPI-ANPI s Proseka-Kon-tovela bodo sodelovali godbeno društvo Prosek, moški pevski zbor Vasilij Mirk, Amaterski oder Jaka Stoka in taborniki. Priložnostni govor bo imel Arturo Calabria, predsednik tržaškega" pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Dokumentarec o Evrošoli po slovenski TV Na slovenskem televizijskem programu v Trstu bo danes zveCer po TV dnevniku na sporedu dokumentarec o poteku Slovenske Evrošole 1995. Prireditev se je kot znano odvijala konec aprila v Trstu, v Gorici in v Čedadu. V triCetrtumem programu je Igor Tuta prikazal potek te manifestacije od priprav in slovesne otvoritve v Trstu ter velike prireditve v Gorici do zaključne svečanosti v Devinu. V dokumentarcu je tudi odlomek o proslavi 50-letnice obnovitve slovenskih Sol v Italiji. Program bo na sporedu ob 20.45. Podpore za tečaj Masterja Konzorcij MB sporoča, da zapade 31. t.m. rok za predložitev prošenj za sprejem v 6. teCaj Masterja in International Business, ki se bo začel 25. septembra 1995. Konzorcij obvešča, da je na razpolago 20 Studijskih, podpor, in sicer 10 za celotno (16 milijonov lir) in 10 za delno (10 milijonov lir) kritje kvote za obiskovanje tečaja. Konzorcij naznanja končno, da so razna slovenska podjetja izkazala zanimanje, da bi podprla s štipendijami in nudenjeru delovnih praks obiskovanje slovenskih doktorjev, tudi z namenom da bi le-te nadaljno vključila v svoj organ. Vpisovanje v poletni center v Devinu Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da je še mogoče vpisati otroke od 3. do 11. leta v poletni center, ki bo od 17. do 28. julija v občinskem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure in v katerem bodo v teku dveh tednov potekale razne igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Starši bodo lahko poslati svoje otroke v center tudi samo zjutraj, od 8. do 13. ure, brez kosila. Za prevoz bodo otroci smeti uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem uradu za šolstvo (tel.6703208, od 9. do 11.30), na katerega se starši lahko tudi obrnejo za morebitne dodatne imfomacije. Praznik Skupnosti družine Danes bo v Skupnosti družina na Božjem polju stekel pomladni dan. Ta naziv priklice na misel sončne dni in življenje na odprtem v veseh živahni družbi. Vendar Skupnost družina prireja ta dan z namenom, da bi osrečila vse tiste, ki se Čutijo osamljeni ali fizično onesposobljeni in nimajo možnosti, da bi se lahko na kakršenkoli način premikali. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG BARKOVLJE / KONCERT V CERKVI Nastanek nove pevske skupine, kot je skupina Resonet, je prav gotovo pomemben dogodek. Nova 17-članska skupina pevcev in pevk, ki se je predstavila v petek zveCer v barkovljanski cerkvi in jo vodi že priznana zborovodkinja Aleksandra Pertot, je začela svoje javno nastopanje s celovečernim koncertom, ki je v prvem sklopu obsegal tri skladbe iz dobe slovenskega protestantizma (Trubarja in Bohoriča) v priredbi Matije Tomca, v drugem sklopu pa tri Gallusove motete, med temi že zelo poznani Pater noster. V tretjem sklopu se je zbor predstavil z dvema renesančnima skladbama iz evropske literature, v četrtem pa še s tremi pesmimi iz ruske in srbske pravoslavne liturgije. .Vsem tem skladbam je zbor na koncu dodal še nekaj slovenskih narodnih pesmi. Barkovljanska cerkev je izredno akustična; zato je lahko številno občinstvo do potankosti uživalo ob izvedbi zelo zahtevnih skladb, ki so v izvedbi mladih pevcev zazvenele nadvse prijetno in ubrano ter vzbudile v poslušalcih veliko navdušenje. Voklana skupina Resonet bo spet nastopila že v petek, 2. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Oba koncerta sta podprli Zveza cerkvenih pev- skih zborov in Slovenska prosveta v Trstu. Kako je prišlo do nastanka nove vokalne skupine, ki bogati naše kulturno življenje, in kakšni so njeni načrti? Vprašanje smo zastavili zborovodkinji Aleksandri Pertot. »Pevcev in pevk bi lahko bilo za dva okteta, nakar se je pridružil še en elan, tako smo sestav razširili. Zaceli smo z vajami, torej z delom v tej delovni sezoni. Naš prvi nastop je bil tudi celovečerni koncert v Barkovljah. Pevci in pevke, vsi mladi, prihajajo iz Trsta, z OpCin, iz Bazovice in drugih krajev, so se z navdušenjem lotili vaj. Skupina se je porodila iz potrebe po oblikovanju komornega sestava, to pomeni, da lahko spreminjamo pevsko zasedbo, kar daje možnost, da lahko izvajamo skladbe, ki te značilnosti zahtevajo. Želeli smo prikazati enotnost vokalne tehnike, ki je prišla, tako smo se lahko prepričali, do polnega izraza pri izvedbi programa.« Aleksandra je s prvim zahtevnim nastopom zadovoljna in meni, da so se pevci, ki imajo že nekaj pevskega znanja, saj so že sodelovali v pevski dejavnosti, resnično izkazali. Neva Lukeš r TRŽAŠKA KNJIGARNA Kako vzbudili v mladih ljubezen do branja? Posvet o čtivu bo v torek Počitnice že trkajo na vrata, šolsko leto se izteka in prav kmalu bodo tudi uCenci in dijaki šli na poletni oddih: pouka torej ne bo več, niti obveznih nalog, a dobra knjiga tudi v tem Času dobro de. Kakšna naj bo knjiga, s kakšno vsebino in obsežnostjo, kako naj pri mladostnikih vzbuja ljubezen do branja, kako naj jih spodbuja k ohranjanju te lepe navade pa so vprašanja, ki jim bo skušal odgovoriti Posvet o Čtivu, na katerem bodo sodelovali slovenski področni strokovnjaki. Posvet prireja Tržaška knjigarna v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga. Gre za prvo tovrstno pobudo, ki naj bi ji - ce bo odziv spodbuden - sledile še dmge/SreCanje bo v torek, 30. t.m., ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani (u. Sv. Frančiška 20, 2. nadstropje). Namenjeno je seveda v prvi vrsti učiteljem in profesorjem, pa tudi vzgojiteljem in staršem - skratka vsem, ki se ukvarjajo s širjenjem kulturnega obzorja otrokov in mladih od 9. do 14. leta starosti. Posveta se bodo udeležili svetovalka republiškega Zavoda za šolstvo Alenka Kozinc, področni izvedenci Mladinske knjige, kot so mednik in pisatelj Miha Mate, vodja prodaje knjig šolam Avgust Alič, zastopnik za šole Aleksander Sturm, zastopnik za knjigarne Jože Janša in organizator tržnega sporočanja Nace Borštnar. (dam) V SIRKOVEM DOMU Jutri v Križu vaški sestanek o jusu in o gospodarstvu V Domu Alberta Sirka v Križu bo jutri ob 20.45 vaški sestanek, na katerem bo tekla beseda o ju-sarski imovini ter o gospodarskih vprašanjih, ki so tesno povezana z bodočnostjo vasi. Pobudo za srečanje, ki je odprto vsem, je dal krajevni koordinacijski odbor, ki se Ze nekaj časa ukvarja z jusarsko imovino. Odbor je ugotovil, da razpolaga kriška skupnost z zelo veliko jusarsko imovino (več kot dva milijona kvadratnih metrov površine), s katero je Občina Trst - tudi zaradi brezbrižnosti in nepozna- vanja problematike s strani vaščanov - prosto razpolagala in jo upravljala, kot je sama hotela. Koro-dinacijski odbor je mnenja, da je treba prekiniti to prakso in sami upravljati jus, za kar so seveda nujno potrebne Čimprejšnje jusarske volitve. Križani smo zakoniti lastniki teh zemljišč -piše v vabilu za jutrišnji sestanek - kot je jasno in uradno zapisano v starih zemljiških knjigah. Jutrišnji sestanek v Sirkovem domu pa bo, kot reCeno, tudi priložnost za pogovor o drugih aktualnih vaških problemih. OB KONCU ŠOLSKEGA LETA / V SLOVENSKEM CENTRU Miljski otroci so se poslovili Z včerajšnje veselice v miljskem slovenskem šolskem centru (f. KROMA) V vsak prostor, kjer smo se zazrli, se nam je kazal otroški svet, risbe na stenah, ročni izdelki. Vzdušje je bilo »napeto« kot pred vsakim nastopom: okrog otrok so se gnetli starejši, starši, učiteljice, pripravljali so se za nastop. Po hodnikih so se razlegali zvonki glasovi, nekateri otroci so pokukali v kuhinjo, kjer so pripravljali prigrizek. KonCno so tudi sami prišli na vrsto in pokazali, Česa so se naučili. Zaključna proslava ob slovesu od šolskega leta v slovenskem šolskem centru v Miljah je bila res prijetna. Pripravili so jo Društvo Slovencev miljske občine, slovenska osnovna šola Žavlje-Korošci ter otroški vrtec, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo ročnih in likovnih izdelkov. »Vsa ta leta skušamo sklepno prireditev v šoli združiti s kulturno dejavnostjo društva,« je povedal predsednik miljskega društva Jurij Vodopivec, »in zato nudimo svoj doprinos pri organizaciji, povabimo razne goste. Karkoli pa priredimo, vedno vključimo tudi šolo in vrtec, tako da pridejo tudi starši.« V programu, ki so ga izvajali na šolskem dvorišču, so nastopili harmonikar Denis Novato od Domja, folklorna skupina dolinskega didaktičnega ravnateljstva, domači mešani pevski zbor Jadran, ki ga zadnji dve leti vodi Marta Scuka in je z včerajšnjim nastopom sklenil sezono, ter seveda otroci iz vrtca in osnovne šole. Najmlajši, ki sta jih pripravili Carla Balladini in Adriana Margon, so prikazali del točke »v cirkusu«, osnovnošolci (pripravila jih je Darinka Vidmar s pomočjo Nadje Pischianz, Marize Nabergoj in Nevie Olenik) pa so zapeli in recitirali misli o domovini. Sledila je družabnost, »da se spoznamo,« je menil Vodopivec, »malo nas je, smo razkropljeni in prav je, da se vsaj na koncu sezone srečamo, pogostimo otroke, starši pa se lahko pogovorijo. Ne moremo namreč dopustiti, da gre leto kar tako mimo, s tako prireditvijo potrjujemo našo prisotnost, potrjujemo pa jo s kulturo. Vendar bo naše društvo še kaj organiziralo, morebiti kakšen izlet, predavanje. Seveda se naša aktivnost izraža tudi drugje, na Občini, sledimo njenemu delu, vprašajo nas za mnenje, predvsem kar se tiče odnosa do naših ljudi, naši elani so v raznih občinskih komisijah, dejansko se politika miljske Občine kroji v našem društvu.« ZGONIK / VSAKOLETNA PRIREDITEV h Čez teden dni razstava vin Posebna komisija bo v četrtek izrekla sodbo o vinih na razstavi Teden dni kasneje kot je bila že večletna navada, bo prihodnji konec tedna od 2. do 4. junija v Zgoniku občinska razstava in pokušnja vin, ki bo doživela že 31. zaporedno izvedbo. V že ustaljeni koncept te vinske promocijske prireditve je pripravljalni odbor, v katerem so poleg občinskih upraviteljev zastopana tudi krajevna društva in posvetovalna kmetijska komisija, vnesel nekatere novosti, ki bodo celotni manifestaciji prav gotovo vtisnile še pristnejši peCat in tudi degustatorji bodo verjetno pozitivno reagirali na ta izziv. Pri izbiri vzorcev vina, ki so bili prepuščeni na razstavo, so na pred-selekciji prvič, poleg predsednikov dveh komisij dr. Gregoriča in Rosa-tija, sodelovali izključno domači vinogradniki, ki so se tako izrekli o neoporečnem »zdravju« predstavljenih primerkov. Zavrnjen je bil le en vzorec, tako da bo na razstavi konkuriralo osem belih vin in pet primerkov terana. Izven konkurence pa bodo na pokušnjo tudi vina domačih pridelovalcev z zaščitenim poreklom DOC, ki so že nekaj let sicer ločeni, a sestavni del domaCe enološke ponudbe na tej občinski prireditvi. Ocenjevalna komisija, ki jo bodo sestavljali izvedenci, bo v četrtek izrekla svojo »sodbo« in določila zmagovalce, razglasitev najboljših vin in podelitev nagrad pa ne bo vec v petek, ampak v nedeljo zvečer. To pa zato, ker so zaradi psihološkega faktorja v prejšnjih letih kaj kmalu pošla vina nagrajencev in degustatorji so bili nekako vnaprej pogojeni, medtem ko bo letos pokušnja veliko bolj selektivna in zanimivo bo primerjati, Ce se bo ocena žirije skladala z okusom ljubiteljev domaCe kapljice. Poleg domaCe kapljice in raznega prigrizka so za razvedritev obiskovalcev poskrbeli za običajne spremne prireditve. V treh dneh bo plesna zabava ob zvokih ansamblov Happy day, Kraški kvintet in Keydea, poleg koncerta nabrežinske godbe in nastopa plesne skupine SKD Vigred iz Sempolaja pa bodo pripravili tudi tekmovanje osnovnošolcev v igri med dvema ognjema, mednarodni balinarski turnir in slikarski ex tempere za predšolske otroke in osnovnošolce. (B) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 28. maja 1995 GERMAN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 4.54 in zatone ob 19.51. Jutri, PONEDELJEK, 29. maja 1995 ' HACE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,1 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb raste, veter 9 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Albert Hoxhaj, Antonio Procente-se, Marco Basso, Michele Occhipinti, Caterina Ten-coni, Fabrizio Lauro, An-drea Brecevich. UMRLI SO: 90-letna An-na Terzon, 85-letni Carlo Ciolli, 93-letna anna Co-ciancich, 73-letni Bruno Frausin, 66-letna Elda Car-let, 85-letna Fedora Paren-zan, 94-letni Luigi Marani, 81-letni Pietro Antonio Ferfuia, 74-letni Domenico Bartole, 59-letna Liliana Colautti, 98-letna Agostina Pintar. I : LEKARNE NEDELJA, 28. maja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delVOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje -Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. deH’Orologio 6 -začetek Ul. Diaz- (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delVOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mel"nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Od PONEDELJKA, 29. maja, do NEDELJE, 4. ju- nija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un ero e bor-ghese«, r. Michele Placido, i. Fabrizio Bentivoglio, Omero Antonutti. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Amore e om-bra, r. Betty Kaplan. EXCELSIOR AZZURRA-18.20, 20.10, 22.00 »L’amore molesto«, r. Mario Martone. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.15 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jes-sica Lange. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Ciao Giulia, sono Kevin, i. Michael Keaton, Gina Davis. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. Whopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 4' - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Jefferson in Pariš«, r. James Ivory, i. Nick Nolte, Greta Scacchi. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Viziose cugine di campa-gna«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Marlon Brando. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Viva San Isidro«, r. Alessandro Cappelletti, i. Diego Abatantuono, Marco Leonardi, Lumi Cavazos. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. a PRIREDITVE PD MACKOLJE - PRAZNIK ČEŠENJ 1995. Danes, 28. t.m., ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri kulturni program: nastopi pihalnega orkestra s Proseka, ženske pevske skupine Stu ledi, folklorne skupine osnovnih šol od Domja, iz Boljunca in Doline, domačega otroškega zbora in glasbene skupine; od 21. ure dalje ples z ansamblom Krt. Jutri, 29. maja, ob 17. uri odprtje kioskov; od 21. ure dalje ples z ansamblom Status symbol. SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL vabi na SPOMINSKO PROSLAVO ob 51. obletnici obešanja 10. talcev, ki bo danes, 28. t. m., ob 11. uri ob spomeniku na travniku blizu ceste, ki pelje na pro-sesko železniško postajo. Nastopili bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, amaterski oder Jaka Stoka in Taborniki modrega vala Sumeči bori. Slovesni govornik bo tov. Arturo Calabria, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. DANES, 28. t. m., ob 9. uri bo v nabrežinski cerkvi NASTOP MePZ iz Sturij pri Ajdovščini. Ta nastop je v okviru zborov, ki mesečno pojejo ob priliki 200-letnice naše cerkve. Vabljeni! DANES, 28. t. m. Skupnost družina Opčine pripravi na Božjem polju POMLADNI DAN. Vabi vse, da se ga udeležijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je razstava IVAN TRINKO ŽIVLJENJE IN DELO na ogled v Gregorčičevi dvorani -Ul. S. Francesco 20/1. nadstr. še do torka 30. t. m. z urnikom od 10. do 12. ure in do 15. do 17. ure. TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 30. t. m., ob 18. uri v dvorani Muzeja Revoltella srečanje na temo: SLOVENSKA KULTURA V TRSTU MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO: LJUDJE, PROBLEMI IN IDEJE. Sodelujejo: Roberto Damiani, Peter Močnik, Pavle Merku, Miran Košuta, Maria Cenda, Franko Vecchiet, Milan Pahor, Sergij Pahor, Boris Zuljan, PD SLOVENEC BORST-ZABREZEC 25. PRAZNIK VINA v Hribenci od 2. do 5. junija Slovenski dijaški dom SREČKO KOSOVEL sporoča, da vpisuje za prihodnje šolsko leto 1995/96 učence osnovne in nižje srednje šole ter dijake višjih srednjih šol in univerzitetne študente. Vpisovanje bo odprto do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije daje ravnateljstvo vsak dan, ul. Ginnastica 72. Tel. 040/573141 Maria Massau Dan, Adriano Dugulin in Anna Rosa Rutigliano. KRSTNI KONCERT vokalne skupine RESO-NET, zborovodja Aleksandra Pertot v petek, 2. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni prijatelji petja! Koncert sta podprli Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta v Trstu. KD L GRBEC - Skedenj-ska ulica 124 vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 3.junija ob 20.30 v društveni dvorani. Sodeloval bo ZPZ I. Grbec pod vodstvom zborovodkinje Bože Hrvatic. Vabljeni! PD SLOVENEC - Boršt-Zabrežec prireja od 2. do 5. junija 25. PRAZNIK VINA v Hribenci. V petek, 2.6., ob 21. uri nastop MePZ Slovenec-Slavec, tamburašev iz Boljunca in podelitev priznanj vinogradnikom; v soboto zvečer, 3.6. ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 4.6., ob 17.30 nastop Godbenega društva Prosek in TFS Stu ledi, zvečer ples z Adria kvintet; v ponedeljek, 5.6. ples z ansamblom Long žlunk. OBČINA ZGONIK vabi na XXXI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO VIN v Zgoniku od 2. do 4. junija. V petek, 2.6., ob 17.30 tekmovanje ”med dvema ognjema” za osnovnošolsko mladino, ob 19. uri otvoritev razstave vin, ob 21. uri ples z ansamblom Happy day; v soboto, 3.6, ob 9. uri balinarski turnir, ob 13. uri turnir v moškem rokometu, ob 21. uri v SKC finalna tekma v rokometu, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 4.6., ob 10. uri ex-tempore, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine in plesne skupine SKD Vigred, ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov in od 21. ure dalje ples z ansamblom Keydea. gg IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Jera Vodušek Starič: »Dosje Mačkovšek« Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 29. maja ob 20.30 priznanje službenih obdobij, ki so potekala v obmejnem področju. Obvezna je predstavitev službenega lista. Člani Sindikata slovenske šole plačajo polovično ceno. Dodatne informacije nudi tajništvo SSS ob urniku poslovanja. 1 Jrferioi PESI/02 ( vemua mmm ) • ZENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA • ZENSKIH POLETNIH OBLAČIL • KOPALK IN KONFEKCIJE ZA MORJE Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 Pred 40. leti sta si na Bepentabru rekla ”DA ” Vera in Emil Škabar Se na mnoga zdrava in srečna skupna leta jima Želijo Nadja, Miloš, Elena, Fulvio in Janoš UMPOL ASSICURAZIONI ZAVAROVALNA DRUŽBA UNIPOL išče za svoj sedež v Trstu 5 zavarovalnih svetovalcev/valk Nudi: - izobraževalni tečaj za omenjeno dejavnost; - možnost poklicnega uveljavljanja; - delo po vsej pokrajini; - povračilo stroškov, provizije in nagrade. Kandidati/nje naj bodo stari od 21 do 30 let, zmožni dobrih odnosov s strankami, prosti vojaške obveznosti in z lastnim avtomobilom. Zainteresirani naj pošljelo »curriculum vitae« ali da se javijo po telefonu na zavarovalnico UNIPOL, Trg Vene-zia 1 - Trst, telefon: 305946 ali 308587. Maji, Zorkotu in mali Veroniki se je pridružil bratec Andrej Z njimi se veseli in iskreno čestita SKD Cerovlje-Mavhinje E3 ČESTITKE Po dolgoletnem lovu s harmoniko na srne bo naš lovec RENCO postal potencialen jelen. Veselo novico naznanja njegova lovska družina. KATJUSA in ALEKSIJ. Danes sta iz tople Kalifornije v vajino gnezdece priletela. Da bi se tu lepo imela in v ljubezni in slogi vedno živela vama želi druščina Vigreda cela. D naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami Q velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče Kjer te razvajajo s sladoledom Ul. Eremo 259 blizu Kati n are - Tel. 910342 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 7. junija izlet v Tre-viso. Dopoldne ogled naturistične oaze Sile, popoldne ogled mesta. Vpisovanje 30. maja od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cice-rone 8, tel. St. 360324. DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 4. junija strokovno vodeno ekskurzijo na Sabotin (516 m) pri Gorici. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Oberdan v Trstu, oziroma ob 8.30 v Sesljanu, blizu Hotela Pošta. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni elani in prijatelji.* H ŠOLSKE VESTI OTROCI šempolajskega vrtca v sodelovanju staršev in vzgojiteljic vas vabijo na RAZSTAVO ROČNIH DEL in prodajni sejem danes, 28. t. m. od 10. do 12. ure in od 16. do SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča vzgojiteljice, da je mogoče na sedežu sindikata U.I.L. vložiti prošnjo za ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE G. CEODECK PROIZVAJANJA IN INSTALACIJE ELEKTRIČNIH NAPELJAV ZA INDUSTRIJSKE, CIVILNE IN LADIJSKE OBJEKTE KONTROLNE OMARE - SVETOVANJA - TEHNIČNI PROJEKTI PO NORMATIVAH C.E.I. PRODAJA ELEKTRO MATERIALA. URADI IN PROIZVODNJA: 34018 - Travnik 18/4 - Tel. (040)820222-813267 - Fax (040)813267 Tehnični urad: Trg S. Giovanni 3 Tel (040)636880 - Trgovina: Ul. Flavia 98/A - Tel. (040)820222 H | ^rsm z diamanti. Ta deseto obletnico najine ljubeim. - | Dragulji malalan OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 ,i! IllilSP Vaša Draguljarna ..iiier o I Pozor, pozor! mmmm mm Dve stoletji že stoji in v soboto, 3. junija Se ime dobi. Mnogo učencev je izučila, prav vseh bi se razveselila! Ob 19. uri se odprejo šolske duri SKD PRIMOREC - Trebče vabi na Vaški praznik 2. -3.-4. junija ob nogometnem igrišču »Griža« v Trebčah Igrala bosta ansambla Keydea in Kraški kvintet ob dobro založenih kioskih. Vabljeni! Založba Mladinska Knjiga - Ljubljana in Tržaška Knjigama vabita v torek, 30. maja ob 17.30 v Gregorčičevo dvorano - Ul. Sv. Frančiška, 20 v Trstu na posvet o čtivu za otroke in mladino od 9. do 14. leta. Sodelovali bodo uredniki pri Mladinski knjigi in svetovalka Zavoda za šolstvo. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v sredo, 31. maja ob 17.30 na predstavitev knjižnega prvenca Patrizia Vascotto A bordo del Mistml Spregovoril bo Marko Kravos SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko .Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 lini 11 c 11 OBVESTILO UPORABNIKOM ACEGA obvešča svoje uporabnike, da bo od ponedeljka 29. maja dalje na sedežu podjetja v Ulici Genova odprto avtomatično okence za plačilo računov. Okence bo odprto vse delavnike (vključno s soboto) od 7.30 do 20.00 postavljeno pa je v Ulici Cassa di Risparmio v višini hišne številke 12b (med Ulico Genova in Ulico Bellini) in bo dostopno neposredno s ceste. Plačilo računov bo možno brez dodatnih stroškov s kartico Bancomat, ki imetniku omogoča tudi medbančne storitve, izdajajo pa jo vsi državni bančni zavodi, ki so povezani z družbo »Societa Interbancaria per 1’Automazino« (gre dejansko za vse pomembnejše italijanske banke). Račun bo mogoče poravnati tudi z gotovino, pri čemer bo mogoče uporabiti vse bankovce, ki so trenutno v obtoku (za 100.000, 50.000, 10.000, 5.000, 2.000 in 1.000 lir). Pri tem pa si bo moral plačnik računa priskrbeti pravo vsoto, ki bo odgovarjala višini računa (računi ACEGA so zaokroženi na 1.000 lir), ker avtomat ne vrača ostanka. ACEGA poziva svoje stranke, naj se poslužujejo nove storitve, za katero upajo, da bo koristna in cenjena med uporabniki. Trst, 28. maja 1995 DRAMSKA SKUPINA KD I. GRUDEN iz Nabrežine vabi na iskanje Nusiceve Sumljive osebe Zaradi neuporabnosti lastne društvene dvorane in zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, da bi jo popravili, bo krstna uprizoritev v prostorih KD A. Sirk v Križu. Vabljeni v petek, 2. junija in v nedeljo, 4. junija ob 20.30 □ OBVESTILA SK BRDINA obvešča, da bo vpisovanje za tekmo 4. Kraški bike slalom in vzporedni slalom danes, 28. t. m.na teremu od 9.15 do 10. ure. V CERKVI PRI SV.JAKOBU v Trstu bo danes, 28. t.m., ob 19. uri Mladinska maša in srečanje za duhovne poklice. Po srečanju bo sledila družabnost. Mladi se bodo srečali ob 17.30 v domu pri Sv. Jakobu, kjer se bodo pripravljali na mašo. Tema srečanja bo »Kam gremo?». ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA vabi na srečanje v sredo, 31. maja, ob 19.30 v restavraciji Primorka v Strunjanu. Program: 1. Bolečina in njeno zdravljenje - dr. Olga Ma-vrič-Jovan (Onkološki institut Ljubljana); 2. Pregled Krkinih analgetikov z novostmi - dr. Elizabeta Vrhovec-Krevelj (Krka Ljubljana). SKUPINA SONČNI ŽAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost organizira od 28. avgusta do 8. septembra tradicionalni poletni center v Brojnici pod Križem. Vabljeni so vsi otroci, ki si želijo sonca, morja in veliko novih prijateljev. Vpisovanje in informacije na sedežu centra v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure. VSI DELAVCI in upokojenci zahodnega Krasa in zgoniške občine so vabljeni, da izrazijo svoj glas o reformi pokojnin. Glasovanje bo na sedežu SPI-CGIL v Križu v torek, 30. in sredo, 31. t. m. med 9. in 11. uro ter med 17. in 19. uro. SZ SLOGA sklicuje v petek, 2. junija REDNI OBČNI ZBOR v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. UPRAVA občine Repen-tabor razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v re- Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov OPRBVIA Nudi na vseh 3 k/ LC razstavljenih artiklih POPUST Od 20 do 80% POHITITE pentabrski občini od 3. do 15. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnje na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure dne 10. junija 1995 Zahtevani rekviziti: dopolnitev 18. leta starosti, opravljena izobrazba druge stopnje, obvladanje slovenskega jezika. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo, tel. št. 327122. MALI OGLASI PRIMARNA DRUŽBA išče mlado dinamično sodelavko/ca z diplomo iz farmacije. Pogoji: dobro znanje angleškega jezika in po možnosti francoščine. Delovno mesto Trst, zaželjena pripravljenost za potovanja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst/Trieste pod šifro LAB. TRGOVINA Z USNJENIMI IZDELKI išče vajenko-prodajalko, telefonirati na št. 369720 za kolokvij. 21-LETNI FANT z opravljenim vojaškim rokom išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. 200882. IŠČEMO za v najem poslovne prostore primerne za trgovsko dejavnost na področju dolinske občine (Domjo, Boljunec, Pesek). Pisne ponudbe na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Sharfi“. 3-CLANSKA družina išče v najem ali na prodaj hišo z malim vrtom v dolinski občini ali na Kra-su.Tel. št. 040/415226. ISCEM hišo, tudi potrebno popravil, enostano-vanjsko primerne velikosti z vrtom v dolinski občini. Tel. na st. 231881 ob urah kosila in tel. št. 228807 v ostalih urah. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. št. 0481/530295 v umiku poslovanja trgovin. IŠČEMO prodajalca/skladiščnika v termo/idrav-ličnem sanitarnem sektorju. Tel. št. 828128 ali 828028. IŠČEMO gospo za oskrbo nepokretne mame v jutranjih urah. Tel. št. (040) 411358 ali 040/367088. GOSPO/GOSPODICNO, ki je zainteresirana za resno zaposlitev, srednjih let, primerno in izkušeno z delom v gostinsko/turističnem sektorju, praktično v domači kuhinji, zaposlimo. Tel. št. 229285. AGRARIA zaposli skladiščnika, nujno B ali C dovoljenje, opravljeni vojaški rok, smisel za vodenje sk- TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN SPODNJEGA PERILA hjDefnMHih NABREŽINA 143 Tel. 201049 ■ BARI 75 88 84 80 31 CAGLIARI 8 78 64 75 29 FIRENCE 67 11 27 38 50 GENOVA 87 6 76 85 75 MILANO 20 68 62 70 59 NEAPELJ 61 49 72 1 36 PALERMO 88 55 27 16 51 RIM 47 27 62 41 29 TURIN 26 65 62 60 86 BENETKE 42 51 45 83 27 ENALOHO 2 1 2 2 1 2 2 X 1 X X 1 KVOTE 12 80.872.000,- 11 1.982.000,- 10 186.000,- ladiščne kartoteke in ostalih skladiščnih dokumentov. Klicati na tel. št. 632200. NUDIM lekcije matematike in fizike višješolcem, posebno za maturo. Tel. št. 43176. STALNA profesorica nudi privatne lekcije za pripravo na malo maturo. Tel. ob uri kosila na št. 566822. MERCEDES 190E, letnik 1985 v dobrem stanju prodam. Tel. v veCemih urah na št. (0481) 20764. PRODAM klorifikator za Črne vode rabljen en teden. Tel. št. 291476. PRODAM WV passat variant G60. Tel. v uradnih urah na št. 213570 v uradnih urah. V TRŽIČU prodam 5-stanovanjsko hišo s tremi trgovinami po ugodni ceni. Tel. (0481) 82531. OSMICO je odprl Alfrede Brajnik, Domjo 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. St. 824917. OSMICO sta v Prebene-gu na št.24 odprla Gabrijela in Boris Bandi. Poleg odličnega belega in Črnega vina nudita tudi domači prigrizek. OSMICO ima odprto Ivan TerCon, Mavhinje 42. Poskrbljeno je za pijačo in jedačo. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICA je v Dolini na št. 233 - Lovriha. OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot št.18. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. V SLIVNEM pri Kraljevih št. 9 je odprta osmica. OSMICO sta v Samator-ci na št. 17 odprla Marjo in Ondina Gmden. Točita belo in Cmo vino. PUBLIEST Tel. (040)7796611 -Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. DAnnunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska utica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miram arski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miram arski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska utica AGIP - Miram arski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ZAHVALA Ob slovesu najine drage mame Marije Stoka se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste na katerikoli naCin z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Hvala družinskemu zdravniku dr. Petru Starcu, g. župniku Bogatcu za cerkveni obred, pevskemu zboru V. Mirk in nosilcem krste. Prisrčna hvala vsem sosedom, posebno gospe Fani in gospe Luciji. Maruška in Mira Konto vel, 28.5.1995 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin in pospremili na zadnjo pot našega dragega Rudolfa Marca Svojci Bazovica, 28.5.1995 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Josipa Žerjala Posebna zahvala gre darovalcem cvetja, pevskemu zboru upokojencev Breg, godbi na pihala Breg, Edvinu Švabu za poslovilni govor ter ustanovam in prijateljem za izražena sožalja. Hci Nevia z družino Boljunec, 28.5.1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Rose Simonich vd. Stopper se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Vinku Miliču in gospodoma Ger-dolu in Šuligoju, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in počastili njen spomin. Svojci Trst, 28.5.1995 29.5.1991 29.5.1995 Pred Štirimi leti nas je zapustila Laura Pertot por. Kozina Z ljubeznijo in hvaležnostjo se je spominjajo svojci Barkovlje, Lakotišče, 28.5.1995 t Dne 25. maja nas je zapustil naš dragi oče in nono Giuseppe Žerjal (PEPI) Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočata hci Nilde z možem Darjom, sin Marjo z družino in ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo osebju domov L. D. Gregoretti in L. leralla na Padricah. Dolina, 28.5.1995 Zadnji pozdrav najinemu dragemu nonotu vnukinji Marina z Deanom in Patricija z Igorjem Za najinem stricem žalujeva nečaka Ervino in Claudio Pridružuje se tudi nečakinja Grazia s hčerama Žalovanju se pridružujeta svakinji Marija in Wil-ma z možem Ob izgubi dragega Josipa Žerjala izreka družini iskreno sožalje MPZ F. Venturini ZAHVALA Ob izgubi naše drage Alde Devetak vd. Gruden se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, cerkvenim pevkam in vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali. Posebna zahvala zdravnici dr. Car-meli Posarelli, dr. Veri Palladini in osebju zdravstvenega okraja Devin-Nabrežina. Svojci Nabrežina, Ziirich, 28.5.1995 ZAHVALA Družini Knez-Bertolissi se zahvaljujeta vsem, ki so se udeležili pogreba dragega Itala Trst, Sesljan, 28.5.1995 GIORICA / ZA ZAKLJUČEK SEZONE CENTRA EMIL KOMEL Spretni prsti Igorja Lazka na trdi klaviaturi Pianist po rodu iz Petrograda že nekaj let živi v Parizu Pianist navdušil poslušalce zlasti v prvem delu večera Koncertna sezona 1994/95 Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel se je kljub uvodnim zapletom (pričela se je namreč s polletnim zamikom) iztekla uspešno in odmevno. Alojzu Gradniku v samospevih, sakralni glasbi 20. stoletja, Ca-merati Labacensis, ljudskim pesmim .beneških dolin in slovenskim skladateljem v glasbenem ateljeju Emil Komel, se je v sredo, 24. maja, pridružil še gost iz Pariza: Igor Lazko z atraktivnim klavirskim večerom. 46-letni virtuoz, rojen v Petrogradu v družini priznanih glasbenikov, je po pedagoško-koncertnih "skokih” v Sovjetski zvezi in Beogradu leta 1992 poiskal novi dom na Evropskem konservatoriju za glasbo v Parizu. Brez dvoma tehnično izjemno spreten pianist se je pred goriškim občinstvom predstavil z izborom skladb, ki od izvajalca zahtevajo skorajda kontinuirano akrobatsko premikanje prstov. Edina klavirska sonata Bele Bartoka, Sonata št. 2 v C - duru op. 53 ”Wald-stein” L. van Beethovna, Fantasia betica Manuela de Falle in sonata št. 2 v b - molu op. 36 S.V. Rahmaninova so dela, ki poustvarjalcu ponujajo možnost, da razkrije vse vrline pianističnih efektov, so skladbe, kjer Cut za muziciranje lahko preslepijo drugi Čuti (razuma ali glasbenega vedenja, znanja...) Lazko v svoji igri osvaja s tehnično briljantnostjo, preseneti in marsikoga lahko tudi šokira z nenan-vadno interpretacijo na primer znamenite Sonate, imenovane tudi Aurora L. van Beethovna. Spogledljivo in hecno, otroško drzno in igrivo, prepojeno z razigranostjo... kot bi v Beethovnov glasbeni duh hotel vnesti Cim globlji peCat hudomušnosti Mozarta. Interpret skladbo razgradi in jo nato v povsem izvirnem zanosu sestavlja pred občinstvom. Beethovnova glasba postane zabavna, sproščujoča, blaga in igriva, postane mozartijanska. Mehkobno-st zvoka (pianist "plava” na tipkah in ne raziskuje njihove globine), igra brez kapljice patosa, igra, ki v notnem zapisu išCe glasbeno zabavo, igra, ki je odsev poustvarjalCevega trenutka, razpoloženja in ne sledi nikakršnim zakonom - pravilom glasbenega stila. Izvajalec je osvobojen in svoboden. V prvi skladbi večera, v izvedbi Sonate Bele Bartoka, se je Lazko še brezkompromisno spopadal s klavirjem, odkrival slabosti akustike koncertnega prostora in slabosti instrumenta, v izvedbi Beethovnove Sonate pa se je povsem prepustil edinemu (?) credu svoje pianistike: popolnemu uživanju v igrivosti cmo-bele tipkovnice. Če v prvem delu koncerta neprimerna aku- stika dvorane Kulturnega doma Gorica ni uspela zmanjšati navdušenja poslušalcev nad vražjimi klavirskimi prebliski Lazka, pa se je, žal, to zgodilo v drugem delu večera. Fantasia betica je kot "stilizacija” španske glasbene folklore in španskih glasbenih modusov izzvenela vse preveč zvokovno suho. Rahmaninova Sonata je bila rusko korektno izvedena. Tako De Fallova skladba kot Rahmaninova ognjevita, kompozicijsko sicer preveč dolgovezna, Sonata namreč za svojo vnovično življenje zahtevata koncertnp in ne gledališko dvorano. Gospod Lazko je bil ob obeh izvedbah v Gorici upravičeno nostalgično ravnodušen. (pred tednom je z istim programom nastopil v VVeimarju). Preskromna akustičnost dvorane mu je "posrkala” žarCnost, svežino in fantazijo, vrline s kater-timni je presenetil v prvem delu večera. Lazkova pianistika se približuje Čistosti otroške zrelosti Malega Princa, le da je njena Čakra še vedno preveč pretkana z intelek-tom velikega virtuoza. Prav slednje pa je "izvor” velikega poustvarjalnega Čara Lazka, ko na klavirju skuša poslušalcem približati vse mikavnosti Bachove glasbene govorice. V dodatku, v izvedbi Fantazije in Fuge D - dur je bil Igor Lazko neprekosljiv. Tatjana Gregorič H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIN API - Drevored Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - PalkišCe H___________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENECEV NA GORIŠKEM priredi 18. junija avtobusni izlet z vodičem v okolico Padove. Obiskali bodo gričevnato območje Colli Euganei ter si ogledali beneške vile v Luviglia-nu, Arqua Petrarca, Este in Montagnani. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva do 7. junija. VZPI DOL -JAMLJE in KD KREMENJAK obveščata, da bo avtobus za izlet na Bled v nedeljo, 4. junija, odpeljal ob 5.40 iz Dola, 5.50 iz Doberdoba (pred občino) in 6.00 iz Jamelj. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške ob Cine v tednu od 21. do 2 7. maja 1995. RODILI SO SE: Jordan Margaret Bandelli, Giulia Testa, Giulio Munarin, Caterina Fe-resin, Caterina Maria Mattiussi, Anna Auli-sio, Luisbert Pecorari. UMRLI SO: 69-letni Giovanni Barbiero, 99-letna Luigia Tinta vdova Guerriero Pellegri-no, 73-letni upokojenec Jožef Marušič, 43-letni upokojenec Giuseppe Pantarotto, 80-letna upokojenka Maria Mo-setti por. Saunig, 66-letni avtoprevoznik Antonio Višini, 87-let-na upokojenka Emilia Grion vdova Meniš, 61-letni upokojenec Ales-sio Bregant, 73-letni upokojenec Pietro Abrami, 74-letna upokojenka Adelma Baldassi por. Visentin, 92-letna upokojenka Teresa Bressan vdova Marussi. POROKE: delavec Valentino Juretic in študentka Tamara Ci-bic, skladiščnik Seba-stiano Fort e in delavka Manuela Pellegrini, uradnik Tiziano De Vit in učiteljica Marina Bellina, delavec Clau-dio Zei in delavka An-tonella Orlandi, šofer Carmine Barbiero in delavka Gianna Colja. OKLICI: trgovec Um-berto Piscopo in bolničarka Anna Podorie-szach, tiskar Umberto Saccavini in delavka Barbara Furlan, pripadnik policijskega zbora Valter Peteani in Caterina Humar, trgovec Maurizio Macuzzi in uradnica Elda Gianuz-zi, tehnični risar Mas-simo Gaspardis in uradnica Margherita Saponaro, uradnik Marco Feresin in geometer Maria Grazia Zucchiatti. GLASBA / V TOREK V KULTURNEM DOMU Otroški godalni orkester Alpe Jadran Mladi izvajalci bodo zatem nastopili v Budimpešti na Evropskem mladinskem festivalu V torek, 30. t.m. bo v veliki dvorani Kulturnega doma nastopil VEM -Children string orche-stra (Otroški godalni orkester), ki ga sestavljajo uCenci glasbenih šol s prostora Alpe -Jadran in ki bo nastopil tudi na Glasbenem festivalu evropske mladine v Budimpešti (od 31. maja do 5. junija). Festival prirejata " Zveza evropskih glasbenih šol in Madžarsko ministrstvo za kulturo, pokrovitelja pa sta Svet Evrope in Evropska unija. Poudariti velja, da je orkester prvi pomembnejši rezultat v okviru načrta "Goriška”, ki je bil predstavljen pred dobrim letom in ki predvideva poživitev in razširitev sodelovanja na glasbenem in splošno kulturnem področju. V orkestru nastopa 54 glasbenih poustvarjalcev starih od devet do petnajst let. Doslej so pripravili veliko skupnih vaj in tudi že nekaj nastopov. Med drugim so gostovali v Kopru in pri Trevisu. Pred kratkim je orke- ster "VEM” nastopil v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, ob praznovanju 2 5-letnice ustanovitve Glasbene mladine Slovenije. Orkester vodi Igor Kuret, ki je med pobudniki in izvajalci projekta "Goriška”. Omeniti velja še, da se bodo koncerta v goriškem Kulturnem domu (ob 20.30) udeležili tudi župani in predstavniki mest od koder so doma mladi izvajalci, oziroma, ki jih bodo med turnejo obiskali. Na torkovem koncertu bodo mladi izvajalci igrali skladbe Georga Friedricha Haendla, Siegrifrida Thieleja in Bele Bartoka. Ob koncu velja posebej opozoriti na pozornost, ki jo v mednarodnih krogih namenjajo pobudi, ki je v znamenju umetnosti znala združiti tolikšno število mladih in nadarjenih glasbenih poustvarjalev. Igorju Kuretu je k uspehu pred kratkim Čestital tudi znani glasbenik in pedagog Vehudi Menuhin . Orkester VEM, ki bo v torek nastopil v Kulturnem domu SLOVENSKI DIJAŠKI DOM 5IMDN ERE60RČIČ sprejema prijave za EKtOUlSBiOD [pmDcatžaacLi atPOCilBSScs ki bo od 19. junija do 29. julija 1995 Informacije in prijave nudijo v pisarni Dijaškega doma v Ulici Montesanto 85, ob delavnikih od 12. do 17, ure ali po tel. 533495 SAGRA DOBERDOBU 5. GLASBENO SREČANJE NA KRASU Danes, 28. maja 1995 ob 14.00: Odprtje kioskov ob 18.00: Sprevod in koncert pihalnih orkestrov, ples, modne pričeske itd. V občinskem parku v Doberdobu - pod šotorom! PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV v župnijskem parku med lipami danes, 28. maja: ob 19. uri ritmična skupina Bor iz Trsta, plesne in pevske točke, sledi ples; sobota, 3, junija: ob 20. uri prosta zabava; nedelja, 4. junija: ob 16. uri tekmovanje v pritrkovanju; ob 19. uri štandreška mladinska dramska skupina z veseloigro Forum, odrasla dramska skupina in zbori; sledi ples; ob 22. uri tombola. Bogat srečelov, tombola, odlični šparglji, domača jedača in pijača. m OBVESTILA SPDG - REKREACIJA prireja zaključno večerjo. Prijavite se lahko pri tistih, ki rekreacijo še obiskujejo. OBČINA SOVODNJE obvešCa, da sprejemajo davčne prijave na županstvu vsak delavnik od 10. do 11. ure. V DIJAŠKEM DOMU SIMONA GREGORČIČA v Gorici sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495. J PRIREDITVE SKUPINA 75 prireja danes, 28. maja, fotografski ex tempore Dia 95. Udeležijo se ga lahko vsi ljubitelji fotografije iz FJK in Slovenije. Prireditev bo v Kulturnem domu v So-vodnjah od 8. do 20. ure. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo v petek, 2. junija ob 18. uri predstavili štiri publikacije, ki obravnavajo novejšo zgodovino na našem območju, oziroma status in pravne norme za varstvo manjšin. Pobudnik predstavitve je Krožek za družbena vprašanja Virgil SREDNJA SOLA IVAN TRINKO vabi v soboto, 3. junija na zaključno šolsko prireditev Tvoje bogastvo, moje bogastvo, naše bogastvo. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30. H RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled je možen ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med prireditvami v domu. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja Demetrij Gej. Razstavo si je mogoče ogledati po urniku knjigarne. V KROŽKU MITTE-LART je odprta skupinska razstava članov. Na ogled je dvajset umetniških del na prosto tematiko in v različnih tehnikah (slike, skulpture, grafike, fotografije). Ogled je do 31. maja. KINO GORICA VITTORIA 16.00- 18.00- 20.00-22.00»La scuola«. Rež. Daniele Lu-chetti. Igrajo Silvio Orlando, Anna Galiena, Fabri-zio Bentivoglio. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00- 18.00- 20.00- 22.00»Un genio per amore«. Igrajo Meg Ryan, Tim Robbins, VValter Matthau. n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), C. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH dr. Marko Rojec - Prvomajska ulica 76 - tel. 882578. NOVICE OBČINA / ŽUPANU IZROČILI PISMO RAZPRAVA / KROŽEK RIZZATI V soboto spet tradicionalni Koncert na borjaču v Gabrjah Moški pevski zbor "Skala” v Gabrjah bo s Koncertom na borjaCu, prihodnjo soboto, 3. junija, sklenil letošnjo sezono. Na borjaCu pri PavletiCevih bodo namreč nastopili trije zbori: poleg zbora Skala Se dekliški zbor Grlica iz Budanj pod vodstvom Stojana Korena in mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža, pod vodstvom Mirana Rustje. Prireditev bo ob 20.30, v slučaju slabega vremena pa se prenese na nedeljo, 4. junija. Trije zamejski likovniki Slovenski zamejski likovniki se v zadnjem času še posebej uveljavljajo v širšem goriškem prostoru, kjer so prav v teh dneh sočasno odprte kar tri samostojne razstave naših umetnikov. V galeriji Kulturnega doma v Gorici je od 12. maja dalje postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk, od 19. maja pa sta odprti Se dve novi razstavi: v galeriji Katoliške knjigarne v Gorici se nam predstavlja Dimitrij Gej, v galeriji Artes v Novi Gorici pa tržaški slikar Klavdij Palčic. Menimo, da je že sočasnost razstav treh naših umetnikov, Čeprav ni bila programirana, dogodek, ki nam dokazuje življenjskost likovne umetnosti v zamejskem prostoru. Poleg tega, kot so nam potrdili prireditelji posameznih razstav, so vse tri žele nadvse laskave ocene, obenem pa tudi velik obisk občinstva. Danes tekmovanje v izdelavi papirnatih zmajev Na mirenskem letališču bo danes, od 14.30 dalje tradicionalno tekmovanje letečih zmajev. Pripravlja ga Ludoteka - delavnica za otroke, ki deluje v okviru Javnega večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti. Ob tej priložnosti se bo delavnica dobesedno preselila na letališče, kjer bodo mladi tekmovalci dobili vse potrebno za izdelavo papirnatih zmajev. Najbolj spretne bodo tudi nagradili. V slučaju slabega vremena bo prireditev 18. junija. Ludoteka pripravlja v poletnih mesecih Se nekaj zanimivih pobud. V Medeji bodo obeležili Dan izginulih v vojni V Medeji bo danes vsakoletna slovesnost ob Dnevu izginulih v vojni. ZaCela se bo ob 10.15 s pozdravom župana Renata Cisilina ter govorom predsednika združenja Igina Achillija ter predstavnika vlade - podtajnika pri Ministrstvu za obrambo Santora. Slovesnost se bo sklenila z verskim obredom in polaganjem vencev pred spomenikom Ara pacis na griču nad Medejo. Jutri predavanje o predpisih glede električnih inštalacij Skupina mladih podjetnikov, ki deluje v okviru združenja ASCOM, nadaljuje niz srečanj v okviru načrta poklicnega izpopolnjevanja. Jutri ob 19. uri bodo na sedežu ASCOM obravnavali zakonske predpise glede elektroinštala-cij. Predavala bosta Enzo Comelli, elan vsedržavnega vodstva FNAII Confartigianato in industrijski izvedenec Fabio Fumolo. Predlog opozicije za izhod iz krize Potrebno je spremeniti dosedanjo prakso in v reševanje vprašanj vključiti občinski svet Dogajanje med dvema vojnama Predstavniki opozicijskih strank v goriškem občinskem svetu (z izjemo zelenih) so županu Valentiju vCeraj formalno izrazili pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s ciljem razreševanja vprašanj, ki zadevajo celotno skupnost. V daljšem pismu predlagajo županu, ki po svoji institucionalni funkciji predstavlja celotno go-riško skupnost in ne samo večino, ki ga je izvolila, naj takoj začne vrsto posvetovanj o nujnih vprašanjih, ki so v izključni ali pretežni pristojnosti Občine. Zato, da se najdejo konkretne in sprejemljive rešitve. Vprašanja, ki jih je treba razrešiti zadevajo prvenstveno načrt prometne ureditve, odločitev glede tretjega dela avtoporta, Univerzo in številna vprašanja s področja izobraževanja, reorganizacijo zdravstva in bolnišnic, varstvo okolja in Soče, gradnjo cest in dovozov v mesto, načrtovanje velikih gradbenih posegov ( revizija načrta za ljudske gradnje, kompleks v ulici sv. Klare, storitve), vprašanje šole-vojasnice na letališču itd. Vse to so .podrobneje navedli v pismu, razloge take odločitve pa zatem pojasnili na srečanju z novinarji, ki so se ga udeležili predstavniki vseh opozicijskih strank in skupin, z izjemo zelenih, ki se kakor je njihov predstavnik Fiorelli jasno povedal - ne strinjajo z načinom pristopa. Povedali so, da je obračun občinske uprave po enem letu zelo skromen, opazno je pomanjkanje stvarnega in odločujočega pristopa pri razreševanju številnih zelo pomembnih vprašanj. Opazno je razhajanje med županom in člani odbora, po drugi strani pa pomanjkanje zavestne politične odgovornosti svetovalcev večine, kar se kaže tudi v tem, da mora opozicija zagotavljati sklepčnost občinskega sveta. To je prišlo posebej do izraza na zadnji seji. Sicer pa je znakov o krhanju odnosov v večini nič koliko. Zamenjava Gallarottijeve s Fornasirjem je značilen pokazatelj, da so se tudi v vrstah večine končno zavedli, da je treba dosedanji način dela in upravljanja spremeniti. Dosedanja praksa vsaj kar zadeva odnose med večino in opozicijo je bila negativna, ugotavljajo predstavniki opozicijskih strank. Radi bi jo spremenili, seveda na boljše. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj lahko naredi župan. Predlagatelji menijo, da veliko, če hoče stvarno nastopati v istitucio-nalni funkciji. Ob tem ne dajejo nobenih receptov, posredno pa opozarjajo, da uspešnejšega dela najbrž ne bo, če ne bo večjega sodelovanja in usklajevanje med člani odbora in županom in če v v razreševanju pomembnih vprašanj ne bodo zaupali prave vloge občinskemu svetu. Zupan je na predlog že sinoči odgovoril, izrazil načelno pripravljenost na sodelovanje zamude pa pripisal različnim faktorjem in dokaj zapletenemu stanju, ki pa se rešuje. Postavil se je tudi v bran odbora saj je odgovor podpisal skupaj s elani odbora. (Na sliki - z včerajšnjega srečanja z novinarji - foto Studio Reportage). Studijski center Riz-zati prireja jutri javno razpravo o dogodkih, ki so se globoko zarezali v zavest tukajšnjih ljudi in ki so v marsičem pogojevali in še zmeraj vplivajo na življenje različnih skupnosti. Govor bo o obdobju med začetkom prve svetovne vojne in koncem druge svetovne vojne. "Gre za prispevek k odkrivanju resnice in zbliževanju, kar je pogoj za sožitje”, piše v vabilu na omenjeno javno razpravo, ki bo v pokrajinski sejni dvorani, jutri, ob 17.30. Uvodni poročili bosta podala dr. Branko Marušič in prof. Fulvio Salimbeni. Pomembno je tudi, da bodo srečanje, oziroma javno razpravo na isto temo ”Od ene vojne do druge : 1914-1945” priredili tudi v Novi Gorici. Po navedbi prirediteljev je' razprava poskus, da ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne nekoliko drugače in bolj kritično preučimo skupno preteklost in skušamo razumeti dogajanje. Pri izvedbi pobude sodelujejo Institut za mittelevropska kulturna srečanja, Institut za versko in družbeno zgodovino, Kulturni krožek A. Gregorčič, krožek SMReKK, skupina Pogled iz Nove Gorice, Goriški muzej, Mestna knjižnica v Gorici in tednik Voce Isontina. Goriška SL napada Marcolinijevo S težavami se ukvarjajo tudi v pokrajinski upravi, le da so znatno hujše od tistih na občini. Napad prihaja od stranke, ki ji pripada tudi Monica Marcolini in večinska skupina svetovalcev. Občinsko tajništvo Severne Lige je namreč zelo jasno in glasno povedalo, da se ne strinja s politiko, ki jo vodi Predsednica Marcolinijeva. ”To ni politika goriske Severne Lige in se zato z njo ne moremo strinjati”, piše v dokumentu, ki prinaša stališče mestnega tajništva omenjenega gibanja. Zgleda, da so goriski ligaši najbolj jezni zaradi "načina” imenovanja predstavnikov Pokrajine v razne ustanove. Predsednici očitajo, da so bila imenovanja opravljanja po načinu lotiza-cije, tako kakor so ravnale tradicionalne stranke. Odboru, ki ga vodi Marcolinijeva posredno očitajo tudi nesposobnost, saj so vsa zelo pomembna vprašanja še zmeraj nerešena, od načrta za uničevanje odpadkov, do načrta za socialno skrbstvo in do načrta cestnega omrežja. GORICA / VCERAJ NA LETALIŠČU Pravcata jata turističnih letal na rallyju v spomin P. Lamprontija Manifestacija deželnega značaja - Zmagal je R. Cuman iz letalskega kluba v Luga - Danes miting muzejskih letal na letališču na Proseku Na mirenskem letališču, kjer bodo danes "praznovali” in tekmovali otroci in sicer s papirnatimi zmaji, se je včeraj pričel letalski rally v spomin Pierluigija Lamprontija, pilota, ki je izgubil življenje v letalski nesreči pred osmimi leti, ob strmoglavljenju letala ATR 42 v gorah nad Comom. Ob tej priložnosti se je na letališču zbralo dober ducat manjših turističnih letal različnih znamk in velikosti. Najboljši je bil R. Cuman'Jz letalskega kluba Lugo. Drugi del manifestacije bo potekal danes dopoldne, ko bo na letališču na Proseku, ob 11. uri miting muzejskih letal. (Na sliki - foto Studio Reportage - z včerajšnje manifestacije) DOBERDOB / BIVŠI BORCI Zadovoljstvo in hvaležnost nad tolikšnim odzivom Predstavniki sekcij VZPI - ANPI iz Doberdoba, Dola in Jamelj so na svojem zadnjem srečanju ocenili uspeh pobud in prireditev ob proslavljanju 50-letnice konca druge svetovne vojne in osvoboditve izpod na-cifasisticnega jarma. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je bil program številnih obletnic in spominskih svečanosti, ki so ga skupaj z občinsko upravo oblikovali in zaceli uresničevati že leta 1993, odlično izpeljan. Vse komemoracije v spomin na tragične dogodke, med drugo svetovno vojno v Doberodbu in drugih zaselkih v občini, so uresničili ob udeležbi res velikega Števila ljudi. Se posebej pa so borci iz doberdobske občine zadovoljni z uspehom množične zaključne proslave 1. maja v Doberdobu, za katero ugotavljajo, da bo gotovo ostala zapisana med pomembnimi dogodki v zgodovini naše manjšine. Zaradi tega Se predstavniki omenjenih sekcij borčevskega združenja zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu te pomembne in občutene proslave. Zlasti se zahvaljujejo občinski upravi, kulturnim in rekreativnim organizacijam, športnikom, dijakom in profesorjem raznih šol, g. župniku Kodelji za sveto maso za padle, orožnikom, ki so bili ob vsaki priložnosti prisotni, godbi na pihala Kras in vaškim pevskim zborom. DANES Skupno romanje na Sveto Goro Pod geslom Sprava in mir se bo danes popoldne odvijalo vsakoletno skupno romanje vernikov goriske in koprske škofije na Sveto Goro. Slovesno bogoslužje, ki ga bosta opravila nadškof Antonio Vitale Bommarco in škof Metod Pirih bo ob 16. uri, ki se bosta v homeliji spomnila žrtev vojne in opozorila na prizadevanja za utrjevanje miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi v smislu smernic, ki jih je ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne iztrekel papež. Bogoslužja se bosta predvidoma udeležila tudi goriski in novogoriški župan dr. Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan. PRAGA / 2RTVE SO TURISTI IZ ZAHODNE EVROPE Požar v hotelu terjal šest mrtvih V bolnišnici 36 ranjenih, končni obračun pa bo še hujši - Reševanje s helikopterjem PRAGA - Večdnevni oddih, ki so si ga privoščili številni zahodni Evropejci za to, da obiščejo češko prestolnico, se je za marsikoga tragično končal. V predmestnem hotelu 01ympic, kjer je prenočevalo 513 letoviščarjev iz Francije, Belgije, Velike, Britanije, Nemčije, Finske in Italije, je izbruhnil pred-sinočnjim silovit požar, v katerem je bilo ob življenje šest oseb, medtem ko jih 36 leži opečenih ali ranjenih v bolnišnici. Žal bo dokončno število žrtev še večje, kajti več trupel je zoglenelih in jih zaradi tega Se ni bilo mogoče dodobra identificirati. Med 52 italijanskimi državljani (tremi poedinimi turisti in 49 uslužbenci Telecoma na skupnem izletu) ni bil nihče ranjen; tudi zato ne, ker jih večina tedaj sploh ni bila v hotelu. Zagorelo je v dvanajstem nadstropju, in sicer menda v sobici za čistilke, od koder so se plameni bliskovito razširili in zajeli vseh zgornjih šest nadstropij, tako da je ostal hotel razdeljen na dvoje. Ogenj so pogasili šele zvečer; pri tem je sodelovalo 120 gasilcev, medtem ko so s helikopterjem notranjega ministrstva odvažali goste, ki so se pred zublji zatekli na balkone in teraso. Usoda je hotela, da so premnogi ostali vkleščeni v ognjenem obroču, vtem ko je približno polovici uspelo pravočasno zbežati skozi spodnja nadstropja na prosto. Množica policistov pred hotelom Olympic (AR) - ZGODOVINSKA PRELOMNICA n Britanski kompjuterski pirat mora pred sodnike LONDON - Christo-pher Pile je prvi elektronski izvedenec, ki mora na zatožno klop zaradi virusne okužbe kompjuterjev. Izdelal je tri viruse, jih po navdihu televizijske oddaje Red Dvvarf (rdeči škrat) poimenoval Smeeg, Queeg in Pat-hogen, se z njimi vtihotapil v polovico britanskih informatičnih sistemov in povzročil za najmanj tri milijarde lir škode. Pred sodniki se bo zagovarjal avgusta in po vsej verjetnosti ga bodo vtaknili v zapor, kar bo absoluten precedens, saj se kaj takšnega doslej še ni zgodilo. Za točno formulacijo prekrška v smislu novega zakona, ki ščiti pora- bnike informatičnih sistemov, se še niso domenili in burkeža za zdaj obtožili ilegalnega vstopa v privatne sisteme z namenom, zakriviti zločinsko dejanje. V Veliki Britaniji so samo lansko leto našteli 400 kompjuter-skih virusov. Eni se omejujejo na zatemnitev ekrana, drugi pa zaprejo informacijske kanale, ali pa kar izpraznejo trde diske. Lov na storilce je že naravnost mrzličen in se ga udeležuje tudi Interpol, medtem ko v Scotland Yardu računajo tudi z dejstvom, da bo sodni pregon zoper Pilea splašil njegove kolege in pajdaše. NOVICE Epidemija ebole manj akutna KINSAZA - Po novicah iz misijonskih virov včeraj v Kikvvitu niso zabeležili nobenega nove-na primera obolenja za virusom ebola. To naj bi dokaz, da epidemija ni več v akutni fazi. Po 18. maju so namreč zabeležili samo 6 novih primerov okužbe. Epidemija je doslej zahtevala 121 človeških življenj na 180 ugotovljenih primerov okužbe. Sekta Aum Shinrikyo načrtovala napad na cesarja TOKIO - Pripadniki sekte Aum Shinrikyo, ki so 20. marca pripravili atentat z bojnimi plini v postaji tokijske podzemske železnice, so imeli v napadu načrt na cesarsko palačo. Tako piše dnevnik Sankei Shimbun, ki navaja pričevanja nekaterih pripadnikov sekte. Po njihovem pričevanju naj bi načrt atentata pedvideval uporabo radijsko vodenih helikopterjev, s katerimi naj bi preleteli cesarsko palačo in spustili nanjo smrtonosni plin. Napad so načrtovali za november, ko cesar odpre redno zasedanje japonskega parlamenta. Napad na cesarsko palačo naj bi bil uvod v splošni napad na japonsko glavno mesto. Požari uničujejo ruske gozdove MOSKVA - Val vročine, ki je zajel Rusijo, je glavni vzrok požarov, ki so uničili na tisoče hektarov gozdov. Po poročanju časopisne agencije Itar-Tass so najhujše požare zabeležili v pokrajini Jeniseja ob istoimenski reki, kjer naj bi ognjeni zublji »pogoltnili« tri tisoč hektarov gozda. ST. MORITZ / LETNI KONGRES MANJŠINSKE ORGANIZACIJE FUEV Evropa in pravice manjšin Predsednik organizacije Christoph Pan je namenil velik poudarek problemu mednarodne pravne zaščite manjšin - Tajnik SSk Martin Brecelj prikazal položaj Slovencev v Italiji Včeraj umri v častitljivi starosti »oče« Pink Panterja LOS ANGELES - V 89. letu je včeraj umrl sloviti animator risank Isadore Friz Fre-leng, »oče« Pink Panterja, Speedy Gonzalesa, Bugs Bunnyja in drugih živalskih figur, ki tako navdušujejo otroke - toda njihovim pustolovščinam kaj radi sledijo tudi odrasli. Pokojni je bil rojen v Kansas Cityju, z animator-stvom je začel leta 1924 in tri leta pozneje ga je vzel k sebi legendarni Walt Disney. Fre-leng je prejel vrsto prestižnih filmskih in televizijskih priznanj, tako tudi pet oscarjev. Družba VVarner Brothers, za katero je delal 33 let, ni pojasnila vzrokov smrti. ST. MORITZ - V Evropi živi več kot dvesto etničnih skupin oziroma narodnosti ali narodnih manjšin kot pač manjšine imenujejo v pravni praksi posameznih držav. Te manjšine se povezujejo v raznih organizacijah, med katerimi je naj starejša in najbolj množična organizacija FUEV, Federativna zveza evropskih narodnosti. Ustanovljena je bila že leta 1949 kot zveza nekaterih manjšin zahodne Evrope, po padcu berlinskega zidu pa je svojo dejavnost razvila predvsem proti Vzhodu, tako da sedaj vključuje predstavnike manjšin iz šestindvajsetih držav, pri čemer na vzhodu sega do Gruzije in Kazahstana. Delegati teh organizacij so se v preteklih dneh zbrali v St. Moritzu na letnem kongresu. Izmenjali so poročila o stanju manjšin, pregledali delovanje in nastavili smernice za prihodnje delo. Vloga, ki jo FUEV odigrava pri obravnavanju teh vprašanj, je iz leta v leto večja. Odkar je bil organizaciji priznan status nevladne organizacije pri Svetu Evrope, posega FUEV tudi stvarno na področje reševanja manjšinskih problemov: tako v prihodnjih mesecih pripravlja opazovalno misijo na Slovaškem, kjer vlada ne spoštuje dvostranske pogodbe z Madžarsko o zaščiti manjšin. To pa je le zadnja tovrstna pobuda. Ob tem bi lahko pripomnili, da se je ta organizaci- ja morda v preveliki meri usmerila na probleme manjšin (predvsem nemških manjšin) v državah nekdanje Vzhodne Evrope in tako stopajo problemi manjšin v Evropski zvezi nekoliko v ozadje. Vendar ima že dejstvo, da prihaja letno do srečanja in izmenjave mnenj velik pomen, pa tudi predsedstvo je ves čas pozorno na "velika” vprašanja in ne namenja pretirane pozornosti marginalnim aspektom in anomalijam, ki obstajajo tudi na področju manjšin in tudi v tej organizaciji. To velja na letošnjem zasedanju na primer za Albance, ko je prisotnost albanskih manjšin v sosednjih državah zasenčila nekda- njo hegemono pozicijo zveze Kosovarjev, albanskih beguncev v ZDA. Med marginalna vprašanja pa sodi očitno prisotnost in poseg predsednika društva Most svobode, odvetnika Kolnika iz Maribora, ki je kot že v prejšnjih letih, zahteval za nemško manjšino v Sloveniji enake pravice, kot jih uživata italijanska in madžarska manjšina, ali pa sprejem med opazovalce predsednika istro-romunskega društva "Andrei Glavina” s sedežem v Trstu (predsednik Emil Ratiu pa živi v Rimu), ki si prizadeva za zaščito romunske manjšine v dveh istrskih vasicah ob vznožju Učke. Tudi eksotika terja svoje in očitno bi bi- Predsednik FUEV Cristoph Pan lo zgrešeno, ko bi manjšinska organizacija omejevala pravico do Casini o zaščiti manjšin brez kančka samokritike Pogosto smo že pisali o razkoraku med stališči, ki jih italijanski politiki zavzemajo na evropski ravni, in njihovimi dejanji na domačem gaju. Ta razkorak zaznavamo še zlasti kadar gre za vprašanje jezikovnih manjšin. Tako je bilo tudi tokrat. Predsednik pravne komisije evropskega parlamenta, poslanec italijanske Ljudske stranke Carlo Casini, je v svojem posegu obrazložil predlog dokumenta o zaščiti manjšin, o katerem razpravlja njegova komisija. V tem dokumentu je malo vsega, od zajamčenega zastopstva do narodnih simbolov, od šole do kulturnih ustanov; predlogi, o katerih sanjajo domala vse manjšine v Evropi. Suverenost, s katero je poslanec Casini razlagal svoja stališča, je bila res enkratna, saj nikomur na misel ni prišlo, da je Casini ugleden pripadnik stranke, ki v Italiji slovenski manjšini že desetletja odreka kar desetkrat manjše pravice, kot jih vsebuje njegov osnutek evropske listine. Nekdo je pred časom razlagal, da obstaja med teorijo in prakso velika razdalja, najmanj taka kot med Brusljem in Rimom. Kako bi si sicer razlagali, da so v Evropskem parlamentu vedno skoraj vsi italijanski poslanci glasovali za listine o zaščiti manjšin, ne da bi jim bilo nerodno zaradi politike, ki jo do manjšin vodi Italija. Morda je sedaj kdo mislil, da je bil to samo problem prve republike, Casinijevo suvereno predavanje brez kančka avtokritike pa je dokaz, da se je motil. B. Br. obstoja najmanjšim skupnostim. Vendar pa je politika, ki jo vodi FUEV, daljnosežna in zadeva v tem obdobju predvsem mednarodnopravno zaščito manjšin. O tem je obširno govoril predsednik, bocenski profesor Christoph Pan, ki je tudi avtor besedila nove konvencije o zaščiti manjšin, ki naj bi ga .sprejeli kot dopolnilo deklaracije o človekovih pravicah. O tem dokumentu je Pan obširno govoril v svojem referatu, tej temi pa je bila namenjena tudi osrednja okrogla miza pri kateri so sodelovali funkcionarji Sveta Evrope, organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Evropskega parlamenta. Soglasja o takem dokumentu še ni, saj se evropski forumi še vedno prerekajo o vsebini mnogo manj obvezujočih listin, vendar ra- zprava o teh temah kaže na zanimanje velikih evropskih ustanov za vprašanje manjšin, kakršnega še pred nekaj leti ni bilo mogoče pričakovati. Očitno so k tej novi pozornosti pripomogle tudi nove okoliščine v Vzhodni Evropi in FUEV je znal te okoliščine spretno izkoristiti. Ob številnih pripombah je torej prav v tem velik pomen te manjšinske organizacije. Pa tudi sicer ni mogoče reči, da so bila manjšinska vprašanja v državah Evropske zveze popolnoma pozabljena. To velja tudi za Slovence v Italiji; Slovensko skupnost, ki je članica FUEV-a že dolga leta, je na kongresu zastopal deželni tajnik Martin Brecelj, ki je v svojem posegu predstavil slovensko manjšino v Italiji kot primer "tihe asimilacije”. Podal je osnovne informacije o prizadevanjih za zaščito Slovencev v Italiji, ter navedel glavne zahteve manjšine: od globalnega zaščitnega zakona do zajamčenega zastopstva v izvoljenih svetih. Brecelj se je tudi zaustavil pri italijansko-sloven-skih odnosih in dejal, da se Slovenci zavzemajo za dobrososedske odnose z željo, da bi bili pri tem upoštevani obe manjšini. Sicer pa je Brecelj razdelil delegatom tudi primerjalno analizo stanja zaščite Slovencev v Italiji, Nemcev na Južnem Tirolskem in Italijanov v Sloveniji. Bojan Brezigar ^ Q Nedelja, 28. maja 1995 BOSANSKA KRIZA Svet je nemočen pred srbsko »iznajdljivostjo« NEW YORK, PARIZ, SARAJEVO (Reuter) - Predstavniki Združenih narodov so bili včeraj prisiljeni priznati, da so Pale prevzele nadzor nad položajem v Bosni v svoje roke. S tem, da so vzeli pripadnike mirovnih sil za talce in jih zdaj uporabljajo kot žive ščite pred morebitnimi novimi napadi Natovih letal, so bosanski Srbi praktično onemogočili sleherno resnejšo vojaško akcijo Zahoda. SVET A Francoski premier Juppe se je včeraj na izredni sejii sestal s predsednikom Chiracom (AP) V Sarajevu je prišlo do prave bitke med francoskimi modrimi Čeladami in Kara-džičevimi vojaki, potem ko so srbski specialci z zvijačo zasedli most Cez reko Vrba-njo. V spopadu sta bila dva Francoza ubita. Takoj zatem je francoski predsednik Chirac zahteval izredno zasedanje sveta zveze Nato in Varnostnega sveta ZN ter opozoril, da Pariz resno razmišlja o umiku svojih enot z območja nekdanje Jugoslavije. Zahodna diplomacija je začela intenzivno iskati izhode iz nastalega položaja, vendar pa se mednarodna skupnost, zaskrbljena za Življenja modrih čelad, očitno boji sprejemati kakršnekoli odločitve. Medtem je tiskovni predstavnik ZN Covvard sporočil, da so domala vsi pripadniki mirovnih sil, ki se nahajajo na ozemlju bosanskih Srbov, na milost in nemilost prepuščeni srbski vojski. Trenutno držijo Srbi v okolici Sarajeva in na Palah v ujetništvu vsaj 220 modrih Čelad in vojaških opazovalcev. Spričo zapletenih okoliščin je Butros Gali pozval Varnostni svet, naj sprejme odločitev o morebitnem novem, tretjem napadu Natovih letal na srbske položaje. Vendar pa so vse Članice VS, vključno z ZDA, Francijo in Rusijo, na neuradnem srečanju zavrnile Gali-jevo zahtevo in poudarile, da je odločitev izključno v njegovih rokah. Članice VS se namreC zavedajo, da so njihova mnenja o tej temi preveč deljena, da bi lahko sprejele soglasen sklep. General Smith, poveljnik sil ZN v BiH, se je odločil, da zaenkrat ne bo zahteval nove akcije Nata proti Srbom, čeprav ti grobo kršijo vse dosedanje dogovore. Njegov tiskovni predstavnik Ivanko je pojasnil, da je dal general Mladič vodstvu misije ZN jasno vedeti, da bodo mirovne enote drago plačale sleherni novi vojaški ukrep Nata Veleposlaniki Nata so se na zahtevo Pariza sestali v Bruslju na izredni seji in se posvetovali o tem, kako naj Severnoatlantska zveza zaščiti mirovne sile v BiH. V sporočilu za javnost so zapisali, da so vojaškemu vodstvu Nata naroCih, naj pretehta uvedbo »dodatnih ukrepov« za pomoč enotam ZN, o podrobnostih pa niso poročali. Generalni sekretar Nata Claes je še pojasnil, da so od bosanskih Srbov zahtevali, naj nemudoma izpustijo talce, obenem pa je opozoril, da se je celotna mednarodna misija v BiH znašla na ključni prelomnici. Francoski voditelj Chirac je v Elizejski palači sklical sestanek najvišjega državnega vodstva. Premier Juppe, zunanji minister de Charet-te, obrambni minister Mil-lon in poveljnik glavnega štaba francoske vojske Lanxade so se strinjali s predsednikom, da je za včerajšnjo smrt dveh francoskih vojakov v Sarajevu kriva »nejasnost mandata miro- vnih sil in njihovih pooblastil, neprimerna opremljenost enot in neodločnost mednarodne skupnosti«. Pariz bo zato zahteval korenito preoblikovanje mirovne misije v Bosni, »saj se je le tako mogoče izogniti najhujšemu«. Chirac je po telefonu govoril tudi s srbskim predsednikom Miloševičem in ga pozval, naj pri vodstvu bosanskih Srbov zastavi ves svoj vpliv za rešitev zajetih modrih Čelad. Ameriški obrambni minister Perry je predčasno končal obisk v Neaplju, kjer se je pogovarjal z ameriškim admiralom Smithom, poveljnikom Natovih sil v južni Evropi. Zaradi položaja v BiH je Perry takoj odpotoval v London na sestanek z britanskim in nemškim kolegom - Rifkindom in Ru-ehejem. Ruski veleposlanik pri ZN Lavrov je ostro obsodil bosanske Srbe zaradi nezaslišanega ravnanja s pripadniki ZN, med katerimi so tudi ruski vojaki, vodstvu Nata pa je očital, da z vojaškimi akcijami proti Palam dodatno zaostruje bos*ansko krizo. Italijanska diplomacija je prek ruskega veleposlaništva v Rimu pozvala Moskvo, naj pritisne na srbske vodstvo in terja osvoboditev talcev. BOSNA IN HERCEGOVINA Srbski general Mladič se o usodi zajetih pripadnikov Unproforja ni hotel pogovarjati SARAJEVO (Reuter) - Bosanski Srbi so po Natovih letalskih napadih zajeli dvesto dvajset pripadnikov Združenih narodov. Triindevetdeset modrih Čelad so uporabili kot žive ščite pred morebitnimi nadaljnimi napadi Nata, ostale mirovne poslance in neoborožene vojaške opazovalce pa so blokirali ali vzeli za talce. Med ogroženimi pripadniki je sto petinštirideset Francozov, triintrideset Ukrajincev in triintrideset opazovalcev iz drugih držav, ki so jih postavili ob skladišča orožja v Poljinah, kukavici, Krivoglavcih, na Palah in na Jahorini ter na opazovalno točko v Rajlovcu. Bosanski Srbi so izjavili, da nameravajo pripadnike Združenih narodov prikleniti na objekte, ki bi lahko bili tarče novih Natovih napadov, in da jih ne bodo izpustili, preden ne najdejo politične rešitve. Bosanska televizija je v petek pokazala posnetke osmih pripadnikov Združenih narodov, prikljenjenih na morebitne Natove tarCe. Pokazali so poljskega Častnika, privezanega na radarsko postajo na Jahorini nad Palami, nadziral pa ga je oborožen srbski vojak. Pripadnika iz Gane in Španije so priklenili na most v Palah, od kjer je Ganec prek televizije od Nata zahteval, naj prekine bombardiranje položajev bosanskih Srbov in taka prepreči njihove smrti. Rus in Kanadčan sta bila prikljenjena ob skladišča orožja, ki jih je Nato napadel, Ceh pa je bil privezan na bunker, v katerem bosanski Srbi prav tako hranijo orožje. Poveljnik Unproforja v Bosni in Hercegovini, britanski general Rupert Smith je skušal vzpostaviti stik z generalom Mladičem, da bi se pogovorila o zajetih vojakih, vendar Mladič ni bil dosegljiv, zato mu je Smith pustil sporočilo, naj s talci lepo ravna. Drzen srbski napad zmedel Francoze SARAJEVO (Reuter) - V bojih z bosanskimi Srbi sta bila v soboto ubita dva francoska pripadnika modrih Čelad. Spopadi so izbruhnili ponoči, ko so srbske enote zasedle kontrolno točko ZN na mostu Cez Vrbanjo. Srbi so se do mosta ob pol petih zjutraj pripeljali v ukradenem francoskem oklepniku in preoblečeni v francoske uniforme. Most so zavzeli brez boja in pri tem zajeli 12 francoskih vojakov. Deset ujetnikov so odpeljali v svojo vojašnico v bližini. Pri poskusu ponovnega zavzetja mostu ob deveti uri dopoldne je izbruhnil doslej najhujši spopad med bosanskimi Srbi in mirovnimi enotami ZN. Pri tem je bil en Francoz ubit, trije pa ranjeni. Na srbski strani je padel en vojak, tri pa so francoske modre čelade zajele. Druga francoska žrtev je bil pripadnik mirovnih enot, ki je opravljal dolžnost na kontrolni točki nad zidovskim pokopališčem. Modrim čeladam je v bojih sicer uspelo zavzeti del mostu, drugi del pa ostaja v srbskih rokah. Preiskovalci ZN domnevajo, da so Srbi francoske uniforme, v katere so bili oblečeni med napadom, najverjetneje odvzeli obkoljenim pripadnikom modrih čelad, ki so njihovi talci odkar so Natova letala v dveh dneh dvakrat napadla srbske položaje. O čem pišejo drugje po svetu O vojni na Balkanu »Nato je imel prav, Srbe je treba stisniti v kot. In zdaj? Začelo se je. Težko je ugotoviti, kaj je želel spremeniti Zahod po četrtkovi neuspeli akciji, in sicer z novimi napadi Natovih letal na srbske položaje v okolici Sarajeva. Se posebej, ker imajo Srbi zdaj pripadnike mirovnih sil ZN za talce. Naloge mednarodne skupnosti, torej modrih čelad, bi morali definirati na novo. Kaj storiti? Najprej resnično zagroziti. Na tak naCin seveda, da bi mirovne sile ohranile pravico, da na napade odgovorijo, vendar pri tem ne bi rabile posebnega blagoslova iz New Yorka. Drugič: resneje bi se morali zavzeti za civilno prebivalstvo in se zoperstaviti rabljem, ne da bi pri tem še bolj vzpodbudili nacionalistične strasti, ki so nekdanjo Jugoslavijo pripeljale v sedanje razmere. Narod je najlepsa stvar na svetu samo tako dolgo, dokler ga ne začneš zlorabljati. In takrat se v njegovem imenu naredi največ zločinov.« (Le Figaro, Pariz) »Ogorčena obsodba bosanskih Srbov in poziv Varnostnemu svetu in Severnoatlantski zvezi naj nujno posredujeta, ne pomeni, da se v Parizu zavzemajo za vojaško reševanje balkanske krize. To bi namreč pomenilo zavestno stopiti v past, ki jo je nastavilo vodstvo bosanskih Srbov na Palah in izpostaviti pripadnike modrih Čelad ter vojaške opazovalce ZN velikemu tveganju. Francija se torej namerava še naprej zavzemati za reševanje spora po diplomatski poti. Toda, Ce hočejo diplomati doseči večji uspeh kot doslej, bo treba najprej izpolniti določene pogoje. Prvi je takojšnje prenehanje vseh spopadov. Drugi pogoj pa je, da se Rusija in ZDA v skupini za stike nehata prephati in podpreta že izdelan mirovni načrt za BiH. Je zadnji pogoj morda izpolnjen? O tem razpravaljati je še prezgodaj. Zaenkrat bi bilo dovolj, če bi ruski predsednik Boris Jelcin posredoval v Beogradu.« (Liberation, Pariz) »Ce Zahod ne želi biti dokončno ob dober glas, ne bo smel več z Natom pogozdovati v BiH. Četrtkov napad Nata na srbske položaje je doživel popoln polom: bosanski Srbi so na napad, ki naj bi bil le svarilo, odgovorili s pokolom civilistov v Tuzli, z neprestanim obstreljevanjem varovanega območja okoli Sarajeva in z vrsto akcij, v katerih so ugrabili pripadnike mirovnih sil, približno dvesto jih imajo za talce. Vse bolj se zdi, da se je Zahod preslabo pripravil na reševanje balkanske krize.« (Le Monde, Pariz) »Ko so ZN in Nato v Četrtek po dolgih mesecih odlašanja spet zrežirali letalske napade na Srbe v BiH. so jim srbski poveljniki brez obotavljanja odgovorili. Iz ZN pravzaprav brijejo norce, civiliste v Sarajevu in Tuzli pa uporabljajo kot premične tarče. Zahod prav v takih razmerah ne bi smel sprejemati naglih odločitev, vendar je medtem postalo jasno, da že od vsega začetka hodi po napačni poti.« (Der Standard, Dunaj) »Nadaljnji napadi Nata v BiH bi lahko postavili potrpežljivost Rusije na preizkušnjo, najverjetneje tudi pogajanja o morebitni širitvi zveze Nato na vzhod, pogajanja o zmanjševanju konvencionalnega orožja in pogovore o jedrski trgovini Moskve z hanom. Očitno sta se francoski predsednik Chirac in generalni sekretar ZN Butros Gali, ki se igrata z mislijo, da bi enote mirovnih sil ZN umaknila iz BiH, utrudila in nista več sposobna trezno razmišljati. Zahod bo moral svoje adute še enkrat razvrstiti, predvsem pa bolj učinkovito; vnovič začeti pogovore s srbskim predsednikom Miloševičem in nehati pehati ljudi v obupna in nepotrebna tveganja. Pri tem pa bo porabljeno tudi manj adrenalina.« (The Independent, London) Vklenjena pripadnika mirovnih sil ZN na Palah (Telefoto: AP) ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA Spor med Avramovičem in vlado Guvernerja narodne banke bodo najverjetneje kar odstavili BEOGRAD (STA) - V nekaterih beograjskih političnih in gospodarskih krogih je slišati, da bo parlament ZR Jugoslavije na naslednji seji odstavil guvernerja osrednje jugoslovanske banke Dragoslava Avramoviča. Nekoliko previdnejši pa menijo, da bo do zamenjave guvernerja zagotovo prišlo, vendar ne tako kmalu. Javna skrivnost je, da se je Avramo-vič že sredi lanskega leta sprl z vlado republike Srbije in da se razhajanja od takrat nenehno poglabljajo. Najnovejši udarec naj bi srbska vlada Avramoviče-vemu programu obnove jugoslovanskega monetarnega sistema in gospodarskega okrevanja zadala predvčerajšnjim in napovedala postopne podražitve elektrike za približno sto odstotkov. Guvernerjev odhod napoveduje tudi beograjski tednik Vreme, ki piše, da bo Avramovičev naslednik najverjetneje Nikola Stanič, nekdanji viceguverner narodne baneke ZR Jugoslavije in sedanji direktor Invest banke. Stanič je namreč pred nadevnim javno spregovoril o pomanjkljivostih Avramovičevega programa in ob tem poudaril, da ima največ zaslug za njegovo dosedanje uresničevanje srbska vlada. Srbski'mediji Avramoviča že od novega leta skoraj ne omenjajo več, zlasti tisti, ki so pod državnim nadzorom. Včeraj so nekateri poročali, da je guverner v bolnišnici. Iz njegovega kabineta pa so sporočiti, da je bil odsoten samo en dan, pa še to zaradi rednega zdravniškega pregleda. Dragoslav Avramovič je Se vedno zelo priljubljen med širšimi, osiromašenimi sloji srbskega prebivalstva, zato poznavalci političnih in godspodar-skih razmer dvomijo, da si bo predsednik Miloševič upal nagnati očeta novega jugoslovanskega dinarja. Tudi Vreme ocenjuje, da sedanji guverner ne bo doživel enake usode, kot jo je nekdanji zvezni premier Milan Panič, ki mu je režim ob prihodu pel slavospeve, nato pa ga nagnal iz države. Avramoviča bodo po mnenju tednika Vreme »odslovili z zasluženimi pohvalami, morebiti pa tudi se s kakšnim častnim naslovom, kot recimo posebni svetovalec sefa srbske države za odnose z mednarodnimi denarnimi ustanovami. »Kakorkoli že,« priše Vreme, »Cim pozneje bo odšel, večja bo inflacija, njegov dinar, imenovan tudi Avram, pa bo čedalje manj vreden.« SVET Nedelja, 28. maja 1995 ŠPANIJA / LOKALNE VOLITVE Čakajoč na poraze Socialistom se obeta polom MADRID - Danes bodo v Španiji lokalne in regionalne volitve, na katerih opozicija pod vodstvom predsednika konservativne Ljudske stranke (PP) Joseja Mario Aznarjem pričakuje prepričljivo zmago nad socialisti premiera Felipeja Gonzalesa. 18,6 milijona polnoletnih Spancev bo dobilo možnost zamenjati vec kot osem tisoč mestnih vlad in 13 od 17 regionalnih parlamentov. Gonzales je svojo kampanjo v petek sklenil v rodni Sevilli. Izjavil je, da se bodo socialisti odrezali veliko bolje, kot vsi pričakujejo. »Jasno je, da bomo izgubili glasove, vendar pa bo naš rezultat boljši od tistih iz anket,« je povedal. Ankete kažejo, da bo za PP glasovalo med 37 in 46 odstotki volil-cev, za socialiste pa le 28 odstotkov. Konservativci naj bi zmagali kar v 12 regijah, Čeprav bodo morali ponekod vlade sestavljati z drugimi strankami. Politični analitiki menijo, da bi bil poraz za socialiste lahko usoden tudi na državni ravni, čeprav bodo vladajoči stranki vsaj do konca leta parlamentarno večino'zagotavljali katalonski nacionalisti iz stranke Zbliževanje in združitev (CiU). Gonzales je na zadnjem predvolilnem shodu posebej pozval tiste, ki se volitev niso nameravali udeležiti. Za podporo je zaprosil tudi skrajno levico, saj naj bi bila prav socialistična stranka edina leva stranka, ki lahko doseže spremembe. Komunisti so se odzvali takoj in od svojih volilcev zahtevali, naj glasujejo za Združeno levico (IU), ki utegne dobiti celo 13 odstotkov glasov. Zadnji dan je bilo še vedno neodločenih 30 odstotkov volilcev, ki so na volitvah leta 1993 prinesli presenetljivo zmago Gonzalesu. Ljudska stranka, ki odločno zavrača kakršnokoli povezavo s Francovo diktaturo, zato pritiska na Katalonce, naj umaknejo podporo socialistom. Ti utegnejo danes izgubiti najmočnejša oporišča, kot so Valencia in Kastilja, Čeprav bodo v koalicijah z drugimi strankami marsikje ostali na oblasti. Keith Grant / Reuter ANGOLA Mesto Lumbala N’guimbo je dižavljanska vojna obšla LUMBALA NPGUIMBO - V Angoli, državi trpljenja in opustošenja, obstaja mesto kot iz pravljice - v bolnišnici zdravljenje poteka brez zastojev, nihče ne strada, okolica pa je vama celo za turiste. Ti podatki so nekaj zelo neobičajnega za državo, Id so jo dolgoletni spopadi povsem raz-jedli. Po skoraj dvajsetih letih državljanske vojne so prebivalci Lumbale KPguimba spoznah, da lahko omejena sredstva izkoristijo za izboljšanje kakovosti življenja. »Med prebivalci sem začutil odločnost. Tem ljudem lahko zaupate, kar ne velja za druga angolska mesta. Ce jim kaj podariš, tega ne bodo prodali naprej,« je dejal neki pripadnik človekoljubne organizacije med obiskom mesta v pokrajini Moxico. Uradni predstavniki so sporočili, da je Lumbala N’guimbo primer, kako lahko območna skupnost izrablja skromna sredstva za boljše življenje. Mesto je polno mladih žena z otroki na hrbtih in starcev, ki ponujajo pečen krompir. Mestu skoraj ni videti, da v Angoli divja državljanska vojna že od leta 1975. Ruševine zgradb, ki so jih zgradili nekdanji portugalski kolonizatorji, in odsotnost mladih moških sta edina očitna znaka vojne v mestu, ki ga nadzomje UMITA Jonasa Savimbija. »Naša bolnišnica ima vse oddelke: pediatričnega, kirurškega, porodnišnico, laboratorij in splošno prakso,« ponosno pravi medicinska strežnica Tita in kaže nekaj barak, ki služijo kot klinika. Pred pediatričnim oddelkom na zdravila proti oslovskemu kašlju čakajo desetine mater z otroki. »Upravna« zgradba je koliba, ob katero so pritrjene preproste bambusove klopi. V baraki je dolga lesena miza in nekaj stolov. V teh prostorih delajo člani mestnega sveta, ki se radi pohvalijo s svojimi uspehi. V središču mesta in 34 predmestnih naseljih živi približno 25 tisoč Angolcev. Pripadniki Človekoljubnih organizacij pričakujejo, da se bo število prebivalstva povečalo, če se bo novembrski mirovni sporazum med UMITA in vlado obnesel. Potem se bodo vrnili tudi tisoči beguncev iz sosednje Zambije. Državljansko vojno so samo za kratek čas prekinili leta 1991, saj je UMITA že naslednje leto zavrnila svoj poraz na volitvah, ki so jih izvedli pod nadzorom Združenih narodov. Tisoči, ki so se zatekli v sosednje države, še vedno Čakajo na dokončen mir. Tudi sedem tisoč pripadnikov Združenih narodov bo ostalo v Angoli, dokler ne bo povsem gotovo, da sta se obe sprti strani odrekli nasilju. »Zelo dobro bi bilo, Ce bi novi sporazum obveljal. Potem bi tudi pri nas lahko prišlo do prostega pretoka ljudi in blaga,« je dejala strežnica Tita. Pripadniki Združenih narodov so ocenili, da je z avtomobili povsem varno potovati do trideset kilometrov južno in do petdeset kilometrov severno od mesta Lumbala Nguimbo. Med angolsko državljansko vojno je bilo ubitih več sto tisoč in pregnanih več milijonov ljudi. Cristina Muller / Reuter Premier Felipe Gonzalez med privrženci (Telefoto: AP) KAVKAZ Ruske ofenzive na jugu Čečenije ne ustavijo niti grožnje s pobijanjem talcev GROZNI (dpa, Reuter) - Rusko vojaško letalstvo je v soboto nadaljevalo bombardiranje vasi na jugu Čečenije, kljub grožnjam Čečenskih upornikov, da bodo pobih zajete ruske vojake. Najhujsi boji so potekali v okolici Seržen-Jurta, Satoija in DaCu-Borzoja, nadaljuje pa se tudi moCno obstreljevanje Bamuta. Agencija Itar-Tass poroča, da je Kušlan Gelajev, poveljnik upornikov na južni fronti, zagrozil z usmrtitvijo petih ruskih vojnih ujetnikov, Ce bo letalstvo se naprej napadalo gorske vasi na jugu dežele. Gelajev je novinarjem povedal, da je to odločitev sprejelo islamsko sodišče v kraju Satoi. Ni znano, ali je ukaz o postavljanju ultimata prišel iz višjih poveljniških krogov Čečenskih upornikov ali pa ga je Gelajev sprejel sam, vendar pa o podobnih grožnjah iz drugih predelov Čečenije agencije ne poročajo. Čečenski uporniki naj bi po nekaterih podatkih zadrževali od 80 do 120 ruskih vojaških ujetnikov. Cilj zadnje ruske ofenzive je uničenje oporišč upornikov v južnem čečenskem gorovju. Ruske enote so doslej že sistematično pregnale uporniške sile Džoharja Dudajeva iz preostalega dela Čečenije, kjer je zdaj razmeroma mimo. Le v nekaterih predelih prestolnice Grozni gverilci ponoči občasno napadajo patrulje vojske ali pripadnikov notranjega ministrstva. Glede na televizijske posnetke opazovalci domnevajo, da so mske sile v zadnjih dneh dosegle uspehe na južni in jugozahodni fronti, saj proti gorskim vasem že prodhajo s tanki, kar prej ni bilo izvedljivo. Predstavniki upornikov navajajo, da so zadnja bombardiranja zahtevala veliko žrtev med civilnim prebivalstvom, podatke o žrtvah na svoji shani pa potrjujejo tudi uradni predstavniki ruskih oboroženih sil. Poveljstvo pacifiške flote v Vladivostoku je namreč sporočilo, da je v petek v bojih okoli mesta Šali padlo 11 ruskih marincev, 19 pa je bilo ranjenih. Pri tem najbi bilo ubitih tud 69 upornikov. Pogajanja med Severno Korejo in ZDA na mrtvi točki KUALA LUMPUR (Reuter) - Včeraj so se v malezijski prestolnici predstavniki Združenih držav in Severne Koreje štiri ure dogovarjali o uveljavitvi določil sporazuma o korejskem jedrskem programu, ki sta ga državi sklenili oktobra lani v Ženevi. Združene države skušajo Severno Korejo prepričati, naj zamenja svoje zastarele jedrske reaktorje z južnokorejskimi na lahko vodo, ki se jih ne da uporabiti za razvoj jedrskega orožja. Pogajalci se bodo ponovno srečah danes. »Delegaciji sta se pogovarjali o pomembnih vprašanjih v zvezi z uveljavitvijo določil ženevskega sporazuma, posebej o tistem delu, ki govori o reaktorjih na lahko vodo,« je izjavil tiskovni predstavnik severnokorejske delegacije Cung Sung II, ki se prav tako kot vodja ameriške delegacije Thomas Hubbard, ni želel iodkrito pogovarjati o rezultatih pogovorov. »Ra- zpravo bomo nadaljevali jutri. Sem smo prišli zato, da kaj opravimo,« je dejal Hubbard po zaključku sobotnega kroga pogajanj. Ženevski sporazum od Pjongjanga zahteva, da sprejme dva reaktorja na lahko vodo in da zaustavi delovanje vseh drugih reaktorjev, za katere Wash-ington sumi, da jih Korejci uporabljajo za razvoj atomskega orožja. Reaktorji na lahko vodo proizvajajo veliko manj plutonija kot severnokorejski grafitni, vendar pa Pjongjang zavrača južnokorej-ske reaktorje, ker naj ne bi ustrezali varnostnim zahtevam. V Severni Koreji bi veliko raje imeli reaktorje 'ameriške znamke’, zato grozijo, da bodo preklicali zamrznitev svojega jedrskega programa, Ce z Američani ne bodo kmalu dogovorili. Hubbard je izjavil, da pogajanja niso prinesla vidnejšega napredka, »vendar pa zdaj obe shani veliko bolj razumeta stališče sogovornice«. V severnokorejski jedrski elektrarni v Jongbjonu Rakete na Aden, napad ali nesreča? ADEN - Včeraj so v nekdanji južnojemenski prestolnici Adnu odjeknile eksplozije raket, ki so obudile spomine na lansko državljansko vojno, ko je na mesto vsak dan padala toCa izstrelkov. V napadu so bili najmanj trije ljudje ranjeni. »Vsi smo bdi prestrašeni ... Mislih smo, da se je vojna spet začela,« je izjavil neki mešCan. Rakete so zadele skladišče orožja v Jebel Hadidu (Jekleni gori) v središču Adna. Orožje in strelivo so tu shranile že britanske enote pred 30 leti. Severnoje-menske sile so skladišče zaplenile v zadnjih dneh državljanske vojne in ga kasneje napolnile za večjo količino najnovejšega orožja. Jemenski predsednik Ali Abdaulah Saleh trdi, da so vojaško opremo vredno veC kot 100 milijonov dolarjev, še pred koncem vojne naročile južnojemenske enote. Po zadetku so izbruhnili visoki plameni, mesto pa je zavil gost dim. Jemensko ministrstvo za nohanje zadeve je sporočilo, da naj bi se vnelo skladišče orožja, zato so eksplozije odmevale vec kot 30 minut. Prebivalci pa so povedali, da naj bi mesto napadli oziroma, da so rakete priletele z bližnjih hribov. Kdo naj bi napadel Aden ni znano. »Nekaj shranjenega streliva je zaradi ognja takoj eksplodiralo,« so sporocih v ministrstvu in dodali, da so gasilci opravih svoje delo. Takoj za tem se je mesto, v katerem živi pol miljona ljudi, sheslo še huje. Kirurg v adenski bolnišnici Haidi al-Zubaidi je za Reuter izjavil, da je operiral hi ljudi zaradi ran od drobcev granat. Očividci poročajo, da je število žrtev veliko višje. Dve raketi sta namreč padli blizu šole in stanovanjskega naselja. Predstavnik minshstva za nohanje zadeve kljub temu trdi, da nihče ni bil ubit. Dodal je še, da glavna rafinerija nafte, ki lezi 30 kilomehov zahodno do mesta, ni bila poškodovana. Mohamad Mokašent / Reuter KITAJSKA / BLIŽAJOČA SE OBLETNICA PEKING - Kitajska policija pred šesto obletnico upora na trgu VeCnega miru hiti utišati oporečnike. V valu aretacij je doslej priprla že 22 nasprotnikov režima, še 17 pa jih je za kratek Cas privedla na zaslišanje. V sredo so vdrli tudi na dom oporečnika Lin Mu j a v Hongzhouu in obkolil pet oporečnikov, ki so v odprtem pismu od Komunistične partije zahtevali izpustitev priprtih. Dva od obkoljenih še vedno pogrešajo. Kitajski oporečnik na zaslišanju Lin Mu je bil svetovalec nekdanjega generalnega sekretarja Komunistične partije Hu Yao-banga, Cigar smrt je zanetila v krvi zatrte študentske demonstracije 4. junija 1989. V petek je Lin v znak protesta proti hišnemu priporu, ki so ga oblasti uvedle zaradi njegovega podpisa v odprtem pismu, začel z gladovno stavko. V Nanjingu je v Četrtek policija obvestila veterana med oporečniki - Xu Shuilianga, da ga bodo za 15 dni zaprli, ker je kršil prepoved političnega združevanja. Poli- cija v Chongquingu je potrdila, da je v sredo zaprla aktivista Deng Huanvvuja, ki so ga pogrešali že od 21. maja. Pred tem je bil zaprt že vec kot deset let. V Klanu je v Četrtek izginil Yang Hai,-nekdanji študentovski voditelj, ki je pred tem odsedel štiri leta. Oporečniki so v napetem pričakovanju 4. junija, ki je od leta 1989 postal trenutek za politično združevanje, na oblast naslovili vrsto peticij. Vse kaže, da policisti lovijo predvsem tistih 45 oporečnikov, ki so podpisali peticijo 16. maja, v kateri so zahtevali izpustitev vseh političnih zapornikov, vključno s tistimi, ki so vodili upor leta 1989. V četrtek je 27 sorodnikov žrtev zatrt j a tienamen-skega upora v drugi pe-ticji zahtevalo polno parlamentarno preiskavo dogodka. S policijskimi ukrepi se bo soočilo tudi 50 podpisnikov tretje peticije, ki zahteva uvedbo demokracije in prevrednotenje študentskega protesta iz »protirevolucionarnega upora« v »patriotsko dejanje«. To peticijo bodo na oblast naslovili v sredo. Pekinška policija vsako leto v teh tednih poostri nadzor v prestolnici. Oblast se še vedno boji, da ji bo peščica preživelih aktivistov spet povzročila težave. Strogo so zavaro- vali trg Večnega miru in opooreCnike opozorili, naj ne tvegajo srečanja z ostalimi somišljeniki. V zadnjih štirih letih je policija razvila poseben sistem prese- ljevanja sumljivih prebivalcev Pekinga v okoliške hotele, kjer preživijo nekaj tednov pred in po 4. juniju. Benjamin kang Lim, Reuter 12 Nedelja, 28. maja 1995 SLOVENIJA to to —> O < to $2 LU o |>S5 O < Socialdemokrate mučita moč in vpliv »starih sil« Janša ve, kdaj se davkoplačevalci primejo za žep TOPOLŠICA - »Danes sprejemamo program, s katerim nameravamo na naslednjih volitvah zmagati,« je na Četrtem kongresu socialdemokratske stranke poudaril stari in novi predsednik SDSS Janez Janša, ki meni, da so socialdemokrati »dolžni skupaj z drugimi strankami slovenske pomladi in ob pomoči prijateljev v svetu dokončati gospodarsko, politično in kadrovsko reformo v Sloveniji«. Janša je v svojem programskem govoru povzel zgodovino socialdemokracije na Slovenskem in posebej oblikovanje Demosa, ki »ni zmogel dovolj notranje enotnosti za korenito politično ekonomsko in kadrovsko reformo«. Socialdemokrati si na prihdonjih volitvah želijo poraza »starih sil« (Foto: BOBO) Ker je SDSS »zaskrbljena zaradi koncentracije moči, bogastva in informacij v rokah ozkega sloja«, ponuja politično alternativo, ki temelji na vrednotah, kot so svoboda, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Janša je podrobno opisal postavke včeraj sprejetega programa, ki med drugim vključuje zavzemanje za pravno državo, učinkovito tržno gospodarstvo, socialno državo, pravico do poštenega plačila za pošteno delo, dvig najnižjih pokojnin in zmanjšanje razlik med najnižjimi in najvišjimi ter odpravo vseh vrst privilegijev. SDSS podpira notranje lastništvo zaposlenih, nekdaj zaposlenih in upokojencev, zahteva restriktivno urejeno možnost prodaje slovenske zemlje tujcem, učinkovito protimo-nopolno zakonodajo, strožjo finančno disciplino, večjo davčno obremenitev premožnih in ukinitev dohodnine za socialno šibke, zavzemala se bo za Cim manj skladov itd. Janša je poudaril, da vlada - ker še ni sprejet proračun - prosto razpolaga z desetinami milijard, »ki jih verjetno spravlja za naslednje volitve«, proračunska razprava pa je »navadna farsa, ker je denar že porabljen brez nadzora«. Najbolj odmeven je bil tisti del Janševega govora, v katerem je predsednik SDSS govoril o razlikah med to stranko in združeno listo, ki »zagovarja svobodo in pravičnost samo za nekdanjo avantgardo« in ima popolnoma drugačno socialno bazo - direktorje igralnic in priviligi-rane upokojence. »Ni Čudno, da se vedno, kadar tovariš KocjanCiC govori o solidarnosti, slovenski davkoplačevalci nagonsko primemo za žepe,« je med drugim dejal Janša in požel buren aplavz. Vendar je pravi nasprotnik SDSS »surovi liberalizem, ta značilna staronova kombinacija podkomunizma«. SDSS, SKD in SDSS ne bi smele nasesti prijemom .ZL in LDS, ki bodo skušali te stranke spreti med sabo, je še opozoril Janša. Na kongresu so govorih tudi predsedniki forumov (sindikal- nega, mladinskega, senior-skega, kulturnega, krščanskega, gospodarskega) in vidnejši elani stranke 0ože Pučnik, Ivo Hvalica, Miha Brejc, Jože Zagožen in drugi, rdeča nit razprav pa je bila, da so nujne nove volitve, na katerih bodo »stare sile« poražene. SDSS si bo prizadevala priti na oblast, vendar ne za ceno svojega programa, je poudaril Pučnik. Hvalica je potožil, da ga v parlamentu poslanci ZL in LDS »neprestano šikanirajo« in da morajo biti poslanci opozicije »nepre- stano za okopi, da dosežejo majhne premike«. Brejc je poudaril, da so si stare sile - ZL in LDS - zagotovile »kontinuiteto moči« v trenutku, ko se dogajajo najbolj dolgoročne spremembe v zgodovini. Poslanci so brez razprave sprejeli poročila o dosedanjem delu, v popoldanskem delu kongresa pa tudi novi program in statut. Za predsednika so, kot smo pričakovali, spet izvo-lili Janeza Janšo, ki ni imel nobenega protikandidata. Tanja Starič Socialdemokrati so na svoj kongres povabili vse stranke slovenske pomladi. Vabilu se je odzval samo Marjan Podobnik, ki je poudaril, da si želi, da bi te stranke »stopile skupaj in sestavile naslednjo vlado«. To naj bi jim uspelo tako, da »bo vsak stopil korak nazaj, da bi potem lahko stopih korak naprej«. Pozdravni telegram so posluh Zeleni Slovenije in Demokratska stranka. Sicer pa so kongres SDSS pozdravih predstavniki nekaterih sorodnih strank iz tujine - na primer Pasok iz Grčije, Južnotirolske ljudske stranke iz Italije -opravicih pa so se socialisti in socialdemokrati Španije, Finske, Madžarske, Velike Britanije, Portugalske in Italije. Kongres je pozdravil tudi predsednik kulturnega foruma Jože Snoj, med obiskovalci pa smo opažih tudi nekdanjega Peterletovega ekonomskega svetovalca Borisa Pleskoviča. Socialdemokratom so se v Topolšici pridružih Narodni demokrati, ki - kot je povedal Marjan Vidmar - bodo oblikovali Narodni forum SDSS. »Narodnjaki« so izstopih iz vrst SKD in se pridružili SDSS zato, ker »imajo soroden program in enake vrednote«, ker bodo skupaj »obogatih pohticni prostor« in ker bodo »skupaj na naslednjih volitvah zmagah«. Almira ima lastne prodajalne BLED - Almira je svoj sankcijski program v prvi fazi že uresničila, v drugi pa mora vzpostaviti predvsem svojo trgovinsko mrežo, saj so sedanji pogoji prodaje na slovenskem trgu zapleteni in nedorečeni, je na včerajšnji tiskovni konferenci na Bledu poudaril direktor Almire Ratomir Kafol. Tudi v ta namen so včeraj na Bledu odprh novo trgovino, ki predstavlja širitev njihove dejavnosh in je v skladu z uresničevanjem sanacijskega programa. Direktor Kafol je tudi poudaril, da morajo zdaj na plačilo svojih izdelkov čakati po 90 in veC dni, zato bo bolje, je menil, imeti lastne prodajalne in se predstavljati s celotno ponudbo, tako bodo lahko namreč imeli pod kontrolo tudi zaloge. Almira večji del svoje proizvodnje proda na tuje trge, veC kot 65 odstotkov proizvodnje pa je Ion poslov, kar pomeni, da tujemu partnerju samo ponujajo svojo delovno silo. V prihodnje naj bi bilo razmerje med lastno proizvodnjo in Ion posh pol pol, to pa bi tudi pomenilo normalno poslovanje. Izvažajo največ v Nemčijo in Skandinavijo. Povprečna plača je 500 mark. (M. F.) Vinom so podelili naziv šampiona LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so podelili naslov šampiona najboljšim vinom, ki so prispela na 41. mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani. Naziv šampiona so podehh v treh kategorijah. Dva naslova šampion sta odšla v Avstrijo, eden pa v Čile. V kategoriji 1/1 je postal šampion Pinot blanc kabinett, Reinhold Schvvarzl iz Avstrije, letnik 1994. Šampion v kategoriji 1/4 je postal VVelschriesling 1988 TBA, VVeingut Martin Haider iz Avstrije, letnik 1988, tretji naziv šampion v kategoriji 3/21 pa so podehh vinu Cabemet sauvignon, La Fortuna Vineyards Winery iz Čila, letnik 1993. 41. Mednarodno ocenjevanje v Ljubljani, ki je tudi letos potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino (OIV) v Parizu, je bilo od 22. do 27. maja. Priznani degustatorji, elani mednarodne komisije, so prišli iz 23 držav. Vina so ocenjevali po novem pravilniku, ki je precej strožji in dovoljuje, da kakovosti primemo medaljo prejme le 30 odstotkov ocenjevanih vin. (B. S.) NOVA RIBOGOJNICA NA REKI TOLMINKI Za ohranitev avtohtone soške postrvi Sladkovodni športni ribolov postaja čedalje bolj zanimiv za tuje ribiče TOLMIN - Včeraj popoldne so v Tolminu odprh novo riliogojnico na reki Tolminki, ki jo je zgradila tolminska ribiška družina. V njej bodo gojili avtohtono sosko postrv, in sicer od mladic do odraslih rib, ki jih bodo po določenem času vlagali v gojitvene potoke in druge lovne vodotoke v Posočju in tudi drugod po Sloveniji. V novi ribogojnici bodo vzrejali tudi plemenjakinje soške postrvi, ki jih bodo v Času drstenja osmukali in tako dobih ikre, ki jih bodo potem prenesh v pred leti (1989) zgrajeno ribje vališče. Ko se bodo iz iker zvalile mladice, bodo te spet prenesh v novo ribogojnico. Z novo pridobitvijo so tako sklenih krog, ki omogoča nadzor nad sleherno stopnjo razvoja av- tohtone soške postrvi, ribe, ki je že skoraj izumrla. Poleg ribogojnice so včeraj odprli tudi obnovljeno hidroelektrarno. Ribogojnica je namreč nastala v povezavi z obnovo dovodnega kanala za HE, kateremu so dodali še en kanal, dogradili 17 ovalnih bazenov in lamelni usedalnik, zaradi katerega se bo voda, potem ko bo šla skozi ribogojnico, očistila in se vračala v strugo Tolminke takšna, kakršna je v ribogojnico vstopila. Kapaciteta nove ribogojnice je reja hsoC do dva tisoč ple-menk, od katerih nameravajo nasmukati približno milijon iker. Tam bo tudi približno 80 tisoC mladic in enoletnih rib, s katerimi bodo poseljevah gojitvene in lovne vodotoke. Naložba je stala približno 140 milijonov tolarjev. Samo ribogojniški del je zahteval nekaj veC kot 50 milijonov tolarjev. RaCuni še niso dokončni. RD Tolmin je najela posojila, vedno denarja pa je prispevala od lastnega zaslužka (prodaja ribiških dovolilnic). Včerajšnjega odprtja, ki sodi v okvir praznovanja občinskega praznika, so se udeležili predvsem ribici ribiške družine Tolmin in predstavniki Ribiške zveze Slovenije. Tam je bil tudi minister za kmetijstvo dr. Osterc, ki mu je pripadla Čast, da je novo ribogojnico predal njenemu namenu. Vojko Cuder Kakšna izbira: na Dunaj ali samo v Trsi! Božo Kovač Slovenski ministri in drugi politiki radi potujejo na Dunaj. Mnogi med njimi pa najbrž niti ne vedo, da je potovanje v nekdanjo prestolnico nekoč trajalo manj kot danes. Ampak to je veljalo za čase, ko je bil vlak najhitrejše prevozno sredstvo. Zdaj je edini problem, kako priti živ do Šentilja, potem je po avtomobilski cesti le Se skok v zaželeno mesto. Pot na primer v Trst je bistveno krajša in precej manj nevarna. Vendar Trst ni Dunaj, ne po velikosti in ne po velemestnem svetovljanstvu, Se manj po gospodarski in politični vlogi v sedanji Evropi. Toda »najbolj italijansko vseh italijanskih mest«, ki ne more prikriti rahlo rasističnega odnosa do Slovanov, Čeprav z njimi nadvse prijazno trguje, ima tokrat prav svetovljanske ambicije. Utegne jih celo uresničiti, saj mu gredo okoliščine tako na roko kot Se nikoli. Kaže, da je Trstu tudi po volji Evropske unije in ne samo Rima določena pomembna vloga v odnosih med zahodno in vzhodno civilizacijo. V tem mestu naj bi nastalo mednarodno finančno središče, ki bi finančno krmililo prenos zahodne tehnologije in znanj v države v tranziciji, obenem pa bi postalo evropsko izhodišče za obnovo območij, ki jih je razdejala tokratna balkanska vojna. Finančno središče naj bi po načrtu imelo močno banko podatkov o gospodarstvu držav v tranziciji (v resnici bo zaCela delovati že te dni, samo pod drugačnim imenom) in seveda vse druge potrebne ustanove. Družbe, ki bodo poslovale v mednarodnem finančnem središču, bodo oproščene večine dajatev, vendar je skupna višina olajšav omejena na 65 milijard lir v petih letih, investicije v države v tranziciji in izplačana posojila pa na 3, 5 milijarde ecujev. Za tako obširen in dolgoročnih finančnih injekcij lačni trg, kot ga tvorijo države v tranziciji, to ni ravno velik denar. Toda za začetek ni slabo. Kdor bi se med prvimi trdno umestil v denarne in blagovne tokove, ki naj bi bili speljani skozi Trst, bo zlahka preživel tudi zahodne davke, če Rim in Bruselj ne bi podaljšala olajšav. Oblast tega mednarodnega finančnega središča, ki naj bi začel delovati že konec tega leta, bo seveda izbirala med bankami in zavarovalnicami ali izvoznimi družbami, ki bi se potegovale za prostor pod neobdavčenim soncem. Se več, čeprav pobudniki tržaškega »off shora« pričakujejo naval z vseh koncev sveta, napovedujejo, da bodo oblasti te finančne enklave tudi same poklju-kale na marsikatera mednarodna finančna vrata. Ob veliki ponudbi naj bi skratka bile karseda izbirčne, kar pa morda niti ne bo tako zelo preprosto. Ce bodo izbirale po kvaliteti, bo seznam kandidatov precej dolg. Kdo pa se preživi na evropskem in svetovnem prizorišču, če ni dober. Ce pa bodo pripisovale poseben pomen bančnim rodovnikom in lastniškim listinam, spet ne bo enostavno, zlasti ker se po mnenju nekaterih poznavalcev finančnega sveta dogajajo pomembne spremembe. Po nekaterih napovedih se pojavljajo zametki treh skupin bank: ameriška, azijska in evropska. Kdor ne bo v nobeni, bo izginil. Ce to drži, bi tržaški »off shore« najbrž odprl vrata predvsem dobrim evropskim bankam. Ali naj bi to pomenilo, da tudi slovenskim? Denarja nimajo ravno malo, zlasti deviz, ki jim zaradi hitrejše rasti inflacije kot menjalnega tečaja pijejo kri, namesto da bi jih navdajala z zadovoljstvom. Svoj (dragi) kapital posojajo podjetjem s čedalje težjim srcem, če pa ga že dajo, hočejo za svoj denar hipoteko, kar ni ravno znamenje globokega zaupanja. Gospodarstvo pa po drugi strani tarna, da je investicijsko »podhranjeno«. Ko bo konec lastninjenja, se bodo razmere najbrž hitro spremenile, in ni ga, ki ne bi rekel, da na bolje. Dotlej in najbrž tudi pozneje pa bodo eni in drugi, se pravi, bančniki in podjetniki, najbrž začeli močno škiliti tudi v Trst, Ce bo do konca leta res dobil mednarodno finančno srediSče. Navsezadnje naj bi bilo v tem mestu zbrano tako rekoč vse, kar na veliko in dolgoročno posluje z državami v tranziciji. Londonski, frankfurtski in dunajski finančni strokovnjaki za države v tranziciji (in z njimi kapital) bodo po nekaterih, mogoče preveč optimističnih napovedih, po novem v Trstu tako rekoč kot doma. Najbrž tudi slovenski, Ce bodo »pripuščeni«. Pa še bliže bodo imeli kot ministri in politiki. Velike letošnje obletnice so pravkar minile; velika praznovanja tudi. To seveda pri nas, kajti pravi konec vojne bomo praznovali Sele sredi avgusta, petdeset let potem ko je atomska bomba na HiroSimo prisilila Japonce k predaji in odprla obdobje novega strahu, strahu pred atomsko vojno. Te obletnice smo praznovali svečano, dostojanstveno in Se kar enotno. Slovenci v Italiji smo s skupno manifestacijo v Doberdobu pokazali tudi matični domovini, da nas nekateri dogodki družijo in da spomin nanje presega trenutne spore. Isto so naredili Slovenci na Koroškem. Vendar zaman: v Sloveniji do skupne proslave ni prišlo, Čeprav bi morda zadostovalo nekaj dobre volje in nekaj pragmatičnosti, da bi vsaj za en dan-stranke pustile ob strani svoje partikularizme. Pa o tem kdaj drugič. Mi smo, kot reCeno, to obletnico proslavljali slavnostno in enotno. K temu je pripomoglo tudi novo politično ozračje, v katerem se Slovenci v glavnem združujemo v enem od dveh velikih političnih taborov, ki se oblikujeta v državi. K temu je tudi pripomoglo dejstvo, da tokrat za javne ustanove, od dežele do tržaške občine, proslave niso bile priložnost za kak revanSizem ah slo po maščevanju, ampak stvaren pogled v preteklost z voljo, da bi iz zgodovine Črpati vse, kar bi nam lahko Se koristilo v prihodnosti. Ker pa se zgodovina ni zaCela pred 50 leti, je morda podi trenutek, da se ozremo nekoliko N O V ^ OBL E T R O T ^ Mi še čakamo na snravno deianie dlje in se pripravimo na novo obletnico, ki je takorekoC pred vrati. Se poldrugi mesec nas namreč loti od dneva, ko bo minilo natanko 75 let, odkar so fesisti zažgati Narodni dom in tako dejansko zaceli svojo krvavo gonjo proti Slovencem in proti vsemu, kar je bilo slovenskega v teh krajih. Med prvim dogodkom in osvoboditvijo je poteklo natanko 25 let, Četrt stoletja trpljenja, zločinov, požigov, deportacij, in Se bi lahko naštevali. Od tega Četrt stoletja smo Slovenci kar 23 let preživeli pod italijansko feSistiCno oblastjo, le zadnji dve pa pod nemškim nacističnim Škornjem. Tako je zapisano v zgodovini. Ni nam do tega, da bi danes komur koti pripisovati krivde samo zato, ker je morda naslednik ljudi, Id so bili krivi za takratne zločine. Zgodovina je opravila svoje, ljudje so se spremeniti, z njimi se je spremenila italijanska država, ki ni več fesistiCna kraljevina ampak demokratična republika. Ostale pa so nekatere krivice. Med temi je nedvomno ena najbolj simbolnih v dejstvu, da Slovenci po padcu fašizma nismo dobiti nazaj Bojan Brezigar Narodnega doma: poslopja, ki je bilo v ponos celotnemu slovenskemu narodu, dela arhitekta, kijev tistem času slovel po vsej Evropi (in je bil Slovenec), palaCe v srectišCu mesta kot dokaz, da smo tudi Slovenci sestavni del mestnega tkiva, skupaj z drugimi narodi, ki so živeti v Trstu. Ne samo to, niti spominske ploSCe nam niso pustili vzidati v pročelje tega poslopja in pred petimi leti, ko smo se zadnjikrat množično zbrali pred pročeljem nekdanjega Narodnega doma - in nam tega niso mogli preprečiti - so nas takoj po koncu manifestacije uniformirani policisti sicer zelo vljudno povabiti, naj zapustimo prostor, CeS, zborovanja je konec. Poslopje nekdanjega Narodnega doma Se vedno popravljajo. Lastnikom, Id so ga prevzeti po požigu, ko je bila slovenska banka prisiljena v steCaj, ni prineslo sreCe. Nekaj Časa je bil v poslopju hotel, nato je bilo dolga leta zaprto, prevzela ga je univerza in sedaj ga že nekaj Časa popravljajo. Mi smo to palaCo vedno zahtevati nazaj, kajti za nas je simbolnega pomena. Nikoli nam je niso hoteti dati predvsem zato, ker je za nas simbolnega pomena. In tako Narodni dom, nekdanji Balkan, Se vedno sameva med drugimi palačami, z žerjavom ob severni steni, obdan z zidarskim odrom. Res, bili smo že na tem, da bi v enega od sporazumov, ki smo ga Slovenci sklepali z deželno vlado, vključiti tudi vrnitev Narodnega doma. Tedanji predsednik Dežele je nanjo pristal, nato pa so nastopili njegovi tržaški jastrebi, ki so ga zadnji dan prisiliti, da je preklical dano besedo: doslej zamolčana zgodba tržaške bede. Sramota za državo, ki ni sposobna priznati senenih strani svoje zgodovine. Sramota za občino, ki ni niti s spominsko ploSCo opozorila, da se je tu z vso krutostjo zaCel fašistični boj proti Slovencem. Sedaj je zopet Cas, da se zaCnemo tudi o tem pogovarjati. Seveda, naša manjšina mora rešiti nešteto problemov, vendar obstajajo pri tem reševanju očitno neke vzporednosti. Problema tokrat nismo načenjali mi, načenjali so ga tisti, ki ugovarjajo mednarodnim dogovorom in zahtevajo (danes od Slovenije, jutri morda od Hrvaške) povračilo nepremičnin, rodni sporazumi že odpisati. Te zahteve na tem mestu ne bomo komentirali, saj smo o njej pisati že pogosto. Vendar pa moramo glasno in odločno ponoviti, da se zgodovina ni zaCela 1. maja 1945, ampak je bilo pred tem za Slovence v teh krajih 25 let trpljenja, vse od tistega 13. julija 1920, ko so se ognjeni zublji dvignili z nam tako drage palaCe na takratnem trgu Caserma. Med vprašanji, ki so sedaj odprta, je torej poleg skrbi za naše kulturne ustanove, poleg pravice otrok v Beneški Sloveniji, da se šolajo v materinem jeziku, kot je to zajamčeno njihovim italijanskim vrstnikom, poleg pravice naših mladih glasbenikov, da jim država zagotovi glasbeno vzgojo, kot to zagotavlja italijanski mladini, poleg naSega gledališča, knjižnice, raziskovalnega instituta, Časopisa, televizije za vse Slovence, do Cesar imamo kot davkoplačevalci pravico kot to pravico uživajo naSi italijanski someSCani, tudi vprašanje simbolne odškodnine za gorje, ki ga je našim ljudem prizadel fašizem. Ta simbolni znak sprave, bi lahko bil vrnitev Narodnega doma (in v Gorici Trgovskega doma) slovenski manjšini, da bi lahko v središčih obeh mest, Trsta in Gorice, zaživele kulturne dejavnosti, ne samo v duhu kontinuitete z naSo bogato zgodovino. In kateri trenutek bi bil primernejši, kot 75. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu, saj bi tako lahko zares govoriti o letu 1995 kot letu velikih enotnih proslav, st-var-n i h pogledov v zgodovino in re-sniCne volje do popravila krivic, ki smo jih v tem stoletju utrpeli. TURIN Italijanski knjižni sejem postaja vse bolj evropski Izjemen uspeh »knjigolanda« Turinski knjižni sejem je tudi letos pustil v italijanski javnosti globoko sled; doživel je izjemen uspeh, o čemer najbolj zgovorno priča končno število obiskovalcev: 191.000. Velika predstava italijanskega založništva se ja zaključila, njeni odmevi pa bodo še nekaj časa premikali ozračje v okoljih, v katerih je knjiga v središču pozornosti, bodisi kot čisto tržno blago, bodisi kot kulturna dobrina najplemenitejše vsebine. Kako pomembna je knjiga za sodobno civilizacijo, smo se lahko prepričali prav v Turinu, saj je na njenem hrbtišču zrasla velikanska struktura, ki jo je organizacijsko kolesje sejma poganjalo skladno in učinkovito skozi vseh šest dni, kolikor je trajala manifestacija. Vsakdo, ki se je ali profesionalno ali pa samo kot obiskovalec prepustil vrtincu turinskega »knjigolanda«, je lahko na lastni koži občutil posebno vzdušje, ki kot nevidna energija izvira iz manifestacije same in te prevzame in odnese v sejemsko pretakanje. »Salone del libro« že nekaj let raste in se razvija; letos je z odprtjem novega kongresnega središča morda dosegel višek, kar se tiče prostorske namestitve. Turinski knjižni sejem v Številkah: 8. po vrsti, 940 razstavljalcev, 190 okroglih miz, srečanj, debatnih omizij, približno za 800 milijonov lir prodanih knjig, 2200 akreditiranih časnikarjev, 34.000 kv.m. razstavne površine, 191.000 obiskovalcev (23 odstotkov več kot lani). Best-seller: Bruno Gambarotta 'Torino, Lungo Dora Napoti” (kriminalka); 1000 prodanih izvodov. Med najbolj prodajanimi avtorji: Susanna Tamaro. Temu primerna je bila tudi kongresna ponudba, morda Se nekoliko preobširna, česar so se očitno zavedli tudi organizatorji sami; kljub temu pa so bile vse okrogle mize in zborovanja tako obiskani, da so zunaj natrpanih dvoran ostajale cele množice potencialnih poslušalcev. Nastradali pa so časnikarji, zaradi sočasnosti mnogih zanimivih prireditev. Izbor diskutantov, ki so jih prireditelji povabili k mizi, je bil nadvse kvalificiran, tudi teme so bile zanimive in dražljive in so se dotikale ne samo založništva, temveč tudi žgočih vozlov sedanje italijanske družbe in politike. Sama debata - razen izjem - je bila rahlo pod lanskim nivojem. Pomenljiva je bila prisotnost mladih obiskovalcev; lahko bi rekli, da vse kar je bilo živega v Turinu in širši okolici, od otroških vrtcev do univerzitetnih študentov, je šlo skozi hodnike in prehode letošnjega salona, ki so jih organizatorji z duhovito domislico poimenovali po velikih pisateljih, ne samo Italijanih, temveč tudi svetovnega slovesa. Mesto Turin se je s svojim knjižnim sejmom popolnoma poistovetilo in pridobiva za mesto samo simbolni pomen. Vedno več prostora pa mu namenja tudi tuji tisk, ki priznava Salonu nesporno evropsko razsežnost. Letošnjo rekordno izvedbo bo verjetno težko preseči, vendar smemo domnevati, da ga bo perfektni organizacijski stroj, s predsednikom Guidom Accomerom na čelu, uspel ohraniti v podobni obliki vsaj Se nekaj časa. Naslednji knjižni sejem - 9. Salone del Libro - bo drugo leto od 16. do 21. maja. Osebnosti s pedigreejem... Liliana Cavani, Ludovica Ripa di Meana, Riccai-do Bonacina, Piero Maiengo, Alberto Abbruzzese, Domenim Fisichella, Ezio Mauro, Silvia Balestra, Carlo Tulio Altan, Monica Guerritore, Giampaolo Ormezzano, Beniamino Placido, Bea Marin, Gian-carla Mursia, Paolo Verri, Gina Lagorio, Franco Ricci, Piero Chiambretti, Curzio Maltese, Gad Ler-ner, Carlo Ossola. Paola Capriolo, Margherita Hack, Tullio Regge, Gianni Mina, Corrado Augias, Enzo Siciliano, Barbara Jacobson, Roy Lichten-stein, Enrico Deaglio, Paolo Veltroni, Lalla Romano, Fedele Confalonieri, Inge Feltrinelli, Eugenio Scalfari, Norberto Bobbio, Giuseppe Laterza, Franco Tatd, Edoardo Sanguineti, Georges Moustaki, Pippo Bando in nad vsemi Wole Soynka, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1986. Veliki dosežki malega založnika V prostornem razstavišču Lingotta so si veliki založniki postavili prave knjigarne. Mon-dadori, Garzanti, De Agostini, Laterza Feltrinelli, so prodali na tisoče izvodov svojih knjig; sama Mondarori je pokasi-rala večkot 300 milijonov lir, skoraj polovico več kot lani. Bolj trda je predla malim založnikom, ki so razvrščali svoje male stojnice v dolgih, nepreglednih vrstah 'vzdolž ulic in prehodov in skušali po svojih močeh in uvidevnosti privabiti kupce z izdajami, ki po vsebini, grafični obdelavi in nekaterih zvenečih imenih ne zaostajajo za založniškimi velikani. Stran pripravil Boris Pangerc Toda zakon tržišča je neusmiljen in majhen založnik mora pač vedno plavati v velikem morju neizprosne konkurence. Toda vsemu navkljub simah Campanotto iz Vidma lahko zadovoljno mane roke. Dve knjigi, ki ju je ponosno izpostavljal na svoji stojnici, sta prejeli dve pomembni vsedržavni nagradi; Jelinčičeva Le' notti stella te (Zvezdnate noči) je prejela nagrado ITAS -Trento. Pisatelj je v svojem delu izpostavil alpinistični svet, ki je globoko zakoreninjen v njegovo lastno kulturno tradicijo, piše v utemeljitvi. Giulia Niccolai pa je prejela nagrado Fenoma - Rim (10 milijonov lir) za pesniško zbirko »FRISBEE poesie da lanciare« (FRESBIEE pesmi za metanje). Na sejmu so tudi rekli... Francesca Roli, duša natečaja La scuola che scrive (Pišoča šola), potem ko si je pazljivo ogledala publikacijo Ljudsko bla- tam! Tudi komisija se je pohvalno izrekla o vasi raziskavi. Lepo, da ste se odzvali naši pobudi, Vidi se, da delate z navdušenjem...« Giancarla Mursia: »Borim se za to, da bi televizija brezplačno reklamizirala knjige v korist bralcev; to bi bila usluga v dobrobit vsem. Knjiga se mi zdi kot trdnjava vrh griča, ki jo sovražniki napadajo od vseh strani in ne vemo, koliko časa bo lahko še vztrajala...« Pippo Baudo: »Pohod televizije je prizadel družinsko življenje v pozitivnem smislu; televizija je odprla pogled na stvarnost celotne države. Osebno sem se za poklic napovedovalca odločil prav zato, ker me je v rosnih letih televizija očara- la...« Enzo Blagi: »Sicilijanci in Piemonta so streljali drug na drugega, ker so govorili različna jezika in se niso razumeli. Potem se je pojavila televizija, ki je italijanski jezik poenotila. Zdaj streljajo drugi na drugega, ker imajo za to očiten razlog...« Paola Dhcina Lombardi, iz kulturne redakcije dnevnika La Stampa (Turin): »Za prihodnje leto moramo poskrbeti, da bo Premio Editore Donna prejela kakšna založnica iz Slovenije...« Lalla Romano, ob sprejetju nagrade, ki jo podeljujejo italijanske založnice (Premio Editore Donna): »Rojena sem bila v majhni hribovski vasici. Moji starši so mi vedno pustili ogromno svobode in vsled svoje vzgoje si nisem nikoli postavljala problemov glede tega, da sem ženska Tudi ko sem postala mati, se nisem nikoli čutila ovirana pri svojih družbe-nokoristnih dejavnostih. Največja zadoščenja so mi v književnosti dale moje bralke...« Posebni nagradi za »tujce« in ženske »Premio Grinzane Cavour« deluje pod pokroviteljstvom ministrstva za zunanje zadeve. Letos je nagrado prejel češki pisatelj Bohumil Hrabal. Nagradni sklad si prizadeva štiri poznavanje tujih literatur med italijanskim beročim občinstvom. Na letošnjem Salonu so odgovorni priredili seminar o karibski literaturi, ki se udejanja v angleškem, francoskem in španskem jeziku. Pojem karibske literature je zelo širok in kompleksen, saj predstavlja stično točko treh kontinentov; Evrope, Amerike ter Afrike, in zgodovinskega spomina štirih kolonialnih kraljestev: španskega, francoskega, angleškega in holandskega. Seminarja na knjižnem sejmu so se udeležili pisatelji z vseh treh jezikovnih področij, ki živijo v državah, ki jih obliva Karibsko morje ali naj gravitirajo. Seminar je vodil Nobelov nagrajenec Wole Soynka (na sliki) po rodu iz Nigerije, vendar trenutno živec v ZDA. Premio Editore donna - Nagrado za- ložnic podeljuje Zonta Club iz Pinerola, pokroviteljstvo nad nagradnim skladom pa ima Dežela Piemont. Nagrado podeljujejo od leta 1992 pisateljicam ali ženskam, ki so se posebno odlikovale v založništvu ali na splošno na širokem kulturnem področju v povezavi predvsem z manjšimi založbami. Ideatorka nagrade je kulturna redaktorica in esejistka Paola Decina Lombardi, ki ima za sabo celo vrsto esejističnih knjig in antologij italijanske ter svetovne proze in poezije. Lani je nagrado prejela ena prvih dam italijanskega založništva Inge Feltrinelli, letos pa cenjena in veliko brana pripovednica Lalla Romano. S prihodnjim letom bo komisija, ki nagrado podeljuje, vzela v pretres ne samo italijansko, temveč evropsko zensko knjižno produkcijo, torej - na izrecno Zeljo njene utemeljiteljice Paole Decina Lombardo - tudi slovensko založništvo, pri kateri so soudeležene ženske. Samotni vizionar s Krasa Ob 130-letnici rojsfva primorskega arhitekta, urbanista in misleca > 70 Ob »inflaciji« številnih letošnjih zgodovinskih obletnic smo kar pozabih velikana slovenske kulture - arhitekta, urbanista, misleca in sploh vsestranskega ustvarjalca Maksa Fabianija (1865-1962), ki je s svojim opusom obogatil slovensko, italijansko in avstrijsko kulturo. Skozi sedem desetletij vojn, prevratov, revolucij in sočasnih kulturnozgodovinskih sprememb je Fabiani dajal prednost Človeku, posamezniku ah skupinam posameznikov. Svoje človekoljubno poslanstvo je dopolnil s številnimi teoretičnimi razpravami in spisi, Id kažejo širino duha in globino misU, žal v desetletjih po vojni kot tudi danes pogosto slabo razumljena in premalo upoštevana. Fabianijev opus, raztresen po vsem nekdanjem avstroogrskem cesarstvu, Se danes ni v celoti pregledan in ovrednoten. Nesporno pa gre za mednarodno pomembnega arhitekta, ki je zlasti v tujini sprožil odmevne premike pri uveljavljanju načel modeme arhitekture. Doma žal Se vedno ni deležen potrebne pozornosti, saj ga zagledani v lastno majhnost komaj poznamo... Morda nam ga bodo nekoč »odkriU« tujci, podobno kot pred leti Jožeta Plečnika. Kraševec se odpravi v svet... Fabiani se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu. Realko je obiskoval v Ljubljani, leta 1891 pa diplomiral iz arhitekture na dunajski pohtehniki. Naslednjih pet let je posvetil Študiju izvorov sredozemske in nordijske umetnosti. Po Studijskem potovanju po Italiji je postal sodelavec znamenitega avstrijskega pionirja moderne arhitekture Otta Wa-gnerja. Delovno prakso je torej začel pri slovitem dunajskem arhitektu, ki mu je v zameno ponudil pričevanje o svojih kulturnih izkušnjah. Neposredno spoznavanje virov je Fabianiju omogočilo razčlembo in doumevanje njihovega bistva. Njegova preučevanja so se zlila z zametki modernih tokov arhitekture in se Se dodatno dopolnila s kritičnim opazovanjem naglih družbenopolitičnih, gospodarskih in znanstvenih sprememb, ki so ravno tedaj oplazile tudi učilnice dunajske politehnike. Med bivanjem na Dunaju je Fabiani spoznal veliko arhitektov, ki so dah svoj neizbrisni pečat ne le Dunaju, temveč celotnemu prostoru avstroogrske monarhije ali bolje rečeno širšemu srednjeevropskemu prostoru. Poleg VVagnerja je prišel v neposreden stik z Adolfom Loosom, Janom Kotero, Jožetom Plečnikom, Josephom Urbanom in Številnimi drugimi arhitekti, ki so usmerjali ne le arhitekturne in urbanistične dosežke, temveč tudi razvoj moderne umetnosti sploh. V svojih prvih spisih je zagovarjal tako imenovane wagne-rijanski eksperiment (La scuola di VVagner 1894-1912, Trst 1981), vendar je kmalu izbral lastno pot, za katero bi lahko dejah, da je bila približno enako oddaljena od progresizma redkih in konserva-tizma večine. S svojimi avtonomnimi stahSči in utemeljitvami si je v razmeroma kratkem času izboril pomembno mesto v dunajskih kulturniških krogih. Fabiani je na prelomu stoletja trdil, da je urbanizem vzvišena umetniška naloga, in razvil primerjalno metodo razmišljanja o urbanističnih teorijah, ki je bila ob koncu preteklega stoletja absolutni novum v srednjeevropski urbanistični kulturi. Na dunajski univerzi je predaval dekorativno umetnost, zgodovino umetnosti in arhitekturno kompozicijo ter napredoval od asistenta do rednega profesorja leta 1917. Po prvi svetovni vojni sta ga vabih ljubljanska in dunajska univerza, toda Fabiani se je vrnil obnavljat v vojni hudo opu-stoSeno ožjo domovino. Obdobje med letoma 1934 in 1944 je preživljal v domačem kraju oziroma v Štanjelu, po letu 1944 do smrti leta 1962 pa je živel v Gorici. Tri najpomembnejša ustvarjalna obdobja Fabijanijev ustvarjalni opus običajno delimo na tri njegova življenjska obdobja: dunajsko, ljubljansko in gorisko. Vsako od njih ima seveda svoje posebnosti, ki razkrivajo pragmatični in vizionarski duh samotarskega kraskega arhitekta. V prvem obdobju je načrtoval naročene stavbe, pa tudi večje prostorske komplekse (oziroma idejne rešitve), tako da je bil že leta 1898 uvrščen med osem najzaslužnejših urbanistov pri obnovi mest v avstroogrski monarhiji. Po rušilnem potresu leta 1895 v Ljubljani je postal glavni arhitekt obnove. Poleg vrste posamičnih stavb (Krisperjeva, Hribarjeva in Bam-bergova hiSa, župnišče, Jakopičev paviljon, licej, šentjakobska šola) je izdelal regulacijski urbanistični načrt in z njim bistveno posodobil podobo in prometni utrip slovenske prestolnice. Zelo dejaven je bil tudi po prvi svetovni vojni, ko se je spoprijel z zahtevno nalogo urediti obsežna porušena območja Goriške in njene širše okolice s Posočjem. Vitalnost in delovno vnemo je ohranil do pozne starosti ter se v jeseni življenja posvetil svojemu ožjemu krasko-primorskemu okolju. Nekaj njegovih stavb ima zgodovinski pomen, tako na primer slovenski Trgovski dom v Gorici, v fašističnem obdobju požgani Slovenski dom v Trstu in kasneje porušeni Jakopičev paviljon v Ljubljani. Njegov vizionarski duh je prišel do izraza pri urejanju večjih prostorskih kompleksov, pri katerih je uveljavljal funkcionalno načelo predvsem z upoštevanjem obstoječih in načrtovanjem prihodnjih prometnih tokov. Najbolj ambiciozno se je v to smer podal pri projektiranju plovne povezave Jadrana z Donavo. S tem projektom se je ukvarjal več desetletij oziroma natančneje od 1917 do 1954. Načrtoval je dve inačici te plovne poti, klasično »argonavtsko« s povezavo Vipava-Ljubljanica ter neposredno plovno povezavo Ja-dran-Dunaj in naprej s priključitvijo na srednjeevropski plovni sistem (Ren). S sistemom cestnih in železniških povezav se je druga različica dejansko uresničila, medtem ko je »argonavtska« ostala le teoretično aktualna do leta 1975, v okviru sklepanja osimskih, sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Revitalizacija Štanjela Veliko zaslug za, pogojno rečeno, prvo revitalizacijo Štanjela pripisujejo Fabianiju, ki je v srednjeveško mestno naselje uvajal konstrukcijske elemente svoje dobe, pri čemer je funkcionalno načelo pojmoval predvsem kot skladnost oblik z življenjskimi potrebami. Prve sledove Fabianijeve navzočnosti v domačih krajih opažamo leta 1889, ko je projektiral javni spomenik našemu rojaku, avstrijskemu oficirju baronu Čehovinu, pred njegovo hiSo v Dolancih. To je bil eden od prvih večjih javnih spomenikov na Slovenskem, žal pa so ga leta 1922 poškodovati fašisti. Sicer pa arhitektove korenine v Štanjelu segajo daleč v preteklost, saj je bila družina Fabianijevih že v 19. stoletju med lastniki gradu. V obdobju od leta 1929 do 1935, ko je bil grad v lasti občine Štanjel, je Fabiani vodil njegovo obnavljanje z velikim posluhom za kulturno dediščino, hkrati pa tako, da je postal kulturno, upravno in socialno središče občine. Leta 1935 je Maks Fabiani postal Stanjelski župan. V to obdobje sodijo njegovi projekti za kinodvorano (1937), hišo fašistov (1938) in drugi. Kot župan in arhitekt je Fabiani urbanistično preoblikoval Štanjel tako, da je v skladu z življenjskimi potrebami povezal staro z novim - Štanjel s Kobdi-Ijem. On je bival v stanovanjski hiši, imenovani Vila Maks, ki stoji na začetku Gornjega Kobdilja. V njej je živel in delal od leta 1935 do 1947, ko se je ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji preselil v Gorico. V svoji viti je marljivo risal načrte in po končani drugi svetovni vojni leta 1945 izdelal nov projekt za obnovo Štanjela in leta 1944 porušenega gradu. Vsako med vojno poškodovano hiSo je izmeril, skiciral in ocenil vojno škodo v lirah po valuti iz leta 1939. Profesor Pozzet-to meni, da je Fabiani reSil Štanjel pred nemškim uničenjem, ni mu pa uspelo rešiti svoje hiše. Vilo Maks so namreč nemški vojaki požgati in v njej je po pričevanjih učitelja Jožefa Svaglja zgorelo marsikaj, med drugim tudi njegova socialno-ekonomska Študija Kras. V obdobju med vojnama je v obnovitvena dela v Šta- njelu veliko vlagal Fabianijev nečak Emico Ferrari. V tem projektu je bila zajeta obnova odkupljenih his v starem naselju in skupina stavb ob obzidju, ki jih je Fabiani označil kot Vila Ferrari. V tem sklopu je bil tudi vrt pod obzidjem z gredicami, vodnjaki, latniki, baliniščem, kalom, hladilnikom, namakalnm sistemom in gozdnato severno pobočje, prepredeno's sprehajalnimi potmi, poleg tega pa Se zahodno pobočje z dvema vhodoma, čebelnjakom, obzidanim Kaličem in skarpo v bližini. Vse to je bilo izdelano po Fabianijevem načrtu. Gre torej za konceptualni prehod iz naselja prek urejene narave v neokrnjeno naravo. Poleg oblikovalnih dosežkov je arhitekt Fabiani pokazal tudi solidno tehnično znanje, zlasti pri uporabi vodnih virov. Voda se namreč pretaka iz vodnjaka v vodnjak, služi za namakanje Ferrarijevega vrta in travnika, za rekreacijo v bazenu, kot surovina za led in podobno. Zal tudi ta kompleks Se naprej vidno propada. Ne nazadnje velja omeniti, da je Maks Fabiani leta 1930 napisal dramo v treh dejanjih II buffone di s. Daniele (Stanjelski klovn), v kateri je upodobil sebe, čeprav je dogajanje postavljeno v fevdalno obdobje. Povojne družbenopolitične razmere predvidene Fabianijeve obnove niso dovolile in marsikaj je ostalo nedorečeno. Pa tudi v kasnejših letih pri (prej počasni obnovi niso biti upoštevani njegovi tehtni nasveti, kar je povzročilo stagnacijo in odmiranje tega pravljičnega mesteca v Jugo-slaviji, pa tudi po osamosvojitvi Slovenije doslej ni bilo videti bistvenih premikov. ACMA - duhovna oporoka Pri osemdesetih je Fabiani napisal pomembo delo, nekakšno duhovno oporoko, ki jo je naslovil ACMA. V sanskrtu to pomeni približno duša sveta. V tem delu je z veliko mero objektivnosti obravnaval evolucijo človeka in družbe s stališča nenehnega infinitezimalnega (neskončnega) spreminjanja. Tako je ovrednotil »posebno«, ki je dobilo prevladujočo težo pri utemeljevanjih. V prvi vrsti predstavlja to »posebno« človek, nato rodovi, ljudstva, od katerih prihaja do teorije o rasnih razlikah, ki se izražajo v vedenjskih aspektih in nato kot posledica v umetniških. Njegova teorija je deklarativno osnovana na neposrednem opazovanju, zato se arhitekt Marco Pozzetto nagiba k nmenju, da jo je razvil izhajajoč iz arhitekture. Fabianija je v jeseni življenja najbolj zaposlovalo gledanje na razvoj človeka in celotne družbe z omenjenega vidika nenehnega infinitezimalnega spreminjanja. Tako so se oblikovala njegova razmišljanja o pomembnih življenjskih vprašanjih, preteklosti in prihodnosti človeštva. V njegovih spisih gre predvsem za refleksije o življenju in umetnosti, ki jih je zapisal med prvo in dopolnil med drugo svetovno vojno. Slavko Gaberc Propadajoče pročelje Mladike kaže nesposobnost države, da bi rešila svoje najpomembnejše spomenike? (Foto: B, P./BOBO) NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 28. maja 1995 Drobne novice, oglasi, navedbe iz priložnostnih govorov najzgovorneje orišejo čas in vlogo časopisa v njem. Zato si želimo s prerezom poročanja prikazati, kako je nastajal Primorski dnevnik, kakšno je bilo razpoloženje pred 50. leti, kako so časnikarji našli takojšen stik s slovenske besede željnimi bralci. Potreba po obnovi je prevevala vse, zaznavna je tudi volja po vzpostavitvi pravičnejšega reda, predvsem pa hvaležnost do tistih, ki so z zmago priborili primorskim Slovencem svobodo. S četniki so zbežali tudi izdajalci Na Vipavskem je ostalo malo duhovnikov. Zadnje dni aprila so jih četniki več od njih odpeljah s seboj na ono stran Soče, v Furlanijo. Vzeh so jih zato, da jih bodo Angležem in Amerikancem predstavili kot žrtve partizanskega nasilja, kot duhovnike, ki so jih partizani izgnali samo zato ker so duhovniki. Hoteh so namreč še enkrat zapeti pred svetom staro in obrabljeno pesem, da smo mi proti veri in da so oni zaščitniki vere in duhovnikov. Nekaterim od tistih, ki so bili nasilno odpeljani, se je posrečilo pobegniti. Niso se pa vrnili tisti trije, ki so šli prostovoljno z njimi in še druge hujskali na pot. Sli so, ker so vseskozi zvesto in vneto sodelovali z belogardisti, po- tem s četniki in belogardisti ter zagovarjali njihove zločine. Ti trije so župnik iz Sturij pri Ajdovščini, župnik Klinc iz Velikih Zabelj in župnik iz Batuj, Krapež Anton. Znane so besede Krapeža, ki jih je spregovoril v Kosovelovi družini ob priliki ko so četniki ubih štiri pari-zane, katerim so še živim skopali jame. Ta podli skrunitelj duhovniške obleke je dejal, da četniki ne bodo imeli dovolj učinka pri ljudeh, če bodo tako na lepem streljali partizane. Morali bi jih streljati pred cerkvijo, pred vsem občinstvom, to je njegovo mnenje. Ta človek se danes nahaja na oni strani Soče, toda ljudstvo ga doma zahteva pred svoje narodno sodišče. (20.5.1945) Zastava nad Svetim Justam S Pivke nas vodi pot mimo razcvetelih jablan Vremske doline na Kras, ki se ves predaja razkošju pomladi. Za primorsko ljudstvo je to pomlad vstajenja, prerojenja. Divača, Lokev, Basovica že tri dni samo strmijo, strmijo in spet strmijo. Kako ne bi, saj se že tretji dan pred njihovimi nasmejanimi oCmi razvija proti Trstu nezadržni polet Titove armade. Zanjo utripljejo njihova srca, njo spremljajo z mislijo v tržaška predmestja, na glavne ulice, v pristanišče, kjer se je na praznik 1. maja trdno vsidrala. Ko sem v Lokvi 2. maja predpoldne srečal svojega učitelja in prijatelja strica Janeza, s katerim se že tri leta nisva videla, me ni vprašal za zdravje, niti kod sem hodil ta tri leta, temveč: »Ali pri Sv. Justu že plapola naša zastava?« Ostal sem brez besede. Takrat so naSi tankisti in pehota Se krvaveli pod gradom in naša zastava še ni bila razvita nad Sv. Justom... Zakaj pa je stric Janez želel to vedeti? Njegova mati, kmečka hci z Dola pod Zekancem, se je za srečnih mladih let z družinico naselila v Trstu. Ko pa je oblast v njem prevzela imperialistična Italija, je kraška mati Vinka morala iz njega zbežati. To samo zato ker se njeni otroci niso hoteli odreci duhu in jeziku, v katerem jih je zadojila. Zatekla se je spet na Kras. Ob slovesu, preden je šestinosemdese-tletna starka legla k večnemu počitku, je edinemu preostalemu sinu podala z lastno roko na skrivaj izvezeno slovensko zastavo s tem zarocilom: »Ko bo nad Sv. Justom zavihrala slovenska trobojnica, glej da mi še istega dne prineseš na grob znamenje - tole zastavico, da bo tudi meni toplo pri srcu.« Tako so stoletja umirale nase matere in naši očetje. Trst je bil naša teptana pravica. Koliko žuljev, znoja in krvi smo zastonj vložili v temelje njegovega procvita. Trst je bil nas večni in nikoli doslej izpolnjen sen. Danes pa se nad Sv. Justom svobodno vije slovenska zastava in poleg nje italijanska, obe z lepo peterokrako zvezdo sredi belega polja. V vetru, ki od časa do časa narahlo povleče z morja sem, se obe zastavi poljubljata, kakor bi hoteli simbolično potrditi v skupni borbi prekaljeno edinstvo svobodnega slovenskega in italijanskega življa v Trstu. Slovensko in italijansko zastavo pa prerašča in skladno veže v eno trobojnico Titove demokratske federativne Jugoslavije, v okvirju katere hoče Trst svojo avtonomijo. Zato je nad Sv. Justom tudi prapor z mestnim grbom. Milko Matičetov (25.5.1945) Vsi na prosvetno delo! Protifašistično usmerjeni Slovenci in Slovenke, ki stanujejo v I. Okraju (Rojan, Greta, Tr-stenik, Skorklja in spodnji del mesta okoli cerkve Novega Sv. Antona do Korza in ulice Carducci) in imajo srednješolsko ali višjo izobrazbo ali pa tudi taki, ki so si na ka-kšenkoli način pridobili nekoliko več znanja, oziroma umetniških spretnosti, nego jih more nuditi ljudska šola, so vabljeni, da obiščejo Prosvetnega referenta I. Okraja v bivšem Rojan-skem Rikreatoriju. Vhod iz utice Solitra (na koncu ulice Udine) in iz ul. Cordaroti. Obiski od 10. dopoldne in od 4. do 6. pop. S tako ogromnimi žrtvami izvojevana svoboda ni bila in ne more biti naš končni cilj, ona nam le nudi možnost, da si s pridnim in organiziranim delom zgradimo resnično in polno vsenarodno prosveto in splošno blagostanje. Kdor meni, da je mogoče tudi samostojno delovati v tej smeri, se moti. Tako mnenje je zastarelo in ne odgovarja duhu novega časa, ki je nastopil za nas po zavojevani svobodi. Prej je bilo izobraževanje individualno in je imelo v glavnem sebične namene; v ravno-kar nasto-pivši novi dobi pa nas le skupno organizirano prosvetno delovanje dovede do vsenarodne prosvete. Pri tej priliki ponavljamo prošnjo, glede darovanja knjig za našo Okrajno knjižnico. Na naš prvi poziv smo dobili od enega samega prijatelja (od enega!) tri knjige. Rojaki, zdramite se! Mari mislite, da so najboljši sinovi našega naroda žrtvovati toliko življenj zato, da bomo mi na zavojevani svobodi spati? Tudi knjige ne smejo spati zaprašene v zabojih in po policah, temveč naj se prinesejo takoj v našo knjižnico (Rojan, bivši rikreatorij) da bodo krožile od rok do rok in širile prosveto. Prosvetni referent I. Okrajnega Odbora v Rojanu (31.5.1945) Manifestirajmo z delom Ne smemo odlašati na jutri, ampak moramo začeti že danes. Trajalo bo precej časa, potrebno bo mnogo znoja in truda, da bomo postaviti deželo v prejšnje stanje in bomo povrhu vstvarili nekaj boljšega kot je bilo prej. Vsak zamujeni trenutek bi nam le škodoval. Svet nas ne bo sodil po besedah, ampak po dejanjih. Svobodno se glasi slovenska beseda, svobodno vihrata slovenska in jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, simbolom našega boja in naše zmage. In kako so nas te zastave navduševale v boju, ko so vihrale pred našimi brigadami, tako naj nas navdušujejo tudi danes pri obnovi naše domovine. Manifestirajmo z delom! Kakor je svet občudoval naše junaštvo, tako bodimo vsemu svetu v vzgled tudi v tem, kako si znamo z združenimi močmi v čim hitrejšem času na razvalinah te vojne zgraditi bodočnost France Bevk (16.5.1945) G. JUGOSLOVANSKA ARMADA sU dl- KOMANDA MESTA TRST be SO” 10- ooa »J< at. Vse civilne osebe, trgovske iti industrijske tvrdke morajo ne takoj javiti in izročiti ves denar in vrednostna papirje, k a- bi ida teri so jim bili zaupani od nemških oblasti in oseb nemškega in ?o- državljanstva ali nemške narodnosti iz kateregakoli našlo- !o va, Denarnemu zavodu Slovenije pri Predsedstvu SNOS, Po- lo v o družnlcl za Slovensko Primorje Trst (palača Batina d’Ita- ju e a,« H«), druge vrednosti vseli vrst (blago, dragocenosti, avto- or- mobile, živino itd.) pa Komisiji za upravo narodne imovino hi- pri PNOO. yi%~ Proti prestopnikom tega odloka se bo postopalo po d tvo predpisih jugoslovanskih vojaških sodišč. ni m Smrt fašizmu — svobodo narodu! 5; »ko Komandant generalmajor: N ds- DUŠAN KVEDER s. r. 11 Življenje in obnova v Trstu Ce pogledaš na Trst danes po Štirinajstih dnevih osvoboditve dobiš vtis, da tod vojna vihra skoraj ni divjala, tako se je življenje že normaliziralo. Na borbo spominjajo samo nekatere poškodovane palače in javne zgradbe, katere kažejo vidne znake zadetkov od granat. Nas časopis je izšel. To opaziš že iz daljave, ko srečuješ na ulici ljudi, ki spotoma, ne glede na vse prerivanje med množico, čitajo. Prideš'na trg, množica ljudi okrog razpro-dajalca. Štejem; tideset se jih je kar na trgu ustavilo in na mestu citajo časopis, sedeminde-set se jih preriva okoli razprodajalca, vsi bi radi po en izvod. Dve že stari ženici hitita iz tiskarne. Težak zavoj nosita pod pazduho, tako da ju vleče na stran. »NaSi časopisi«, me ogovori prva, ko sem jo srečal. Obraz ji ves žari od ponosa. Prav gotovo je že prej prenašala na skrivnem nase partizanske časopise. (15.5.1945) Objave Osvobodilni Svet za Trst opozarja prebivalstvo, da se pobirajo do nove odredbe vse trošarine kot tudi vsi ostali davki in takse, ki so bili do sedaj v veljavi. Vsi uvozniki in proizvajalci obdavčenih predmetov so zato obvezani plačati po veljavni tarifi in spoštovati vse običajne predpise postopka v izogib zakonskim posledicam. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Predsednik: Dr. Umberto Zoratti Tajnik: Karl Uršič Vojna delegacija ptt. Trst V prihodnjih dneh bomo pri pretiskali za po- trebe mesta Trsta in tržaškega okrožja večino frankovnih znamk, ki smo jih našli ob zasedbi Trsta pri zalogi vrednotic Pokrajinske pt. direkcije v Trstu. Prav tako bomo postopali z najdeno zalogo dopisnic. Ker smo pa izvedeli, da je bilo pred zasedbo Trsta po Jugoslovanski Armadi objavljeno dne 28. aprila 1945. po Radiu Trst in dne 29. aprila 1945. v tržaškem dnevniku »II Piccolo«, da bodo v naslednjih dneh javnost, da so pretiskane znamke iz objav z dne 28. in 29. aprila 1945. neveljavne in se za predpisano frankiranje postnih pošiljk ne smejo oziroma ne morejo uporabljati. Pravtako so razumljivo neveljavne tudi vse postne znamke in vrednotnice bivše italijanske postne uprave, ki ne nosijo naSega pre tiska. Za pomoč družinam padlih Ponovno javljamo, da je v teku organiziranje pomoči družinam padlih, ranjenih, pogrešanih ali interniranih, pripadnikov partizanskih sil in ljudske milice. Vsi interesirani nizirala ta pomoč, ki je za sedaj rezervirana samo za tržaške prebivalce. Odsek za trgovino in oskrbo pri Osvobodilnem svetu mesta Trst poroča: Kot je bilo že javljeno dne 19. t.m., morajo biti trgovine odprte od 9-i2 ure in od 16-18 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Kdor bo pregrešil ta urnik, mu bo odvzeto obrtno dovoljenje. Dovoljena je razprodaja po določenih cenah blaga, ki se je do sedaj lahko svobodno razprodajalo. Za blago, ki je, pod zaporo, se bo pričela razprodaja z novimi nakazili, cim bodo dokončani inventarji. Vsem športnim društvom in skupinam dajemo na znanje, da je potrebno za vsako športno delovanje ali prireditev posebno dovoljenje, ki ga izda odsek za športne prireditve pri Mestnem Osvobodilnem Odboru mesta Trst v ulici Squadristi 1 (bivši Coni); Vse športne prireditve brez dovoljenja bodo ukinjene. Treniranje je dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem. Nadalje se bodo morale vse skupine predno bodo Sle na igrišče javiti na gori omenjenem odseku, da bo s tem lahko določen normalni urnik delovanja raznih društev ali skupin. To velja tudi za treniranje. Vsi člani odborov in zaupniki grafičnih industrij mesta so povabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes, pet ek, 25. t.m. ob 18.30 uri v Via Trento 2. Opozarjamo učitelje in voditelje pionirjev, da prične radio Trst v nedeljo z oddajo »Otroška ura«. Ta oddaja bo odslej vsako nedeljo, ob 16 uri. Voditelje pionirjev in učitelje pozivamo, da organizirajo skupno poslušanje te oddaje. Odbor za mladinsko oddajo na Radio Trst (25.5.1945) X NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. maja 1995 17 STVARNOST PRED 50 LETI - KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Slavnostni večer v proslavo rojstva maršala rita v Trstu Na rojstni dan maršala Tita je predsedstvo PNOO priredilo v dvorani »Sala massima« slovesni večer v proslavo rojstnega dne maršala Tita. Povabljeni so bili zastopniki domačih, civilnih in vojaških oblasti, zavezniških misij in zastopnikov organizacij in tiska. V imenu PNOO za Slovensko Primorje so slavnosti prisostvovali predsednik France Bevk, podpredsednik Boris Kraigher, tajnik dr. Bogdan Brecelj, člani odbora Lavrenti, Sas-so ter zastopniki posameznih odsekov pri PNOO. V imenu mestnega odbora so prisostvovali podpredsednik Gustincich Giuseppe, profesor glasbe, podpredsednik Stoka Franc, tajnik Uršič Rudi, člani odbora: Boglio-ne Nito, Rev. Canciani, Kociancich Mario, De Stradi Alessandro, dr. Ferfoglia Giuseppe, Ga-sperrini Francesco, la-concich Anita, dr. Luz-zatti Silvio, dr. Lapen-ne, Panjek Ivan, Pocca-cai Vittorio, Zega Gio-vanna in razni zastopniki množičnih organizacij. Vojaško oblast so zastopali komandant mesta generalmajor Dušan Kveder, major Adriano lachsetich, polkovnik Vladimir Vodopivec, podpolkovnik Jan Lokovšek, podpolkovnik Renčelj, podpolkovnik Bogdan Pe- cotič, podpolkovnik Mate Bilobrk, podpolkovnik Ljubo Trata,, podpolkovnik Radako-vič, dalje komandanti divizije Garibaldi, brigade »Fontanot« in politkomisarji ter komandant NZ major Greif Rudi, major Kuturaš komandant IV. Armije, polkovnik zaledne vojske IV. Armije, major Miša, skupno 15 oficirjev in 14 zveznih oficirjev. Angleško in ameriško armado so predstavljali: Leutenant General Sir Bernard C. Freyburg, komandant 2. Novo Zelandske divizije, Lieutenant General Sir John Harding, komandant 13. Korpusa (britanskega), Major General T. Y. VVhitfield, komandant 56. Divizije (britanske), Major General Livesay, komandant 91. ameriške divizije, njegov namestnik Major General Hayes in njihovo spremstvo, skupno 15 oficirjev in 3 zastopniki anglo-ameriškega tiska, med njimi g. Bracker Milton, »New York Times«, g. Ure, »London Times«, v imenu Sovjetske vojaške misije so prisostvovali g. podpolkovnik Boris Bogomolov, g. major Sorokoumov, Aleksander, v imenu Češkoslovaške misije podpolkovnik Studlar Jan. V veliki blesteči dvorani je bila na vidnem mestu Titova slika na rdečem ozadju tržaške zastave s sulico, katera ja navzgor prehajala v slovensko zastavo. Na obeh straneh so bile razvrščene ostale domače in zavezniške zastave: na levi sovjetska, angleška in ameriška, na desni italijanska, slovenska in jugoslovanska zastava. Ob vhodu v dvorano je bila na hodniku strumno postavljena častna straža. Po večerji so sledile slavnostne napitnice. Potem je govoril zastopnik angleških vojnih sil Lieutenant General Sir Bernard C. Freyburg, komandant 2. Novo Zelandske divizije. Po živahnem odobravanju je spregovoril Major General Liversay v imenu ameriških sil, ki je izrazil svojo hvaležnost, da je tudi ameriška vojska zastopana pri proslavi rojstnega dne maršala Tita. Zastopnik Sovjetske vojaške misije g. podpolkovnik Boris Bogomolov je dvignil čašo in spregovoril. H koncu se je oglasil še član Mestnega odbora tov. De Stradi v imenu delavstva. (27.5.1945) Gradivo je izbrala B.K. h : Churchill - Titu n s* B 3 e BELGRAD, 26 b ? Gospod VVinston Churchill je poslal maršalu Titu sledečo Sr- b zo javko: »Zahvaljujem »• Vam za Vašo prisrčno postani c g. Ob u tem čare zmage se s ponesem spominjamo junaškega odpora ju- d goslovamkega naroda tekem dolgih let zatiranja in njegovega de- s ■ teža pri končni ir. popolni zmagi nad sovražnikom. Iz vsega srca upam, da se bo naše iskreno sodelovanje nadaljevalo, tn da bo- 5 sta. naša dva naroda igrata važno vlogo in pripomogla, da m potom stalnih pogajanj tri s sporazumom ustvarijo pogoji za dolg in trajen mir v Evropi*., (TANJUG) s. •K-jio sredstvo za krepitev prave I postala prava last ljudskih množic/ Maršal Stalin - maršalu Titu MOSKVA, 25 Ob priliki rojstnega, dne maršala Tita je maršal Sovjetske zveze Stalin poslal sledečo brzojavko: ^Maršalu Jugoslavije. Josipu Brozu Titu, Beograd: Sprejmite cenjeni maršal moje srčne čestitke ob priliki Vašega rojstnega dneva obenem z željami za dobro zdravje in uspehe v Vašem delu v dobro narodov federativne demokratične Jugoslavije, JOSIP STALIN.* Duhovnik partizan V vasi Salež na Krasu smo praznovali zmago nad fašizmom, ki nas je tlačil dolgih 25 let. Mnogo bridkih smo morali preboleti, pa nam nič ni zal. Vemo, da nismo trpeli zaman. Ko smo zvedeli, da je osvobojen Trst, smo navdušeno hiteli z zastavami in napisi v Trst in Gorico. Pred par dnevi nas je obiskal naš bivši župnik Srečko Rejc, ki so ga fašisti odgnali v internacijo. Po polomu Italije so ga mučili Nemci, dokler ni Sel v partizane. Ob prihodu v vas je sklical vse vaščane ter govoril o naši zmagi, o ljubljenem maršalu Titu, o veliki Rusiji in o bratstvu Slovanov. Po končanem govora je naša mladina pela partizanske pesmi. Drugi dan je tovariš župnik maševal za naše padle junake. Grilom Petra (16.5.1945) Tržaška mladina je ponesla pozdrave Titu Italijanski in slovenski mladinci in mladinke iz Trsta so s štafetnim tekom prenesli pozdrav vse do Postojne, kjer jih pa že prevzela tamkajšnja mladina, da jih ponese naprej proti Ljubljani. Se prej, pri Razdrtem, pa so do štafetne proge iz Trsta pritekli mladinci in mladinke iz Gorice, ki so od tam prinesli pozdrave Goriške mladine maršalu Titu. Te pozdrave so sprejeli tekači iz Trsta, ki so jih skupaj s svojimi nesli naprej. Pri štafetnem teku je na Primorskem sodelovalo samo kot tekačev več kot 120 italijanskih in slovenskih mladeničev in mladink; od tega jih je bilo več kot 50 samo iz Trsta. Polet, s katerim je mladina organizirala Štafetni tek, dokazuje, da se je dobro zavedala pomena tega teka: zavedala se je, da nosi pozdrave maršalu Titu, ki vodi novo Jugoslavijo, ki je s svojo vojsko osvobodil Primorsko s Trstom. S tem je ponovno pokazala, kako je navezana na Jugoslavijo in maršala Tita. V votli palici so mladinci v štafetnem teku ponesli maršalu Titu naslednje pismo: Maršal Tito V tem slovesnem dnevu veselja za vse narode pošilja Italijanska mladina Trsta Tebi, osvoboditelju našega mesta, najtoplejše in najsrč- nejše čestitke za Tvoj rojstni dan in obljubo, da se bo, Ce bo potrebno, dvignila še enkrat proti nacifaši stičnemu nasilniku. Misel na naše padle italijanske borce, tako v ilegalni borbi v mestu kot na bojnem polju, nas dela vedno bolj prekaljene v sedaj ne veC oboroženi, ampak politični in zato nič manj težki borbi proti reakciji, ki hoče uničiti pridobitve Tvoje sijajne armade in zrušiti tisto italijansko-slovensko bratstvo, ki je in ostane temelj za materjalno in moralno obnovo ne samo Trsta ampak vse federativne demokratične Jugoslavije. (20.5.1945) Veselica v Rojanu Prosvetni oddelek L okraja priredi v nedeljo, dne 3. junija ob 5. uri popoldne svojo prvo veselico. Na programu so petje, mladinska igra, deklamacije, ples in razne druge točke. Sodelujejo tudi dramski igralci iz Rodika, vojaški pevski zbor naših junaških Dalmatincev, pevski zbor Prosvetnega oddelka pod vodstvom dirigenta U. Vrabca in drugi Pridite vsi! (31.5.1945) Oarihaidinci gredo Danes se bodo vrnili naši slavni Garibaldinti, ki so se borili toliko časa sa svobodo in za narod, v naše mesto. ' Bodite dobrodošli. Garibaldinska divizija bo korakala po mestu po naslednjih ulicah: Via Gommerciale, Via Anastasio, Corso Cavour, Riva 3 novembre, Piazza Unita. Pričetek svečanosti bo ob 0.30 na, Piazza Unita, kjer bo tržaško ljudstvo pozdravilo garibaldinsko divizijo. Tržič tr - Kulturna skupina IX. korpusa je v nedeljo pod vodstvom podporočnika Joče in sporazumno z tržiškim krajevnim odborom priredila miting v Tea-tro Azzurro. Na programu so bile slovenske partizanske pesmi, nato ruske, angleške in ameriške pesmi v slovenskem prevodu. Izvajanje programa je želo navdušeno odobravanje, zlasti ker je naš miting za tržiško prebivalstvo nekaj povsem novega, (31.5.1945) Ugotavljanje zločinov Prosimo vse one, ki so jih Nemci zaprli v lušCilnici riža pri S. Sabi, sa se javijo Komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev, v Ljudskem domu, soba št 40. Prosimo, da se Cimprej javijo omenjeni Komisiji oz., Ce se nahajajo izven Trsta, da se pismeno javijo naslednji: Barut Marija, Prodan Marino, Stopar Jožef, Duimovi-ch Jožef, Pauluzza Jožef, Kralj Ante, Palmarin Attibo, Mira in Nevenka Dillincich, Deanovic Viktor, Rodela Celestin. (17.5.1945) Šport 20. maja ob 16. uri se bo vršila na športnem igrišču kluba S. Giovanni nogometna tekma med športnim klubom S. Giovanni in klubom S. Giacomo. Poleg starih znanih igralcev Beorchija, Valcareg-gije, Stradiota, Parole, in Co-verlizza bomo videli tudi mlajše, sposobne moči. S. Giovanni: Barazzuti, Piercon, Comisso, Seridecli, Micheli, Savi, Luchesi, Preselit Beorchia, Valcareggi, Jurčič, S. Giacomo: Parola, Diega, Sachetti, Stradiot, Carlin, Tra-varin, Germ, Siega H. Rosset-ti, Coverlizza, Kovačič. (20.5.1945) Mali oglasi Nobenih vesti nimamo o Francescu Marino Pescatori - Ribarič, rojenem 1920, ki je odpotoval 22. marca 1944 s kamionom Ford 13565 v Senožeče in Giuseppu Pescatori - Ribarič, rojenem 1911, ki je odpotoval v Ra-cia - Monte Maggiore 16.1.1944. Kdor kaj ve o njem, ga prosimo, da sporoči na naslov Pescatori, via Franca 24, ali naj telefonira na St. 4824. 42. letni Slovenec govori italijansko, nemško, špansko, išče službe uradni sluga ali tolmač. Zaročila sta se Alida Moran in Ahmed Vajuski. (20.5.1945) Z našo grudo ne bodo barantali Minister za Cmo Goro v vladi dem. fed. Jugoslavije Milovan Djilas je imel govor na seji narodne skupščine in narodne vlade Cme Gore. V svojem govora je rekel med drugim: »Jugoslavija je obnovila vse svoje meje, ki jih je imela pred vojno toda danes se nam stavijo nasproti ogromne težave, ko hoCemo pridružiti naši skupni domovini Jugoslaviji tudi tiste naše kraje, ki so se 20 in veC let nahajali pod okupacijo italijanskih fašistov in imperialistov. Naši junaški armadi je po zaslugi dalekovidnosti tovariša Tita uspelo očistiti te kraje nemških okupatorjev in italijanskih fašistov. Žrtve naše Armade v borbi za te kraje so bile ogromne in vsaka ped te zemlje je zalita s krvo naših borcev. Razumljivo je, da Jugoslavija s tovarišem Titom na Čelu ne bo dopustila in ne more dopustiti, da bi z našim ozemljem, z našo grudo barantali tako, kakor so barantali nekoč. Prepričan sem, da bomo dosegli uspeh, kakor smo vse doslej uspeli obvarovati svoje pravice m to s pomočjo Sovjetske Zveze in po uvidevnosti drugih zaveznikov. (20.5.1945) Koper je tudi osvobojen! Istočasno ko je IV. Armija vdrla v Trst, so se tudi naši borci v okolici Kopra pripravili za napad na samo mesto. To pot so borci vedeli, da bodo prišli prav do morja, do našega Jadrana. Vedeli pa so tudi, da bodo osvobodili tiste kraje, ki so tesno povezani z usodo naše domovine. (15.5.1945) do SVO Jugoslovanska Armada GLAVNI ŠTAB SLOVENIJE Veterinarski odd.Irk II 8. Naznanilo ro < Naznanjamo civilnemu rta- vSIstro, da veterinarska bolnica v , ki Lipici ne sms isdajatt konj ali mul ta h. civilnemu prebivalstvu, ker so po- tela trohni za vojsko. Zato naj sc nihča ena n? obrača na vojaške ali civilno le- oblasti s prošnjo, da bi dobil konja ali mulo. Pač pa bo veterinarska polniva y Lipici dajala v začasno uporabo civilnemu prebivalstvu o- tem »le g katerimi rasspolafa in naj s« cd interesenti pri javi j r> na u nravi HO terlnarzke bolnice v Liplcti, res- do* Pokrajinski iroia DnaMilni flisr •avi m tonsko Primsje Eelo — gia a ja ODLOK tiki Hišni posestniki odnosno njiho- rdi- vi upravitelji morajo v roku 48 1 UA* ur prijaviti vsa opuščena stanova- ! nja, ki se nahajajo v njihovih po- j alopjih. Prijaviti je treba tudi vsa ona 7 stanovanja, ki so zasedena po ju,- j bo geelovanakS ali zavezniški vojski, I da- Te prijave sprejema Komisija za ' iz- upravo narodne ImoviBe OCtJ.N.I.), | ika ulica Valdlrivo It 31, III. nad- | stropje, od 8-12 sa od 14-18 ure, j len Ta odlok stopi v veljavo z dnem 4 Ui ■ objave, J Trst, dne 18. maja 18*8. Tajnik: 1 dr. Bogdan Brecelj, l. r, j l Predsednik: P rti n m K tu-D L r. 18 Nedelja, 28. maja 1995 NEDELJSKE TEME RUDOLF BERNETIČ JE BIL ŽRTEV STALINSKIH ČISTK / NJEGOV SIN LEON URESNIČIL ŽIVLJENJSKO ZELJO Po 50 letih iskanja našel očetov grob v Kazahstanu Prva solza je Leonu Bernetiču, 70-letnemu možakarju iz Izole, kanila na lice, ko ga je pogovor o petdesetletnem iskanju oCeta Rudolfa popeljal v arhiv mesta Aktjubinsk v daljnem Kazahstanu. Tam je na lastne oCi videl prepis zasliševanja njegovega oCeta v daljnem novembru 1937. Trojka- enka-vedejevcev, Stalinovih inkvizitorjev, je skoraj en mesec zaman skušala izvleci iz njegovih ust priznanje, da je kontra-revolucionar in Trockijev pristaš. Naposled je 25. novembra odločila, da je kriv. Se istega dne je bil Rudolf Ber-netic ustreljen. Ko so v daljnem Kazahstanu v Sibiriji počili streli, je bilo Leonu Ber-netiCu 12 let. Živel je v rodnih Marezigah pri Kopru z mamo Ano in bratom Egidijem. Takrat sploh ni vedel, kje je njegov oCe. Zadnjic ga je videl, ko je imel komaj dve leti. Mama mu je pravila, da je nekje v Rusiji, kamor je bil prisiljen zbežati zaradi antifašističnega delovanja. niCem, urednikom časnika II lavoratore Lui-gijem Calligarisom in španskim borcem Um-bertom Tommasinijem. Leon skrbno hrani sliko, ki jo je bil oCe poslal z italijanskega otoka. »Po enem letu je bil izpuščen doihov, ker je imel otroke. Doma pa so mu grozili, zato je leta 1928 zbežal z nekaterimi intelektualci v Jugoslavijo, od tod pa leta 1930 ali 31 z Ivanom Regentom v Moskvo. Po drugi svetovni vojni sem poiskal Regenta, da bi izvedel, kaj se je zgodilo z mojim oCetom, a nisem izvedel mnogo. Regent je obiskoval politično šolo, ki jo je vodila Leninova vdova,« je Leon Bernetic obnovil začetek njegovega iskanja oCeta v Rusiji. In vendar mu je prav Regent namignil, zakaj so Rudolfa BernetiCa poslali v Sibirijo. Padel je v nemilost, ker se je bil francoski kolega, s katerim je delil sobo, zatekel na francosko veleposlaništvo. Rudolf je bil »kriv«, ker tega ni preprečil... OCe in sin: levo Rudolf Bernetič leto 1935, desno njegov sin Leon (foto Križmančič/KROMA) Leon Bernetič je storil tudi »nemogoče«, da bi izvedel, kaj se je zgodilo njegovemu oCetu. Po pogovoru z Ivanom Regentom se je obrnil na Mednarodni rdeči križ, ki pa mu ni mogel pomagati: njegov oCe ni umrl med Posnetek konfinirancev na otoku Ustica: drugi z leve stoje je Rudolf Bernetič, prvi z leve sede pa narodni heroj Jože Srebrnič. Tudi Leon in Egidij Bernetic sta stopila po očetovih stopinjah: ko je po Evropi zaropotalo orožje, sta šla k partizanom. Njegovo mamo so nacisti ubili, Leona so ranili, nato je bil ujet, zaprt v Coroneu, odpeljan v Dachau. Naposled se je vendarle vrnil v Istro. Od takrat se je začelo njegovo iskanje oCeta. O njem je imel le sliko, ki jo je bil poslal družini iz Rusije, sliko s Krima in dopisnici iz leta 1935. Takrat je bil Rudolf že v internaciji v kazahstanskem Kusta-naju. Rudolf Bernetic je bil po poklicu kmet, a že mlad se je zavzel za komunistične ideale. »Bil je voditelj Marežanskega upora,« se po mamini pripovedi spominja sin Leon. Prvič so ga zaprli leta 1921, pet let kasneje so ga konfinirali na Usti-co. Konfinacijo je delil s poznejšim narodnim herojem Jožetom Srebr- »Kustanaj je najbolj oddaljen kraj na svetu... imamo tudi do 45 stopinj mraza... težko bom zdržal...« Tako je Rudolf Bernetic pisal družini leta 1935 iz kazahstanskega prostranstva. V sibirski tajgi je preživel zadnji dve strašni leti pred ustrelitvijo. vojno, niti ni bil vojak, organizacija pa je vodila le evidenco o padlih vojakih in o deportirancih. Leto ’48 in resolucija informbiroja sta dejansko onemogočila vsako nadaljnje poizvedovanje. Skoraj dve desetletji sta bili potrebni, da je sin konCno izvedel za očetovo usodo. Leon Bernetic se je obrnil na takratnega jugoslovanskega zunanjega ministra KoCo Popoviča, s katerim sta bila skupaj v partizanih v Bosni. Jugoslovanske oblasti so kontaktirale sovjetske, in leta 1965 prejele uradno sporočilo, da je Rudolf Bernetic umrl leta 1937 v Kustanaju. V sporočilu ni bil naveden vzrok smrti. Kasneje je sin vendarle odkril akt sovjetske obveščevalne službe KGB št. 1247, v katerem je bil govor o njegovem oCetu in o ustrelitvi. Izvedel je tudi, da je leta 1956, po znamenitem 20. kongresu sovjetske komunistične partije, sovjetsko vrhovno sodišče zavrnilo sodbo enkavedejevske trojke iz Aktjubinska, ker obtoženec ni zakrivil kaznivega dejanja. Razsodba devetnajst let po strelih v Aktjubinsku ni mogla popraviti nepopravljivega... Leonovo iskanje se je nato »preselilo« z jugoslovanskih tal na italijanska. Njegov oCe je bil navsezadnje italijanski državljan, ker je slovenska Istra pripadala takrat Italiji. Bernetic se je obrnil na tedanjega italijanskega generalnega konzula v Kopru So- Dopis, ki ga je poslal Rudolf Bernetič leta 1935 iz Kustanaja v Kazahstanu 1 arija, ta pa mu je svetoval, naj kontaktira Združenje Italija-Sovjet-ska zveza, ki je vzdrževalo stike s Sovjetsko zvezo. Kulturno združenje, ki se je medtem preimenovalo v Eu-roest, mu je lani preskrbelo vstopni vizum v novonastalo republiko Kazahstan. Tja se je Bernetic podal lanskega aprila v družbi skupine poslovnežev. Kazahstan je po površini deveta najveCja država na svetu, šteje pa le 17 milijonov prebivalcev. Bernetic je prispel do Kustanaja, kjer se je srečal s šefom policije Žambulovom Sansizbajem. Ta mu je po skoraj pol stoletja povedal, kaj se je zgodilo z njegovim očetom. Leta 1935 je posebna komisija NKVD-ja obsodila Rudolfa BernetiCa na prisilno delo za dobo treh let v Kazahstanu. Do avgusta naslednjega leta je bil konfiniran v Kustanaju, zatem pa so ga preselili v Aktjubinsk. 11. oktobra 1937 so ga zaprli, sodili so mu zaradi protirevolucionarne dejavnosti, ker naj bi »razširjal vesti o množični smrti ljudi in o lakoti, ter ideje o zaslugah sovražnika ljudstva Trockega kot borca zoper rdeči fašizem komunistov,« in ga 25. novembra ustrelili. Bernetic je želel v Aktjubinsk, da bi pokleknil pred očetovim grobom, a ker ni dobil prevoza in mu je vstopni vizum zapadel, je moral nazaj v Slovenijo. Letos se mu je želja konCno izpolnila. Aprila se je s popotnico koprskega župana A vreli j a Jurija vrnil v Kazahstan, v Aktjubinsk, mesto z 260 tisoč prebivalci, kakih 850 km jugovzhodno od Moskve. Tu je tudi dobil uradni akt kazahstanske sodne oblasti o očetovi rehabilitaciji. 27. aprila ga je podpisal šef upravnih organov pokrajine Aktjubinsk, generalmajor U. Briazgalov, na podlagi zakona Republike Kazahstan iz leta 1993. V arhivu je videl tudi dokumente o zaslišanjih oCeta. V njih je prebral tudi svoje ime. Zaslišanja so se začela s klasično formulacijo: so jih doslej rehabilitirali, tisoC jih še Čaka na rehabilitacijo. Domačini so lahko le slutili, kaj se v tistem kraterju dogaja, niso pa vedeli ničesar točnega, dokler ni skupina geologov odkrila v kraterju človeške ostanke. V preteklih letih so jih izkopali, zažgali, pepel pa posuli pod veliki granitni spomenik žrtvam »recesije« (kot tam pravijo stalinskim čistkam), ki so ga postavili na kraju trpljenja in smrti. Leon Bernetic se je pred spomenikom poklonil očetovemu spominu in spominu njegovih sotrpinov. Popeljal se je tudi do kraterja-strelišCa. Ko je govoril, kako je nabral v žaro zemljo s kraja, kjer je bil njegov oCe Rudolf ustreljen, se mu je utrnila druga solza. Žaro je Leon Bernetic prinesel kot relikvijo iz Kazahstana na pokopališče v Marezige. S tem je po polstoletnem iskanju uresničil svojo veliko sinovo željo. »S tisto zemljo, ki jo je oškropila kri tolikih nedolžnih, se je moj oCe konCno vrnil v rodni kraj.« Sedaj ima še eno veliko željo: »Želel bi, da bi kak pisatelj na- Spomenik žrtvam stalinskih čist, ki so ga postavili pri Akljubinsku »Bernetic Rudolf Anto-noviCa, poročen, žena Ana, sinova Grozdan, 12 let, in Leon, 10...« Pod vsakim zaslišanjem je bil očetov podpis. Ene strani Leon Bernetic ni smel prebrati: arhivarka jo je spodvila, da bi ne razbral imen sodnikov-krvnikov. V Aktjubinsku je mož iz Izole izvedel tudi za toCen kraj, kjer je bil njegov oCe ustreljen. Nahaja se na področju drugega oddelka Prigo-rodnji, kakih 25 kilometrov od Aktjubinska. Sem so po razsodbah vodili obsojence na smrt in jih ustrelili v kraterju ugaslega vulkana. V letih 1930 d o, 1950 so na tem področju likvidirali kakih tri tisoč ljudi. Dva tisoč pisal zgodbo o mojem iskanju očeta,« je razkril. Neumorni sin išCe avtorja... Moški iz Izole je napovedal, da se bo še vrnil v Kazahstan. Tam je spoznal mnogo prijaznih ljudi. Aprila jim je predal sadike istrskih hrastov, ki jih je prinesel iz naših krajev, da bi zrastli na mestu trpljenja in smrti. Morda bo med naslednjim obiskom spet sreCal šoferja, ki mu je prodal steklenico »jubilejne« vodke, pridelane izrecno za proslavo 50-letnice zmage nad nacifašiz-mom. Leon Bernetic je zanjo odštel 8.000 dingov, približno tretjino povprečne kazahstanske plaCe... Marjan Kemperle NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. maja 1995 POROČILO DIREKTORJA MUZEJA ŽELEZARNE JESENICE MILOŠA MAGOLIČA V LETU 1924 Kako in zakaj je nastala škedenjska železarna V arhivu škedenjske železarne hranijo poročilo o nastanku in delovanju obrata do leta 1924, ko je naprave, last Kranjske industrijske družbe, prevzel novi lastnik. Alti Fomi e Acciaierie della Venezia Giulia. Danes, ko se bliža stoletnica škedenjskega obrata in ko le-ta prehaja zopet v nove roke, morda ne bo odveč povzeti nekaj zanimivosti iz omenjenega poročila, ki ga je - seveda v slovenščini - napisal Miloš Magolič, tedanji direktor Tehniškega muzeja Železarne Jesenice. Železarna v Skednju je torej zgradila Kranjska industrijska družba, in sicer leta 1896. Družba (KID) je bila ustanovljena 1869 v Ljubljani, da odkupi tedanje Zoisove železarne na Gorenjskem. Glavnica KID je znašala 600.000 goldinarjev (120.000 delnic po 500 gold). Ustanovitelji so bili ljubljanski bančniki, pri katerih so bile Zoisove železarne močno zadolžene. Gorenjski obrati so bili namreč zastareli in nerentabilni, drugi železarski obrati v tedanji Avstriji pa so predstavljali hudo konkurenco. Vodstvo KID so proti koncu osemdesetih let prevzeli dunajski finančni krogi, katerim so se pozneje pridružili Se berlinski. Novo vodstvo se je opredelilo za posebno razvojno strategijo: železarsko industrijo (jeklarno in predelovalne obrate) je zaradi ugodnih železniških zvez osredotočilo na Jesenicah, kjer so izkoriščali vodne sile, nizke mezde, obstoječe gozdove in izvežbano delovno silo, druge obrate na Gorenjskem pa je KID opustila (obrati v Bohinjski Bistrici so leta 1890 totalno pogoreli). Hkrati s tem so vpeljali nov proizvodni postopek z uporabo starega železa. Da bi lahko izkoriščali razlike v cenah, so se opredelili za tuje surovine (železovo rudo, premog). Za to pa so potrebovali »bazo« ob morju. Ogledali so si Trst in Reko, iz »patriotičnih« razlogov pa je končna izbira padla na Trst. V prid tržaške izbire pa je govorila tudi preprosta gospodarska računica. Avstrijska vlada je namreč že od leta 1992 s posebnimi ugodnostmi podpirala industrializacijo tržaškega in miljskega območja, kateremu je priznavala tudi posebne carinske tarife. Prav te olajšave so v tistih letih privabile v Trst luščilnico riža, oljarne in številne tvrdke s področja kave in drugega kolonialnega blaga. Poleg tega so pri KID računali, da bodo avstrijske trgovske ladje, ki so prevažale izvozno blago v Afriko, Grčijo in druge sredozemske dežele, lahko pripeljale po nizkih prevozninah v Trst visoko vredno rudo, ki bi jo vkrcali na povratnih potovanjih za potrebno obtežitev. Obrat v Trstu bi poleg tega lahko računal na velika naročila s strani ladjedelnic, arzenala in vojne mornarice sploh. Izbira je padla na zemljišče pri Skednju ob železniški progi za Sv. Soboto in ozkotirni progri Trst - Poreč. Na razpolago je bila površina 225.780 kv. metrov, kateri so pozneje dodali še kakih 40.000 kv. m z. zasipa- uporabljali izključno angleški koks. Plavž je bil visok 26 metrov, njegova zmogljivost pa je znašala 240 ton grodlja v 24 urah. Zanimivo je, da so morali pred začetkom gradnje premakniti ozkotirno progo in zamenjati s tržaško občino nekaj terena, ker je čez področje novega obrata vodila javna pot. Prvi obratovodja. B. Mayer, je prejemal letno plačo 6000 gold, poleg tega pa mu je KID priznala brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo. Leta 1900 je obrat v Skednju navrgel družbi 729.000 kron dobička in s tem prehitel Jesenice, kjer so zabeležili dobiček 587.297 kron. Skedenj-ska železarna je delovala na podlagi dolgoročnih nabavnih in prevoznih pogodb, to pa ji je prišlo zelo prav v trenutku, ko so začele prevoznine močno naraščati in s tem prizadele konkurente. Leta 1901 so zgradili koksarno in s tem dosegli dvoje: izognili so se uvozu dragega koksa iz tujine, hkrati s tem pa začeli dobavljati tržaški občini svetilni plin (po 7, 25 vinarja kubični meter). Leta 1906 je dobiček narastel na 1.045.863 kron, medtem ko je dobiček na Jesenicah znašal le 489.822 kron. Vodstvo KID je sklenilo postaviti v Skednju drugi plavž, rudo pa so začeli nabavljati tudi v Indiji, Rusiji, Bosni, Turčiji, Porurja in celo na Kubi. Leta 1906 so začeli dobavljati gredelj Jesenicam tudi po novi bohinjski progi, medtem ko so se prej posluževali železniške zveze čez Hrpelje, Divačo in Ljubljano. Poročilo na tem mestu naglaša, da je bil Skedenj v tistem času opremljen z najsodobnejšimi napravami v vsej Avstriji. Tudi število delavcev se je stalno večalo: leta 1911 jih je obrat Stel 728, leta 1913 pa že 1130. V desetletju 1904 - 1914 je KID dosegla vrhunec svojega razmaha. Leta 1913 so v Skednju postavili še tretji plavž, istega leta pa je obrat dobil tudi prvo in drugo mar-tinovo peč. Stroje in tehnične naprave so naročili v ZDA, v Nemčiji in na Češkem. S tem in še z novimi tehničnimi napravami je Skedenj postal samostojna proizvodna enota in je lahko sprejemal vsa naročila za težko pločevino in druge valjane izdelke za ladjedelnice v Trstu, Tržiču in Pulju ter za Tržaški arzenal in za delavnice vojne mornarice. Železarni se je obetala zanimiva in uspešna prihodnost. Leta 1914 so bile načrtovane naložbe pri kraju. Zmogljivost obrata se je povečala na 180.000 ton surovega železa, 230.000 ton metalurškega koksa, 60.000 ton jekla v palicah in pločevini, 30.000 ton amonijevega sulfida, 12.000 ton katrana in 1200 ton bencola. Tedaj pa se je na mah zasukalo. Izbruhnila je prva svetovna vojna in že leta 1914 so bile prekinjene zveze z ruskimi pristanišči, od koder je prihajal dober del manganove rude. Pozneje, ko se je začela podmor-niška vojna, so se prekinile zveze še z drugimi dobavnimi trgi, zlasti s Španijo in Grčijo, kar zadeva dobave premoga pa z Anglijo. Ko je^ Italija leta 1915 napovedala vojno Avstriji, se.je Skedenj znašel na samem vojnem območju - med drugim se je plavžni ogenj videl od daleč - in KID je bila primorana ugasniti plavže, koksarno, martinarno in valjarno. Delavci so bili večinoma vpoklicani, starejši so se vrnili na Jesenice, v obratu pa je ostalo le 50 mož za športno vzdrževanje naprav. Slovenci smo predstavljali dober del delavstva, šteli smo številne mojstre in delovodje, vodstvo pa je bilo sestavljeno iz Avstrijcev, Nemcev in Cehov. Ob koncu vojne so se obrati KID znašli v treh različnih državah: v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. V Italiji se je leta 1919 izoblikovala naveza, pri kateri so sodelovali bodoči finančni minister Volpi, jeklarne Ansaldo, Ilva in Terni ter nekateri bančni zavodi, med njimi COMIT. Pogajanja za prevzem obrata so trajala nekaj let. Italijanska stran je bila spretnejša in je v bistvu izigrala stare delničarje z Dunaja in iz Berlina, da so za svoje delnice dobili le nekaj razvrednotenih kron. Leta 1924 je bila KID zbrisana iz trgovskega in pomorskega registra pri sodišču v Trstu, namesto nje pa se je vpisala družba Alti Forni e Acciaierie della Venezia Giulia. S tem se je zaključilo škedenj-sko poglavje KID, njen nekdanji tržaški obrat pa je prešel v sistem italijanskega železarstva. Nadaljnja dogajanja so znana. Investicije, ki jih je KID opravila v Skednju, so znašale - piše v svojem poročilu Miloš Magolič - 24.321.043, 89 predvojnih zlatih kron. Zanimivo bi. bilo primerjati to vsoto s ceno, ki jo bo za obrat sedaj plačala nova naveza Lucchi-ni-Bolmat. Elio Fornazarič Na slikah od zgoraj dol: Pogled iz zraka na skedenjsko železarno (začetek 60. let); Škedenjska železniška postaja v začetku tega stoletja; Skedenj v začetku stoletja. vanjem morja. Zemljo je KID s posredovanjem tvrdke Eu-lambio kupila za 27.000 goldinarjev. Dokupili so še 21.300 kv. m. povrsfne bivših solin, med Devinom in Sesljanom pa še 13.500 kv. metrov sveta (za 1200 goldinarjev): v kamnolomu, ki so ga tu odprli leta 1902, so pridobivali potrebni apnenec. Tehniki KID so izračunali, da bo.postavitev »baze«, se pravi nove železarne ob morju, zahtevala naložbo 3, 5 milijona goldinarjev. Da bi prišli do potrebnih sredstev, so ustrezno povečali glavnico, del potrebnega denarja pa so si oskrbeli s tem, da so prodali triglavske gozdove verskemu zakladu. Prva zamisel o postavitvi železarne v Skednju se je pri KID izoblikovala že leta 1894, dela so se začela 1896, iz tedanje kronike pa zvemo, da je plavž začel delovati, in to z »zadovoljivim uspehom«, dne 24. novembra 1897. Rudo so nabavljali v Grčiji in Španiji, za kurjavo pa so NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO 20 Nedelja, 28. maja 1995 NEDELJSKE TEME SOLARJI CELODNEVNE OSNOVNE SOLE Obisk v Rižarni Včeraj, 4.5.1995, smo šli v Rižarno. Peljali smo se šolskim avtobusom. Ustavili smo se pred vhodom v Rižarno. Napotili smo se peš proti morju, da bi si ga ogledali. Tam je bilo tudi majhno pristanišče z majhnimi ladjicami. Pred 50. leti so v to morje metali pepel Človeških žrtev. Vrnili smo se proti Rižarni. Tam nam je govorila novinarka Neva Lukež. Povedala nam je, kako je bilo v Rižarni pred 50. leti. Potem smo si šli ogledat obnovljen del Rižarne, kjer je bilo tam Hitlerjevo pismo in druge slike o življenju pred 50 leti. Takrat je bila vojna. V Rižarni so mučili ljudi in jih sežigali. Potem smo si ogledali polovico filma o tistih Časih. V Rižarni smo si ogledali celice, kjer so živeli na smrt obsojeni. V zelo majhnem prostoru je bilo natrpanih veC ljudi. Federico Žuljan, 3. razred Rižarna Milja Zobec, 1. razred Gospa Lukeš je pripovedovala Včeraj smo bili v Rižarni. Vodila nas je novinarka Neva Lukež. Z nami so prišli tudi uCenci petega in četrtega razreda. Ustavili smo se v sredini Rižarne in poslušali novinarko Nevo Lukež. Gospa Lukež nam je govorila, kako je bilo v Rižarni pred 50. leti. Tam je bilo nacistično koncentracijsko taborišče. V njem je bila zloglasna peč, v kateri so sežgali nedolžne ljudi. Nato smo šli v obnovljen del Rižarne. Ogledali smo si stare slike in filmin o Rižarni v Času vojne. Potem smo šli si ogledat celice, kjer so umirali nedolžni ljudje. V Rižarni je bilo mnogo uCencev, iz raznih šol. Iz spoštovanja do žrtev so bili vsi tiho. Nazadnje pa smo pred spomeniškim kamnom, kjer je ohranjem pepel žrtev, zapeli pesem Slovenska zemlja. Nato smo se vrnili v šolo. Bila sem žalostna. Upam, da ne bo pri nas nikoli veC vojne. Ivana Mahorčič, 3. razred V vrsti v smrt Martin Cheber, 2. razred pepel Sli-:-v Ko smo šli v Rižarno, smo si šli ogledat morje. Učiteljica nam je rekla, da so v tisto vodo stresali pepel ljudi, ki so jih prej sežgali v peci. Gospa Neva Lukež nam je pripovedovala, kako je bilo v tistih Časih. Ogledali smo si celice. Potem smo si šli ogledat slike o vojni nekoC pri nas. Na veC slikah je kazalo, kako so ubijali partizane in še druge ljudi. Ubijali so tudi otroke, ki so imeli eno leto. Nacisti in fašisti so bili med seboj zavezniki. Ko so prišli v Trst partizani, so nacisti in fašisti zbežali. Ljudje, ki so živeli v tistih Časih, so zelo trpeli. Ta hiša je imela zelo dosti oken. Potem, ko smo si ogledali vse, smo šli k veliki plošči, za katero je ohranjen pepel človeških žrtev. Tam smo zapeli pesem Slovenska zemlja. Minilo je 50 let od konca vojne. Aris Pregare, 3. razred Celice Marko Barazuttl, 2. razred Spoštljiva tišina v celicah smrti Včeraj, četrtega maja, smo šli v Rižarno. Do Rižarne nas je peljal šolabus. Medtem, ko smo Čakali učence Certega in petega razreda, smo šli pogledat kraj, kamor so nacisti stresali pepel ljudi, katere so sežgali. Ko smo se vračali, so nas učenci četrtega in petega razreda že čakali. Vstopili smo v Rižarno. Spremljala nas je novinarka Neva Lukež. Gledali smo slike o Rižarni in o drugi svetovni vojni. Gledali smo filmin o zadnji svetovni vojni. Ljudje, ki so bili obsojeni na smrt, so spali v majhnih celicah, kjer je prostora za dva, notri pa so jih dali deset. Ljudje so v tistih časih zelo trpeli. Dali so jim jesti kruh in vodo. V celicah smo brali napise, ki so bili napisani s krvjo ali z žlico. Zaradi spoštovanja do ubogih žrtev smo bili tiho. Pred kamnom, za katerim je bil pepel sežganih ljudi, smo zapeli Slovenska zemlja. V Rižarni so mučili ljudi. Ko so jih ubili, so jih vrgli v peč. V muzeju so ukradli zelezne biče, katere so rabih v času vojne. Petindvajsetega aprila let smo praznovali petdesetletnico konca druge svetovne vojne. Vsi šolarji upamo, da ne bo prišla še tretja svetovna vojna. Tflenia Zobec, 3. razred Cvetje pred vhodi Včeraj smo bili v Rižarni. Peljali smo se s šolabusom. Ko smo prišli do Rižarne, smo šli gledal kraj, kjer so nacisti odlagali pepel človeških žrtev. Potem smo šli v Rižarno. Ko smo prišli do Rižarne, smo videli veliko celic. Gospa Neva Lukež nas je Čakala pri Rižarni. Gospa Neva Lukež nam je pripovedovala o življenju v Rižarni v Času vojne. Potem smo šli gledal razne slike o vojni. Pod vsako sliko je nekaj pisalo. Videli smo tudi sliko Hitlerja, poglavarja Nemcev. Potem smo videli tudi razna pisma ljudi, ki so bili obsojeni na smrt. Videli smo, kako so dajali ljudi v veliko peC. Ko smo si ogledali vse slike, smo šli gledat celice. V celicah so spali v devetih na dveh deskah. V Rižarno so prišli tudi drugi šolarji, vsi so bili tiho iz spoštovanja do Človeških žrtev. Potem smo šli v drugo sobo, kjer so bile druge slike in film o vojni pri nas. Letos je petdesetletnica osvoboditve ali konca vojne. Jaz upam, da ne bo nikjer veC tako strašne vojne. Gabrijel Ota, 3. razred Petra Terčon, 1. razred NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. majal995 ' ^ \ MARE SAMSE OD DOMJA NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Zapirali so otroke očete, dedke... Včeraj, 4. maja 1995, smo sli si ogledat Rižarno. Peljali smo se s šolabu-som. Ko smo prišli tja, nam je gospa novinarka po imenu Neva Lukež govorila, kako je bilo v Rižarni pred 50 leti. V taborišče so zapirali otroke, oCete, dedke, babice, mame in sestre v celice. Nekatere so obešali. Kadar so bili mrtvi, so jih vrgli v veliko peC. Rekla nam je tudi, da kadar so sežgali ljudi in je nastal pepel, so ta pepel vrgli v morje. Ko je gospa novinarka Neva Lukež govorila, spio bili tiho iz spoštovanja do nedolžnih žrtev. Preden smo šli v Rižarno smo zapeli Slovenska zemlja. V Rižarni smo videli pisma ujetnikov. V nekem pismu je pisalo: »Draga mama, oče, brat, se ne bomo videli veC, ker so me ugrabili nacisti.« Ogledali smo si v steklenih in kamnitih prostorih razne slike o vsem, kar nam je gospa novinarka Neva Lukež povedala. -Vsi smo bili žalostni. Upam, da se kaj takega ne bo veC zgodilo. Martina Sossi, 3. razred 7 f IJjJf X, , A VA PiVjj % j Zapeli smo pesem Slovenska zemlja Cvetje spomina ob spomeniku Francesca Vinci, 1. razred Včeraj smo šli v Rižarno. Peljali smo se s šola-busom. Prej smo šli pogledat majhno pristanišče, kjer so nacisti stresali pepel Človeških žrtev. Potem smo šli v Rižarno. Novinarka Neva Lukež nam je pripovedovala, kako je bilo nekoC v vojni. Povedala je, da je njen brat umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji in nato bil sežgan. Potem nas je peljala pogledat slike in film o drugi svetovni vojni. Tam smo videli pismo, ki ga je napisal Hitler. Peljala nas je pogledat celice, kjer so ljudje napisali na zide s krvjo zadnji pozdrav domačim. Blizu plošCe s človeškim pepelom smo zapeli pesmico Slovenska zemlja. Jaz sem skoraj Ob spomeniku Mika sivina jokal. Potem smo gledali djuge slike. Ob koncu smo pozdravili gospo Nevo Lukež. Ubogi tisti ljudje, ki so toliko trpeli v tistem Času. Denis Kneipp, 3. razred Kruta Daniel Dl Donato, 2. razred Davide Stalil, 1. razred vojna Včeraj smo bili v Rižarni. Peljali smo se s šolabu-som. Predem smo šli v Rižarni, smo si šli ogledat majhno pristanišče, kjer so nacisti metali pepel žrtev. Gsospa Neva Lukež nam je razložila, kaj je bila in zakaj je rabila Rižarna pred 50. leti. Videli smo ostanke peci, v kateri so nacisti zažigali ljudi. Videli smo sobice, kjer so bili zaprti nedolžni ljudje. V nekem večjem prostoru smo gledali razne slike o tej kruti vojni. Videli smo tudi napise na zidovih v celicah, ki so jih napisali ujetniki. Pred spominskim kamnom smo zapeli pesem Slovenska zemlja. V Rižarni je bilo mnogo ljudi. Največ je bilo šolarjev. Iz spoštovanja do žrtev so bili vsi tiho in se spodobno obnašali. Aleksandra Ve-lise, 3. razred Napisi po zidovih Bili smo v Rižarni. Rižarna je najbolj žalosten kraj v Trstu. Tja smo šli s šolabusom. Spremljala nas je gospa Neva Lukež. Najprej smo se postavili v krog. Gospa nam je govorila, kaj je bilo tam v Času vojne. Najbolj žalostno v Rižarni mi je bilo takrat, ko smo šli v nek prostor in tam so bile celice, kjer so nacisti zapirali nedolžne ljudi. V celicah so ujetniki pisali tudi po zidovih. Potem smo šli gledat slike partizanov, obešenih ljudi, pisma, katera so napisali ljudje med vojno in slike nacističnega poglavarja Hitlerja . Pr e dno smo šli v Rižarno, smo šli si ogledati morje, ka-—mor so nacisti stresli pepel svojih žrtev. V Rižarni je bilo dosti, dosti ljudi in učenčev. Vsi so bili tiho. Vsi upamo, da ne bo nikoli veC tako strašne vojne. Linda Crevatin, 3. razred Slava padlim Nekoč SO v Rižarni čistili riž Dne 4.5.1995 smo šli v Rižarno. Spremljala nas je gospa Neva Lukež. Povedala nam je, da so nekdaj v Rižarni Čistili riž. Potem so nacisti tam naredili skrito koncentracijsko taborišče. Brat gospe Lukež je bil sežgan v takem večjem taborišču v Nemčiji. V Rižarni je bila peC, v kateri so sežigali ljudi ali jih obesili. Videli smo nekaj slik o vsem tem. Najbolj smo si ogledali smrtne celice. V neki celici smo brali napise ljudi, ki so tam Čakali na smrt. Pisali so tudi s krvjo. Ko smo si ogledali celice, smo šli spet k spomeniku. Vsako leto pride v Rižarno mnogo ljudi iz vse Evrope. V Rižarni je bilo mnogo Solarjev. Vse je bilo tiho zaradi spoštovanja do žrtev. Letos je 50. letnica konec vojne. Upam, da tako strahovne vojne ne bo nikoli veC. Monica Lucas, 3. razred 22 Nedelja, 28. maja 1995 NEDELJSKE TEME PODJETNIŠTVO / POGOVOR Z VODJO GORIŠKEGA CENTRA BIC IN2. ANTONIOM SF1LIGOIEM Skrite želje si utirajo pot ••• ali kako do novega podjetništva ............... Staršem, ko so se zanimali, kako si zamisljas svojo bodočnost. Sedaj, ko , -—M! ■ ■ , , e delovne sile je dtmes našel mesta, ki bi ustrezalo tvojim pričako-o uresničiš z našo pomočjo. dokaj zasičeno vonjem. Svoje najboljše vidi, iz kakšne snovi je kdo narejen. Pii ustanovitvi lastnega podjetja moraš seveda imeti jasrie ideje in obvladati nekatere birokratske postopke. MTITELDATA, novo gorisko servisno podjetje ti pri tem lahko pomaga. Odgovorilo ti bo na vrsto vprašanj, ki se postavljajo mlademu podjetniku. Za kakšno vrsto podjetja je najbolj primemo, da se odločiš? Koliko boš porabil m ustanovitev takšnega podjetja? Kako se boš lahko dokopal do raznih zakonskih olajšav in potrebnih finančnih sredstev? Kako boš lahko sodeloval z bankami? Kje boš našel primerne knjigovodske in marketinške storitve ter razne druge strokovne nasvete glede izbire uslužbencev in stikov z dobavitelji? Dobil boš torej osebe, ki ti bodo stale ob strani pri realizaciji tvoje ideje. Uresničitev tvoje zamisli mora namreč postati tvoja glavna naloga in življenjska skrb. Pri tem te čakajo še druga presenečenja. I predstavi nam tvoj gospodarski nacrt in sodeloval boš na pravem »businessga-meju«. Zmagovalce bomo nagradili s posebnimi tečaji managementa pri družbi SIKEA - formascime bancada e manageriale. Najboljše ideje bodo deležne še posebne pozornosti, in sicer z možnostjo finančne participacije v podjetju in z enoletnim brezplačnim vodenjem knjigovodstva, marketinga in administrativnega dela v podjetju. Ce je tvoja gospodarska zamisel zanimiva in nimaš dovolj denarja, do bi jo lahko uresničil, ti torej lahko pomagamo. I Vse to je zelo enostavno. Izpolni kupon in ga skupaj s kratkim življenjepisom (curriculum vitae) in opisom dejavnosti, ki si jo zamišljaš, odpošlji najkasneje do 30. septembra 1995 na naslov: MITTELDATA SEL - Ul. Orzoni 16 - GORICA Izziv za mlade, ki žele v podjetništvo »Ideja se je porodila ob branju raznih tovrstnih poročil, posebno potem, ko smo prebrali, da snujejo nekaj takega v bližnji pokrajini Tre-viso in seveda po razgovorih z ljudmi, ki delujejo v tržaškem in go-riskem centru BIC. Izvedeli smo tudi, da imamo možnost priti ne le do koristnih nasvetov, temveC tudi do denarne pomoči za nove podjetniške pobude.« Tako pravi dr. Mitja Bau-zon, Goričan, ki je zaposlen v Tržaški kreditni banki. Skupina mlajših slovenskih go-riških podjetnikov in njihovih prijateljev je namreč že pred časom prišla do spoznanja, da je treba mladim nuditi nekaj novih možnosti, ne pa ostajati le pri utečenih oblikah podjetništva. Tudi zato, ker je tržišče marsikje že nasičeno in ni prostora za dodatne enake pobude. Ena takšnih novih pobud je podjetje Mitteldata (sedež ima v Ulici Orzoni 16 v Gorici), ki se ukvarja s servisno dejavnostjo. Mitja Bauzon je predsednik te družbe. V Mitteldati so bili in so mnenja, da je mladim treba nuditi nekaj novega, inovativnega, ne le tisto, kar nudijo skoraj vsa druga servisna podjetja. Od tod zamisel, ki jo povzemamo iz lične zgibanke tukaj zgoraj in ki se začenja z besedami: »Ko bom velik...« V poštev naj bi prišli predvsem mladi slovenski ljudje s podjetniško mentaliteto med 18 in 32 letom. Vsi bodo obveščeni o tej pobudi, pa čeprav o njej ne bodo izvedeli iz časopisa. Dostavili jim bodo zgibanko. Mladi naj bi se oprijeli novih dejavnosti, takšnih, ki obetajo poslovni uspeh. Tja do septembra naj bi mladi ponudili svoje projekte, ki naj segajo na trgovski, obrtni ali na katerikoli drugi gospodarski sektor. Skupina strokovnjakov bo te projetke pregledala, preverila ali so uresničljivi in nato nudila posvetovalno službo od začetne faze novega projekta pa do njegove uresničitve. Mitja Bauzon (Foto KROMA) Najboljši projekt, morda tudi več kot eden, bo nagrajen, bodisi z brezplačnim tečajem pri italijanski tvrdki Si-lea v Firencah ali pa z nudenjem brezplačne pomoči v prvi fazi uresničevanja. Pri tem jim bodo priskočili na pomoč tudi strokovnjaki centra BIC, zato smo se ob tej priložnosti pogovarjali tudi z inž. Antoniom Sfiligoiem. Poskrbljeno bo tudi za bolj ugodne kreditne pogoje pri bankah in, kar je seveda tudi zelo pomembno, prav s pomočjo goriške-ga centra naj bi prišli tudi do denarne pomoči iz evropskih in drugih skladov. Seveda si želimo, da bi bili projekti, ki jih bomo prejeli, zanimivi tudi za goriški BIC, pravi Mitja Bauzon. Treba pa se je zavedati, da je bistvo vseh takih pobud ekonomska računica, opozarja in dodaja, da bodo prišli v poštev za njihovo pobudo Slovenci, ki živijo in delujejo v goriški pokrajini. M.W. »Strategija«. V nekaj manj kot enournem pogovoru je dr. inž. Antonio Sfiligoi to besedo uporabil kar nekajkrat. Vsakokrat, ko je želel dati poudarka inovativnim dejavnostim, .s katerimi se ukvarjajo v februarja letos odprtem goriškem centru BIC (Business Inovation Center). Nekajkrat je porabil tudi besedo »inkubator«, in sicer takrat, ko je hotel povedati, kaj je in kaj hoče biti ta center. Njegovo filozofijo in tudi filozofijo njemu podobnih strokovnjakov, ki delujejo v več kot sto BIC centrih v Evropi, povzemamo iz njegovega članka v zadnji prilogi »Znanost« ljubljanskega dnevnika Delo: »Uspeh ali neuspeh katerekoli države bo v prihodnjih letih odvisen od njene gospodarske rasti. Do uveljavitve naslednje generacije bodo nekatere države svoj življenjski standard verjetno bistveno izboljšale, druge pa se bodo zgolj nekako prebijale. Nekdanji viri narodnogospodarske rasti -zemlja, kapital, naravni viri - niso več pomembni. Celo kapital, pa naj se to komu zdi še tako Čudno, ni več odločilnega pomena, saj ga je za projekte, ki prinašajo dohodek, na mednarodnih trgih in po določeni ceni mogoče dobiti v skoraj neomejeni količini. « Inž. Sfiligoi, ki je bil sredi tedna v Ljubljani na otvoritvi tamkajšnjega Tehnološkega parka, ima že izkušnje v Sloveniji. Pred skoraj dvema letoma je tržaško podjetje SEED (Service for Easten Economic De-velopment) prišlo v Slovenijo z nalogo, da izpelje program Phare na Gorenjskem. Gre za široko zasnovan program Evropske unije za razvoj malega gospodarstva v državah v tranziciji, torej v državah, ki prehajajo iz vodenega v tržno gospodarstvo. Tudi Slovenija sodi mednje in odtod eksperimentacija na Gorenjskem. V začetni fazi je bilo veliko težav in vse še niso bile odpravljene. Pobuda je na Gorenjsko prišla »od zgoraj«, iz Ljubljane. Nekateri krajevni birokrati so menili, da se s takimi pobudami uničujejo velika industrijska podjetja. Potem, ko so videli koristi teh pobud, so umolknili. Teh koristi je že kar nekaj in posebno mladi ljudje so pokazali sposobnost, da se postavijo na lastne noge. V Kranju se zdaj pripravljajo na otvoritev centra BIC, nekateri podjetniki pa so že prejeli pomoč pri ustanavljanju in razmahu svojih podjetij. In smo že v Gorici. Center BIC Gorica je bil odprt šele februarja letos. Prostore ima v goriškem av-toportu, kjer so eno halo, ki je bila sprva namenjena skladiščem, preuredili v sodobne uradniške in poslovne prostore. Da se ta pobuda razvija prav na v prostoru, je zelo koristno, saj se"Gorica mora pripraviti na čas, ki najbrž ni niti več tako daleč, ko bo Slovenija stopila v Evropsko unijo in ko bodo nekatere naprave na mejnem prehodu odveč. Prav zato ima goriški BIC, ki je bil ustanovljen na pobudo že utečenega tržaškega centra, svoj ne le goriški, marveč tudi mednarodni pomen. To je bi- lo poudarjeno tudi tistega dne, ko je so goriški center odprli. V goriškem centru bodo skrbeli predvsem za to, da bodo nudili nasvete tistim podjetnikom, ne glede od kod prihajajo, ki bi želeli svoja podjetja ustanoviti na Goriškem. Tržaškemu centru je na primer v nekaj letih uspelo nuditi pogoje za ustanovitev in delovanje kakšnim tridesetim podjetjem, seveda v glavnem industrijskim in visoko tehnološkim. Eno teh je Vectorpharma v Trstu, je že prodrlo na ameriško tržišče in odprlo v ZDA svojo podružni- Inž. Antonio Sfiligoi (Foto Studio Reportoge) co, v kratkem pa bo v Trstu odprlo tovarno, v kateri bo zaposleno skoraj sto strokovnjakov. V kratkemu Času od nastanka centra BIC v Gorici, so že navezali stike s petimi podjetniki, ki so si zaželeli njihovega sodelovanja, predvsem pa inovativne nasvete. Inž. Sfiligoj je tudi povedal, da se za ustanavljanje podjetij pri nas zanimajo tudi mladi podjetniki iz Slovenije. Seveda nas je to presenetilo, saj je znano, da so italijanski podjetniki tisti, ki zelo radi hodijo v Slovenijo, kjer so cene delovne sile precej nižje kot v Italiji, pa Čeprav ne več tako, kot pred dvema letoma. Odgovor strokovnjaka je bil takle: kljub višjim plačam je v Italiji veC možnosti delovanja, veC možnosti za denarno podporo iz raznih javnih skladov, banke imajo veC denarja kot v Sloveniji, povrhu pa ima podjetje sedež v Italiji, ki je v mejah Evropske unije. Dodati je treba še to, da se blago z italijansko oznako zlahka prodaja tujini, bodisi zaradi renomeja kot zaradi šibkega tečaja lire do drugih valut. In smo že v Gorici, bi ponovili. V našem mestu se že na yeliko govori o tem, kam z nekaterimi službami, podjetiji in podjetniki ter njihovimi uslužbenci takrat, ko bo Slovenija sprejeta v Evropsko unijo. Nekateri si zato v Gorici želijo, da do tega sploh ne bi prišlo. Upajo, da bi tako zaščitili svoje delovno mesto, saj je dobro znano, da je goriški mejni prehod in vse, kar je z njim v zvezi, najvecja goriška »tovarna«. Podobno lahko povedali tudi o Novi Gorici. Na ta trenutek se moramo v Gorici dobro pripraviti, pravi inž. Sfiligoi, da nas ne bo doletela usoda, ki je prizadela Trbiž in Tabljo. Ce bodo tudi pri nas odpravljene mejne pregrade, Ce špediterski in. carinski uradi ne bodo več potrebni, moramo že zdaj pomisliti, kako naj ravnamo: Jasno je, da mora biti Cimprej dokončana gradnja avtoceste od Vrtojbe do Razdrtega, saj brez dobre cestne povezave ne gre. Večletni trendi kažejo, da gre skoz mejni prehod Gorica - Nova Gorica največ tovornega prometa med Italijo in Slovenijo in da ta promet iz leta v leto skokovito narašča. Rast se bo nadaljevala, saj bodo ljudje v vzhodnoevropskih državah potrebovali vedno veC, nekega dne pa se bo končala tudi morija na Balkanu. Države, kot so Hrvaška, Srbija in seveda Bosna ne bodo potrebovale le obnove, marveč tudi razvojne projekte. Kako se lahko Gorica razvija oziroma kako se lahko še naprej razvija goriški mejni prehod? Nekatere naprave na njem bo treba ponovno in drugače ovrednotiti. Lahko bi vzeli za vzor nekatere že obstoječe prometne centre v Evropi, kjer se ne ustavljaš le zaradi prehoda, marveč predvsem zato, ker ti tam nudijo celo vrsto storitev. Gorica ima vse možnosti, da uresniči kaj podobnega. Strokovnjaki centra BIC, konkretno inž. Sfiligoi, ki ima vodilno vlogo, so se že povezali tako z go-riško kot z novogoriško občine in z vodilnimi funkcionarji na obeh straneh mejnega prehoda. So možnosti, da bi za preučevanje in uresničenje tega za Gorico kot tudi za Novo Gorico pomembnega projekta prejeli tudi finančno pomoč Evropske unije, konkretno iz sklada Phare in Cros-sboarder. Ob vsem tem smo se tudi vprašali, od kod tako izjemno zanimanje dr. inž. Antonia Sfiligoia za Gorico. V našem mestu ga doslej praktično nismo poznali, pa Čeprav je njegov priimek tipično »naš«. Doma je sicer iz Vidma, kjer je imel njegov oCe, ki se je tja priselil iz Gorice, trgovino. Naš sogovornik se je šolal v Vidmu, seveda v italijanski šoli, doma pa so govorili slovensko. Zato govori tekoCo slovenščino in pri tem uporablja tudi slovenske strokovne izraze, ki jih naši ljudje ne poznajo. Bil je tudi veC let v videmskem raziskovalnem centru Zal-tron, ki sodi v okvir koncerna Za-nussi, nato pa veC let v Ženevi, kjer je delal v svetovalnem podjetju za tehnologijo in trženje. Zdaj je že veC let v Trstu, zaželel pa si je Gorice. Temu mestu želi dati svoj prispevek. Na primer tako, da pomaga, tudi v sodelovanju s tukajšnjimi mladimi Slovenci, tistim elanom naše skupnosti, predvsem mladim, ki bi si zaželeli priti iz tradicionalnih kalupov in tukaj, doma narediti nekaj novega, iti v korak z razvojem," takšnim, karš-nega je sam orisal v mislih, ki jih beremo na začetku tega članka. Marko VValtritsch NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. maja 1995 Veronica je blagovna znamka O nas so pisali vse mogoče: do igramo jazz, funk rock, fussion in ne vem kaj še... Igramo poč glasbo Prvi CD celjske skupine Veronica je navdušil predvsem domaCe glasbene kroge. Zato nas je zanimalo, kakšne načrte imajo s svojo instrumentalno glasbo štirje elani, ki se ne ozirajo na mnenja poslušalcev in zavračajo večino povabil za nastope. Pred poldrugim mesecem je pri Helidonu izšel prvenec celjske štiričlanske zasedbe Veronica z naslovom Perspe^ ctive. Ce je bila doslej ovira za uspeh slovenskih skupin na tujem predvsem jezik, tega pri Veronici ni. Njihova glasba je zgolj instrumentalna, predvsem pa ne gre za nekakšno alternativno glasbo, v katero tlačimo marsikaj, Cesar ni mogoče prebaviti. Veronica cilja na svetovni trg in glede na nenavadnost skladb ter izjemno poslušlji-vost, jim utegne to v naslednjih letih tudi uspeti. S tremi Četrtinami ansambla, kitaristom Boštjanom Lebnom, klaviaturistom Matejem Osetom in bobnarjem Francem Podgorškom smo se pogovarjali po napornem dnevu na celjskem glasbenem sejmu. Manjkal je basist Mario Bari-šic. Kakšni so prvi odzivi na vašo plošCo? Boštjan: Ko smo zaCeli delati to glasbo, sem bil sam še najbolj pesimističen. Toda že prvi odzivi so bili dobri, in to nam je dalo precej spodbude. Bolj od tega pa se mi zdi pomembno pojasniti, da nam uspeha ne predstavlja pet tisoč ali petsto prodanih plošC, temveč to, da pravi ljudje reCejo, da jim je naša glasba vSeC. Franc: Naš glasbeni trg je problematičen. Založbe ponujajo tisto, kar se prodaja, od Debele deklice naprej pa je jasno, kaj se prodaja. Drugega sploh nočejo slišati. Z nekaterimi založbami imam še iz prejšnjih Časov' izjemno slabe izkušnje. Ko smo na Helidon prinesli Veromicine posnetke, je Slavko Avsenik ml. takoj rekel, da je to treba izdati. Zakaj, je rekel, ne bi enkrat izdali nečesa res dobrega. Boštjan: Ubrali smo povsem svojo pot in nas ne skrbi, Ce bo naš plakat recimo visel v Brežicah ali ne. Na nikogar se ne moreS zanesti, zato skušamo sami poskrbeti za vse, in to na povsem svoj način. To pa pomeni, da je za bendom potrebno tudi podjetje, in to je Francevo podjetje Vecronia. Matej: Ne glede na vse; nas namen ni ostati v mejah Slovenije. Razložite, kakšno glasbo igrate in predvsem, kako ste se odločili zanjo. Zakaj recimo instrumentalna glasba, torej brez pevcev? Franc: Z Matejem sva Boštjana kar nekaj Časa prepričevala, naj kaj zaigra z nami. Poznali smo se dolga leta, pa ga prej nikoli nisem slišal, le govorilo se je, kako dober kitarist je. Matej: Priznati moramo, da sva s Francem delovala v povsem drugi sestavi Veroni-ce s povsem drugačno glasbo. Ko sva ostala sama, sva bila pred možnostjo, da greva v popolno komercializacijo ali pa skušava igrati glas- bo, ki nama je res všeC. Ko smo poskusili z Boštjanom, so se stvari nenadoma postavile na svoje mesto. Tisto je bila prava stvar. Boštjan sicer ni igral v bendih, hkrati pa je bil izoblikovan glasbenik, poznali so ga povsod. Boštjan: Večinoma sem začenjal in končeval v bendih, kjer smo se fotografirali, do prave glasbe pa ni nikoli' prav prišlo. Zato sem odhajal. Iz Česa ste zgradili lastno glasbo, kaj so vasi osebni vplivi? Matej: ZaCel sem s klasiko in to se mi še danes pozna. Danes poslušam predvsem star jazz rock in novejši, kakovostnejši jazz - ta razpon med klaviaturisti sedemdesetih. ki so klasiko povezovali z rockom, in današnjimi, ki z rockom povezujejo jazz. Franc: Nikoli nisem poslušal nekakšnih skrajnosti. Igral sem rock, ki je v bistvu zelo enostaven, pri naši glasbi pa mi je najbolj všeC eksperimentalen pristop, uporaba aritmij brez predsodkov in predvsem to, da lahko že jutri igramo kaj povsem drugačnega. Zaljubljen pa sem v Dixie Drags, Chicka Coreo, Marcusa Muellerja, Ala Di Meolo... Zdaj mi postaja vse bolj všeC nekakšen minimalističen pristop; ogromen prostor, malo svetlobe, le nekaj tonov... S plošCo smo razčistili z glasbo, ki je bila dolgo v nas, zdaj lahko gremo naprej. Imam vizije, ki jih bom nekoC uresničil, vseeno ali Cez leto ali cez deset let. Da ohranjamo veselje, ne igramo veliko v živo, počnemo zelo različne stvari, ko se dobimo, pa smo sposobni svojo glasbo odigrati v enem. Priznam, da zato recimo ob naših Katakombah med igranjem Se vedno dobim kurjo polt. Uživam. Boštjan: Ves Cas sem se šel iskanje, se obremenjeval s tem, kaj in kako bom igral. Slejkoprej ugotoviš, da je to brez zveze. Nikoli nisem igral trendovske glasbe, nezavedno sem hodil po lastni poti. O nas so pisali vse mogoče: da igramo jazz, funk rock, fussion in ne vem kaj še... Igramo pac glasbo. V Veronici sem naSel ljudi, s katerimi smo se zlili, in prišlo je do sinteze, ki mi je omogočila igrati glasbo, kot sem si jo predstavljal že prej. Sele v tej skupini sem ugotovil, da lahko igram tisto, kar Čutim, in me prav ni C ne skrbi, kaj si bo kdo o tem mislil. Glasba pride potem sama od sebe. Prav nic ne pazimo na to, da bi bili drugi z našo glasbo zadovoljni. Ne ganejo nas ne dobre ne slabe kritike. Kako pravzaprav delate glasbo, kakšen je ta proces? Boštjan: Večina skladb na plošči ni plod improvizacij na vajah, temveč uresničitev nekaterih mojih zamisli. To pa ne pomeni, da gre za mojo glasbo, saj smo ji končno podobo nato dali vsi skupaj. Nekatere skladbe so seveda nastale prav na vajah in ideje nikakor niso moje. Vanje sem le vključil kitare. Franc: Ze danes imamo glasbe za kakšnih deset let ali morda deset plošC. Večine stvari, ki smo jih igrali, žal nismo nikoli posneli. V vaši glasbi je opazna nekakšna enakopravnost instrumentov. Franc: Prvič je takšna pac glasba, ki jo delamo sami in nam je všeC, drugič pa smo plošCo sestavljali po načelu, da gre z nje vsaka skladba, ki ni všeC vsaj enemu članu. Veliko smo se naučili, ko smo poslušali Pata Methenyja ali Milesa Davisa, ki sta znala neko temo ponavljati tudi po Četrt ure, in poslušalec je nenadoma, sredi skladbe dojel, kakšna energija žari iz nje. Boštjan: Drugače povedano, eno je poslušati glasbo, nekaj povsem drugega pa je razmišljati o poslušani glasbi. Prvo je prava stvar in takrat je lahko glasba zelo hipnotična. Morda ljudje o glasbi preveč razmišljajo in se ji premalo prepustijo. Pri naši glasbi morda koga moti, da so skladbe sestavljene tudi iz osmih različnih delov, toda nam je tako všeC, mi smo se preprosto prepustili lastnim inspiracijam. Ni moj problem, Ce komu to ni všeC. Matej: Ljudje so preveč navajeni klišejev. Boštjan: Vse inštrumente, tudi bobne, smo pri skladanju obravnavali na poseben način, ne po pravilih klasične uporabe. Tako ponekod tema sloni na bobnih in je kitara ritmičen inštrument, drugod seveda spet obratno. Matej: Kolegom glasbenikom, s katerimi sem se pogovarjal, večinoma ni jasno, zakaj ni vodilne vloge posameznih glasbil. Celo priznani poznavalci glasbe so nas spraševali, zakaj vsaj včasih klaviature ali kitara ali saksofon ne odigrajo svojega sola. Boštjan: To so večinoma prvi vtisi. Ko poslušaš našo glasbo večkrat, nenadoma ugotoviš, da je vsaka stvar na pravem mestu. Ljudje težko poslušajo glasbo, kakršna je, temveč hočejo slišati nekaj, kar si sami predstavljajo. Franc: Skladbe na plošči niso trenutni prebliski. Katakombe, ki so dolge osem minut, smo dodelovali poldrugo leto. Poznam vaše demoposne-tke in presenetilo me je, da na plošči ni nobene od hitrejših skladb.• Zakaj niste ljudem privoščili tudi te svoje plati? Franc: Kar nekaj mesecev je trajalo, da smo uravnotežili izbor materialov za plo-SCo, in uspelo nam je sestaviti plošCo, ki cela nekako steče. Nihče mi še ni rekel, da je na sredini plošče nehal poslušati. Zelo ste samozavestni. Kdaj boste zaCeli od glasbe tudi kaj služiti, ne le vlagati vanjo? Franc: Imamo dve možnosti. Ali nastopamo povsod, gremo na televizijo in se plazimo po kolenih ali pa še naprej odklanjamo pojavljanje v dvomljivih televizijskih oddajah, pred nepravim občinstvom. Veronica ni le bend, Veronica je blagovna znamka. Da bi lažje pričakali svoj uspeh, pa že zdaj vsak od nas dela na vzporednih glasbenih projektih. Samo da smo v glasbi. Boštjan: Mario, ki ga žal tukaj ni zraven, postaja že nestrpen. Zelo cenim njegovo igranje, k sreCi pa v Veronici ni toliko avtor, kot smo to mi trije. Ste s produkcijo kompaktne ploSCe povsem zadovoljni? Matej: Ha! Glede na pogoje, ki smo jih imeli, je najboljši. Ce pa začnemo razpravljati o tem, kaj bi bilo, Ce..., lahko seveda daleč zaidemo. Nima smisla. To bi bila Cista neskromnost. Boštjan: Sam sem se ves Cas najbolj obremenjeval s tem, kako bomo svoj zvok spravili na nosilec zvoka. Predstavljal sem si, da se bomo zaprli v studio in tam živeli, dokler ne bomo povsem zadovoljni. Čeprav to na plošči ne piše, je nato izpadlo tako, da je ves CD posnet v živo v prostoru za vaje. Franc: Tudi zato, ker bi nam lahko ta ali oni producent preveč spremenil zvok, mi pa bi iz lastnih žepov to morali še plačati. Hkrati je našo glasbo težko zaigrati tako, da najprej posnamemo en instrument, nasnamemo drugega in tako naprej. Najbolje delujemo kot bend, ki tudi v studiu igra v živo. Glasba, ki jo lahko poslušate v ozadju na teletekstu in videostraneh slovenske televizije, je bila na primer v studiu Metulj posneta v pičlih štirih urah in brez miksa. To nas je stalo 50 mark in s posnetki smo zadovoljni, saj niti šuma zaradi neskončnega miksanja ni. Boštjan: Pri glasbenikih, ki igrajo bolj zapleteno glasbo, ponavadi nastopijo težave v trenutku, ko hočejo svo- je znanje in ideje posneti sterilno perfektno. V vsej tej tehniki pa se nato izgubijo Čustva. Nas vsi obtožujejo, da imamo zagotovo končane glasbene akademije. Glasbeno smo večinoma izobraženi, toda ne na akademijah. Tam ljudje izgubljajo svojo človeškost v glasbi, ne dojamejo več, da je neki naenkrat drugačen zvok v znani skladbi izraz tistega trenutka, in ne napaka. Kako ste zadovoljni z distribucijo plošCe in kje vas bodo lahko ljudje sploh slišali? Recimo letos. Boštjan: Kar se tiče založbe, bom kratek: Čakamo, da ljudje kaj naredijo. Ne bomo pa seveda Čakali le na gospoda Borisa Beleta in Slavka Avsenika mlajšega. Gremo tudi svojo pot. Lani in letos ste se stisnili v katrco in sli v Frankfurt na glasbeni sejem. Prodajat zijala ali iskat priložnost? Franc: Letos smo že v frankfurtskem katalogu, nekateri posamezniki iz tujine so prosili za naše materiale, žal pa smo CD dobili šele nekaj dni po frakfurtskem glasbenem sejmu. Prihodnje leto bomo na sejmu igrali. Boštjan: Seveda pa država Slovenija ne kaže prav nobene pripravljenosti, da bi nam pomagala na evropskih in svetovnem glasbenem sejmu promovirati nas in s tem sebe. . Franc: Trkali smo na vsa vrata. Rekli so, da nam lahko pomagajo, Ce bomo promovirali kaj slovenskega, recimo slovenske vijake ali potico, nikomur pa ne kane, da je v Sloveniji narejena glasba lahko prav tako ali še bolj donosen izvozni izdelek. Brane Piano Samosvoja celjska glasbena skupina Veronica (Foto: Sherpa/Celje) Človekovo druženje z minerali sega še v predzgodovinski čas. Človek, ki je še znal živeti skladno z naravo, je cenil kamne - darove zemlje - in jih tesno vpletal v svoj vsakdanjik. Z njimi je zdravil, preganjal zle duhove, častil bogove in jih uporabljal pri večini obredov. Danes se starodavno vedenje o mineralih znova obuja in razvija. Kristaloterapija postaja čedalje bolj uveljavljena alternativna metoda zdravljenja, minerale pa s pridom uporabljamo tudi v spodbudo v duhovnem razvoju. Minerali so naravne tvorbe z bolj ali manj stalno kemično sestavo in pravilno zgradbo. Kadar je mineral trdno telo, nastalo iz enotne kemične snovi in omejeno z ravnimi ploskvami, med katerimi so koti stalni, govorimo o kristalu. Vsak kristal je torej mineral, ni pa vsak mineral tudi kristal. Ezoteriki trdijo, da minerali oddajajo v okolje subtilne energije, s katerimi uravnovešajo energije v okolju. Energetski obod ne ovija le vsakega živega bitja, temveč tudi mineral. Pravimo, da ima vsak mineral svojo auro. Nekateri znanstveniki menijo, da naravni minerali, ki so razširjeni po vsej Zemlji, uravnavajo elek-tromagnetsko polje energije med severnim in južnim polom ter tako ohranjajo polarnost planeta, da urejajo in ohranjajo v ravnotežju mrežo Številnih nevidnih energijskih tokov, ki obdajajo Zemljo. Brez mineralov bi bili ti tokovi neuravnoteženi, Zemlja pa bi izgubila polarnost. Podobno minerah uravnovešajo tudi energije pri živih bitjih. V človeškem telesu ima na celični ravni to nalogo silicij. Energijsko ravnotežje pri človeku ni statično, ampak nenehno spreminajo-Ce se gibanje. Uravnoteženost se nenehno izmenjuje z neuravnoteženostjo. Zdravi smo le tedaj, Ce so vse energije uravnotežene in združene v celoto ter sposobne to uravnoteženost ohranjati. Zdravljenje z minerali »Zdravljenje z minerali ni kemično, temveč je terapija z vibracijami. Y krvi rdeča in bela krvna telesca vibrirajo z določeno frekvenco. Ko približamo mineral telesu, začno ta telesca nihati skladno z mineralom, tako da pride do spremembe metabolizma in ozdravitve,« razlaga dr. Duro Despot, kristaloterapevt. Ce smo bolni, je energetski potencial obolelega mesta nižji ali višji od normalnega, z minerali pa lahko ta potencial spet normaliziramo. Zdravljenje z minerali navadno poteka pod strokovnim vodstvom kristaloterapevta. Ni namreč vsak mineral za vse. Preden se zdravljenje z minerali začne, je treba prečistiti auro pacienta. Kristaloterapevt na vsako Čakro postavi ustrezen mineral. Nato ob vizualizaciji barv na posamezni Čakri povezuje minerale z energijsko palico (kvar-čnim kristalom). Tako doseže usklajeno delovanje posameznih Čaker. Ce aure pred zdravljenjem ne bi očistili, bi pacient med terapijo z minerali lahko začutil glavobol, morda bi zapadel v depresivnost, malodušje, pasivnost ipd. Med zdravljenjem nosimo minerale na priporočenih mestih ali pijemo iz njih pripravljene eliksirje - mineral pustimo Cez noč v kozarcu vode in to tekočino zjutraj na tešče spijemo. Uporaba in izbira mineralov Za druženje z minerali je pomembno, da se zavedate moči negativnih misli (strahov) - te se bodo pri uporabi mineralov še stopnjevale. »Tako kot minerali sprejemajo druge vrste energije, sprejemajo tudi naše misli, naše želje. Mineral je lahko naš dober prijatelj. Z njim se pogovarjate, mu puščajte sporočila, na vas pa bo vplival tako, da boste bolj umirjeni in da boste lažje dosegli želeno. Toda sad bodo obrodile tako dobre kot slabe misli. Na primer: radi imate svojega otroka, toda v pretirani skrbi zanj mu lahko tudi škodite. Otrok se gre vozit s kolesom, vi pa v strahu zanj že kar vidite, kako je padel in si potolkel koleno. S svojimi mislimi boste povzročili, da se bo to zares zgodilo. Ce se zalotim pri negativni misli, se osredotočim na njeno nasprotje,« razlaga dr. Duro Despot. Minerale izbirajte po različnih merilih. Največkrat posegajte po mineralih glede na zodi-akalno znamenje. Predpisani so tako, da spodbudijo tiste lastnosti, ki so pri določenem znamenju Šibke. Tako naj bi dosegli notranjo harmonijo. Ce nosite minerale kot talismane (bolj ali manj redno) na ustreznem mestu - glede na barvo na posamezni Čakri - morate biti pozorni, kaj se z njimi dogaja. Ce spremenijo barvo, to pomeni, da so nase vezali negativno energijo, zato jih morate očistiti. Ponavadi je dobro, da mineralov ne nosite ves Cas, tudi ne samo enega, kajti s stalnim vplivom lahko porušite ravnotežje svoje aure. Zato se ravnajte po počutju in spremembah, ki jih opazite na mineralu. Priporočljivo je nositi tudi ogrlice, ki imajo nanizane različne vrste mineralov v medsebojnem ravnotežju in harmoniji. Previdni morate biti zlasti pri uporabi hematita, rdeCe korale in obsidiana. Teh ne nosite pri sebi, temveč jih uporabljajte le občasno. Dobro je, da jih uporabljate skupaj z drugimi minerali, na primer z rožnatim kremenom, ki ublaži njihovo delovanje. Vsak mineral oddaja določeno energijo. Nekateri med njimi, npr. kvarcni kristal (kamena strela) in ametist, oddajajo univerzalno energijo, zato jih lahko uporabljate v najrazličnejše namene. S kameno strelo si lahko preženete bolečino: s konico, obrnjeno k bolečemu mestu, vrtite mineral kamena strela v smeri urinega kazalca. Nakup mineralov Pri nakupu mineralov si lahko pomagate z različnimi preglednicami. Mineral kupite glede na njegove lastnosti in namen uporabe - zdravljenje, spodbujanje spiritualnega razvoja in podobno. Lahko pa se prepustite intuiciji (pri tem so izurjene zlasti ženske): postavite §e pred minerale in počakajte, da vas roka sama vodi do minerala, ki ga trenutno potrebujete. Ker se človekovo Čustveno, mentalno in telesno stanje nenehno spreminja, ne bodite začudeni, da vas mineral, ki vam je bil še vCeraj v veselje, danes odbija. Ne belite si glave s tem. Ze ne potrebujete veC njegove energije. Velikokrat se tudi zgodi, da boste mineral, ki je naredil svoje, izgubili. Ne jokajte za njim in ne skušajte g° najti in nositi Se naprej. To je zn uenje, da njegove energije ne potrebujete več. Verjetno ga bo našel nekdo, ki potrebuje prav to vrsto energije. Pri nakupu se raje odločite za naravne, neobdelane kristale in minerale. Sintetični minerali, ki jih je v naših prodajalnah kar precej, namreC niso tolikšen energetski potencial kot naravni, Ce jih boste uporabljali, pa boste kaj lahko razočarani, saj pričakovanega učinka ne bo. Podobno velja tudi za obdelane minerale. Tudi tem je bil med obdelavo odvzet precejšen del njihove energije. Čiščenje in nega mineralov Preden postane mineral »elan družine«, gre skozi nešteto rok in privleče k sebi nešteto Čustvenih in miselnih vibracij, pozitivnih in negativnih, zato ga je treba pred uporabo očistiti. Načinov či- ščenja mineralov je veC, lahko se odločite za kateregakoli od navedenih. Vedite pa, da morate vanj zaupati. Ce načinu Čiščenja ne boste zaupali, bo vaše negativno pričakovanje CiSCenje oviralo. Univerzalno fizično Čistilno sredstvo je voda, zato mineral najprej sperete pod tekočo vodo in skrtačite z njega vse ostanke zemlje in drugih tujkov. Mineral lahko očistite tudi z naravno morsko soljo, ki ne vsebuje aluminija. Mineral ali nakit zasujete s soljo in ga pustite nekaj Časa v njej. Nato ga operete pod tekočo vodo. Lahko pa ga očistite tudi s slano vodo. V kozarec vode daste eno do dve žlički naravne morske soli, v to raztopino položite mineral in ga v njej pustite Cez noC. Potem ga sperete pod tekočo vodo. Učinkovitejša metoda CiSCenja je s kombinacijo slane in kisane vode. V vodi raztopite eno do dve žlici soli in eno do dve žlici kisa ter pustite mineral v tej tekočini deset minut. Nato ga sperete s tekoCo vodo. Sol ah tekočino, v kateri ste Čistih mineral, zavrzite. Ker so minerali nenehno dojemljivi za vplive čustvenih in mentalnih energij iz okolja, ga očistite vselej, ko začutite, da energije, ki jih oddaja, niso veC Ciste. To velja zlasti takrat, Ce ste ga uporabljali za zdravljenje. Ko ste mineral očistili, ste mu odvzeli veliko njegove energije, zato ga morate znova napolniti ah energizirati, Ce naj bo res učinkovit. Zato ga po Čiščenju postavite za nekaj Časa na sonce in v mesečino, kadar je polna luna. Minerale hranite v posodah iz naravnih materialov - lesenih ša-tuljah, steklenih posodah, lahko pa tudi v svilenih mošnjičkih. Minerali naj ne bodo nikoli v bližini elektronskih naprav, ker ti motijo njihovo auro. Ksenija Kvas Minerali in nekateri elementi po namembnosti: področje delovanja A proti odvisnosti od alkohola proti aknavosti proti anemiji proti različnim alergijam B proti bronhitisu proti bruhanju C proti odvisnosti od cigaret Č proti čiru za uravnovešanje čustev D proti zasvojenosti z drogami proti diareji (driski) proti diabetesu (sladkorni bolezni) proti depresiji proti debelosti E proti epilepsiji F proti frustracijam G proti golšavosti proti gluhosti priti glavobolu proti gripi H proti bolečinam v hrbtenici proti hemeroidom proti herpesu proti hladnim rokam in nogam I proti impotenci J proti jecljanju proti težavam z jajčniki K proti boleznim kosti proti kašlju proti krvavenju proti kožnim obolenjem za boljšo kri za izboljšanje koncentracije L proti ledvičnim kamnom za ljubezen proti lenobi M proti malodušju pri predmenstrualnih težavah pri močnih menstruacijah pri nerednih menstruacijah pri bolečih menstruacijah proti migreni N proti bolečinam v nogah proti neplodnosti pri ženskah proti neplodnosti pri moških za boljše nohte proti napetosti minerali, nekateri elementi ametist in smaragd ahat in aventurin turmalin, zlato in granat ter platina, srebro in ametist biser malahit, tigrovo oko in biser smaragd, oniks in lapis lazuli zlato in kamena strela smaragd in mesečev kamen biser in lapis lazuli ter malahit, opal tigrovo oko, turmalin in roževec (rožni kamen) smaragd beril, magnetit in lapis lazuli meteorit in granat mesečev kamen lapis lazuli baker korala, zlato, rubin in lapis lazuli lapis lazuli, črni opal in čista kamena strela topaz rodonit in mesečev kamen ametist, hematit in turkiz ter platina in magnetit beril, topaz, zlato, baker, smaragd in mesečev kamen labradorit, magnetit in ametist korala, diamant in biser aventurin in granat rubin, magnetit in hematit rubin, turmalin in magnetit karneol mesečev kamen topaz in biser topaz in diamant rubin, granat, ahat in biser korala, aventurin, smaragd in topaz hematit, kamena strela in roževec magnetit, karneol in oniks ter biser ametist, smaragd, žad in citrin roževec beril oniks, črni opal in biser lapis lazuli, opal in topaz safir turmalin rubin, lapis lazuli, opal in kamena strela ametist turkiz roževec, rubin, malahit in zeleni ahat ametist, granat, biser in ahat žveplo korala, smaragd, topaz in karneol Minerale lahko s pridom uporabite tudi pri meditaciji. Po rednem druženju s kameno strelo boste bolj umirjeni in sproščeni. Lahko jih tudi programirate, da vam pomagajo pri uresničevanju določenega cilja. Toda ne pozabite, da ni vsak mineral za vse. Tako vam bo na primer labradorit pripomogel k bolj polnemu mošnjičku, rožnati kremen pa k boljšemu odnosu s partnerjem, ne pa tudi obratno. Ametist sodi med univerzalne minerale, dobro predšCuje prostor, je pa tudi neizčrpen vir nove pozitivne energije. Prekucije na Slovenskem ao) Leta 7904je zbujal veliko zanimanje prvi avtobus, ki je vozil med Kranjem in Tržičem INI £ 60< m X Slovenski dom v dolini je bil zlasti ob sobotah zveCer in ob nedeljah prizorišče zanimivih, včasih tudi razburljivih razprav in pomenkov. Ko je 2. avgusta 1903 v Makedoniji izbruhnila ilindenska vstaja proti Turkom, so bile tudi simpatije dolincev na strani upornikov. Po zgledu Ljubljane so tudi v dolini sestavih poseben odbor z nalogo, da zbira pomoč za Makedonce in seznanja Slovence z vzroki in cilji makedonskega osvobodilnega gibanja. Leta 1904 je vzbujal zanimanje prvi avtobus na Slovenskem. Tega leta so namreč oblasti izdale dokument, ki je dovoljeval baronu Bor-nu prevoz oseb z avtobusom na progi Kranj-Tržic Štirikrat na dan. V letu 1907 so se pripravljali na volitve. Medvedovi so bili prepričani, da bo dolina poleg Ljubljane tudi vnaprej ena redkih »trdnjav napredne stranke«. Cesar je leta 1907 naposled privolil v uvedbo sploSne (moške), enake, neposredne in tajne volilne pravice. Hribarjev TinCe se je strinjal z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem, ki je menil, da mora sploSna volilna pravica, Četudi je nepopolna, Slovencem prinesti boljši položaj v državi. Njegov strankarski tovariš in voditelj slovenskih liberalcev dr. Ivan Tavčar je - nasprotno - menil, da je volibi red po kfirijah za liberalce boljši. Hribar je ob taksnem stališču človeka, ki se je imel za narodnjaka in svobodnjaka, pesniško vzdihnil: »Prav iz srca me boli, da si v tej družbi tudi ti!« Na listi socialnodemokratske stranke Etbina Kristana je za poslanca v Zagorju ob Savi leta 1907 kandidiral bdi Ivan Cankar. O pre-dvolibih bojih je med drugim pisal: »Moj pobožni nasprotnik je postaven mož z lepo sivkasto brado m Častitljivo plešo. Njemu sploh ni treba govoriti: od sramu in žalosti se že vdrem v zemljo, ce se le prikaže. Kaj mi potem pomaga moj rožni venec?« Cankar se je podal bdi na volilni shod gorske vasi St. Lambert. »Shod je bil originalen,« je pisal. »Dobiti nismo mogli drugega prostora kot neko kmečko izbo; bila je natlačeno poba, ljudje so sedeli ta-di na veliki kmečki peci. Prav med mojim govorom pozvoni poldan -in molili smo glasno m pobožno...« Leta 1908 je Avstro-Ogrska anektirala, to je priključila svojemu državnemu ozemlju, Bosno m Herce-govbo, ki jo je dotlej imela le pod upravo. Slovenske stranke so ta dogodek pozdravile, »kot prvi korak k združitvi vseh južnih Slovanov naše monarhije v državnopravno samostojen organizem pod žezlom habsburške dinastije«, kot je dejal duhovnik in profesor bogoslovja, voditelj Slovenske ljudske shanke dr. Janez Evangelist Krek. Medvedovka je po vrnitvi z obiska pri sestrični na Koroškem vsa iz sebe pripovedovala o svojih razburljivih doživetjih. Ko sta tistega septembrskega dne leta 1907 sli v mesto, sta se začudili, ko sta povsod videli viseti nemške namesto avstrijskih zastav. »V sredo popoldne se je pripeljal cesar Franc Jožef I. v Celovec. Ko je njegova noga stopila na peron, ves obložen z živopisnimi preprogami, je nekdo deklamiral pesmico, ki jo je zložil cesarju na Čast: 'Pozdravljen, Oce m Vladar, m Bog prihod Tvoj blagoslovi! ’ Cesarju so prikrili velikonemsko demonstracijo, ki se je kazala v nemških Cmo-rdeCe-žoltih zastavah, razobešenih na mnogih poslopjih, celo na tistih v bližini kolodvora. 'Naj cesarja zbodejo v oCi, ’ so si meli roke veli-konemški nacionalisti, ko so razobešali zastave...« Na kolodvoru se je pozdravil s cesarjem bdi celovški župan Neu-ner, ki je ves cas na tihem podpiral priprave na velikonemsko demonstracijo. Ko je deželni predsednik baron Heb izvedel za to, je Neune-rja opozoril, da cesar žalitve ne bo kar tako požrl. Zupan je iz strahu, da bi cesarjev bic oplazil tudi njega, naročil, naj frankfurterice, razo-beSene na poslopjih tik ob kolodvoru, snamejo, drugod pa naj jih pustijo, saj jih cesar tako m tako ne bo videl. Zupanova dvoličnost je med nemškimi nacionalisti povzročila val ogorčenja, češ kaj nam bo taksna sleva, ki si deželnemu predsedniku ne upa reci odločnega ne. Gospod Neuner se je že začel bati za svoj županski stolček, ko je izvedel, da so na poslopjih slovenske družbe sv. Mohorja, ki je bila tedaj prva in najveCja slovenska književna družba, poleg deželne in cesarske zastave razobesili še po eno slovensko trobojnico. Da bi se spet pokazal lepega pred Nemci, je ukazal, naj nemudoma snamejo slovenske zastave. Četi redarjev je naročil, naj, Ce bo treba, vdre v poslopja in na silo sname zastave. Na pomoč ji je poslal Se ključavničarje, ki pa so si, ker niso bili kos zapletenim ključavnicam na vratih poslopja, pomagali kar s sekirami, kar je bilo nasilje prve vrste. Drugo veliko velenemško demonstracijo moči so doživeti Pesto-tnikovi, ko so se v nedeljo, 13. septembra 1908, udeležili glavne skupšCme Ciril-Metodove družbe. Pbj si je izbrala, da bi s tem dokazala slovenski značaj mesta. To je namreč »uradno« veljalo za nem-Skutarsko, Čeprav je po popisu prebivalstva iz leta 1900 v ptujskem okraju živelo 47.168 Slovencev in samo 3754 Nemcev. »'Nemec se boji samo Boga, sicer pa nikogar na svetu! ’ so govoriti nemškutarji, ko so divjati po ulicah,« je pozneje doma pripovedoval Pestotnik. »Ob podpori nemških orožnikov so napadali udeležence skupšCme in tudi ženskam niso prizanašati. Obmetavati so jih s kamenjem in pljuvali nanje, jih žalili, potem pa Se suvali in pretepali s palicami in žilavkami. Nekateri od njih so biti oboroženi, kot da gredo na medvedji lov...« Ptujski dogodki so razjariti zavedne Slovence po vseh slovenskih deželah. V Ljubljani je prišlo do slovitih demonstracij, ki so se začele v petek, 18. septembra 1908, končale pa v nedeljo, ko je bila Zvezda nabito polna nezadovoljnih ljudi. Deželni predsednik Hein je kljub odločnemu protestu ljubljanskega župana Ivana Hribarja ukazal, naj nastopi vojaštvo, CeS da policija in orožništvo, ki sta bila v županski pristojnosti, nista veC kos položaju. Vojaki so streljati na demonstrante; dva demonstranta sta obležala mrtva, pet pa je bilo ranjenih. Sledilo je razbijanje izložb in odstranjevanje nemških napisov z lokalov. S to akcijo je dobila Ljubljana slovensko zunanjo podobo. Začela se je uresničevati nekdanja Hribarjeva napoved, da bo naredil iz Ljubljane glavno mesto vseh Slovencev. Sledila je akcija proti nemškim podjetjem in Številni vlagatelji so dvignili svoje vloge iz nemške kranjske hranilnice in jih prenašati v slovenske posojilnice in hranilnice. Samo v Gospodarski zvezi, ki jo je ustanovil dr. Krek, je bilo tedaj združenih že veC kot petsto zadrug iz vseh slovenskih dežel. Ivan Cankar je v RdeCem praporu, glasilu socialnodemokratske Slovensko kulturno delo, je zapisano na razglednici iz leta 1908, ki kaže razbita stekla kazisnkega paviljona stranke, objavil uvodnik, v katerem je deželno vlado s Schvvarzem na Čelu obtožil krvave morije. »Ali je ta grozota delo gole blaznosti ali pa zavedne zločinske namere?« je brez dlake na jeziku vprašal. Krivcem je zagrozil »z vrhovnim ljudskim sodiščem - ljudskim parlamentom, ki bo imelo zadnjo besedo«. Cenzura mu je večino uvodnika črtala, pustila pa tiste odstavke, v katerih je demonstracije imenoval mladinski bumel. Cankar je bil jezen na klerikalce in liberalce, zlasti pa na slednje, ki so ob koncu devetnajstega stoletja govoriti o pripravljenosti Slovencev, da postanejo Hrvati. Pozneje je nasprotoval tudi stališču socialnih demokratov, naj bi se slovenski narod pripravljal za neko prihodnje jugoslovanstvo. Cankar in tudi nekateri drugi sociatistCni izobraženci med delavstvom so ostro nasprotovati tivolski resoluciji in ostro zavračali vsako »pohrvatenje«. Za Cankarja jugoslovanstvo ni bila nobena priložnost za raznarodovanje posameznih narodov. Nemci so na vsak naCin hoteti najti krivca za ljubljanske demonstracije. Cez dve leti je v Ljubljano prispel dekret z dne 6. avgusta 1910, s katerim je cesar Franc Jožef I. odklonil Hribarjevo potrditev za ljubljanskega župana. Vsem je bilo bolj ali manj jasno, da je cesar izdal taksen dekret, ker mu je tako svetovala deželna vlada. »Deželni predsednik Schvvarz je bil tisti, ki je v dogovoru s klerikalno in nemško stranko predlagal takšno odločitev,« je kategorično zapisal Slovenski narod. Hribar je pozneje našel Schvvar-zevo zaupno pismo, datirano z 11. junijem 1910. V njem si je kratko-malo izmislil, da se je Hribar leta 1909 udeležil shoda slovanskih delegatov v Parizu, kjer naj bi izražal panslavistično mišljenje in se zavzemal za popolno politično avtonomijo Bosne, Čeprav v resnici sploh ni bil tam. Med ljubljanskimi demonstracijami leta 1908 naj bi le navidezno izpolnjeval svoje županske dolžnosti, v resnici pa bil pravi povzročitelj nemirov. Na koncu je predlagal, naj cesar ne potrdi Hribarjevega ponovnega županstva. Nemci in nemškutarji se niso zdovoljili samo z odstranitvijo Hribarja z županskega mesta, temveč so ga na vsak način hoteti še moralno pobiti. V letih 1913 in 1914 je potekala nekajmesečna preiskava Hribarjevega županskega poslovanja. Hribar je pozneje zapisal: »Fa-cit vse preiskave je pa bil, da se je v vsej tej dobi našla razlika ene krone in petdeset vinarjev...« Odlomke iz 338 strani obsegajočega poročila revizijske komisije je z velikim »tamtamom« zaCel objavljati tudi Slovenec, vendar je urednik dr. Lampe brž ustavil to pisarijo, ko je ugotovil, da je komisija s poročilom osmešila sebe in oblast, Hribarju pa kvečjemu le še povečala ugled. France Trebcan Pogreba' žrtev, ki sta padli pod streli vojske leta 1908 se je udeležilo 20.000 meščanov NEDELJSKE TEME f Nedelja, 28. maja 1995 »Zakoreninjenost« spolne usmerjenosti Kam uvrstiti tiste, ki jih privlačita oba spola? Življenje je zapletena stvar. Ena od njegovih skrivnosti je tudi ta, da ljudje niso vedno izključno nagnjeni samo k moškemu ali ženskemu spolu. Kako je s tistimi, ki se ne morejo popolnoma izjasniti o svoji samo heteroseksualnosti ah samo homoseksualnosti? So za to »krivi« biseksualni geni? In kam bi uvrstili tiste, ki jih hkrati privlačita oba spola? Ah pa tiste, ki jih dolga leta privlači nasprotni spol, nato pa nenadoma spoznajo, da to sploh ni res? S temi in podobnimi vprašanji so se celo desetletje uskvarjali britanski raziskovalci Martin VVeinberg, Colin VVilhams in Douglas Pryor, svoje ugotovitve pa strnili v knjigi z naslovom Dvojna privlačnost: razumevanje biseksualnosti, ki je izšla lani. V Studijo so zajeli več kot 800 heteroseksualcev, homoseksualcev in biseksualcev, ki so se skušali prilagoditi zahtevam družbe, ki je prepričana, da se mora Človek opredeliti samo za en spol. Zanimalo jih je, kaj tistim, M se opredeljujejo kot biseksualci, ta pojem sploh pomeni, kakšne spolne izkušnje imajo, na kakšne reakcije so naleteh, kako dejavniki, kot je na primer aids, vplivajo na njihovo vedenje in ali družba vpliva na njihovo spolno identiteto. Avtorji knjige namerno razlikujejo pojma »spolno nagnjenje« in »spolna usmeritev« in poudarjajo, da je spolna privlačnost mnogo bolj zapletena kot jo tolmači biologija, in da bi jo lahko mnogo bolje razumeb, Ce bi se usmerili na to, kar ljudje o sebi mislijo in delajo, kako prepoznavajo in reagirajo na svoje spolne in ljubezenske želje. Večina ljudi, ki se vedejo biseksualno, sami sebi ne pravijo biseksualci in tudi ne privzemajo te identitete. Posamezniki, ki se vedejo biseksualno, so zmedeni in neredko prepričani, da so na poti, da postanejo homoseksualci. Drugi pa zopet zanikajo svoja istospolna občutja in se vedejo tako, da zava- rujejo svoj svoj »heteroseksualni imidž«. Ob tem raziskovalci posebej opozarjajo, da so do teh ugotovitev prišli na podlagi majhnega Števila biseksualcev in da torej tega ne gre posploševati na vse. Pri biseksualcih so naleteli tudi na povsem običajne reci, kot so ljubezen, toplo prijateljstvo, intima, ljubosumje, poroke, otroci, socialna nasprotja... Številni biseksualci med tistimi, ki priznavajo, da to so, pa so na to ponosni in se zaradi tega tudi počutijo veliko bolje. Seksualni svobodi, ki je bila v začetku 80-tih prevladujoča »ideologija«, navkljub so raziskovalci pri mnogih biseksualcih naleteli na željo po ljubezni, poroki, otrocih. Toda s tem, da naj bi bila zakonska zveza »odprta«, tako da bi bila par-tnerja v njej obzirna do »primarnih« in »sekundarnih« zvez. Primarna zveza naj bi bila heteroseksualna, sekundama pa homoseksualna. Ljubosumje pa je bolj prisotno, Ce je sekundama zveza istospolna. Med tistimi, s katerimi so se ukvarjali avtorji knjige, jih je veliko spremenilo svoja spolna občutja in vedenje prej kot v treh letih. Na to je med drugim vplivalo družbeno okolje, sprejemanje njihove usmerjenosti oziroma na-gnenja, razumevanje in podpora... Ko pa so iste ankteriance znova povprašali Cez nekaj, se je izkazalo, da so si številni premislili zaradi strahu pred aidsom: moški so se »zatekli« v heteroseksualnost, ženske pa v homoseksualnost oziroma lezbistvo. Epidemija aidsa je prav tako zelo vplivala na spremembe v odnosih - monoga-mija je zopet postala bolj »priljubljena«. Manj je tudi občasnih spolnih odnosov z neznanci in menjave partnerjev. Kaže, da je biseksualnost tam, kjer je bila homoseksualnost v zgodnjih 60-tih letih. Družba biseksualce sicer priznava, a hkrati meni, da so zaradi aidsa nevarni. In ker je njihovo spolno nagnenje razumljeno bolj kot izbira kot pa biološka danost, jih družba tudi manj podpira kot homoseksualce. Raziskava Dvojna privlačnost: razumevanje biseksualnosti je ugotovila, da je spolna privlačnost nekaj veliko manj zakoreninjenega, mnogo bolj zapletenega, očarljivega in občutljivega kot velikokrat mislimo. (KaN) Živeti z bremenom preteklosti Naše bivanje je v največji meri pretakanje misli, čustev in voljnih vzgibov. Tovrstne psihične vsebine dominirajo tako po jakosti kot po trajanju, a kljub temu o tej plati bivanja le redko razmišljamo; najpogosteje jo zgolj neposredno doživljamo in dopuščamo, da nas preplavlja in usmerja, včasih v tolikšni meri, da se počutimo kot nekakšni njeni ujetniki. Med pretakanjem psihičnih vsebin usmerjamo svojo pozornost k zunanjim predmetom in ciljem, misleč, da so edina pomembna stvar našega življenja - ne vedoč, da se z njimi ubadamo morda prav zato, da bi utišali duševne vsebine, ki nas mučijo odznotraj in pred katerimi bežimo že od najzgodnejšega otroštva... Duševno življenje odraslega posameznika si lahko predstavljamo kot dinamični sistem zvez med elementi osnovnih psihičnih sestavin: kognitivne (občutki, zaznave, predstave, pojmi, misli in miselni vzorci, slika sveta - torej percepcija, mišljenje in znanje), emocionalne (Čustva, vrednotenja, stališča...) in ko-nativne (volja, nameravanje, hotenje...). Ta sistem se je začel oblikovati in dobivati prve, za posameznika karakteristične vsebine že v našem ranem otroštvu in se je z novimi izkustvi pospešeno dopolnjeval vse tja do tako imenovane zrelosti. Tedaj se je dokončno ustalil v obliki tipične osebnostne karakterne strukture oziroma v obliki delno zavedne in pretežno podzavedne mentalne »pod-stati«. Ta se v nadaljnjem življenju normalnega odraslega posameznika le še malo in počasi spreminja. Dopoljnjuje se zlasti na področju kognitivne komponente (torej znanja, slike sveta), medtem ko se naše čustveno in voljno življenje odvija po enem in istem ustaljenem vzorcu - in sicer po vzorcu, za katerega psihologi menijo, da se je v glavnih in odločilnih potezah oblikoval in ustalil že v najzgodnejših letih našega življenja. Dinamika naših doži- vljajev je bila namreč tedaj ne le najbumejsa, temveč zaradi nerazumevanja in premoči vzgojiteljev tudi najbolj kruta: preštevilni primeri nezadovo-Ijevanja ali neustreznega zadovoljevanja naših infantilnih potreb, preštevilne ovire in prepovedi spontanih vzgibov, prisile k nesmiselnim dejavnostim, kazni, protislovni ukazi in napotki, pritiski, ustrahovanja, frustracije... -vsa ta neugodna izkustva so v občutljivo in dojemljivo otroško dušo zarisala globoke in močne sledi ter se že kmalu fiksirala kot stabilna in trdovratna podzavestna mreža, ki predstavlja osnovo za vse naše poznejše doživljanje sebe in sveta, za celoten pristop do njega ter naše delovanje v njem. Osnovni infantilni konflikti, travmatična izkustva in boji se odtlej potemtakem le še ponavljajo - vsebinsko bistveno enaki, le v formalno drugačni sceneriji. Pojavljajo se kot determinante celotne naše psihodinamike: v »notranjem« življenju kot prevladovanje določenih spominov, bojazni, upov in načrtov, fiksacij na določene ideje, idealiziranja ali izkrivljanja podobe o sebi, kot specifičen vrednostni sistem, kot predsodki, svetovni nazor in podobno; v našem »zunanjem« življenju pa se kažejo kot specificira pozitivna in negativna stališča do drugih, kot individualni vedenjski vzorec, kot določen življenjski stil, kot serija nerealnih, simboličnih poskusov razrešitve infantilnih konfliktov in ublažitve infantilnih bolečin -skratka kot neskončna serija vsebinskih repriz, ki se odvijajo na formalnem površju kot vedno znova nove in specifične, medtem ko njeni dejanski vsebinski in gonilni momenti ostajajo v globinah naše duševnosti eni in isti stari, nedotaknjeni in nerešeni - ali pa se zaradi kopičenja negativnih posledic tovrstnega vrtenja še dodatno stopnjujejo in zapletajo. Skratka, odrasli smo prisiljeni živeti z bremenom svojih preteklih negativnih izkustev - z bremenom, ki bi bilo, Ce bi ga doživeli v celoti, boleCe in muCno vsaj tolikanj kot je bilo boleCe najhujse otroško travmatično izkustvo; in katerega telesni izraz bi se pokazal kot niz močnih in nekontroliranih mišičnih krCenj. Vendar pa tega bremena ne občutimo v vsej njegovi teži, kajti čustva in reakcije, kakršne bi se lahko obudile po zvezah naše psihične strukture, se nikdar ne pojavijo v celoti - večina teh zvez se namreč sploh ne sproža ali pa se sproža zgolj deloma. Za to skrbi poseben psihodinamski princip, ki ga psihologi imenujejo »obrambni mehanizmi«. Bojan Rauter Kosič Medicina in leposlovje si podajata roke Medicina in litaratura Medicina in literatura sta bili od nekdaj povezani med seboj. Da pa sta bolj sorodni, kot se nam dozdeva, velja predvsem v težkih urah življenja. Zdravnik se pogosto znajde v nenavadnih, nepričakovanih, zapletenih, presunljivih, dramatičnih, pa tudi (tragi) komičnih situacijah. Temu je posvečen zbornik Med medicino in literaturo, v katerem je urednica dr. Zvonka Zupanič-Slavec zbrala 35 prispevkov vidnih domačih in tujih literatov, slavistov, primerjalnih književnikov, psihologov, zdravnikov in drugih avtorjev. Tej temi pa je bilo namenjeno tudi lanskoletno srečanje medikohistorikov Alpe -Jadran oziroma pni Pintarjevi dnevi v organizaciji Inštituta za zgodovino medicine. Zgodovina medicine je v predmetniku medicinske fakultete že šest desetletij, doc. dr. Ivan Pintar pa je s Številnimi objavami, predvsem pa s svojimi knjigami opozoril na pomen spoznavanja, negovanja in ohranjanja znanja o lastni stroki. V slovenskem proštom so med tistimi, ki so »zaprisegli« misli A. P. Čehova, da je »medicina moja zakonita žena, literatura moja ljubica«, Kraigher, Magajna, Lokar, Grum, Vošnjak, Murnik in številni drugi, v svetovni galeriji pa Cehov, Schiller, Doyle, Brecht, Bulgakov, Celine, Munihe, Konsalik... Druga novost, ki jo je pripravilo Slovensko zdravniško društvo, je publikacija Oralno zdravje v Sloveniji, posvečena lanskemu letu, ki ga je VVHO poimenovala leto oralnega zdravja, ki jo je pripravil prof. dr. Vito Vrbic s sodelavci. V prikazih obravnavajo stanje oralnega zdravja pri nas, posebno skrb pa so namenili otrokom, mladini in starostnikom. (KaN) Usluge v duševnem zdravju Altra - Odbor za novosti v duševnem zdravju in založba Lumi sta pretekli teden predstavili nekaj novosti, iri sicer knjigi dr. Tanje Lamovec Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup ter Zgodbe z roba norosti in kaseto Boštjana Pogorelca Na Polju bolnica stoji. Prvo delo s podnaslovom Nove oblike skrbi za osebe v duševni krizi obravnava zgodovino razvoja psihiatrije, duševnih bolezni in oblik zdravljenja, ki so bile značilne za različna obdobja. Avtorica pokaže, kaj pomeni biti »duševno bolan«, in kakšne so razlike med modeli zdravljenja v tradicionalnih in sodobnih družbah. Opisuje tudi rituale v psihiatričnih ustanovah in lastne izkušnje. Ugotavlja, da okoliščine zdravljenja pogosto bolj kot psihična kriza spremenijo življenje Človeka. Da bi se lahko temu Cim bolj izognili, avtorica predstavlja kot alternativo zahodnemu medicinskemu modelu zdravljenja socialni model, v katerem človek doživi kar najmanj stigmatizacije in institucionalnih poškodb. Med alternative medicinskemu zravljenju sodi tudi preživetje krize doma s podporno skupino ljudi. Tanja Lamovec je tudi avtorica Črtic Zgodbe z roba norosti, v katerih, kot je zapisal v oceni Franci Zagoričnik, razkriva mejne položaje človeka in njegove duševnosti. Rob je le možnost, pri kateri človek se ohranja svojo naravno identiteto, tisto svojskost, ki ga loCuje od drugih in od vseh. Onkraj roba, na katerikoli strani že, mu sledi poguba, padec z roba, na eni strani v družbeno in na drugi v lastno blaznost. Tretja novost je kaseta s »pesmimi o drugačnosti« Boštjana Pogorelca Na Polju bolnica stoji. O njih je Matjaž Hanžek zapisal, da niso le izraz bolečine ah demonstracija protesta nemočnih, zatiranih, ljudi z roba družbe, ki Se imajo moc prositi ah upreti se, temveč tudi izraz zavedanja lastne drug(ačn) osti, ki ni omejujoča ali nekaj slabega, ampak je ta drugačnost, norost, tudi izvor lastne identitete. (KaN) — y - NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. maja 1995 V krožnico nasilja vstopa vse več mladih Agresivnost je način odzivanja posameznika, ki se ni razvil v zdravo, zrelo osebnost Stres kot kriza ali spodbuda To je najbolj odvisno od nas samih o o ■z M Oci se ne da zatiskati - nasilja je vedno veC. Beremo, poslušamo, gledamo, kot da smo v središču kroga, mimo nas pa bežijo slike, besede, dejanja. V krožnico vstopa vedno veC mladih, kot da je to vrtiljak njihovih sanj. Čeprav nasilje ni pojav tega stoletja, je v našem vsakdanu preveč prisotno. V ZDA so na primer najstniki v javnomnenjski raziskavi odgovorili, da »TV ne posreduje stičnih in moralnih vrednot, temveč spodbuja nasilno in nesocialno obnašanje.« Ugotovitve so presenetile Američane, ko je večina od 750 anketirancev odgovorila, da jih »TV spodbuja k nespoštovanju staršev, pravi, da nasilje in lažnivost nista tako hud greh«. Podatki so nedvomno presenetljivi, saj jih je kar 77 odstotkov priznalo, da jih pogojuje televizija. Anketo, ki jo je izvedla organizacija Čhildren Now iz Los Angelesa, kaže, da se generacija ameriških najstnikov zaveda pomena moralnih vrednot in da so mladi do skrajnosti zbegani. Tako v ZDA, kaj pa pri nas? Zakaj toliko agresije... Kako gledajo strokovnjaki na ta pojav in kakšno vlogo imajo pri tem mediji, smo povprašali kliničnega psihologa mag. Roberta Trunkla. V naši kulturi, kot tudi v mnogih drugih, ima stres negativen pomen; odseval naj bi skoraj že bolezensko stanje posmeznika! Redkokdaj nanj gledamo kot na neke vrste življenjski izziv ali celo spodbudo. Vsak izmed nas ima neke vrste optimalno stresno raven ali določeno raven napetosti, ki je v bistvu spodbuda za različne aktivnosti ali dejanja. Tako nas lahko »doziran« - odmerjen stres spodbuja k ustrezni aktivnosti in celo k življenjski uspešnosti. Agresivnost je način odzivanja posameznika, ki se ni razvil v zdravo, zrelo osebnost. Ali se bo agresivnost razvija in v kakšni meri, je odvisno od okolja in posameznika, njegovega temperamenta. Oboje določa pogostost frustracij,'ki jih posameznik doživlja, načine, kako na frustracijo reagira. Okolje kaže posamezniku vzorce vedenja, ki je za posamezno okolje sprejemljivo. To pomeni, da je na prvem mestu družina, za tem pa tudi sola in okolje? Agresivnost je najpogostejša napaka v družini. Strokovnjaki celo menijo, da pravzaprav ni problematičnih otrok, problematični so predvsem starši, ki slabo in nepravilno ravnajo z otroki. Sola pa je poleg družine drug vzgojni dejavnik, ki najmočneje vpliva na razvoj agresivnosti pri otroku. In potem so tu mediji, nekateri kažejo s prstom na TV oddaje, češ, da je v njih vse preveč nasilja, kar pušča sled pri mladostnikih oziroma pri njihovem vedenju. V zadnjih tridesetih letih je bilo opravljenih veliko študij o vplivu sredstev javnega obveščanja, predvsem filma in televizije, z namenom, da bi ugotovili, ali vzorci vedenja, prikazani na TV in v filmu, povzročajo, predvsem pri otrocih, več agresivnega vedenja oziroma ah je takšnega vedenja manj pri osebah, ki niso izpostavljene nasilju prek teh medijev. Kljub različnim metodološkim pri- Holesterol in smrt Kolikor nižja je raven holesterola v krvi, bolj je verjetno, da bo človek storil samomor, ugotavljajo znanstveniki z Nove Zelandije na podlagi raziskave skupine klinično depresivnih pacientov, ki so zaradi zmanjšane vsebnosti holesterola v krvi petkrat bolj nagnjeni k razmišljanju in namenu, da bi se ubili, kot tisti, ki ga imajo normalno količino. Ena od teorij pa pravi, da lahko manjša vsebnost holesterola pri depresivnih ljudeh še poslabša kemično neravnovesje v možganih. (Cosmopolitan) stopom so rezultati pozitivni: obstaja namreč pozitivna povezava med frekvenco izpostavljanja otrok in mladostnikov nasilju na TV ter njihovim stopnjevanim agresivnim odziva- njem. Torej, več kot vidijo nasilja na TV, večja je stopnja njihove agresivnosti. Oziroma, izpostavljanje nasilju v masovnih medijih vzbuja podobno vedenje pri pomembnem deležu mladih gledalcev. Do medijev bi morah zavzeti neko kritično distanco. Toda, kako priti do nje. UNESCO je že pred skoraj dvema desetletjema izdelal model za medijsko vzgojo, da bi otroke in mladostnike naučiti kritičnega sprejemanja medijev. V nekaterih zahodnih državah imajo v šolah celo poseben predmet, kjer se spoznavaj s tem, kako sprejemati medije. Ce bi bilo tega več, bi bili morda škodljivi vplivi manjši? Prav gotovo, saj v zadnjem času strokovnjaki opozarjajo na skrajno škodljiv vpliv nasilja na TV pri otrocih. Kot kaže, se preko izpostavljanja določenim scenam nasilja gledalci priučijo novih agresivnih reakcij ter novih tehnik, kako prizadeti druge. Zdi se tudi, da pride pri mladih, ki so izpostavljeni nasilju v masovnih medijih, do precejšnje oslabitve notranjih blokad ah kontrol odkrite agresivnosti. Ugotovljeno je, da so začele osebe, ki so bile izpostavljene gledanju strogo predpisane nasilnosti na TV, postopoma kazati vse večjo neobčutljivost za agresivnost, znake trpljenja in bolečine pri drugih osebah. Njihove osnovne čustvene reakcije na tovrstne dražljaje so se hitro manjšale. Takšna zmanjšana reaktivnost na nasilne situacije pa lahko odstrani še druge notranje obrambe, ki preprečujejo izbruhe agresivnosti. Najti moramo torej pravi odnos do TV, saj se njen vpliv ne kaže takoj. Kaže omeniti, da po gledanju agresivnih prizorov ne pride do takojšnjega divjanja in slepih napadov na druge. Rezultati opazovanj vodijo k sklepu, da so te slike le prešibke, da bi takoj in neposredno povzročile takšno obnašanje. Potrebno pa je pripomniti, da načrtno izpostavljanje določeni agresivnosti na TV in v filmu skozi večletno obdobje povzroči pojave odkrite sovražnosti. Silvija Mozetič To so tiste osebne izkušnje, ko doživljamo »stres brez stresnosti« oziroma brez stiske in znanih spremljajočih pojavov stresne situacije. Ta spoznanja so v popolnem nasprotju s sicer ustaljenim negativnim pojmovanjem stresa; stres postane torej spodbujevalec posameznikovih pozitivnih psiholoških in fizioloških aktivnosti. Povsem drugače je, če se stresna situacija ponavlja, traja in povečuje do tiste meje ali stopnje, ko posameznik občuti, da ni kos različnim življenjskim zahtevam. To je takrat, ko se nam porušijo prilagoditvene sposobnosti za soočanje z življenjskimi težavami ali zahtevami, kar vodi k izrazitemu stresu ali kriznemu stanju. ^ Kriza Krizo lahko opišemo kot situacijo izrazitega stresa. Izbruh krize kot posledice zelo visoke stresne situacije se lahko kaže kot neprilagojenost ali motnje različnih vrst in razsežnosti posameznikovega delovanja: - telesne reakcije na stres se lahko kažejo kot povišan krvni pritisk, srčne kapi, motnje delovanja krvnega obtoka in ožilja, hormonalne težave, težave na dihalih, delovanju mišičevja, spremebe na koži, alergije, motnje delovanja čutil (nos, oči), težave v delovanju celotnega živčnega sistema, kjer imajo čustveni dejavniki pomembno vlogo; - čustvene reakcije na močan stres se kažejo kot šok, depresija, frustracija, jeza, bojazni ali anksioznost, izguba orientiranosti ali usmeritve, strah pred nespečnostjo ali živčnim zlomom; - miselne reakcije na močan stres ah krizo se kažejo v odsotnosti pozitivnega mišljenja na sploh, nekontroli-ranju miselnih procesov, izginjanju misli, težavah vključevanja v različne racionalne rešitve življenjskih problemov, nejasnosti in prekinitvi mislenih tokov. Misli so pogosto iracionalne, neu- činkovite in črnoglede. V krizni situaciji prevladuje tako imenovani »tunel misli«, ko smo usmerjeni le na nekaj ah na eno dejstvo v sicer zapleteni življenjski situaciji, - vedenjski reakcije v krizi se najpogosteje kažejo v dveh smereh: vedenje je v odnosu na trenutno situacijo togo ali pa ponavljajoče brez določenega učinka. Nasilnost in agresija je lahko obrnjena navznoter - proti samemu sebi ali navzven - proti drugim, posebno v akutni krizi. Na kolo za srce Prvo soboto v juniju, 3. junija ob 9. uri, prireja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije tradicionalno kolesarsko-poho-dniško akcijo, ki ni tekmovalnega, pač pa športno prevetnivnega značaja. Pripravili so jo s pomočjo OS Vrhovci in Polhov Gradec. Kolesarska proga bo potekala od OS Vrhovci do Pograjskega doma v Polhovem Gradcu in nadaljevala s pohodom do cerkvice Sv. Uršule. Pisne prijave sprejema društvo na naslov Dunajska 65, Ljubljana, ah po telefonu 061/314-569. Stres - gonilo ali poguba? Bo stres spodbuda ali poguba - kriza, je odvisno od nas samih. Ob občutku, da smo na meji zmožnosti soočati se z življenjskimi zahtevami, pomaga »notranji govor« - pogovor s samim seboj, ko si z zastavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov nanje skušamo razjasniti trenutno življenjsko stisko ah težavo. Pri tem nam pomagajo vprašanja kot na primer: Kateri problem me trenutno najbolj obremenjuje? ali: Kaj latiko trenutno spremenim, da bi zmanjšal stisko, in kaj lahko odložim na kasneje? Ko- liko lahko trenutno stisko uporabim za krepitev osebne moči in za spodbudo za aktivnosti? Vsa ta in podobna vprašanja in iskanje odgovorov pripomorejo k učinkovitemu soočanju z vsakodnevnimi življenjskimi zahtevami in spreminjanju stresa v spodbujevalca življenjskih aktivnosti. S tem pa tudi preprečimo nastanek krize, ki je prehuda, da bi jo lahko sami brez pomoči drugih - strokovnjakov odpravili ah rešili. Azra Kristančič ^■A/bljoV0 orRoa jo potrebuješ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Skrivnosti vina Za vinsko industrijo je odkritje, da vino in zmerno uživanje alkoholnih pijač podaljšuje življenje, kot nebeška glasba za ušesa. To je potrdilo več nedavnih raziskav na Danskem, ki so po objavi naletele na nemalo ogorčenih nasprotovanj in opozoril, da so lahko posledice takih »odkritij« zelo nevarne, saj lahko ljudi spodbujajo k prekomernemu poseganju po steklenici. Študija pa dokazuje, da rdeče vino preprečuje smrt zaradi bolezni srca, da zmerno pitje preprečuje srčne bolezni in da abstinenti umrejo prej kot zmerni pivci. Ni pa čisto jasno, zakaj. Po eni od teorij naj bi rdeče vino vsebovalo sestavine, podobne tistim v aspirinu, ki zavirajo nastanek krvnih strdkov in drugih vzrokov za bolezni srca. Neka nedavna ameriška študija pa dokazuje, da zmerno uživanje alkohola povečuje vsebnost ključnega encima v krvnem obtoku, ki preprečuje tvorbo strdkov. Nekateri zdravniki prisegajo, da občasno pitje ugodno vpliva na zmanjševanje stresa, ki je prav tako tesno povezan z boleznimi srca, dragi pa še dodajajo, da je uživanje vina bolj ati manj povezano tudi s tako imenovano mediteransko dieto oziroma načinom prehrane, ki vključuje veliko zdrave hrane s česnom, olivami in svežo zelenjavo. Danska študija še dodaja, jih med tistimi, ki pijejo vino, zaradi omenjenih bolezni umre manj kot med pivci piva in žganih pijač ah tistimi, ki sploh ne pijejo. Svetovna zdravstvena organizacija pa je proti vsakršni propagandi, da je pitje koristno, Za preprečevanje kardiovaskularnih bolezni so na voljo drage poti, med katere sodijo ne-kajenje, zdrave in zmerne telesne aktivnosti in uživanje manj mastne, slane in sladke hrane. Pitje pa je, po mnenju WHO, povezano s kajenjem, nevarno vožnjo, nasiljem znotraj domačih zidov in tveganim spolnim vedenjem. (Reuter) Beg iz internata Metka je bila že od mladih nog plašna in ni nikoli delala po svoje. Tokrat pa, ko je bila sama v svoji sobi, si je skovala načrt, da bo šla k mami Internat Drugi dan je bila Metka v Soli. Ker je bila vsa objokana, jo je učitelj poslal domov in ji na njeno veselje rekel, da ne bo veC hodila v šolo. Metka je bila že od mladih nog plašna in ni nikoli delala po svoje. Tokrat pa - ko je bila sama v svoji sobi, si je skovala načrt, da bo šla k mami. Razveselila se je, ko je videla, da ima 726 tisoč tolarjev. Iz omarice in predalov je vzela s^mo tisto, kar je zares potrebovala. Vzela je hlače (dolge), kratko majico in tudi dolgo, pulover, pet parov nogavic, skibucke in super-ge. Ni pozabila na 250 robcev ter 25 Čokolad. Nato je še enkrat pomislila, vzela glavnik, gumici ter sedem špang, odeji (zelo topli) ter majhno blazino. Počakala je do jutra, ko ji je gospodinja prinesla obroke, in je tisto, kar je bilo zapakirano, dala v dva nahrbtnika, ostalo pa je pojedla takoj. Gez pol ure se je odpravila. Ko je bila na pragu, se je spomnila še na škornje in dežnik ter kapo, rokavice, bundo in šal. Vse to je imela v nahrbtniku en, dva, tri in odpravila se je. Najela je taksi. Ko je pripeljal, je Metka sprevidela, da je to tisti voznik, ki jo je peljal v internat. Zelo se je začudil ob pogledu nanjo. Vprašal jo je, zakaj je tu. Ona pa mu je kot strela odgovorila, da grej o tisti, ki so stari veC kot osem let, lahko na sprehod brez spremstva. Voznik se je pomiril, nato pa začel govoriti, da je njegov brat z avtobusom peljal njeno mamo do tja, kamor je želela. Metka se je tega zelo močno razveselila in ni vedela, kaj bi. Vprašala je, na kateri avtobus je šla mama. Voznik pa je rekel, da je šla na številko 27, ki pelje v Pariz. Ta podatek je Metka najbolj potrebovala. Da voznik ne bi kaj posumil, je izstopila dve postaji prej, kot bi morala, Ce bi hotela priti do tiste avtobusne postaje, kamor bi prišel avtobus z voznikovim bratom, ki te popelje v Pariz. Takoj ko je taksi izginil za vogalom, je Metka začela štopati. Ustavila ji je prijazna gospa s šestimi otroki. Ko je izvedela, da deklica želi samo dve postaji dalje, jo je še z večjim veseljem odpeljala. Metka se ji je lepo zahvalila ter veselo odšla. Njen načrt se je odvijal bistveno bolje, kot je sama pričakovala. Mama v Parizu Ko so v Parizu izvedeli, da je ta, ki stanuje v majhni hišici, sodnica, ki se je dvakrat zmotila pri sodbi, so jo med spanjem oropali; ampak vzeli so ji samo kljuC od kupljene hiše. Nato so jo od zunaj zaklenili. Mama Janja je vstala iz postelje ter si začela pakirati, saj se je domislila, da se bo preoblekla v drugo gospo, se pretihotapila do internata, vzela Metko in bosta skupaj pobegnili. Ker je bil v stanovanju slab zrak, je hotela odpreti okno, a je videla, da se okna ne dajo odpreti in da je v oknu deset šip. Ni imela kladiva ali kaj močnejšega, da bi jih preluknjala, zato je sklenila, da bo odprla vrata. KljuC je imela vedno v ključavnici, a sedaj ga ni bilo. Hotela je odpreti vrata, vendar so bila zaklenjena. Janja je glasno zakričala, vendar na njen krik se je odzval' samo njen odmev. Planila je v jok in preostalo ji ni nic drugega, kot da je začela brati knjigo. Gez nekaj Časa je nekdo glasno potrkal na vrata. Janja je kot bi mignil planila k vratom. Od zunaj se je oglasil mogočen glas: »Ali kaj potrebujete razen svobode? Kajti mi smo vas zaklenili. Jaz sem predsednik tega mesta, zato mi nikar ne ugovarjajte!« Janja je rekla, da rabi svežo hrano, predsednik pa je odvrnil: »Prinesli vam bomo vso hrano, ki sploh obstaja.« Janja se je z žalostjo in nenameravano zahvalila. Pobeg iz internata Metka je sama pri sebi pela svojo pesem, ki ji je bila v spodbudo, da naj bo še naprej hrabra in naj ne obupa. Se sama ni vedela, kaj vse bo še doživela. Končno je prispela do postaje, kamor je želela. Morala je sama prehoditi še kakih deset metrov, kajti voznica jo je izpustila malo pred postajo, ker je morala potem drugam zaviti. Na avtobus je čakala sedem minut, nato pa je vstopila. Vsi so jo začudeno pogledovali, med seboj pa so se spogledovali. Tudi voznik je nekajkrat poškilil k njej. Sama pa je veselo gledala v svet. Ni vedela, da jo vsi pogledujejo samo zato, ker gre sama v Pariz. Sama si je mislila: »Saj imam že skoraj enajst let. In sigurno sem dovolj stara za taksno pot« Vendar ob tem je pomislila in se takoj ni strinjala sama s seboj: »Nisem dovolj stara, vendar do mame moram prilil« Imela je solze v očeh. Ko je prišla v Pariz, ni vedela, v katero smer. Tudi ljudi ni mogla vprašati, saj ni vedela nic o mami, samo opis in da je v Parizu. Nato je k njej pristopil policaj, ki je bil videti kot iz Tržiča. Vprašal jo je, kako ji je ime in koga išCe. Metka se je pretvarjala, da ne razume, nato pa je le odgovorila: »Ime mi je Metka Hlo-gnik, stara sem enajst let in išCem svojo mamo.« Se preden je to izgovorila, jo je policaj močno potegnil k sebi ter rekel: »Ti smrklja, si pobegnila iz internata!« Metka se mu je iztrgala iz rok ter mu ušla. Policaj je tekel za njo. V tistem trenutku je policistu naproti prišel star znanec in ga ustavil ter veselo pozdravil. Policaj se mu je izmuznil, nato pa se je spotaknil ob skalo. Ko je to prijatelj opazil, je naglas rekel svoji ženi: »Vidiš, to je pa zaradi njegove neolikanosti.« Njegova žena pa je zmajala z glavo. Odšla sta dalje. Policaj se je velikokrat zaletel v mimoidoče, vendar ni imel Časa, da bi se opravičil. Me-, tka mu je zbežala globoko v gozd. Policaj se je še dvakrat spotaknil, ampak tokrat je bila rana zelo huda. Moral je v bolnišnico. Metka mu je za las ušla. Ko je blodila po gozdu, je nenadoma ugledala volka. Strmel je vanjo z groznimi zelenimi očmi. Metka je začela teci, volk pa se je pognal za njo in renCal. Ko jo je dohitel, se je Metka tega zavedala ter ostala Cisto pri miru. Zobje so ji šklepetali, kolena so se ji tresla. Začutila je tudi, da ji srce močneje bije. Volk je grozeče zarenčal in pokazali so se mu krvavi zobje. Nato je od groze Metka pospešila tek. Volk se je pognal za njo in jo močno ugriznil. V gozdu Metka je dobila tako močen ugriz, da si je s težavo iz kamenja na visokem hribu naredila zavetje, se usedla ter se pokrila z odejo. Nenadoma ji je začelo kruliti. Vzela je hrano, ki jo je dobila v internatu. Zaspala je. Na srečo je ni nobena žival motila pri spancu. Ptički sq se navadili speče Metke, zato so posedli okrog nje ter veselo Čivkali. Ko se je Metka zbudila, so vrabčki malo odskočili. Nato jim je dala kruha. Vsi so ga z veseljem pojedli. Metke so bili popolnoma navajeni in povsod, kamor je šla Metka, so šli tudi vrabci. Vesela je bila, da je dobila 32 prijateljev vrabčkov, ki so ji ostali zvesti in so kar žvrgoleli okrog nje. Tudi Ce jih je spodila, so bili že cez nekaj minut spet pri njej. Vendar Metka jih nikoli ni zares spodila, pac pa jih je celo vabila, tudi Ce so ji bili v napoto. (Nadaljevanje prihodnjič) Metka najde avtobus za Pariz in se čisto sama odpelje (Ilustracija: Lidija Bučar) ROBINZON V. Radilovič •2S-7 d Z^\ . Siillll ENAKA LIKA POSLOVNI BRAČUNI / Z OBČNEGA ZBORA KMETIJSKE ZADRUGE TRST Praznovanje StHetnice z načrti za nov razvoj in širitev dejavnosti Predsednik upravnega odbora Boris Mihalič je članom orisal razvojne usmeritve in konkretne projekte - V bilanci se zrcalijo likvidnostne težave Pii smo že, da je bil 20. maja pri Domju redni občni zbor Kmetijske zadruge Trst, ki praznuje letos 50-letnico svojega nastanka. Vodstvo zadruge se je odločilo, da bo to praznovanje delovno in je pripravilo konkretne predloge za razvoj in Sirjenje njenega delovanja, ki je ze doslej igralo pomembno vlogo za ves kmetijski sektor na Tržaškem in seveda neposredno za člane zadruge. Glede tega so na občnem zboru izrekli Kmetijski zadrugi priznanje predsednik deželne zveze kmetijskih zadrug Zanut-ti, predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ustanovni član zadruge G. Schieriani in drugi raz-pravljalci. Predsednik Boris Mihalič je takoj na začetku svojega poročila nakazal potrebo po spremembi statuta zadruge za prilagoditev novim normam na tem področju, zato da se da zadrugi novega zakona in večje možnosti za uveljavljanje njenih ciljev. Gre v bistvu za povečanje sedanje preskromne glavnice na doseženi promet in v zvezi s tem za pridobivanje novih članov in za njihovo vstopanje med delniške in podporne člane. Te novosti je Mihalič utemeljil z dejstvom, da je bila ob sploSno pozitivnem in aktivnem poslovanju zadruge ena Šibkih točk v zadnjem obdobju likvidnost, kar je sicer razvidno iz bilančnega stanja. Proračun namreč bremenijo pasivne obresti na dolgoročna posojila, ki jih je bila zadruga najela pri TKB in CRT, da bi krila kredite, ki jih ni mogla izterjati zaradi oboroženega konflikta na tleh nekdanje Jugodslavije in za katere je zelo verjetno, da jih sploh ne bo mogoče v celoti izterjati. Ce bo tako, bo treba te viseče terjatve črtati iz bilančnih postavk (kar je bilo delno že storjeno), to pa bo povzročilo znižanje dobička ali morda tudi izgubo kljub dejansko ustvarjalnemu dobičku. Ostali del dolga izhaja iz investicij, ki sicer težijo, toda brez katerih zadruga nikakor ne bi mogla ustvariti tistega prometa, ki ga je ustvarila. Sredstva so bila namreč vložena v nujno potrebne strukturne izboljšave in v modernizacijo obratovalnih prostorov. Mihalič je k temu dodal še ugotovitev, da je zadrugi kljub splošni gospodarski krizi uspelo ohraniti vsa delovna mesta in še bolj usposobiti kader. Pohvalil je delovno osebje in razvil razmišljanje o načinih nagrajevanja, ki naj bi še povečalo učinkovitost dela. Ko je nakazoval potrebe po novem razvoju zadruge, je predsednik Mihalič izhajal iz ugotovitve, da postaja - kljub razširitvi in boljši opremi centralne trgovine in celotnega centra - poslovni oziroma obratovalni prostor pretesen, kar se pozna predvsem pri skladiščenju blaga. Zato pripravlja zadruga načrt za postavitev dveh novih hal na prostoru centra v industrijski coni, s čemer bi pridobili tudi prostor za ureditev nove torkle (oljarne), v njenih dosedanjih prostorih pa bi uredili skladiščenje in omogočili domačim olj-karjem boljši servis, posebno v kritičnih trenutkih. Glede na hiter razvoj oljkarstva predvideva zadruga tudi sektor za stekleničenje in zemeljsko tehtnico. Za zgraditev nove oljarne bo zadruga zaprosila deželno upravo za finančni prispevek, v smislu zakona pa bo morala tudi sama prispevati 10-odstotni delež v sklad tega projekta, ki bo veljal 400 milijonov lir. Mihalič je obvestil, da je zadruga preselila mehanično delavnico v nove prostore in ob njih uredila skladišče za zaščitena sredstva, za kar je porabila 50 milijonov lir lastnih sredstev. V okvir novih projektov, čeprav za zdaj še brez termina, sodi tudi odprtje trgovine na Vzhodnem Krasu, po kateri se kaže vedno večja potreba. V naslednjem poglavju svojega poročila je Mihalič govoril o prisotnosti Kmetijske zadruge v Sloveniji in na Hrvaškem ter o sodelovanju z nekaterimi podjetji v teh dveh bližnjih državah, kar ima že zdaj svoj pomen, a bo imelo še večjega, ko bosta Slovenija in Hrvaška stopili v Evropsko unijo. To bo zadrugi še bolj odprlo vplivna območja in možnosti, ki jih mora izkoristiti za kakovostnejši skok v prihodnost. Posebej pa se je predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge dotaknil odnosov in sodelovanja s Kmečko zvezo in pri tem kljub dobremu sodelovanju ugotovil, da je še veliko skupnih stičnih točk, ki jih lahko obe ustanovi uresničita v obojestransko korist, predvsem pa v korist svojih članov, ki so mnogokrat isti,, in kmetijstva nasploh. K poglavju, ki ga je predsednik Mihalič namenil statutarnim spremembam, se bomo še vrnili. (j.k.) VINO / OB STROKOVNIH SREČANJIH V Marezigah so imeli v prvi polovici meseca zelo uspel praznik refoška V istrskih Marezigah je bil v prvi polovici maja »23. praznik refoška«, na katerem se je zvrstila serija prireditev, strokovnih predavanj, pokušnja vin in podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem vina. Praznika so se udeležili tudi predstavniki Kmečke zveze iz Trsta, in sicer predsednik Alojz Debeliš, vodja strokovne službe dr. Mario Gregorič in tajnik Edi Bukavec. Gostitelj je bil predsednik organizacijskega odbora Vilij Br-žan s svojimi sodelavci. V strokovnem delu praznika se je zvrstila cela serija predavanj. Inž. Matjaž Jančar je govoril o varstvu vinske trte v preteklem letu, inž. Miran Sotlar o ekonomiki proizvodnje vina v kmečkih kletih, inž. Iztok Klenar o vinskem zakonu z novostmi, dr. Dra- žigost Pokom pa na temo Vino, hrana in zdravje. Ob tem se je razvila tudi živahna razprava o strokovni službi, tržišču, o sodobnih tehnoloških postopkih, izmenjavi izkušenj in sodelovanju, o komercializaciji, marketingu in drugih podobnih temah. Organizatorji so za to priložnost izdali lično in vsebinsko zanimivo brošuro, ki s preglednimi in strokovnimi članki dopolnjuje to tradicionalno prireditev. Priznanja za najboljša vina so prejeli: - za refošk Andrej Čehovin, Pavel Maslo in Vinakoper; za malvazijo Franc Pucer, Pino Klabjan in David Stok; - za stekleničenje pa Vinakoper za rameni muškat, Vinakoper za merlot in Pino Klabjan za malvazijo. STROKOVNI NASVETI / VINSKA TRTA Kako zdravimo listno bledico Listna bledica je zelo pogost pojav pri okrasnih rastlinah, sadnem drevju, nekaterih vrtninah in, kar nas najbolj zanima glede na njeno razširjenost na našem območju, na vinski trti. Pri tem obolenju listi vse bolj bledijo, temna zelena barva ostale samo še okrog glavnih listnih žil, med njimi pa se barvilo vse bolj izgublja. Ob močnem napadu so lahko listi povsem rumeni, kmalu pa se začno ob robu sušiti. Vzrokov za nastanek listne bledice je več. Pogosto je posledica te bledice pomanjkanje železa. V tem primeru jo ozdravimo z železnim sekvestrom, ki ga najdemo v prodaji pod imenom Seqestrene. Ti pripravki vsebujejo železo v obliki železovih kelatov, to je v obliki, ki je trti dosegljiva. Na trto damo 20-25 gr tega sredstva, ki ga pred uporabo pomešamo z vodo in zalivamo trto v območje aktivnih korenin. Sequestren lahko uporabljamo uspešno v vsaki vegetativni fazi, čeprav je zdravljenje najuspešnejše spomladi in v začetku poletja. Učinki zdravljenja se poznajo že po nekaj dneh, listi pa ponovno ozelenijo v treh do štirih tednih. Pri ne preveč hudih oblikah kloroze delno pomaga škropljenje skozi list z ustreznimi sredstvi. Tudi za tovrstno zdravljenje uspešno uporabljamo Sequestrene ali druga specifična sredstva. Večkrat pa je vzrok kloroze preobilica apna v zemlji, ki povzroča preveliko alkaličnost (PH čez 7,5), posebno če je spodnja plast nepropustna. V takih tleh je železo za trte nesprejemljivo, zato se kloroza pojavlja tudi, če je v njih železa dovolj ali celo mnogo več, kot ga rastlina potrebuje. Količino apna zmanjšujemo in tako zdravimo klorozo, če gnojimo s kislimi umetnimi gnojili, kot so npr. superfosfat ali kalijeva gnojila. Se uspešneje pa preprečimo tovrstno bledico z uporabo ustreznih podlag, ki prenesejo večje količine apna kot npr. kober 5 BB ali Berloudieri X Riparia 420 A. Tudi v prevlažni zemlji, ki ni dovolj propustna in zračna, ali pa je premokra zaradi močnega deževja, postanejo trte klorotične, ker se korenine dušijo in gnijejo. V taki zemlji je edina pomoč drenaža. Težko zemljo zračimo s tem, da jo večkrat prekopljemo. Podobni znaki bledice se pojavljajo tudi tam, kjer so tla kisle reakcije. V tem primeru gre za pomanjkanje magnezija. Znak za pomanjkanje tega elementa, ki se pojavi v juniju ali juliju, je belo-rumeno obarvanje listov na robovih. Belo-mmena barva se širi proti notranjosti lista, listne žile pa ostanejo temno zelene. Najhujša posledica pomanjkanja magnezija pa je sušenje pecljevine, do katerega pride zaradi nepravilnega razmerja med kalijem ter magnezijem in kalcijem. Ob preveliki količini kalija trta težko sprejema ostali dve hranili, kar povzroča omenjeno fiziološko motnjo. Peclje vina se začne sušiti v začetku avgusta, ob dežju pa takšno grozdje napade še botutis in grozdje odpade. Ukrepi, ki preprečujejo ta pojav, so zaviranje bujne rasti, ustrezno gnojenje z zmanjšanimi odmerki kalija in s primernimi odmerki magnezija ter močnejše gnojenje z organskimi gnojili. Uspešen ukrep je tudi škropljenje trte z razstopino, ki vsebuje 2-3 kg magnezijevega sulfata. To opravimo ob zadnjih dveh ali treh škropljenjih proti boleznim trte. dr. Mario Gregorič - strokovna služba KZ Na posnetkih: zgoraj trtna lista bledica - pomanjkanje magnezija; spodaj trtna listna bledica - pomanjkanje železa. H OLJKARSTVO / POGOVOR h Danilo Starec vidi dobre možnosti za razvoj panoge Nepogrešljive so strokovne službe V zadnjih letih se veliko govori o ponovnem ovrednotenju oljkarstva v naših krajih. Veliko vlogo je na tem področju imel deželni zakon št. 79/1981, ki je delno pokril finančne stroške za nove nasade. V tem okviru so se štirje oljkarji iz dolinske občine že leta 1984 odločili za nov nasad oljk. Na griču Celo nad Boljuncem so z oljkami zasadili 12 hektarov. Med temi oljkarji je tudi Danilo Starec iz Boljun-ca, ki se aktivno zanima za razvoj oljkarstva v naših krajih. Ze pred leti smo ga povabili na razgovor, zdaj pa smo ga spet obiskali in ga vprašali, kako je po vseh teh letih z nasadom in kateri so problemi. »Nasad dobro uspeva. Poudaril bi važno vlogo, ki jo je v zadnjih letih imela strokovna služba za oljčno muho. Trgovinska zbornica je namreč dodelila štipendijo agronomki Susanni Frausin, ki je s pomočjo ferhormonskih vab sledila letu oljčne muhe in določala pravilni čas škropljenja. Zdaj pa kaže, da strokovna služba ne bo več delovala in to je največji problem. Ta služba je namreč bistvenega pomena in bi se morala po mojem še okrepiti, izrabiti še kakega strokovnjaka (oseba, ki se tu z menoj pogovarja, je celo napisala tezo o škodljivcih na oljki). Zelo težko mi je, da imamo doma strokovnjakinjo, ki bi lahko veliko storila za naše oljkarstvo, njeno znanje pa ni izkoriščeno. Obenem večkrat vztrajam, da bi pri določanju časa škropljenja morali namestiti metereo-loško postajo, ki bi merila temperaturo, vlago in padavine. Ce strokovna služba ne bo več delovala, bomo precej nazadovali. Ali bomo morali spet škropiti po koledarju?« Katere sorte po vašem dajejo najboljše olje? »Ne moremo reči, katera sorta je boljša in katera slabša. Vse je odvisno od pravilnega časa obiranja, od shranjevanja in od prevoza oljk na predelavo. Oljke, ki so shranjene v vrečah, se precej pokvarijo. Obenem jih moramo čimprej predelati.« Kako je s finančno pomočjo javnih uprav? »Obstaja finančni prispevek, ki bi ga morali dobiti od ustanove AIMA, in sicer 1 eku (približno 2. 100 lir) na kg pridelanega olja. Nekateri pravijo, da so ta prispevek dobili, jaz ga nisem dobil še nikoli, čeprav redno izpolnim prošnjo in jo oddam na patronat.« Pred kratkim je tržaška pokrajinska uprava predstavila tematske zemljevide površin, namenjenih oljkarstvu. Kaj menite o tej pobudi? »O tem imam izredno pozitivno mnenje. Na posvetu so sodelovali raziskovalci mednarodnega slovesa. Govor je bil o tem, da bo naša avtohtona sorta belica verjetno omenjena v neki enciklopediji skupaj s sortami oljk z vsega sveta. To je za nas izredno spodbudno. Upajmo, da bodo temu posvetu sledili številni drugi.« Glede predstavitve našega olja javnosti velja tudi omeniti dve važni pobudi. »Na pobudo Kmečke zveze smo štirje proizvajalci, ki olje tudi stekleničimo, prvič dali svoje pridelke na Agricoltreno, ki je bil zadnjo nedeljo aprila v Trstu. Zelo pozitivna je bila tudi prva občinska razstava olivnega olja v Dolini. Upam, da bomo v naslednjih letih prišli do ocenjevanja olja in klasifikacije tudi s pomočjo laboratorijskih analiz.« Ali imate stike z oljkarji iz Slovenije? »Z njimi sem v rednih stikih. Pred leti so ustanovili Društvo oljkarjev, kjer sta poleg mene s Tržaškega včlanjena tudi Robert Ota in Raja Petaros-Glavina. Kot vsako leto, sem tudi letos dal vzorce na razstavo, ki bo prvo nedeljo junija v Kortah. Prav v teh dneh pokušamo olje, sam sem namreč tudi v ocenjevalni komisiji.« Da pride naše olje na tržišče v državi, bo treba prehoditi še precej poti. Tudi zato, ker je površina, namenjena oljkarstvu v naši deželi, v primerjavi s celotno Italijo zelo skromna. »Glede tega bi omenil nekaj, kar me je zelo prizadelo. V časopisu II Sole - 24 Ore je bil 5. aprila letos objavljen članek o proizvodnji olivnega olja v Italiji, iz katerega je razvidno, da v naši deželi sploh ni oljk. To je zelo čudno, če pomislimo na finančne prispevke, raziskave deželne ustanove ERSA, štetje oljk na pobudo Pokrajine, pokrajinski prispevek za novo oljarno - in vse to za oljke, ki jih ni? Treba bo kaj napraviti in to novico na kak način preklicati.« dr. Magda Sturman ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.45 23.25 23.30 0.15 0.45 1.05 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Izzivi življenja - Iskanje hrane (vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Zelena linija v živo iz narave (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (17.20) športna oddaja Cambio di campo Dnevnik Šport: 90, minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Veliki Pestiva! Disney (vodi Fabrizio Frizzi) Športna nedelja Dnevnik in vreme Športna nedelja, 2. del Program v sodelovanju s France 3 - Sredozemlje Aktualno: 60. Zgodovinska regata mornarskih republik (vodi L. Saita) Film: Kapo (dram., It. ’60, i. S. Strasberg) RAI 2 6.55 10.05 10.15 11.00 11.30 11.55 12.00 13.00 14.05 15.00 17.30 17.35 19.00 19.35 20.00 21.00 22.35 23.30 23.50 0.15 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Avtomobilizem Fl Nan.: Lassie Variete: In famiglia Papeževa molitev Regina Coeli Dnevnik, oddaja o motorjih in Telecamere - Iz Parlamenta, vreme Variete: Italiaride Avtomobilizem Fl: VN Monaca Domenica Disney Dok.: Missione Luna - 40 anni nel mondo deli’ Im-maginario Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Film: Tutti gli uomini di Sara (krim., It. ’92. i. N. Brilli, G. Scarpati) Aktualna oddaja: TG2 Dosje Dnevnik in vreme Zidovska kultura Videosapere M RAI 3 Variete: Fuori orario Nuotaitalia Koncert Dok.: This is Elvis (’81) Šport: Dresura: 63. CSIO, 13.00 Nuotaitalia, 13.20 gimnastika Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Tenis: turnir ATP Šport: Quelli che aspet-tano..., 16.25 Quelli che il calcio... Konjske dirke Šport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, Šport Variete: BlobCartoon Film: Dick Tracy (pust., ZDA ’90, r.-i. W. Beatty, C. Korsmo, Madonna) Dnevnik, deželne vesti Variete: Taxi Diritto di replica Pregled tiska, vreme Film v originalu Movie: Monkey Business (kom., ZDA '31, i. bratje Marx) §8 RETE 4 7.30 9.30 10.00 11.00 12.00 13.30 14.00 14.10 16.00 18.00 20.30 22.35 Nan.: Jefferson, 8.00 Charlie’s Angels Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert Nan.: Stega per amore, 11.35 Družina Addams, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Medicine a conffonto Dnevnik Variete: Le pazze Olim-piadi, risanke Otroški variete, risanke Film: Rita, Rita, Rita (kom., VB '83, i. M. Cai-ne, , J. VValters) Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: I comaceros (vestern, ZDA ’61, i. J. Way-ne, Lee Marvin) Film: Prendila e mia (kom,, ZDA ’63, i. J. Stewart, S. Dee), vmes (23.30 dnevnik) Sl CANALE5 6.30 9.00 9.40 11.45 12.15 13.00 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.40 0.10 0.15 0.55 1.25 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.25 La copagnia dei viaggiatori Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodita G. Carlucci, Gerry Scotti) Nan.: Nonno Felice (i. G. Bramieri) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi A. Castagna) Aktualne odd.: Target, 23.10 Nonsolomoda, 23.40 A tutto volume NoCni dnevnik Aktualna odd.: L’ angelo (vodi C. Kohl) Nan.: Innamorati pazzi Aktualno: Anteprima 20.25 I RAI 3 % slovenski program Risanke: Bojan * 20.30 Dnevnik, nato Slovenska Evrošola ’95 fr SLOVENIJA 1 Ziv zav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 7/26 dela Ceske nad. Sprehodi po stari Ljubljani, 5/9 del Očividec, 8/14 del angleške dokumentarne serije Za TV kamero, ponovitev Slovenski ljudski plesi Obzorja duha Biblija: Job, 20. oddaja, ponovitev Ljudje in zemlja Poročila Westbeach, 8/10 del angleške nadaljevanke Blueberry Hill, belgijski film V objemu gora, 12/13 kanadske nanizanke TV dnevnik 1 Po domače Hugo, igrica Risanka Loto TVdnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Presodite 21.15 22.15 22.25 22.35 23.25 National Geographic, 10/16 del ameriške dokumentarne serije TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Zaslepitev, 1/3 del danske nadaljevanke Smrt za ječmen Inšpektor Morse, 2/18 del angleške nanizanke Peklenska kača. 2. del ITALIA 1 Otroški variete Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia Vodič nogometnega prvenstva Odprti studio KB 78. Giro d’ Italia Odprti studio Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 15.00 Studio tappa Film: McGyver -11 giomo del giudizio (krim., ZDA ’94, i. R. D. Andersen) Otroški variete, risanke Nan.: Primi baci Odprti studio, vreme Variete: Karaoke Film: Verdetto finale (dram., ZDA '93, i. J. Lithgovv, D. VVashington) Šport: Pressing Variete: Giro sera Šport: Mai dne gol, 0.45 Italija 1 šport Film fr* SLOVENIJA 2 09.20 10.20 11.20 14.00 15.20 17.30 18.45 19.20 20.10 20.35 21.05 22.30 22.45 Sova, ponovitev Ona + on, ponovitev Zlata nota, posnetek z Bleda Mladinski pevski festival Monte Carlo: Formula 1 za VN Monaca, prenos D' Italia, prenos Košarka NBA: Indiana - Orlando, posnetek Kolesarska dirka Giro D' Italia, posnetek 4x4 - o živalih in ljudeh Razgledi slovenskih vrhov, 11., zadnji del Bibbja, 21. oddaja M. Zupančič: Radio. DOC, ponovitev filma Kronika Exodos -a Športni pregled A KANALA S TELE 4 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 Maguv Telequattro šport * (•) MONTECARLO 18.45, 20.45, 22.30 TG roro Verde Fazzuoli Nan.: Ai confini deli' Arizona Šport: Golagoal Film: La virtu sdraiata (dram., ZDA ’69) Don Kihot, risani film KaliCopko Videoigralnica Male živali Dance Session, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Spot tedna Košarka, Slovenija - BIH, posnetek Spot tedna Dionne Warwick, ponovitev Dannijeve zvezde, v živo Adidas Streetball Vreme Beverly Hills 90210 III Kino, kino, kino Klasična video glava Vroče maščevanje, pon. O Koper 16.00 16.10 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 19.50 20.00 20.25 20.30 22.25 22.40 Euronevvs Po Magellanovih poteh, popotovanje okoli sveta v iskanju sledi in pričevanj »Achtung Baby«, oddaja o kulturi »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Vsedanes »Canale 27« - tedenski TV spored Ezopove basni Euronevvs Žrebanja lota Kako uspeti brez truda, ameriška komedija, 1967 Igrajo: Robert Morse, Michele Lee in drugi Režija: David Svvift Dnevnik Globus BUMF Avstrija 1 06.00 08.30 08.35 09.05 09.55 10.20 10.45 11.20 11.45 12.10 13.20 14.50 16.25 18.00 18.25 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.15 22.00 23.15 23.20 23.25 00.20 02.50 04.45 Dogodivščine na Karibskem morju Hiša v Jeruzalemu Mnogo hrupa Otok zakladov Mišek Feivel in prijatelji Duck Tales Bugs Bunny Dinozavri Parker Levvis Superman - Lois in Clark Moriti je lahko, ameriška kriminalka, 1982 Igrajo: Helen Hayes, Ti-mothy West, Bill Bixby, Lesley Anne Down in drugi Poljub in pozdrav iz Te-gernseeja, nemška komedija, 1957 Kaj se je zgodilo na gradu VVildberg, avstrijsko -nemški akcijski film, 1971 Polna hiša Vozovnica za dva Korak za korakom Odlična ekipa Čas v sliki Vreme Pogledi od strani Skoda je za očeta Skrita kamera K stvari Čas v sliki Vizije Novo v kinu Nashville, ameriški film, 1975 Izganjalec hudiča III, ponovitev ameriške grozljivke Zadnji lov, ameriški vestern m™1 Avstrija 2 09.00 09.05 11.00 12.00 12.30 13.00 13.05 13.30 14.00 14.30 15.15 17.55 19.30 19.45 19.54 20.15 22.10 22.20 23.50 Čas v sliki Diamanti kralj Salomona, ponovitev Pogovor z novinarji Poročilo iz parlamnta Orientacija Čas v sliki Tednik Dober dan. Koroška Pogledi od strani Velike reke Športno poldne Lipova ulica Odpoved Čas v sliki, kultura Vreme Šport James Bond: Z ljubeznijo iz Moskve, britanski triler Čas v sliki Perry Mason in ženska iz jezera, ameriška kriminalka, 1988 Igrajo: David Hasselhoff, Doran Cler in drugi Divja romanca, francoski film,1989 OtO Hrvaška 1 NBC 08.20 08.30 08.35 09.00 11.00 11.05 13.00 13.30 14.00 14.05 14.10 15.00 15.30 16.15 17.00 17.10 18.50 19.30 20.03 20.10 TV koledar Poročila Zajčkove zgodbe Otroci na Brodwayu, ameriški film Poročila Malavizija Dokumentarna oddaja Mir in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Opera Box Mesta: St. Petersburg, 5/10 del dokumentarne oddaje Beverly Hills, 15/30 del Brandon povabi brezdomca na večerjo ob zahvalnem dnevu. Oče pa ga hoče vreči na cesto. Dylan se vrne na Beverly Hills in ne ve, kako naj se obnaša do Brende in Kelly. Poročila Noe, ki je prestrašila Ameriko, ameriški film Igrajo: Vic Morrow, Clif de Young in drugi Leta 1938 je CBS predvajala radijsko dramo Vojna svetov, v kateri Marsovci napadejo Zemljo. Sest milijonov Američanov je verjelo, da je to res... Mojster Fantaz, risana serija Dnevnik, vreme Šport Sedma noč 21.55 22.40 Dr, Quinn, 17. del serije Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Šport Ushuaia Potni list H Čudovite hiše sveta H Danes H Spoznajte tisk McLaughlinova skupina Evropa 2000 Golf Konji v akciji S Košarka ITN novice SJI Potni list Video moda flffi Frontalno Govoreči jazz ITN NBC večerna poročila 1 1$ Frontalno Mclaughlinova skupina Evropa 2000 KTBNHmi CNN Pinnacle VVorld Bussiness This Week Larry King VVeekeend Showbiz Today Style With Elsa Klensch Earth Matters Inside Business VVorld Report Your Money Reliable Sources Travel Guide NFL Previevv VVorld Business This Week International Correspon-dents Futurevvatch Moneyweek The VVeek in Revievv VVorld Report jllll Headline News mfiB This VVeek in NBA iffii Headline News M Hrvaška 2 BBC PRIME 11.45 11.55 12.25 13.10 14.00 22.30 TV koledar Slika na sliko Cro Pop Rock Klic v sili, 911, serija Jadranje Zagreb: Veslanje Košarka: NBA pregled Punat: Jadranje Zagreb: Karete Monte Carlo: Formula 1 Monte Carlo: Croatia - Hajduk Črno - belo v barvah: Merilyn Monroe Norosti Nikola Dragaš Toni Kljakovič Nori izumi Spomini (mtv) Madžarska Risanka Biblija i B Računalništvo Leporelo, nedeljski magazin Dirigent se obrne k nam Zanimivo Zvon Priporočamo filme Gospodična Delta, znanstveni poročevalec Nujna pomoč Eveangeličanski verski program verski program Disneyeve risanke Napisne table pripovedujejo Dan otroka Kolo sreče Teden Nedeljska deklamacija Film meseca, ameriški film Nemogoče Vodnar 15.30 16.10 17.00 17.45 19.00 20.30 Return Of The Psammead Land Of the Eagle The Bill Omnibus Antiques Roadshovv Big Brake Dovvn to Earth 21.00 22.30 23.25 00.00 The Inspector Alleyn Mysteries Rumpole Of The Bailey Songs Of Praise. Prime VVeather DISCOVERV Resnični zahod, film o bitki za Alamo Film divjine, film o snemanju v divjini V mojem svetu, film o živalih Svetovna družina, film o najmlajši ameriški lisici Himalaja, film o vzponu Na Mount Everest ■ Skrivnosti, film o opazovanju vesolja g®] Izven zakona Skrivnostno vesolje SKY NEWS 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Target Sky News At Two Week in Revievv Int. Sky News At Three Roving Report Sky News At Four Financial Times Reports Live at Five Sky News At Six Week in Revievv Int. Sky News At Seven The Book Show Sky VVorld News Tonight Sky VVorld News Tonight Target TVS 2 BIBLIJA, Estera in Judita 20.35 Večina starozaveznih knjig se je ohranila v hebrejščini, nekatere, med njimi Juditi-na knjiga pa samo v grščini. Esterina knjiga je značilna po tem, da jo imamo v obeh izvirnikih, grškem in hebrejskem. Obe ženi, ki ju knjigi obravnavata, spadata med strarozavezne junakinje. Juditina zgodba je postavljena v konkretno zgodovinsko okolje obleganja Betulije, Estera pa doživlja svojo dramo v izgnanstvu. Iz obeh veje sporočilo, da majhen narod ne more preživeti na prepihu zgodovine brez božje pomoči. KANALA______________20.05 BEVERLVHILLS 90210, ameriška nanizanka, 15. del Igrajo: Jason Priestley, Shannen Doherty, Luke Perry, Jearmie Garth, Gabrielle Carte-ris Steve hiti k pouku v prehodnem popravnem domu. Komaj mu še uspe priti pravočasno. Eden izmed sošolcev ga zbada na račun televizijske oddaje stevove mame. Drugi sošolec mu položi na stol lepilo. Vendar Steve vse prenese brez pripomb. Andrea obiskuje psihiatra, ki ji pomaga, da bi se spomnila pobeglega voznika. Donna zamenja Davida pri njegovem delu D. J. - ja. Sprva ji gre slabo od rok, toda, ko se vživi ji delo postaja čedalje bolj všeč. Se bo Dylan končno odločil med Kelly in Brendo? /_vke Peny in Shannen Dohe1y TVS1 21.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, am. dokumen. serija, 10. del Ubijalski kiti so v vseh oceanih sveta vrhunski plenilci. Ogledali si bomo grafični prikaz njihovih strašnih in učinkovitih lovskih taktik, ki jih prilagajajo velikosti in življenskim navadam plena. Na pustem in mrzlem otočju Crozet med Afriko in Antarktiko napadajo jate ubijalkih kitov kolonije tjulenjev, na Norve-šklem in Aljaski pa tekmujejo z ribiči za slanike in losose. Oddaja prikazuje strukturo jat ubijalskih kitov, sporazumevanje med njim, odraščanje mladičev in spolno življenje. Znanstveniki so, na primer odkrili, da preživijo ubijalski kiti več ur dnevno na posebnih počivališčih, kjer se predajajo telesnim užitkom. Odkrili so tudi, da ima vsaka jata kitov svoj lastni slovar zvokov. Ker so kiti ubijalci na vrhu prehranjevalne verige, so zelo pomembni za zdravje oceanov. Njihovo preživetje in usoda oceanov so tesno povezani. Ce rešimo kite ubijalce, imamo več možnosti za rešitev modrega planeta. V deseti oddaji Presodite bomo spoznali, da je takšna postane še bolj. ORF 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja Slovenščina v obratih. Jo skupna Evropa podpira ah zavira? Ob slavju tudi skrb za bodočnost: 110 let prosvetnega dela »Gorjancev« v Kotmari vasi. Janko Messner prejel 1. zlati Aritas: Satirične bodice, ki merijo v družbene napake. Nekateri najbolj znanih koroških zborov pojo v jeziku soseda: tokrat v Feldkirchnu. »Sjejte, sjejte...«: v Zahomcu otroci še prosijo za blagoslov polj in posevkov. Otroški dan v St. Primožu v znamenju strpnosti. Tour kviz'95: naravne lepote doma in pri sosedih. TVS 1 22.30 ZASLEPITEV danska nadaljevanka OG TVS J 20.10 PRESODITE, kontaktna oddaja ko se je nekaj zgodilo. Režija: Jon Bang Carlsen Igrajo: Birgitte Simonsen, Soren Pilmark, Sol- bjorg Mojfeldt, Heustin Birde in drugi Junak nadaljevanke Zaslepitev je bioenergetik Hans Andersen. Njegove raziskave so obrodile sadove, vzgojil je zelo odporni ječmen. Predstavnik velikanskega koncema je prepričan, da profesorjev dosežek obljublja milijonske zaslužke. Toda Hans Andersen ne želi sodelovati s finančno mogočno družbo, ampak namerava samostojno odkriti ključ za naravno pridelavo izjemnega ječmena. Nekega dne sreča Hans lepo Bette Dyrhuus, sestro mogočnega poslovneža. Naivni znanstvenik in uglajena lepotica se zbližata. Bette Dyrhuus povabi zaljubljenega profesorja na podeželje, v vilo svojega brata. Presenečeni znanstvenik odkrije, da ima bogati Philip Dyrhuus odlično opremljen laboratorij. In presenečenj še ni konec. V laboratoriju je zaposlena Andersenova nekdanja kolegica in ljubimka, ki je odkrila rešitev. Toda znanstvenica umre v sumljivih okoliščinah... as zA-fjau-fo v MUSIČ TELEVISION 08.30 US TOP 20 Video; 10.30 MTV novice; 11.00 Velika slika; 11.30 Angleški top 20; 13,30 Prvi pogled; 14.00 Šport; 14.30 Real VVorld 1; 15.00 Video; Cannes VVeekend; 20.30 MTV novice; 21.00 120 minut; 23.00 Beavis & BUtthead; 23.30 Headban-gers Bali; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKVONE 14.00 Marvel Action Hour; 15.00 Paradise Beach; 15.30 Teech; 16.00 Star Trek; 17.00 Entertainment; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Bever1y Mills 90210; 21.00 Melrose Plače; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Renegade; 00.00 Entertainment To-night; 01.00 Sibs; 01.30 Rachel Gunn, R. N. PROZ 11.30 Superboy; 11.55 Mož iz morja; 12.50 Ben Cropp; 13.50 dennisd Pokora, am. komedija 1987; 15.45 Lov na Pozejdona, ameriška im, 1978; 17.55 Diagnoza: Umor; 19.55 Poročila; 20,15 Denar drugih ljudi, ameriška komedija, 1991; 22.15 Palm Beach Duo; 23.15 Čarovnik, ameriški pustolovski im, 1977; 01.00 Dva proti dva PREMIERE 14.30 Divji ogenj; 16,20 Morski psi, dokumentarec; * 17.30 500 milj od Indianapolisa; 22.00 Kalkofov zaslon; 22.10 Tri barve: Modra, drama, 1993; 23.45 El Mariachi, ameriški film, 1992; 01,05 Varanje, ameriški film, 1994 SATI 08.55 Krona žMjenja, ameriška melodrama, 1959; 10.50 junak izTeksasa, ameriški vestem, 1956; 12.20 Akcija, skeči in iluzije; 13.15 Na Donavi, ko vino cveti, nemška komedija, 1965; 14.40 Poljubi me, doktor!, ameriška komedija, 1982; 18.05 Kolo sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet; 20.15 Nogomet; 23.30 Štiriindvajset ur, novinarji poročajo; 00.05 Nikoli ne ljubi tujca, ameriški ljubezenski film, 1968; 02.00 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Rugby, posnetek; 10.00 Formula 1, ogrevanje; 12.00 Boks; 13.00 SP v Badmingtonu, prenos iz Švice; 15.00 Formula 1, prenos dirke za VN Mona-ca; 17.30 Atletika, posnetek mitinga iz Dijona; 19.00 Borilne veščine; 19.55 Športne novice; 20.00 Golf, ponovitev; 22.00 Formula 1; 23.30 Boks RTL 11.30 Nazaj v preteklost; 12.25 Tropska vročica; 13.25 Kdo je šef: 14.20 Nanny; 14.55 Formula 1; 15.30 Formula 1, prenos dirtke za veliko nagrado Monaca in Monte Carla; 17.50 VVestrdeich; 18.45 Poročila; 19.15 thunder In Paradise - vroči primeri, hladne pijače, ameriške akcijske serije; 20.15 Črno prekletstvo, nemški triler, 1994; 22.55 Prime Time -pozna izdaja; 00.15 Donnerjev dan na kanalu A; 03.00 llona Christen RTL 2 15.20 Califomia College; 16.15 Daveov svet; 16.45 Dober nasvet je drag; 17.15 Veter ljubezni avstralski mladinski im, 1986; 19.15 Nasmehnite se, prosim; 21.15 VVaiker; 22.15 Peep; 23.25 Blood Simple. morilska noč, ameriški psihološki triler, 1984; 01.10 VVorld News Tonight SKY MOVIES 13.00 1994 Baker Street, ameriški film 1993; 15.00 The Mighty Ducks; 17,00 Live And Let Die, ameriški film, 1973; 19.05 Cali Of The Wild, ameriški film, 1992; 21.00 The Piano, ameriški film 1993; 23.05 Cliffhanger, ameriški film, 1993; 01.25 Bitter Harvest, ameriški film,1993; 04.35 The Carolyn VVarmus Story, ameriški film, 1992 MOVIE CHANNEL 11.00 The Concierge, ameriška komedija, 1993; 13.00 Roughshold, ameriški film, 1949; 15.00 Rover Danmgerfield, ameriški film, 1992; 17.00 Hocus Po-cus, ameriški film, 1993; 21.00 Passenger 57, ameriški film, 1993; 23.00 Army Of Darkness, ameriki film, 1992; 00.30 Rich In Love, ameriški film, 1993; 02.15 South central L.A., ameriški film, 1992; 03.55 Barba-rians At The Gate FILMNET + 16.00 Patriot Games, ameriški film,1992; 18.00 Last Action Flero, ameriški film, 1993; 20.10 Un Crime, francoska drama, 1992; 22.00 Night In The City; 00.00 PetSematar/ li, am. film, 1992 SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Super avtomobili; Super Shop; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 McLa-ughlinova skupina; 17.00 Šport; 19,00 Poročila; 19.30 Potni list; 20.30 Frontalno; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Golf; 00.30 Gospodarstvo; Frontalno; McLaughlinova skupina; Evropa 2000 TNT 20.00 Dark victon/, ameriški film, 1939; 22.00 The Treasure Of Sierra Madre, ameriški film, 1948; 00.15 The Undercurrent, ameriški film, 1946; 02,15 Julie, ameriški film, 1956; 04.10 Cause For Alarm, ameriški film,1951 DSF 08.00 Življenje v divjini; 09.00 Monster Trucks; 10.00 Kaskaderji; 10.45 športni magazin; 11.30 Adac; 13.30 Normalno; 14.00 GiroDItalia; 15.00 Iz športne dokumentacije; 16.00 Res; 17.00 Športna rimična gimnastika; 19.00 Adac; 20.00 Giro D' Italia; 21.55 Nemška nogometna liga; 23.45 Bowling; 01.00 Boks; 01.45 Billjard vox 09.10Dominijon; 09.30 Regal Shop; 10.00 Format NZZ; 10.45 Spiegel TV Special; 13.05 Inšpektor Wexford posreduje, pon.; 14.45 Vladar potopljenega sveta; 16.25 Džingiskanov konec; 18.25 Vox-tour; 19,15 Airwolf; 20.15 Povsem običajna ameriška norost, ameriški film, 1988; 22.00 Jezebelin poljub, ameriška grozljivka 3-SAT 11.00 Poglej proti domu, angel; 13.00 Čas v sliki; 16.00 Nedeljski magazin; 17.00 Potovanje po Švici; 19.00 Danes; 19.10 Talk Show; 20,15 pozdrav za Hannsa Dietra Fluscha; 21.00 Los Angeles; 22.30 Zmaga ženske nad nasiljem ZOF 12.47 Tennis VVorld Team Cup, finale; 18.15 Mona Lisa; 18.57 Dober večer; 19.00 Danes, vreme; 19.30 Svet Gea; 20.15 Predpremiera; 22,00 Danes; 22.20 Šola nasilja; 23,50 Septemberske pesmi FILMNET 12.00 Zadovoiljstvo, ameriška komedija; 14.00 Dick Tracy sreča odvratneža, ameriški film, 1947; 18.20 ZModri kuščar, ameriška komedija, 1988; 20.00 Morala bi nastopati v filmu, ameriška komedija, 1982; 22.00 Zgodba kitty Dodds, ameriška drama, 1993; 00.00 Krtakometražni film CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08,00 Sadežovi; 08.30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09,30 DrOopy D1; 10.30 Jabber Jaw; 11.00 Sharkey & George; 11.30 Scoobyjeva olimpijada; 12.00 Počakaj, da tvoj oče pride domov; 12.30 Na pomoč, kosmati medved; 13.00 Skrivnostna veverica; 13.30 Glavne risanke; 13.45 Vesoljski duh; 14.00 Super kos; 16.00 Detektiv Palec; 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.00 Kapitan Planet; 18.00 Bugs & Daffy nocoj; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kremenčkovi TVS 16.10 Claire Lamarche; 17.45 Bon VVeekend; 18.15 Korespondenca; 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19,30 Belgijska poročila; 22.45 Cigan, film Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7,30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock Underground, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3 - 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali- mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru. Radio Maribor 9.00, 10,00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Sv. Avguštin in njegova razmišljanja o času; 17.00 Proslave in slavljenja v zgodovini; 19.00 TB: PJ Harvey; 20.00 Simbolne menjave in smrt (J. Baudrillard); 21,00 Ol-dies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Louis Sclavis 6tet - Bolzano Jazz Summer. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Aliča v čudežni deželi (L. Carroll, r. M. Sosič, 4. del); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Srce brez potnega lista (J, Povše); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan, Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (dr. Miroslav Ostrav-sky); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi, KRIŽANKA Nedelja, 28. maja 1995 AVTOR: SIMON BIZJAK SLOVENSKI DRAMATIK (»ANTIGONA«) DEL KMEČKEGA VOZA RUS. PISEC (FJODORM., »ZLOČIN IN KAZEN« OBTEŽITEV STROPNA OPEKA REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS TEMNI DEL DNEVA OTOK MED UGUANOM INDUGIM OTOKOM AM. ZUNANJI MINISTER 1925-1929 (FRANKI SVETLA BARVA OPERNA PEVKA BRATUZ- KACJAN AVSTRIJSKI PESNIK (NIKOLAUSI ARGON NIZEK Z. GLAS BIVŠI IT. POLI-TIK (PIETROl LEONHARD EULER OSLUSKOVA- NJESRCA SP. LIRSKI PESNIK (LUISDE, 1561 - 16271 BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU OSEBNI ZAIMEK KRAJ V SAVINJSKI DOLINI ERICH ENGEL DRSEČ PADEC BOŠTJAN LUIGI ZUPANČIČ NONO PRERAZDELI-_________TEV ZEMLJE SLOVENSKI PEVEC PESTNER NEM. FIZIK, NOBELOVEC 1963IJOHANNESI SMUČI (NORD.I GREGOR STRNISA VRSTA ŽABE VELIK GORSKI HRIB RITMIČNO GIBANJE OB GLASBI SL. PISEC MAL KRAJ PRI ČRNEM KALU SHAKESPEAR-JEVA TRAGEDIJA DIR, KAS (NAREČNO) BREZVEZJE GL. MESTO GRCUE OCE SLAVKO AVSENIK VRSTA GRMA, KALINA SP. SLIKAR (SALVADOR) DEL REKE TADEJ ZUPANČIČ TELEVIZIJSKI ZASLON KAČJI GLAS ZOBOVINA SLONOVIH OKLOV GIBKI DISK KUPEC PONAVUAJO-CA TEMA (GLAS.) KOS. TRENER VILFAN MODEREN PLES PIJAČA IZ SLADA DANSKI OTOK DENARNA ^MOC BORCEM PLADENJ (PPG.) PIPA (ZASTAR.) ODPADEK PRI PIUENJU NOBELU PRVOTNI PREBIVALEC ELIZABETH TAVLOR DVIGNJENI DEL ZADNJEGA DELA KRME AM. PISTA-EUICA »IZGUB. GENERACIJE« (GERTRUDE) NEGATIVNA ELEKTRODA PODROČJE MINISTRA SKANDINAVSKO MOŠKO IME HINDUJSKO SVETO MESTO, BENARES ERBIJ STARO- JUDOVSKI KRALJ POSEBEN ODTIS ČLANKA IZ REVIJE NERC JAVNI PISAR NEM. FILOZOF (IMMANUEL) KATRAN FR. DEPARTMA ONASSISOV VZDEVEK ANTONIO CANOVA EMIL NOLDE SKANDINAV-SKI ZALIV UGASELCEN-TR.VULKAN GR. BOGINJA USODE SL.SOCIO-LOG (NIKO) PODODDELEK TERCIARA SAMOSTAN-SKIBRAT DOLOČITEV SMERI NEBA NAČIN BOJEVANJA STAR, DOSLUZEN VOJAK TONE VOGRINEC ZUPAN POD AM. IGRALKA WEST PISATEU RUSHDIE FRANCOZI ŽUŽELKA IVAN LEVAR ROJAK MURSKA SOBOTA AM. JEZIKOSLOVEC CHOMSKV FR. IGRA NA KARTE REKA PAD (ORIG.) RAVNODUŠNOST, BREZBRIŽNOST ODPRTA POŠKODBA PRIPRAVA NASTRFHI SOLSKI TOPOVSKI RED IZSTRELEK IVAN ROB SLAVILNA PESEM MADŽARSKI VOJVODINSKI PESNIK SOGLASNIKA V BESEDI KOZA ORIGINALNO IME IRSKE KRAJ NA MEJI MED SLOVENIJO IN HRV. PRI SAMOBORU AM. MEZZOSOPRANISTKA (FREDERI-CAVON) BIVŠI SL. IGRALEC (ALI) ZENSKO IME EVA (UUBK.) SIMON RUTAR KEMIJSKA STEKLENA CEV SP.PLOSKEV POSODE GL. MESTO ARMENIJE RAZGLAS, ODLOK JAVOR (LAT.) ITALIJANSKA PESNICA-NEGRI MILANO DESNI PRITOK SAVE V BOSNO OLIVER TWIST 100 NEJVECJE MESTO V NIGERUI REKA V ŠVICI IN FR. AM.ANTROP. (MARGARET) MLETO ŽITO ARG. PISEC (JORGELUIS) ALKOHOLNA PIJAČA IZ GROZDJA OSEBA IZ BIBLIJE BOZJE- POTNIK AFRIŠKI VELEOTOK APNENISKO GOROVJE V črnogor- skih™. NIKELJ STANKO CAJNKAR SVIC. DOLINA REKE INN JOŽE UDOVIČ SLOVENSKI BALONAR SORN VINKO OŠLAK SPREMUEVA-LEC OGNJA Gesla križanke »21-04« Nikolaj Rimski Korsakov, Aleksander Borodin, Modest Musorgski, L Cezar Kjuj, 2. Mili Bala ki rev Rešitev križanke »21-04« preosnovalka, restavracija, Altis, aga, ur, šir, LO, Ose, Nikolaj, trn, rentgenolog, Raab, carina, Ekk, AN, zaslonka, edem, Na, ministerial, proseč, naboji, Kokra, El, krema, lira, Ruisdael, kaki, zor, ara, assai, VI, naklada, solist, Ann, pogreb, KK, briard, ata, Omar, klesar, ranocelnik, Mars, Jaca, agame, oriks, ET, azur, Matoh, raja, Ruckoj, Mili Balakirev, trlo, Pariz, mehanika, AA, VK, omenek, Kenan, nos, Modest Musorgski, DN, norma, tenor, Erede, aria, sak, neslanež, tičnik, SJ, oo, Nola, Ana, kartel, heksen, san, straža, oda, KA NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 28. maja 1995 r SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 30. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). Predstava bo se v sredo, 31. maja, ob isti uri. Festival sodobnih odrskih umetnosti 25. maj - 5. junij Danes, 28. maja. ob 20. tiri: ANATOMHA ZVERI reMja: JOZSEF NAGY, Francija prizgrisče: CD, Gallušbva dvorana Svet Anatomije zveri je moški, vojaški, Borben: tisti, v katerem se izmenjuje kri med lovci'ih živalmi, v katerem se združujeta moc in norost. V sredo, 31. maja, ob 22. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJA. Zadnja predstava v sezoni! Sinja Ožbolt PRVA V Dl JERI DOS SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V ponedeljek, 29. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere -DON JUAN Ali KAMNITA GOSTIJA, za abonma ponedeljek in izven. Predstava bo Se v torek, 30. maja, ob isti uri, za abonma torek in izven. V Četrtek, 1. junija, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. LEVI ODER, tel.: 061/221-511 Vponedeljek, 29. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - IN-STkUKCIJA, za izven. Predstava bo Se v torek; 30. maja, ob 22. uri. MALA DRAMA, tel: 061/221-511 V četrtek, 1. junija, ob 20. uri: A. Nicolaj KLASA, za izven. Zadnjikrat v sezoni! MGL, tel.: 061/210-852 lonedeljek, 29. maja, ob 20. uri: T. Partljič - STA-C V LJUBLJANI, za abonma M in izven. Predstava o Se v torek. 30. maja, ob isti uri, za abonma red U in izven. MALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852 V torek, 30. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZAZGI! SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V ponedeljek, 29. maja, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Razprodano! V torek, 30. maja, ob 19. uri: Le-os Janaček - JENUFA, za izven. V sredo, 31. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za izven. SMG, tel.: 061/125 33 12 V torek, 30. maja, ob 22.30: BUTTERENDFLV. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 V ponedeljek, 29. maja, ob 11. uri: C. Goldoni-A. Ro- zman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Čebelica 1. Predstava bo Se v torek, 30. maja, ob 10. uri, za abomna Čebelica 3. ( KOPER GLEDALIŠČE KOPER m. FESTIVAL PLESA IN GLEDALIŠČA V torek, 30. maja, ob 10. uri: J. Variot - SMESNA ZGODBA. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 28. maja, Velika dvorana ob 17. uri: G. Verdi - TRUBADUR, za abonente in izven. Predstava bo Se v torek, 30. maja, ob 19.30, za abonente in izven. LGL, tel.: 062/26-748 Danes, 28. maja, ob 11. mi: J. Grabowsky-D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 31. maja, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, predpremiera.___________________ V galeriji VISTA v Novem mestu je na ogled razstava fotografij DEJANA HABICHTA GLASBA SLOVENIJA - e, ~ -Vi.. A c LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V sredo, 31. maja; ob 19.30: 49. LETNI KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ študentske organizacije UNIVERZE V LJUBLJANI. Dirigent: Stojan Kuret. Program: Schubert, Mendelssohn, Ba"rtholdy, Elgar, Re-ger, Kogoj,. Distler, Schollum, Merku, Dominutti, Sampaoli, Čopi, Gobec (GD). V sredo, 31. maja, ob 19.30: komorni koricert CAMERATA SLOVENI- CA. Primož NovSak (violina), Vasilij Meljnikov (violina), Mile Kosi (viola), Ciril Škerjanec (violončelo). Program: Šostakovič, Mozart, Dvoržak (dvorana SE). V Četrtek, 1., in v petek, 2. junija, ob 19.30:'koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in II. GALERIJA TIVOLI -GRAD TIVOLI V torek, 30. maja, ob 19. uri: koncert SVAVA BERNHARDSDOTTIRA, MATEJA ŠARCA, ANDREJA JARCA in IGORJA ŠKERJANCA. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 28. maja, ob 11. uri: koncert PIHALNEGA ORKESTRA. Solisti: MARKO HRIBERNIK (klavir), flavtistke SANDRINA ZEMLJAK, MIRA PANIČ in MAJA ŽELEZNIK. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V petek, 2. maja, nastop skupine TACABANDA. SLOVENIJA FJK FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V torek, 30. t. m., ob 16. uri ponovitev mladinske igre Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. Slovensko stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«, jutri, 29. t. m., ob 10.30 v osnovni Soli v Nabrežini ter v sredo, 31. t. m., ob 11. uri v osnovni Soli v Romjanu (Ronke). Gledališče Rossetti Danes, 28 t.m., ob 16.00 (red druga nedelja) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija Jacques Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek St. 5. Predprodaja je v teku. Zadnja predstava. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Miela Niz prireditev Ipermiela: Jutri, 29. t.m., ob 21.00 - Film »Naravni morilci« (ZDA 1994) Olivera Stona, igrajo Woody Herrelson, Ju-liette Lewis, Robert Downey jr., Tommy Leejones. V torek, 30. t.m., ob 21.00 - Film »Smoking* (Francija 1993) in v sredo, 31. t.m., ob 21.00 - »No smoking* (Francija 1993) Alaina Re-snaisa. Igrajo Sabine Azema in Pierre Arditi. TRŽIČ Občinsko gledališče - Ecco mormorar Fonde V Četrtek, 1. junija, ob 20.30 koncert ansambla Clemencic Consort. V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. DOBRLA VAS: V kulturnem centru bo danes, 28. t. m., ob 15. uri koncert »Ko nova pesem zazveni«. ŠMIHEL: v Farni dvorani bo danes, 28. t. m., ob 11. uri lutkovna predstava »Kapljica Ma-vrinka«. BRNCA: v podružni cerkvi Sv. Joba bo danes, 28. t. m., ob 19.30 »Marijino petje«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA LITERATURA MIMOIDOČIM Stari trg pred galerijo SKUC Nastopili bodo: petek, 2. junija sobota, 3. junija nedelja, 4. junija ponedeljek, 5. junija torek, 6. junija sreda, 7. junija Četrtek, 8. junija petek, 9. junija sobota, 10. junija nedelja, 11. junija Robert Felix-Titan Alojz Ihan Tomaž Šalamun Maja Jančič Aleš Steger Veno Taufer Sasa Vegri Uroš Zupan Mila KaCiC in Boris Šinigoj Mateja Sever CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 29. maja, ob 11. uri: predstavitev monografije ANDREJA JEMCA avtorja dr. Jureta Mikuža. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V ponedeljek, 29. maja, ob 20. uri: W. Sliakespeare -TEMPEST v izvedbi Sex & Violence theatre. V sredo, 31. maja, ob 21. uri: pesniški večer ALEŠ STEGER. GALERIJA KAPELICA - SOU V ponedeljek, 29. maja, ob 21.30: DEJAN HABICHT fotografski performance - HERSCHEL PARTV. V torek, 30. maja, ob 16. uri: predavanje RAJKA BIZJAKA - Sodobna fotografija skozi oci projekta Fair. INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE V torek, 30. maja, ob 19. uri: ZELMIR KOSCEVIC -Kartografi (predavanje z diapozitivi). ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, Trg francoske revolucije 7 V sredo, 31. maja, ob 10. uri: predavanje dr. KARLA RUPPERTA - Novi izzivi prostorskega planiranja v deželah Evropske unije. NOVA GORICA 2. SLOVENSKI VIDEO SEJEM 28. maja, od 10. do 17. ure stavba primorskega dramskega gledališča FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Unita Drugi Trg Guttenberg - Knjižni sejem bo trajal do nedelje, 4.6. Danes, 28. t.m., dan mladinske knjige; jutri, 29. t. m. dan posvečen spominu Mie L‘Abbate VVidmann. OPČINE Dom Brdina (Proseška ul. 109): v petek, 9. 6., ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MfLJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PA1C - KVEDER je na ogled do 2. junija. IDCO, Igriška 5 Razstava ANDE KLANČIČ - ZraCna tipka je na ogled do 6. junija. GALERIJA PIC LEK Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLC1NA-NAGELSCHMED je na ogled do 16. junija. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHMJA je na ogled do 1. junija. GALERIJA SOU KAPELICA, Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja. ZALOŽBA MLADIKA, Šubičeva 10 Razstava MALI MALARJ1 je na ogled do 1. junija. KI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava PUBLIKACIJ IN PREDSTAVITEV IZSLEDKOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994 je na ogled do 3. junija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. JESNICE RAZSTAVNI SALON DOI.IK Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCH1JA je na ogled do 30. maja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Gobja, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Ri-mele) je na ogled do 1. junija. NOVA GORICA KULTURNO DRUŠTVO STUDENCI Retrospektivna razstava PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 6. junija. NOVO MESTO GALERIJA VISTA 21 Razstava fotografa DEJANA HABICHTA - Zodiak je na ogled do 15. junija. VELENJE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Glavni frg 24 Razstava del OSKARJA VON PISTORJA je na ogled do 15. septembra. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (umik: vsak dan 7.00-22.00). Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Galerija Cartesius: do 2.6. razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Urnik: vsak dan od 11.00- 12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00- 13.00. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: Jutri, 29. t.m. bo ob 18. uri odprtje antološke razstave slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antohia Volpicellija. Art Galery: do 4.6. razstavlja slikar Tomo Vran. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. REPEN - Kraška hiša Se danes, 28. t. m., bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Urnik: 11.00- 12.30.15.00- 18.00. GORICA Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigit-te Kordine in Huberta Matta. Kunstforum(Villacherstrasse 8/II): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stan zla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich V Četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Predprodaja vstopnic in rezervacije od torka, 30. t. m. dalje. Blagajna dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Avditorij Muzeja Revoltel-la Jutri, 29. t. m., ob 18. uri recital sopranistke Stefanie Donzelli. Vstopnica 5.000 lir. Pivovarna Forst Jutri, 29. t.m., ob 16. uri finalno srečanje »Minifesti-vala tržaške popevke«. Laboratorij P - bivša umobolnica Trst vabi danes,, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore. DOBERDOB Občinski park Danes, 28. t. m., ob 18. uri koncert Godbe Viktor Parma iz Trebe, Občinske godbe iz Turjaka in Godbe Rossini iz Castions di Strada. NOVICE Poraz Slovencev proti BiH SLOVENSKE KONJICE (STA) - V prijateljskem košarkarskem srečanju v Slovenskih Konjicah je BiH premagala Slovenijo s 83:73 (44:44). Športna dvorana, 500 gledalcev, sodnika Aksamija (-BiH) in Pukl (Slo). SLOVENIJA: Horvat 5 (2:2), Jeklin, Daneu 2, Mirt 2 (0:3), Kraljevič 6, Tovornik 5 (2:2), Tušek 6 (2:2), Ali-begovič 25 (5:6), Milic 6, Gorenc 6, Kotnik 10, Jurkovič. BiH: Markovič 15 (2:5), FiriC 16 (4:8), BeCiragiC 2, LeriC, Delič, S. Bukva, Primorac 4, Avdič 19 (3:3), MutapCiC 2, Alihodžič 4 (2:8), BilaloviC 21 (5:7), A. Bukva. V prvi od sedmih pripravljalnih tekem za evropsko prvenstvo v Grčiji je Slovenija povsem zasluženo izgubila proti selekciji BiH. Gostje so pokazali boljšo pripravljenost, kar je razumljivo, saj že Cez dva dni potujejo na kvalifikacije. Slovenci Se niso uigrani, kar se je videlo na srečanju. Prvi polčas je minil v izenačeni igri. V deveti minuti so imeli Slovenci devet točk prednosti (21:12), vendar so se Bosanci že dve minuti pozneje približali, Avdič pa je prav ob zvoku sirene izenačil izid. Za slovenske košarkarje so bile usodne minute sredi drugega polčasa, ko so gostje z delnim izidom 13:0 ušli in tako odločili srečanje v svojo korist. Olimpija Hertz bo potovala vTilburg ZURICH - Slovenski državni prvak v hokeju na ledu Olimpija Hertz bo od 6. do 8. oktobra nastopila na Četrtfinalnem turnirju pokala državnih prvakov v nizozemskem Tilburgu. Tako je določil žreb mednarodne hokejske zveze IMF v Zurichu, ki sta se ga udeležila predsednik Olimpije Hertz Janez Dolenc in tehnični direktor Matjaž Sekelj. Poleg domačega Til-burga bo nasprotnik Ljubljančanov še angleški prvak Sheffield Stelears, Četrto moštvo pa bo zmagovalec kvalifikacij med prvakoma (outsiderjema) Španije in Luksemburga. »Čeprav bo naša skupina z dvema elanoma iz skupine B svetovnega hokeja najbolj izenačena, smo z žrebom zelo zadovoljni in imamo lepe možnosti za uvrstitev v polfinale. Letošnje tekmovanje v pokalu državnih prvakov bo najštevilčnejše v zgodovini hokeja, saj se je prijavilo kar 32 moštev od 34 registriranih pri IMF. Malce zaradi sreče, malce pa zaradi našega ugovarjanja, smo vedarle pristah v atraktivnejši zahodni skupini, kajti vsi ostali Cetrfi-nalni turnirji na Danskem, Madžarskem in v Bolgariji so veliko slabši. Za razliko od prejšnjih let je letos spremenjen tudi tekmovalni sistem, saj so namesto šestih četrtfinalnih turnirjev na sporedu le štirje, v polfinale pa napredujejo le zmagovalci. Naša uvrstitev je toliko bolj odmevna tudi zaradi tega, ker so bili klubi rangirani na podlagi uvrsitev državnih reprezentanc na svetovnih prvenstvih, kar je Olimpijo Hertz potisnilo v zadnji, šesti krog, skupaj z ZR Jugoslavijo in Hrvaško,« je v sobi ziiriškega hotela Enge-matthof razmišljal Matjaž Sekelj. Na polfinalni turnir, ki bo od 10. do 12. novembra v Usetinu na Češkem, kjer bodo nastopili Usetin (Češka), Rouen (Francija) in Podhale (Poljska) pa se bo uvrstil zmagovalec iz Tilburga. Finalni turnir prvakov bo v K6-Inu (Nemčija) od 26. do 30. decembra. 1995. (P. B.) Ozren Bonačič trener Triglava KRANJ - Uprava VK Triglav je delala izredno hitro po odpovedi Rada Čermelja. 2e v petek je sklenila sodelovanje z znanim trenerjem iz Zagreba Ozrenom Bo-naCičem, ki je v Sloveniji bolj znan kot nekdanji odlični vaterpolist Mladosti in nosilec številnih kolajn tako s svetovnih prvenstev kot z olimpijskih iger. V zadnjih letih je bil Bonacič uspešen kot trener, nazadnje pa je vodil podmladek v Zagrebu. (N. A.) ZR Jugoslavija - Nemčija 78:72 (36:39) BEOGRAD - Dvorana Pionir, 7.000 gledalcev, sodnika Bubalo (ZR Jug) in George (Nem). ZR JUGOSLAVIJA: Sretenovič, Danilovič 14, Obra-dovič 9, Lončar 5, Bodiroga 5, Berič 6,'Koturovič 10, Rebrača 14, Gilič, Savič 5, TomaševiC 2, Dordevič 8. NEMČIJA: Freuer 5, Rodi 4, Koch 21, Hupmann, VVitscherer, VVelp 18, Benke, King, Gnad 11, Niimberger 9, Okulaja, Knorr 4. Po skoraj triletnem premoru je košarkarska reprezentanca ZR Jugoslavije odigrala prijateljsko tekmo in v Beogradu premagala evropske prvake Nemce z 78:72. Pred 7.000 gledalci sta obe ekipi prikazah igro, ki je le na trenutke spominjala na vrhunsko košarko, to pa kljub temu ni motilo gledalcev v prepolni dvorani. Na zaCetku tekme so bili domačini nekoliko nervozni in Nemci so v 10. minuti vodih z 19:9. Nato sta v igro vstopila Dordevič in Danilovič, ZR Jugoslavija je zaigrala bolj napadalno in na koncu prvega polčasa izid skoraj izenačila. V 37. minuti so domačini že vodih s 16 točkami, prednost pa je zadoščala za končno zmago. Po tekmi sta selektorja obeh reprezentanc dejala, da lahko obe moštvi zaigrata precej bolje, eden izmed najboljših igralcev na tekmi Aleksandar Dordevič pa je dejal, da je z izidom zadovoljen, slabe trenutke igre pa je opravičeval z dejstvom, da je imela reprezentanca pred tekmo samo nekaj skupnih treningov. Nemški igralci so bili nad vzdušjem v dvorani Pionir presenečeni, na današnji tekmi v Koblenzu pa napovedujejo zmago. Veliko veselje spričo povratka mednarodnih košarkarskih srečanj v Beograd pa je skalila vest, da je preminil Krešimir Cosič. Spomin na velikega košarkarja so počastili z minuto molka. (M. M.) I at AVTOMOBILIZEM / 18 RALLY SATURNUS ATLETIKA / POKAL PRVAKOV - SKUPINA C Trojna zmaga Avstrijcev Peljhan in Kacin na četrtem mestu Celjani so presegli vsa pričakovanja POSTOJNA (STA) - Avstrijec VVilli Stenng s sovoznikom Michaelom Mose-rjem (ford escort) je zmagovalec najveeje avtomobilistične prireditve pri nas, 18. rallyja Saturnus. Tudi drugo in tretje mesto je odšlo v Avstrijo, osvojila pa sta ga Ra-phael Sperrer (opel astra) in Kris Rosenberger (ford escort). S Četrtim mestom se je izkazal Slovenec Darko Peljhan (vw golf). Organizatorjem je kljub finančnim težavam uspelo spraviti pod streho še en, letos že 18. po vrsti rally Saturnus. Rally je uspel tako po organizacijski kot po tekmovalni plati in prava škoda bi bila, da bi se uresničila grožnja organizacijskega odbora, da bo letošnje tekmovanje na sporedu zadnjic. Etape in hitrostne preizkušnje so bile dobro izbrane, Čeprav niso potekale po makadamskih cestah, kar je v rallyju še posebej zanimivo. Vozniki so v dveh dneh v okolici Postojne in Ajdovščine prevozili 403 kilometre, od tega 219.3 kilometra na hitrostnih preizkušnjah. Ker je rally Saturnus štel za slovensko in avstrijsko prvenstvo, so se na njem zbrali skoraj vsi najboljši tekmovalci iz Slovenije in Av- strije, poleg njih pa so nasto-pali še Cehi, Slovaki, Hrvati in nekaj italijanskih posadk. Avstrijski vozniki so že pred začetkom veljah za najveeje favorite, kar so v hitrostnih preizkušnjah tudi dokazali, saj se jim je izmaknila le ena hitrostna preizkušnja. Tretjo je namreč dobil Ceh Stanislav Kovanec. Poglavje zase je bil Stengg, ki je vodil od samega začetka. V 22 hitrostnih preizkušnjah je bil najboljši kar 13-krat najhitrejši. Takoj za njim je s sedmimi zmagami Sperrer, eno zmago pa je zabeležil Rosenberger. Darko Peljhan je vozil konstantno in je na koncu zasluženo osvojil Četrto mesto skupno in prvo mesto v slovenskem prvenstvu. Med rallyjem ni manjkalo spektakularnih nesreč in odstopov zaradi okvar na avtomobilih. Prvi dan se je vnel avtomobil Silvanu Luliku, enako pa se je drugi dan zgodilo šestuvr-šCenemu po 13 hitrostnih preizkušnjah Cehu Jindrichu Štolfi. Na sreCo sta se obe nesreči končali brez težjih poškodb. »Z zmago sem seveda zelo zadovoljen. Rally mi je bil zelo všeC, saj je bil zelo zahteven,« je na cilju pred Postojnsko jamo dejal zmagovalec Stengg. Izidi 18. rallyja Saturnus (skupna dolžina 403.34 kilometra, od teh 219.13 km hitrostnih preizkušenj, HP): 1. Stengg - Moser (Avt, ford escort cosworth) 2:08.38, 2. Sperrer - Diekmann (Avt, apel astra) + 2.02, 3. Rosenberger - Schvvartz (Avt, ford escort cosvvorth) + 3.54, 4. Peljhan - Kacin (Slo, VW golf) + 4.43, 5. Stohl - Eckart (Avt, audi quattro) + 6.17, 6. Terček - Česen (Slo, ford escort cosvvorth) + 9.53, 7. VValdtherr - Fleer (Avt, lan-cia delta integrale) + 10.04, 8. Sereinig - Zaitelhofer (Avt, mazda familia) + 11.08, 9. Valant - Vogrinc (Slo, nissan pulsar) + 15.11,10. Mitterba-uer - Hodek (Avt, toyota celica) + 15.20,... 12. HoCevar -Kocjančič (subam inpreza) + 16.35, 13. Černivec - Coman (lancia delta integrale) + 16.40, 14. Trošt - KavCiC (-opel astra) + 18.10., 16. Zupančič - OvijaC (mazda 323 GTR) + 20.28, 20. Skrbinšek - Stropnik (mazda 323 GTR) + 23.59, 22., Pogačar - Grad (mazda 323 GTR) + 24.21, 23. Grižon - Kaligarič (opel kadet GSI) + 25.56, 24. Vidic - Levic (opel kadet GSI) + 27.19, 37. Valant - Kmetic (-vsi Slo, peugeot 106 rallye) + 35:14. BEOGRAD - Atleti Kladivarja Cetisa so na 21. pokalu prvakov skupine C presegli pričakovanja in v hudem boju za malenkost zaostali za uvrstitvijo v višjo figo. Po treh Četrtinah so Celjani držah 2. mesto, na koncu pa so bili za Crveno zvezdo in CSA Moskvo tretji. Za Kladivar Cetis so zmagali Cankar v skoku v daljavo, Kocuvan v teku na 400 metrov z ovirami in nekoliko presenetljivo Teršak v metu kopja Veliko smolo je imel Cankar, ki je z nasprotnim vetrom (0.5m/s) s skokom 797 le zatri centimetre zaostal za normo za SP. »V idealnih razmerah bi letel preko 810 cm, a sem očitno dobro pripravljen«. Izidi - 100 m: 1. Streljcov (CZ) 10.53, 2. Androjuin (CSA) 10.77, 3. Arben (VI) 10.90, 5. Acman (K1C) 1.08; 200 m:T. Streljcov (CZ) 20.53,2. Nalošak (Duk) 21.43,3. Kluger (Mac) 21.62, 5. Acman (K1C) 22.05; 400 m: 1. Kluger (Mac) 48.02, 2. Kučej (-Duk) 48.55, 3. Durdevič (CZ) 48.66, 5. P. Praprotnik (KlC) 49.22; 800 m: 1. Gašparik (Duk) 1:52.71, 2. Calvo (Spo) 1:53.38, 3. Dol-goušev (CSA) 1:53.93, 6. U. Praprotnik (KlC) 1:57.84; 1500 m: 1. Milič (CZ) 3:49.61, 2. Štefko (Duk) 3:50.87, 3. Kazarov (Mac) 3:51.04,4. Bahtiri (KlC) 3:52.18; 3000 m zapreke: 1. KovaCech (-Duk) 8:54.04, 2. Tomski (CSA) 9:01.51, 3. Devič (CZ) 9:18.31,4. Srebot (KlC) 9:33.53; 110 m ovire: 1. Voussik (CSA) 14:49, 2. Eichen (Spo) 14.53, 3. Jovanovič (CZ) 15.10, 5. Skoberne (KlC) 15:74; 400 m ovire: 1. Kocuvan (KlC) 51:08, 2. Seglov (CSA) 51.95,3. Doroš (Duk) 52.46; višina: 1. Topič (CZ) 222,2. Matuse-vies (Mac) 219, 3. Rufini (Duk) 216; daljava: 1. Cankar (KlC) 797, 2. Marinkovič (CZ) 794, 3. Vashuk (Mac) 721; palica: 1. Semio-nov (Mac) 555, 2. Markov (CSA), 3. Kranjc (KlC) 500; krogla: 1. Sidorov (CZ) 18.24, 2. Aurunin (Mac) 17.64, 3. Eliseev (Mac) 16.71, 6. Stepišnik (KlC) 14.20; disk: 1. Sidorov (CZ) 62.70, 2. Primc (KlC) 55.98, 3. Lukočok (Mac) 51. 66; kopje : 1. Teršak (-KlC) 73.94, 2. Ilič (CZ) 68.76,, 3. Fingert (Mac) 68.58; kladivo: 1. Jevgenijev (CSA) 72.60, 2. Kevo (KlC) 65.20, 3. Giller (Mac) 62.52; 4 x 100 m: 1. Crvena zvezda 40.73, 2. CSA 41.65, 3. Kladivar Cetis (Patru, P. Praprotnik, Cankar, Acman) 41.90; 4x400 m: 1. Crvena zvezda 3:13.27, 2. CSA 3:13.29, 3. Kladivar Cetis (Hartmann, U. Praprotnik, P. Praprotnik, Kocuvan) 3:16.76. Končni vrstni red: 1. Crvena zvezda 121, 2. CSA Moskva 84, 3. Kladivar Cetis 79, 4. Dukla 78, 5. Maccabi 74, 6. Spora 43, 7. Vlažnimi 27. Maja MaršiCeviC ODBOJKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Francozi so nam vrnili milo za drago Francozi so pokazali veliko boljšo igro kot v Mariboru (Foto: Boris Vugrinec/Večer) Francija - Slovenija 3:0 (6,11, 2) COGNAC - Športna dvorana v Cognacu, 1000 gledalcev, sodnika Zimmermann (Švica) in Bernard (Francija). FRANCIJA: Herpe, Sa-pinard, Menau, Daquin, Capet, Tihe, Sanchez, Du-flos, Marquet, Lecat, Bol-lengier, Dilenburg. SLOVENIJA: M. Urna-ut, Šiftar, Najdič, Rozman, Fujs, Bračko, Možic, Hafner, Pušnik, Oderlap, Jerončič, Berdon. Slovenski odbojkarji so v tretji kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na evropsko prvenstvo proti reprezentanci Francije doživeh gladek poraz. Francozi so bili v mestu konjaka, ki šteje dvajset tisoC prebivalcev, veliko boljši nasprotnik in našim odbojkarjem vrnili milo za drago za podoben poraz v Mariboru pred tednom dni. Ob tem pa je treba povedati, da je naša izbrana vrsta nastopila brez poškodovanega kapetana Andreja Umauta, kar se je v njeni igri seveda močno poznalo. Kot nam je po telefonu povedal Boris Cipot, direktor slovenske odbojkarske reprezentance, je bila tekma Francija - Slovenija odigrana pod šotorom nekega sejmišča pri temperaturi 29 stopinj Celzija in močni koncentraciji vlage, zaCela pa se je ob 13. uri. Pod šotorom je bilo tako kot v kotlu, svoje pa so prispevali tudi buCni navijači, ki so bili sedmi igralec francoske reprezentance. Tekma je trajala 95 minut. Francoski odbojkarji so tekmo zaceli zelo odločno, saj bi poraz zanje pomenil že slovo v boju za prvo mesto v skupini, ki vodi na evropsko prvenstvo. Gostitelji so povedli s 5:1 in 8:1, toda Bruno Najdič, Matjaž Urnaut, Matjaž Hafner, Mišo Pušnik, Dejan Fujs in Matjaž Šiftar so v nadaljevanju zaigrali bolj zbrano in borbeno ter znižali vodstvo gostiteljev na 8:4. Pri 9:4 za Francoze so naši osvojili dve točki zapored, to pa je bilo tudi vse, saj so gostitelji z izvrstnim serviranjem in Čvrstim blokom osvojih pet točk in s četrto zaključno žogo po 29 minutah igre povedli v nizih z 1:0. Drugi niz se je dobro zaCel za slovenske odbojkarje, saj so povedli s 3:0 in 5:3. Pri izidu 7:5 za gostitelje je v igro namesto Urnauta vstopil Berdon, vendar do preobrata ni prišlo. Do 11:9 za Francijo je bila igra izenačena, potem pa je znova prišlo francoskih »pet minut« in kot bi trenil, je bilo 14:9. Našim odbojkarjem je zatem sicer uspelo osvojiti še dve točki, po 34 minutah igre pa so Francozi povedli v nizih z 2:0. V.tretjem nizu je bilo na parketu le eno moštvo. Slovenski odbojkarji so močno popustih in Čeprav je trener Dragutin BaltiC naredil nekaj menjav, igra naših fantov ni in ni bila prava. Se posebej veliko napak so slovenski odbojkarji naredih pri sprejemu servisa, a tudi v napadu niso našli pravih rešitev za »granitni« blok francoskih odbojkarjev, pri katerih so bili nosilci igre Sanchez, Capet in Menau. Kako je potekala igra v tretjem nizu, zgovorno pove podatek, da so naši fantje prvo točko osvojili pri vodstvu Francije s 4:0, drugo pa pri vodstvu go- stiteljev s 14:1. Po 24 minutah igre so Francozi gladko dobili niz in s tem tudi tekmo z izidom 3:0. V taboru slovenskih odbojkarjev po tekmi seveda ni bilo pravega razpoloženja, saj so vsi bili pred potovanjem v Francijo zmerni optimisti. Toda Francozi so v Cognacu pokazali veliko boljšo igro kot v Mariboru, naši pa so tokrat igrah slabše od pričakovanj. Selektor Viki Krevsel je po tekmi povedal: »Bitka je izgubljena, ni pa izgubljena vojna. Do veljave so prišle zlasti mednarodne izkušnje naših nasprotnikov, njihov profesionalni odnos in velika motiviranost. Mojim fantom je velike preglavice povzročal tudi nenavaden čas, ob katerem je bila tekma, vendar je bil to del taktike naših gostiteljev, ki so zasluženo zmagali.« (Z. G.) KOLESARSTVO / 14. ETAPA GIRA Romingerja si nihče ne upa napadati Najtežjo dolomitsko etapo osvojil Kolumbijec Rincon VAL SENALES - Za vCerajšno najtežjo dolomitsko etapo kolesarske dirke po Italiji je veljalo veliko zanimanje, toda zgodilo se ni nic posebne. Z dobro minuto prednosti je zmagal Kolumbijec Oliviero Rincon, ki je dan prej v Ro-veretu izgubil Sprint s Francozom Richardom, Tony Rominger pa je s silovito vožnjo v zadnjem kilometru etape s štirimi gosrskimi cilji dal razumeti Berzi-nu, Ugrumovu in Casa-grandeju, da dovolj svež pričakuje naslednje zahtevne etape, začenši z današnjo, ki bo vse manj številno karavano kolesarjev pripeljala v Švico. Včeraj je marsikateri kolesar popustil že na prvi vzpetini, mnogi pa so na cilj prispeli z velikansko zamudo. Bivši svetovni prvak Fondriest je zaostal kar za 15 minut. Prvo gorsko nagrado dneva na vrhu prelaza Renon je s sedemnajst-minutno prednostjo dobil šprinter (1) Citterio. Romingerjevo moštvo Mapei je zajezilo vse pobege. Citterio je vztrajal do začetka vzpona na Monte Giovo, ko so ga dohiteli Rodri-guez, Buenahora, Cubi-no, Volpi, Menegotto in Davy, medtem ko so v glavnini kolesarji začeli množično odstopati. Tri kilometre pred vrhom je iz glavnine pobegnil Zaina in dohitel vodilno skupino, toda vse do zaključnega 2 3-kilometrskega vzpona na Masocorto se ni zgodilo nič. Vodilni so tedaj drugi za drugim popustili, devet kilometrov pred ciljem pa je končno Ugrumov (zaman) poskušal pobegniti Romingerju, pri tem pa jo je skupil Berzin. Priložnosti ni zamudil Rincon, ki je sam prišel do cilja, Berzin je z veliko muko spet dohitel Romingerja in Ugrumo-va, Švicar pa je v zadnjem kilometru obema zadal še peščico sekund zaostanka. Vrstni red 15. etape (Trento - Val Senales, 240 km): 1. Rincon (Kol) 7 ur 32 minut 7 sekund, s povprečno hitrostjo 30, 921 km na uro; 2. Totschnig (Avt) + 1:18; 3. Rominger (Svi) + 1:20; 4. Ugrumov (Let) + 1:22; 5. Chiappucci (Ita) + 1:29; 6. Berzin (Rus); 7) Im-boden (Svi); 8. Tonkov (Rus) + 2:28; 9. Buenahora (Kol); 10. Gon-zalez (Spa); 11. Casa-grande (Ita) + 2:39; 12. Madouas (Fra) + 3:32; 13. Mauleon (Spa) + 3:54; 14. Zaina (Ita) + 4:05; 15. Cenghialta (Ita) isti čas. Skupni vrstni red: 1. Rominger 62ur 33 minut 41 sekund, s povprečno hitrostjo 38, 006 km na uro; 2. Ugrumov + 3:14; 3. Berzin + 3:29; 4. Casagrande + 4:43; 5. Chiappucci + 5:25; 6. Rincon + 6:13; 7. Imbo-den + 7:27; 8. Totschnig + 7:50; 9. Tonkov + 8:04; 10. Zaina + 9:11; 11. Cenghialta (Ita) + 9:37; 12. Madouas (Fra) + 10:52; 13. Buenahora + 13:32; 14. Richard (Svi) + 13:34; 15. Cattai (Ita) + 14:00; 16. Lan-franchi (Ita) + 14:50; 17. Mauleon (Spa) + 15:12; 18. Pulnikov (Ukr) + 23:12; 19. Rodriguez (Kol) + 24:18; 20. Gon-zalez (Spa) + 24:28. AVTOMOBILIZEM / DANES VN MONAKA Hill šestič v karieri iz prve štartne vrste Schumacher drugi smola ferrarijevca Alesija Inoue in Frentzen žrtvi težjih nesreč Ferrarijev boks je obiskal Diego Armando Maradona MONTE CARLO (dpa) -Britanec Damon Hill je bil najhitrejši na zadnjem treningu za veliko nagrado Monaka v Monte Carlu in bo današnjo tekmo ob 15.30 začel s prvega štartnega mesta. Iz prve vrste bo štartal tudi svetovni prvak Nemec Michael Schumacher, iz druge vrste pa bosta tekmo začela Hillov rojak in kolega v ekipi VVilliamsa David Coulthard in Avstrijec Gerhard Berger. Hill, čigar oče Graham je petkrat zmagal v Monte Carlu, si je prvo štartno mesto priboril šestič v karieri. Francoz Jean Aleši, ki je imel najhitrejši čas četrtkovih kvalifikacij, je imel tokrat slab dan in veliko smole. Motor na njegovem ferrariju je odpovedal že pred koncem prvega kroga med ogrevanjem in so ga morali poriniti v boks. Ker mu niso dovolili, da bi znova štartal s svojim vozilom, je pozneje, le tri minute pred koncem enournega treninga, vozil z Bergerjevim dirkalnikom in skušal izboljšati čas s prvega treninga, kar pa mu ni uspelo in je zdrsnil na peto mesto. Dirko bo tako začel iz tretje vrste, ob njem pa bo stal Mika Hakkinen. Na ogrevanju sta se v dopoldanskih urah pripetili dve težji nesreči. Japonec Taki Inoue je k sreči brez poškod prestal hudo nesrečo, ki jo je provzroči-lo varnostno vozilo, ki ga je upravljal voznik rallyja Jean Ragnatti. Vozilo se je prevrnilo, Inoueja pa so odpeljali v bolnišnico na pregled. Na podlagi rente-genskih posnetkov so ugotovili, da ni utrpel poškodb in so ga odpusti- li, kljub temu pa mu zdravniki Mednarodne avtomobilistične zveze niso dovolili nastopiti. Nesrečo je doživel tudi Nemec Heinz-Harald Frentzen, ki se je na dopoldanskem prostem treningu zaletel v zaščitno ograjo, njegov dirkalnik pa je bil tako uničen, da ni mogel štarta-ti na zadnjem treningu. Njegov sedmi kvalifikacijski čas je na koncu zadostoval le za 14. mesto in sedmo vrsto. Trening si je iz Ferrarijevega boksa ogledal tudi nogometni zvezdnik Diego Maradona. Izidi zadnjega treninga in štartni vrstni red -1. vrsta: 1. Damon Hill (VB, williams-renault) 1:21.952, 2. Michael Schumacher (Nem, benetton-re-nault) 1:22.742; 2. vrsta: 3. David Coulthard (VB, wil-liams-renault) 1:23.109, 4. Gerhard Berger (Avt, ferra-ri) 1:23.220; 3. vrsta: 5. Jean Aleši (Fra, ferrari) 1:23.754, 6. Mika Hakkinen (Fin, mclaren-merce-des) 1:23.857; 4. vrsta; 7. Johnny Herbert (VB, be-netton-renault) 1:23.885, 8. Martin Brundle (VB, li-gier-mugen) 1:24.447; 5. vrsta: 9. Eddie Irvine (VB, jordan-peugeot) 1:24.857, 10. Mark Blundell (VB, mclaren-mercedes) 1:24.933; 6. vrsta: 11. Rubens Barrichello (Bra, jordan-peugeot) 1:25.081, 12. Oliver Panis (Fra, ligier-mugen 1:25.125; 7. vrsta: 13. Gianni Morbidelli (Ita, footwork-hart) 1:25.447, 14. Heinz-Harald Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:25.661; 8. vrsta: 15. Ukyo Katayama (Jap, tyr-rell-yamaha) 1:25.808, 16. Luca Badoer (Ita, minardi-ford) 1:25.969; 9. vrsta: 17. Mika Salo (Fin, tyrrell-ya-maha) 1:26.473, 18. Pier-luigi Martini' (Ita, minardi-ford) 1:26.913; 10. vrsta: 19. Jean-Christophe Boul-lion (Fra, sauber-merce-des) 1:27.145, 20. Domeni-co Schiattarella (Ita, sim-tek-ford) 1:28.337; 11. vrsta: 21. Bertrand Gachot (Fra, pacific-ford) 1:29.039, 22. Pedro Paulo Diniz (Bra, forti-ford) 1:29.224; 12. vrsta: 23. Jos Verstappen (Niz, simtek-ford) 1:29.391, 24. Roberto Moreno (Bra, forti-ford) 1:29.608; 13. vrsta: 25. An-drea Montermini (Ita, pacific-ford) 1:30.149, 26. Taki Inoue (Jap, footvvork-hart) 1:31.542. NBA / V POLFINALU KONČNICE ATLANTA/OLIMPIJSKE IGRE Po zmagi v Houstonu San Antonio povečal upanja Z boljšo obrambo so Spursi znižali zaostanek na 1:2 Na 01 brez prometa, tudi politiki bodo plačali vstopni ce Presenečenj v končnici NBA ni konec. Po dveh zaporednih porazih doma je San Antonio »preživel« z uspehom v Houstonu. Houston (6) - San Antonio (1) 102:107 (2:1 v zmagah. 01ajuwon 43 točk, 11 skokov, 5 blokad, Drexler 21, Horry 17; D. Robinson 29, Elliott 21, A.Johnson 20, Del Negro 19, Rodman 14 skokov) Z odlično skupinsko igro so Spursi premagali tudi velikana Hakeema Olajuvvona. Moč San Antonia je bila v tem, da so tokrat poleg Robinsona res dobro igrali tudi ostali. Avery Johnson, Vinny Del Negro in Sean Elliott so skupaj zbrali kar 60 točk. Ključ uspeha najboljšega moštva rednega dela sezone pa je bila obramba, kot je po tekmi podčrtal Robinson: »V prvih dveh tekmah smo gledali kako oni igrajo, tokrat pa smo zaigrali zelo motivirano in naš obrambni pritisk je segal do neba.« Po prvem polčasu so Rocketsi vodili z 61:52, v hetji četrtini pa so Spursi nadoknadili zamujeno (68:66). Odločitev je padla v zadnjem delu, ko sta Robinson in Johsnon dosegla odločilni »break«, Houston pa ni našel več prave poti do koša. Indiana (3) - Orlando (1) 0:2 v zmagah (tretjo telano so igrali ponoči v Indiani) (VJ) Hakeem Olajuwon in Pete Chilcutt v boju z Rodmanom (Telefoto AP) ATLANTA (dpa) - Središče Atlante bo med letnimi olimpijskimi igrami od 19. julija do 4. avgusta prihodnje leto brez avtomobilskega prometa. Načrti, ki so jih prireditelji iger v torek predstavili v prestolnici zvezne države Georgia, predvidevajo delno ali pa celo popolno 17-dnevno zaporo nekaterih ulic. Promet naj bi v teh dneh potekal le z javnimi prevoznimi sredstvi in posebnimi avtobusi. Med olimpijskimi igrami v Atlanti pričakujejo kar dva milijona gostov. Ukrepi, ki so predvsem med trgovci že sprožili val razburjenja, naj bi preprečili prometni kolaps v Atlanti. Z dokončno ureditvijo zapore pa bo še nekaj težav. Mnogi prebivalci Atlante so zaradi slabe »mreže« javnega prevoza namreč povsem odvisni od svojih avtomobilov. Na zasedanju koordinacijske komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja v Atlanti pa je njen predsednik Kanadčan Richard Pound pozdravil odločitev organizacijskega odbora iger (ACOG), da bodo morali lokalni politiki, vključno z guvernerjem Zellom Millerjem in županom Billom Campbellom, sami plačati vstopnice za ogled iger. »Čestitam AOCG, ki je našel pot, kako prodati vstopnice tudi politikom. To je lahko model tudi za druge,« je dejal Pound. Organizacijski komite je Millerju in Campbellu, enako kot še nekaj sto mestnim in lokalnim pohtikom, ponudil možnost, da si kupijo vstopnici za otvoritev in zaključek iger ter za dve izstopajoči tekmovanji, kot npr. košarka, atletika, plavanje, boks. NOVICE Philadelphia v finalu vzhoda NHL, branilci naslova izločeni NEW YORK (STA/AP) - Philadelphia Flyers se je uvrstila v finale na vzhodu severnoameriške poklicne hokejske lige NHL. Flyersi so v polfinalu kar s 4:0 v zmagah premagali branilce naslova Stanleyjevega pokala igralce New York Rangers, v zadnji tekmi s 4:1. Dva gola je dosegel branilec Karl Dykhuis, vratar Ron Hextall pa je ponovil dobro branjenje s prejšnjih tekem. Ekipa New Jer-sey Devils je po podaljšku ugnala Pittsburgh Pen-guins z 2:1. Neal Broten (Devils) je drugič na tekmi zadel minuto in 24 sekund pred koncem podaljška, njegova ekipa pa je v drugem polfinalnem dvoboju na vzhodu povedla s 3:1 v zmagah. Izida - polfinale vzhoda: Philadelphia Flyers -New York Rangers 4:1 (Philadelphia slavila s 4:0 v zmagah), New Jersey Devils - Pittsburgh Pen-guins 2:1 po podaljšku (New Jersey vodi 3:1 v zmagah). V finalu Hrvaška in Švedska DUSSELDORF (dpa) - V finalu moštvenega svetovnega teniškega pokala v Diisseldorfu se bosta pomerili Hrvaška in Švedska. Hrvati so si finale zagotovili že v petek, Švedi pa so včeraj v modri skupini premagali Nemce z 2:1 in osvojili prvo mesto v skupini. Izidi v modri skupini: Avstralija - ZDA 3:0 - Jason Stoltenberg - Todd Martin 6:4, 6:3, Patrick Rafter - MaliVai VVashington 6:2, 6:4, Mark VVoodforde-Todd VVoodbridge - Jared Pal-mer-Richey Reneberg 6:3, 7:6 (7:5); Švedska -Nemčija 2:1 - Stefan Edberg - Karsten Braasch 7:5, 6:3, Magnus Larsson - Michael Stich (Elmshom) 5:7, 6:7 (5:7), Jan Apell-Jonas Bjorkman - Karsten Braasch-Patrik Kiihnen 6:0, 6:2; vrestni red: 1. Švedska 6, 2. Avstralija 4, 3. Nemčija 2, 4. ZDA 0. Čilenec Rios izločil prvega nosilca BOLOGNA (STA/APA) - Čilenec Marcelo Rios je v četrtfinalu teniškega turnirja v Bologni z nagradnim skladom 303.000 dolarjev izločil prvega nosilca Avstrijca Gilberta Schallerja s 6:1, 3:6 in 6:2. Drugi Južnoameričan, Urugvajec Marcelo Fi-lippini, je bil boljši v dvoboju s sedmim nosilcem Cehom Slavo Dosedelom s 6:4, 7:6 (7:2). V polfinalu bo od postavljenih igralcev nastopil le lanski zmagovalec Spanec Javier Sanchez, ki je četrti nosilec. Premagal je rojaka Jordija Burilla s 6:4 in 6:4. Mladi Avstralec Mark Philippoussis je ugnal Maročana Karima Alamija s 7:6 (9:7), 3:6, 6:2. Izidi - četrtfinale: Marcelo Rios (Čile) - Gilbert Schaller (Avt, 1) 6:1, 3:6, 6:2, Marcelo Filippini (Urut) - Slava Dosedel (Cešt) 6:4, 7:6 (7:2), Javier Šanchez (Spa, 4) - Jordi Burillo (Spa) 6:4, 6:4, Mark Philippoussis (Avs) - Karim Alami (Mar) 7:6 (9:7), 3:6, 6:2,- polfinale: Rios - Philippoussis, Filippini - Sanchez 7:6 (7:5), 2:6, 6:4). Sampras presenetljivo izpadel ROUEN (STA/AFP) - Francoz Thierry Guardiolla je v polfinalu teniškega turnirja v Normandiji presenetljivo premagal drugega igralca na svetu Američana Peta Samprasa s 7:6 (10:8), 3:6, 6:2. Francoz je na 151. mestu ATP lestvice. Na turnirju, ki služi za pripravo pred odprtim prvenstvom Francije na Roland Garrosu in ni v okviru turnirjev ATP, bo v finalu igral tudi prvi te-nisač sveta Američan Andre Aggasi, ki je v polfinalu premagal rojaka Jima Courierja s 6:3, 4:6 in 6:4. Babakova preskočila 203 cm VVČRRSTADT (dpa) - Na atletskem mitingu v skoku v višino v VVbrrstadtu v Nemčiji je Ukrajinka Inga Babakova preskočila 203 centimetre, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu. Izidi: 1. Inga Babakova (Ukr) 203, 2. Alina Astafei (Nem) 201, 3. Aliče Javad (Sik) 192, 4. Tatjana Ševčik (Blr) 192, 4. Jevgenija Zdanova (Rus) 192, 6. Natalija Jonckheer (Bel) 188, 7. Hamie Hauk-land (Nor) 184, 8. Claudia Ellinger (Svi) 184. V vodstvu Sabine Braun in Erki Nool GOTZIS (dpa) - Na tradicionalnem mnogoboj-skem mitingu v Gotzisu po prvem dnevu pri sed-merobojkah vodi Nemka Sabine Braun, ki je v štirih disciplinah zbrala 3945 točk, v deseteroboju pa po petih disciplinah presenetljivo Estonec Erki Npol s 4501 točkami. Izidi - sedmeroboj: 1. Sabine Braun (Nem) 3945 (100 m ovire: 13.40; višina: 190; krogla: 14.12; 200 m: 24.09), 2. Irina Tjuhaj (Rus) 3931 (13.20; 184; 14.97; 24.33), 3. Svetlana Moskalec (Rus) 3891 (13.61; 184; 13.79; 23.31), 4. Ghada Shouaa (Sirija) 3826 (14.02; 184; 15.18; 24.34), 5. Larisa Turčinskaja (Rus) 3692 (14.09; 181; 15.04; 25.17), 6. Catherine Bond (Kan) 3644 (13.98; 178; 14.15; 24.79); deseteroboj: 1. Erki Nool (Est) 4501 (100 m: 10.71; daljava: 810; krogla: 14.13; višina: 199; 400 m: 46.98), 2. Arnar Magnusson (Isl) 4386 (10.77; 745; 15.37; 202; 47.82), 3. Eduard Hiima-lainen (Blr) 4348 (10.91; 726; 15.51; 202; 47.20), 4. Michael Kohnle (Nem) 4304 (10.93; 741; 15.29; 205; 49.10), 5. Paul Meier (Nem) 4259 (11.27; 740; 15.79; 208; 49.63). KOŠARKA / VČERAJ NA DRUGI FINALNI TEKMI KONČNICE C1 LIGE Poraz Jadrana Servolana je zasluženo premagala našo ekipo Boris Vitez spet najboljši - Naši odpovedali pri metu Servolana Latte Carso -Jadran TKB 75:62 (33:27) SERVOLANA: Ažman 8 (4:6), Čeme 22 (7:8), Toma-sini 10 (2:4), Crasti, Ceper 2, Balbi n.v., Radovani 2 (2:2), Ritossa 14 (2:4), Poropat 5 (1:2), Galaverna 12 (6:6). PM: 24:32. SON: 22. 3T: Čeme 3. JADRAN: Arena 6 (3:5 met za 2,0:1 met za 3, - pm), Oberdan 17 (3:5, 1:3, 8:8), Emili n.v., Gobbo n.v., Vitez 26 (10:18, 0:1, 6:10), Samec 2 (1:3, 0:2), Rabuer 2 (1:2, 0:6, 1:2), Hmeljak 5 (2:4, -, 1:1), Grbec n.v.Met za 2: 21/44, met za 3:1/5, skupno 22/59; pm 17:26. SON: 24. PON: Oberdan (38). Sodnika: Ciaglia in Venti-migli (oba Caserta). TRST - Jadranovci so včeraj na drugi finalni tekmi končnice Gl lige igrali eno svojih slabših tekem v tem prvenstvu in tudi zasluženo izgubili. Servolana Latte Carso je stanje v tem »play-off« izenačila na 1:1 in tako bo, za napredovanje v B figo, potrebno še tretje srečanje, ki bo v sredo ob 20.30 v domu »Ervatti«. Ze od samega začetka je bilo jasno, da so gostitelji stopili na igrišče z večjo voljo do zmage (to je po tekmi priznal tudi Jadranov trener Vatovec) in so si tudi v uvodnih minutah priigrali kar lepo prednost za tako pomembno tekmo. V 5. min. je namreč Servolana vodila že z 12:4 in prednost 8-10 točk so gostitelji tudi ohranili do konca polčasa. V tem delu našim nikakor ni slo od rok Bili so v velikih težavah proti conski razvrstitvi Skedenjcev, poleg tega so izgubili tudi skok pod košema. Samo Boris Vitez (in občasno Marko Hmeljak) se je boril z gostitelji tako v NOVICE Italijanska A liga: zelo vroče posebno v Genovi in Padovi GENOVA - Dve koli pred koncem italijanske nogometne A lige in ko si je naslov državni prvakov že prislužil turinski Jvuentus, je zanimanje privržencev italijanskega »calcia« osredotočeno na boj za mesta, ki zagotvaljajo nastop v pokalu UEFA, in za za boj za obstanek v ligi. Italijansko prestavnistvo v evropskih pokalih v prihodnji sezoni se je s porazom Milančanov na Dunaju proti Ajaxu zmanjšalo za eno enoto. Italijanskih ekip bo namreč »le« Sest. V Genovi bo tako odločilna tekma med domaCo Sampdorio in In-terjem za eno mesto v pokalu UEFA. Na boljšem je seveda Roma, ki je s 53 točkami na 5. mestu lestvice in bo danes gostila Juventus, ki je že dosegel svoje cilje. Lepe možnosti, da se pokaže na evropski sceni, ima Cagfiari, ki je na domačem srečanju proti Napo-liju favorit. V boj za eno mesto v pokalu UEFA bi lahko posegla tudi Fiorentina, ki pa bo gostovala v Parmi. Pravi derbi za obstanek v figi bo v Padovi, kjer bo domaCe moštvo gostilo Genoo, ki mora nujno zmagati, če se hoče rešiti najhujšega, saj bo neposredni konkurent Cremonese pred lažjo nalogo v Brescii. DANAŠNJI SPORED (16.30): Brescia - Cremonese, Cagliari - Napoli, Foggia - Lazio, Milan - Bari, Padova - Genoa, Parma - Fiorentina, Roma - Juventus, Sam-podria - Inter, Torino - Reggiana. obrambi kot v napadu. Pri naši ekipi pa je bilo tudi stanje z osebnimi napakami dokaj kritično (Samec si je že v 17. min. prislužil 4 osebne napake). Kljub povprečni igri in predvsem izredno slabemu metu pa je jadranovcem uspelo v prvem polčasu obdržati razliko 6 točk. Tudi v nadaljevanju je bila igra nase ekipe precej raztrgana, gostitelji pa so nadaljevali z dobro obrambo, v tem delu pa se je razigral Se Čeme, ki je dosegel vseh 22 točk (pri tem kar tri trojke). Prednost Servolane se je tako stalno večala (v 26. min. 46:36, v v 32. min. 58:43, v 33. min. pa kar 62:45). Nasi košarkarji so sicer nato značajno reagirali in z delnim izidom 7:0 znižali zaostanek na 10 točk Čeme pa je s trojko in prostima metoma spet postavil izid na varno in ko je moral Oerdan na klop zaradi petih osebnih napak, je bilo jasno, da je poraz neizbežen. IZJAVE PO TEKMI Veselje v »skedenjskem tabom« je bilo po včerajšnji zmagi seveda veliko. Trener Servolane Zovatto pa je dejal: »Dobili smo boj pod košema in s tem smo prisilili naSe nasprotnike, da spremenijo svoj naCin igre. Slišal sem veliko komentarjev po tekmi, da je Čeme igral dobro v napadu. To je res, pripomnil pa bi, da je Černe opravil veliko delo predvsem v obrambi, saj je zelo dobro pokrival Pregarca. Če- stitam igralcem obeh ekip za zelo športno igro in tudi am-bient v telovadnici je bil izjemen, saj so navijači obeh ekip ustvarili enkratno vzdušje. Priznati moram, da sem zelo ponosen, da smo uspeli premagati jadranov-ce, ki so odlična ekipa in bi si zaslužili napredovanje v višjo figo že po regularhem delu.» Jadranov trener Vatovec: »V obrambi smo dobro igrali, saj je bil nas cilj, da držimo nasprotnika v meji 70 točk V napadu pa smo povsem odpovedali. Njihova zmaga je povsem zaslužena, saj so si bolj želeli zmage.» Jadranov tehnični vodja Marko Ban: »Celih 35 minut smo igrali preveč predvidljivo. Nismo znali vsiliti nasprotniku svojega tempa igre. Zadnjih pet minut smo igrali veliko bolje, bilo pa je prepozno. Naša uteha po tem porazu je, da smo sposobni igrati veliko bolje kot na tem srečanju.« Kapetan Hlycaffeja Alberto Tonut: »Res Skoda je, da se je tekma igrala v tej telovadnici, ki zmore le nekaj sto gledalcev. Športna palača v Trstu bi bil vsekakor pravi ambient za te finalne tekme.« Tudi za včerajšnjo srečanje je bila namreč telovadnica »Alture« pretesna, tako da so morali dobre pol ure pred začetkom tekme zapreti vrata in veliko število navijačev je tako ostalo na cedilu. Kaj bo Sele v sredo? (bi) Danes v Zgoniku 3. rokometni pomladni turnir za ženske V priredbi rokometnega odsekga SK Kras bo danes popoldne v zgoniskem športnem centru 3. mednarodni pomladni turnir za ženske. Na njem bodo nastopile ekipe Krasa Trimac (C liga), Sanfioreseja (B liga) in Izole (2. slovenska figa). Spored: 14.00 Kras Trimac - Izola, 15.00 Izola - Sanfiorese, 16.00 Kras Trimac - Sanfiorese. _______KOŠARKA / MOŠKA D LIGA_______ Cicibona najmanj na 4. mestu V zadnjem kolu je v Dolini povsem nadigrala nevarni Grado dahom Mingot - Grado 99:72 (49:38) CICIBONA: Perei 25 (8:15,1:3, 6:6), Gia-comini 1 (-, 0:1,1:2), Jogan 9 (1:5,1:6, 4:4), A. Zuppin 16 (7:12, -, 2:3), Battilana 8 (3:4, -, 2:2), Iz. Bajc, Tomšič 11 (1:3, 2:6, 3:4), Furlan 8 (3:6, -, 2:2), KrižmanCiC 7 (3:5, -, 1:2), Iv. Bajc 14 (7:12, 0:1, -). Trener: Mari. 2T: 33:62, 3T 4:17 (Tomšič 2, Jogan in Persi 1), Skupno 37:79, PM: 21:25, SON: 29. SODNIKA: Toldo (PN) in Mirabella (Šarile). dcibona je sezono sklenila s prepričljivo in prestižno zmago, saj je srečanje z Gradom neposredno odločalo o končnem 4. mestu, mogoče pa celo o tretjem. Nasprotnik je imel na lestvici pred tekmo enako Število točk od gostiteljev, ki so pričakovali trd boj, vendar pa so že od vsega začetka pritisnili na plin (16:3 v 5., 25:11 v 10. in 44:21 v 15. minuti) in na- sprotnik je na celi tekmi reagiral le v zadnjih treh minutah prvega polčasa, ko je zaostanek od 22 zmanjšal na 11 točk. Toda že v začetku drugega dela je dcibona znova vsilila svoj ritem igre, kateremu gostje niso bili kos. V 7. minuti je njena prednost znašala 18 točk (66:48), v 14. minuti pa so cicibonaSi celo presegli mejo 30 točk (90:58), prav na koncu pa so se nekoliko usmilili svojega nasprotnika, a ne preveč. dcibona je na tej zadnji tekmi pokazala zelo dobro skupinsko igro. Igrala je hitro, priborila si je veliko prostih metov in pridobila veliko število žog, tako da je kljub ne ravno odličnim odstotkom v metih dosegla skoraj stoto točko. Ivan Bajc se je dobro boril pod košema, Persi je »ukradel« kar sedem žog, Battilana pa je imel šest skokov. (VJ) Sokol VVarm - Acli Ronchi 91:83 V Vidmu vse nared za slavje VIDEM - V taboru Udineseja so trdno prepričani, da je bil spodrsljaj v prejšnjem kolu v Perugii zgolj naključen in da se danescesa takega ne sme ponoviti, Čeprav bo videmsko moštvo imelo nasproti tretjeuvTšCeno Salemitano. Na tej, odločilni tekmi za dokončni prestop v A ligo bo Udinese igral v popolni postavi. V Vidmu je torej vse nared za veliko slavje... DANAŠNJI SPORED (16.30): Acireale - Piacenza, Ancona - Chievo, Atalanta - Palermo, Como -Cesena, Lucchese - F. Andria, Pescara - Cosenza, Udinese - Salemitana, Venezia - Ascoli, Verona -Lecce, Vicenza - Perugia. Asprillia zapušča Parmo? PARMA - »Možnosti, da ostanem pri Parmi, so minimalne,« je včeraj dejal Faustino Asprillia, ki je očitno tudi sam spoznal, da se je njegov ciklus pri Parmi končal. Vodstvo Parme se te dni trudi, da bi najelo močnega napadalca. Prva na Parminem seznamu sta Hrvat Bokšič in Bolgar Stojckov. Asprilla si želi ostati v Italiji in igrati pri kakem velikem klubu (Milan ali filter), toda malo verjetno je, da bi Parma odstopila svojega napadalca enemu izmed konkurentov za naslov. Motera še četrtič prvak Sesterka Latte Rugiada iz Matere je že cetro leto zapored osvojila naslov državnega prvaka v ženski odbojki. V odločilni finalni tekmi končnice je v gosteh z 1:3 (15:12,15:6,11:15,16:14) premagala mo-denski Anthesis. Italija boljša od Grčije V tekmi odbojkarske svetovne serije je Italija v Atenah s 3:0 (15:8,15:7,15:8) premagala Grčijo. Grčija: Giourdas 1+7, Hdjantoniou 5+5, Samaras 1+12, Drakovic 2+13, Andreopoulos, Theodoridis 3+5, Panoussos, Tsakirpoulos 0+4, Bozidis 1+0, Spanos 1+1. Italija: Gravina 3+6, Bellini 2+4, Papi 11+9, Bovolenta 6+7, Giani 11+11, Sartoretti 4+14, De Giorgi 1+0, Giazzofi, Pippi. JADRANJE / V SOORGANIZACIJI TRK SIRENA Letos že deseta regata od Tista do Brionov Štarf v petek ob 20. uri - V nedeljo še 2. regato Tradicionalna nočna regata Trst -Brioni, ki jo organizirajo Tržaški pomorski klub Sirena, puljski Jadralni klub Vega, od letos pa tudi Turistična ustanova Vodnjan, bo letos jubilejna, saj bo že deseta po vrsti. V zadnjih Štirih izvedba na nje nastopajo tudi najvecje jadrnice »maxi«, namenjena pa je vsem jadralnim razredom. Start letošnje regate bo v petek, 2. junija ob 20. uri pred sedežem TPK Sirena, na cilj v Brione pa bodo najboljši v primeru ugodnih vremen-skir razmer prispeli že v zgodnjih jutranjih urah v soboto. PrvouvršCe-na jadrnica bo prejela pokal Marine Veruda, prvouvršCena v najštevilnejšem razredu pa bo prejela pokal Sirene. Po dnevu počitka bo v nedeljo zjutraj na vrsti še tradicionalna 2. regata okoli Brionskega otočja., na kateri bodo prav tako s pokalom Brioni - regata prijateljstva nagradili najboljšo jadrnico, s pokalom Vega pa najboljšo v najštevilnejšem razredu. tpk-cnt SIRENA vc VEGA"" TRST - TRIESTE PULA - POLA VJ5/ TRIESTE TRST BRIONI 1995j TPK CNT SIRENA TS YC VEGA PULA Prijave za regato sprejemajo na sedežih organizatorjev do Četrtka, 1. junija ob 22. uri. Lani se je v razredu maxi uveljavila jadrnica La Fenice, uspešno pa se je v tekmovanju za jadrnice 2. in 3. razreda odrezala Sirenina jadrnica Fivetosix. KOLESARSTVO / TROFEJA AL ZUC Ekipno se je Zarja med člani uvrstila na 2. mesto za Vidmom To nedeljo je bilo v Vidmu lokostrelsko tekmovanje za 4. trofejo »Al Zuc«, na katerem so nastopili tudi lokostrelci Zarje in Našega prapora. V konkurenci približno 100 tekmovalcev iz Furlanije-Jufijske krajine, Veneta in Slovenije so predstavniki naši društev solidno tekmovali, Čeprav bi Se posebej v članski konkurenci morda lahko iztržili kaj več. Se najboljši je bil Moreno Granzotto, ki je v članski konkurenci samo dve točki zaostal za tretjim Gilbertom Narduzzijem (Videm). V društveni uvrstitvi je Zarja, ki je nastopila samo pri elanih, osvojila drugo mesto za Vidmom. NaS prapor je zastopalo 6 tekmovalcev in 1 tekmovalka. Jasmina Cotič je s 153 točkami zmagala med deklicami (nastopila je sama), s tem pa si je tudi zagotovila nastop v deželni vrsti na Pokalu dežel, ki bo prihodnji teden. Simon Assi je med deda osvojil 3. mesto z 259 točkami. Zelo dober je bil tudi Lorenzo Quintana, ki je z rezultatom 214 točk zmagal pri naraščajnikih. Od lokostrelcev Našega prapora sta med elani v kategoriji »compound« nastopila Michele Scotta in Darij Cotič. Scotta je dosegel 285 točk, Cotič pa je bil z 239 točkami nekaj slabši. Pri elanih je v prostem stilu slavil Onorio Vigesso iz Vicenze (307 točk), Moreno Granzotto (294) je bil peti, Bogdan Stopar (278) sedmi in Stojan Ražem (vsi Zarja, 277) osmi. Slabša sta bila predstavnika Našega prapora Ivo Devetak (268) in Diego Makuc (245). Korting za napredovanje v D ligo V zadnjem kolu 1. moške odbojkarske divizije na Tržaškem je zdruZena ekipa Korting s 3:1 premagal Le Volpi in si psi zagotovila končno 2. mesto, s term pa nastopa na dodatnih tekmah za napredovanje v D ligo. JADRANJE / V RAZREDU EVROPA Arianna Bogateč bo nastopila na 01 v Atlanti Članica TPK Sirena že sedmič osvojila naslov prvakinje Arianna Bogateč bo po Barceloni ’92 Se drugič v svoji bogati športni karieri nastopila na olimpijskih igrah. Jadralka TPK Sirena je na državnem prvenstvu v razredu europa v Benetkah premočno osvojila prvo mesto, potem ko je bila daleC najboljša že na prvih dveh olimpijskih selekcijah v Alassiu in Anziu za nastop na olimpijskih igrali leta 1996 v Atlanti. V včerajšnjem zadnjem dnevu državnega prvenstva so v Benetkah izvedli eno samo regato, na kateri je BogatCeva osvojila drugo mesto za Cro-cejevo, z državnega prvenstva pa se vraCa s svojim sedmim naslovom prvakinje. Končni vrstni red v posameznih razredih in zmagovalci selekcij za nastop na olimpijskih, igrah: Soling: naslova niso podelili, OI: Celon - Celon - Torboli (Ri-va del Garda). Star: 1: Semeraro - Marenco (Bari), OI: Chieffi - Sinibaldi (Carrara). Finn: 1. Mauro Fioretto (Tor-bole), OI: Luca Devoti (Torbo-le). 470 moški: 1. Ivaldi - Ivaldi, Ol: Ivaldi - Ivaldi (Roggero di Lauria). 470 ženske: 1. Prunai - Ma-stalli, OI: Salva - Sossi (Brenzo-ne). Laser: T: Francesco Bruni, OI: Francesco Bruni (Roggero di Lauria). Europa 1. Arianna Bogateč, OI: Arianna Bogateč (TPK Sirena). Mistral moški: 1: Andrea Zi-nali, OI: Andrea Zinah (Piombi-nese). Mistral ženske: 1: Alessan-dria Sensini, OI: Alessandra Sensini (Albaria) NOGOMET / DANES V RONKAH IN BAZOVICI Sovodnje za napredovanje proti Zaulam Zarja igra prvo tekmo na »miniturnirju« Sovodenjci, ki računajo na določilno pomoč svojih številnih navijačev, bi z današnjo zmago, napredovali v promocijsko ligo - Bazoviška ekipa proti močnemu Azzaneseju Današnja »nogometna nedelja« bo za tri nase ekipe in za naše nogometne privržence še posebno zanimiva. V Ronkah bo padla odločitev, katera ekipa (Sovodnje ali Zaule) bo neposredno napredovala v promocijsko ligo. V Bazovici bo domača Zarja skušala vknjižiti prepotrebni točki na miniturnirju za prestop v višjo ligo.. Sovodnje - Zaule Osrednje srečanje današnjega sporeda ho gotovo v Ronkah, kjer se bosta v odločilni tekmi za končno drugo mesto 1. AL in s tem za prestop v promocijsko ligo pomerili Sovodnje in Zaule. Odločitev o neposrednem napredovanju v višjo ligo bo vsekakor padla danes. Ce bo izid po regularnem delu izenačen, bosta ekipi igrali podaljška, Ce bo stanje še naprej neodločeno, pa bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Skoraj odveč je omeniti, da vlada za to tekmo med našimi nogometnimi privrženci, seveda predvsem na Goriškem, izjemno zanimanje. »Pričakujemo veliko pomoč navijačev, in to ne samo sovodenjskih, temveč tudi z drugih naših vasi. Čaka nas izredno težka naloga in je zato pomoč navijačev zelo važna,« nam je uvodoma dejal predsednik SD Sovodnje. »Za to tekmo smo se seveda temeljito pripravili in nastop med tednom na turnirju v Moši je bil kot nalašč za pripravo na tekmo z Zaulami. Igrali smo proti Piedimontu in zanesljivo zmagali z 2:0. Strelca sta bila Sambo in Interbartolo. Nas prihodnji nasprotnik na tem turni ju bo Pro Farra. Vse svoje sile pa smo osredotočili na odločilno tekmo z Zaulami. Ko se vse odloči v 90 minutah, je vsako taktiziranje, vsako predvidevanje tvegano. Na takih tekmah je seveda najvažnejša zmaga,« je se dodal Marson. Sovodenjci bodo na tej zelo pomembni tekmi nastopili brez Businellija in Tomizze, ki sta prav na »nesrečni« tekmi s Fortuno dobila dve, oz eno kolo prepovedi igranja. Naj še dodamo, da bi bili Sovodenjci tudi v primeru poraza še v igri za napredovanje. Ce bi danes izgubili, hi morali nato igrati dodatni tekmi z Zarjo in Azzanesejem. Le prvouvrSCena na tem malem turnirju bi na-preodvala v višjo ligo. Zarja - Azzanese Bazoviška ekipa bo pričela nastope »minitur-nirja« za napredovanje v promocijsko ligo doma proti Azzaneseju. Zadnjo prvenstveno tekmo Azzaneseja si je, kajpak, pozorno ogledala Zarjina »izvidniska ekipa«. Med temi je bil tudi odbornik Stojan Metlika, ki nam je o današnjem tekmecu v Bazovici dejal: »Azzanese je zelo solidna ekipa, v kateri je nekaj izkušenih nogometašev, večina pa jih je mladih in atletsko zelo močnih.« Zarja se je za to srečanje temeljito pripravila in v Četrtek je tudi igrala prijateljsko trening tekmo.. Naše moštvo bo v glavnem igralo s stan- dardno postavo, toda brez poškodovanega Štruklja, ki bi bil na takih srečanjih, prevsem zaradi njegove izkušenosti, izredno pomemben. »Dali bomo seveda vse od sebe, saj se zavedamo, da bomo le z zmago lahko še ostali v boju za napredovanje. Kdor izgubi na prvem srečanju, ta bo le zelo težko stanje nato nadoknadil,« nam je še dejal Metlika. Seveda tudi pri Zarji računajo na veliko pomoč navijačev, saj je naši ekipi na prvi domači tekmi zmaga krvavo potrebna, (bi) 'A- ... ifl s i S * ■ »v Interbartolo (Sovodnje) H ZA OBSTANEK V 2. Al h Primorec začenja danes naporno pot za »rešitev« Ce se bosta Sovodnje in Zarja potegovala za mesto v višji ligi, pa Čaka Primorca povsem drugačna »usoda«. Trebensko moštvo bo namreč na malem turnirju, ki se bo konCal šele 25. junija, skušalo osvojiti eno od prvih treh mest in si tako zagotoviti obstanek v 2. amatersi ligi. PrimorCeva pot do »rešitve« se začenja danes. Naša ekipa bo namreč gostovala v Bagnarii Arsi pri Palmanovi, kjer se bo spoprijela z domačo ekipo. V taboru trebenskega moštva se dobro zavedajo, da je na takih turnirjih zelo vazno uspešno startati. Primorec bi se verjetno zadovoljil tudi s točko, saj bo igral v gosteh in v naših nogometnih krogih dobro vedo, da so furlanske ekipe predvsem atletsko dobro pripravljene, toda tre-benski nogometaši bodo dali vse od sebe, da si že na prvem srečanju zagotovijo zmago. Pri Primorcu imajo glede postave nekaj težav zaradi poškodb igralcev. Glede na pomembnost srečanja pa bodo gotovo vsi stisnili zobe in se maksimalno potrudili, da bi v Bagnarii Arsi ne ostali praznih rok. Na drugem, današnjem srečanju tega turnirja se bosta pomerila Tilaventina in San Vito al Tor-re. V tem, prvem kolu pa bo prosta Diana, s katero bo Primorec v drugem kolu igral v Trebčah. Gregorič (Zarja) Konec sezone za mladince Juventine Itala San Marc o - Ju-ventina 3:1 (2:1) STRELEC ZA JUVEN-TINO: Gambino JUVENTINA: Pavio, Pihiri, Screm, G. Trampuš (Ferro), Padovani, D. Trampuš, Gallo, Makuc, Gambino, Ballaben, Ger-golet. S tekmo proti Itali San Marcoso mladinci Juventine sklenila nastope na turnirju v Fari i tudi končali letošnjo sezono. Standreško moštvo je tudi na zadnji tekmi tega turnirja izgubilo, Čeprav je prvo povedlo. Itala pa je takoj izenačila in ob koncu polčasa dosegla še drugi gol. V drugem polčasu je naše moštvo imelo številne priložnosti za zadetek. V tej skupini sta se v nadaljnji del uvrstila San Canzian in Cormonese. NOVICE Športni ribolov: Janko Brecelj (TPK Sirena) se je res izkazal Pred dnevi je bila na sporedu prva tekma od treh kvalifikacijskih tekem za nastop italijanskem prvenstvu v kategoriji dečkov. Prvič doslej je na tekmi nastopil tudi elan sekcije za športni ribolov pri TPK Sireni Janko Brecelj, ki se je zelo izkazal in osvojil prvo mesto in to z velikim naskokom nad drugouvrščenim. Naš predstavnik je ulovil 1, 480 kg, drugouvrščeni pa kar kilogram manj. Poleg tega pa povejmo še to, da se je moral Brecelj odpovedati velikemu številu rib, ki so bile krajše od dovoljene mere. Na tekmi je sodelovala tudi Ksenja Brecelj in v kategoriji mladink zasedla Četrto mesto. Od jutri Športni dan za goriške osnovnošolce ZaCetek prihodnjega tedna bo na Goriškem v znamenju osnovnošolskega Športnega dne, ki ga pri-rejajata doberdobsko in goriško didaktično ravnateljstvo. V ponedeljek, 29. maja, se bodo učenci prvih dveh razredov pomerili v spretnostnem poligonu, uCence tretjega razreda pa Čakajo tekme v igri med dvema ognjema. Nastopni bodo v Kulturnem domu, s pirCetkom ob 9. uri. Učenci 4. in 5. razreda bodo tekmovali v sredo. Na altetskem stadionu na Rojcah se bodo med sabo pomerili v atletskem troboju, ki vsebuje skok v daljino, met žogice in tek na 60 m. Tudi to tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Bike orieteering in mešani turnir v odbojki UISP Danes zjutraj bo pred domom Ervatti v Brišckih start prvega od treh letošnjih »Bike oreinteering«, to je orientacijska vožnja z gorskimi kolesi. Tekmovanje prireja organizacija UISP (šport za vsakogar). Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, vpisovanje pa se začenja uro pred startom. Popoldne pa bo v domu Ervatti se zaključni del ljubiteljskega odbojkarskega turnirja UISP za mešana moštva. Odigrali bodo finalne tekme od 1. do 8. mesta. Pričetek ob 16. uri. Krožna dirka po Redipuglii Na današnji 60 km dolgi, krožni kolesarski dirki po Redipuglii, ki šteje za memorial Giorgio Jannis in Silvio Visintin ter za veliko nagrado goriške zadružne kreditne banke, bodo nastopili vsi najboljši mladi kolesarji iz Triveneta, Slovenije in Avstrije. Na majici, ki jo bodo izročili zmagovalcu, bo v italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini napis s pozivom v korist boja proti mamilom. Bruno Škerk še naprej predsednik SK Devin Na prvi seji po obenem zboru so si elani SK Devin porazdelili funkcije. Predsednik bo se naprej Bruno Skerk. Ostale funkcije: podpredsednik Jordan Puric, tajnica Gabrijela Pieri, tajniški pomočnici Viviana Declich in Tanja Ranbon, atletika Ivek Pertot, plani-stvo Lucijan Peric in Franc Briščak, smučanje Stojan Sosič, pomočniki Lucijan Legiša, Drago KocijanCiC, Dario Štolfa in David Paulina, gorsko kolesarstvo David in Sarah Sosič, blagajnika: Danjel Gomizelj in Paolo Garofalo. promoter Borut Colja.Ema Rupel, Anamarija Sedmak, Boris Simoneta in Jagoda Skerk bodo skrbeli za stike z javnostjo, mediji in rekreacijo. V novoustanovljenem mladinskem odboru pa so Sanja in Mirko Ferlan, Franca Marnu, Paolo Garofo-lo, Katja in Jana Legiša, Marko Legiša, Claudio in Maurizio Peric, Tanja Ranbon, Sara Sosič, Jagoda in Sandi Skerk, Cristina Zampon in Breda Sosič. Domači šport Danes NOGOMET ZA PRESTOP V PROMOCIJSKO LIGO 16.30 v Ronkah: Sovodnje - Zaule ZA PRESTOP V PROMOCIJSKO LIGO 17.00 v Bazovici: Zarja - Azzanese ZA OBSTANEK V 2. AL 17.00 v Bagnarii Arsa: Bagnaria Arsa - Primorec NAJMLAJSI, DEŽELNA FAZA 10.30 v Bazovici: Bor Farco - Paludese KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, »Suvich«: Scoghetto - Kontovel TENIS ITALIJANSKI ZENSKI POKAL 15.00 na Padricah, TCT: TC Triestino - Gaja B; . 15.00 na Padričah: Gaja - Campagnuzza A ITALIJANSKI MOŠKI POKAL 9.00 na Opčinah: TC Obelisco - Gaja GORSKO KOLESARSTVO 10.00 v Repnu: IV. Kraški bike slalom Obvestila PRIMOTOR KLUB organizira ob priliki VN Italije avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na Številkah 228292 (Jasna /18.00-19.00) in 228641 (Andrej /18.00-20.00). SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI vabi vse zamejske smučarske sekcije in društva na sejo, ki bo v sredo, 31. maja, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu. Program: pregled delovanja v minuli sezoni in projekti za naslednjo. Zaradi važnosti seje prosimo za udeležbo in točnost. SZ SLOGA sklicuje v petek, 2. junija v Prosvetnem domu na Opčinah REDNI OBČNI ZBOR ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Plavalni klub BOR vabi elane na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, Id bo v soboto, 3. junija v bazenu pri Alturi: razplavanje od 15.15 dalje, pričetek tekmovanja ob 16. uri, nagrajevanje in družabnost ob 18. uri v borovem Športnem centru. ZA RAZVEDRILO Nedelja, 28. maja 1995 r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4: Po spoznanju, da ste brez potrebe vztrajali pri svojih načrtih, boste modro popustili ter dali prednost drugim. Dejstvo, da vas potrebujejo, naj vas ne obremenjuje. BIK 21.4 - 20.5.: Popustili boste zahtevam svojega telesa, se odpovedali načrtovanemu naporu in si privoščili lenarjenje. Telo vam bo povrnilo z dobrim počutjem in krepkim zdravjem. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Spoznali boste, da je bila previdnost odveč. Ce se odločate z intuicijo, merite s srcem in presojate z modrostjo, ni skoraj nobene možnosti, da bi zgrešili. t-E RAK 22. 6. - 22. 7.: Ne boste popuščali muha-satim vplivom in pritiskom okolice. Ker ljudi ne boste obtoževali, boste zato lahko v miru izbojevali svojo zmago. LEV 23. 7. - 23. 8.: Kljub temu, da je pred vami še veliko neopravljenih nalog, vam bo čedalje manj do garanja. Pravilno, saj denar ni vse, garanje pa se ponavadi konča v bolnšM postelji. DEVICA 24 8.-22.9.: Se malo, pa vam bo v domačem gnezdu uspelolzvesti temeljito revolucijo. Ne izdajajte svojih namenov. Delujte, kot da vam do sprememb ni mar, pa jih bodo izzvali drugi. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Veliko boste razmišljali, vendar bolj o drugih kot o sebi. Ce menite, da v vaši notranjosti ni nikakršnih pozornosti vrednih zank, se motite. Bolj bežite od njih, več jih je. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V domačem logu boste zanetili spor, s katerim naj bi si izbojevali prednosti Zmagali boste le, če ga boste uravnali tako, da se bo obrnil v prid vseh udeleženih. STRELEC 23.11. - 21.12.: Ponudila se vam bo priložnost za skok na nivo, o katerem ste doslej samo sanjali. Zbudite se, pozabite na uspeh, pljunite v roke, pa boste dosegli še več. KOZOROG 22.12. - 20,1.: Danes boste doživeli kar nekaj neprijetnih izkušenj, vendar nobena ne bo tako neprijetna, da ne bi bila rešljiva, Zvečer boste bogatejši, modrejši in zrelejši. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Nenehno se boste potrjevali in izzivali tiste, ki ne bodo pravočasno opazili vaših prekrasnih lastnosti. Ce želite uspeti, izzivajte s svojimi najboljšimi platmi. RIBI 20.2. - 20.3.: Do bližnjih boste nadvse pozorni, zato se bodo lepili na vas kot muhe na mu-holovko, v trenutku preobremenjenosti pa boste nenadoma obrnili veter in jih odpihnili. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. kratica ameriške poročevalske agencije, 3. glavno mesto Jordanije, 7. povezana stebla žit, 9. reka, ki teče skozi Temi v Italiji, 10. nekdanji ameriški zunanji minister, nobelovec za mir (Henry), 12. orač, 13. ljudstvo v Indokini, 14. francoski šansonjer (Jac-ques), 15. smukec, 16. moško ime, 18. vrh v švicarskih Bernskih Alpah, 21. rimski bog ljubezni, 24. kijevski veliki knez, ustanovitelj Kijevske države, 26. ime ameriškega filmskega igralca Minea, 27. unija, 28. slovenska atletinja (Ksenija), 30. eden najstarejših latinskih pesnikov, 31. ime več kraljev antičnega Pergama, 32. Zolajev roman, 33. kemijski znak za iri-dij.1 Navpično: 1. Blomdahlova opera z elektronsko glasbo, 2. lepak s podobo znane osebnosti, 3. ime angleške filmske igralke Blyth, 4. oblak, ki nastane tik nad zemeljskim površjem, 5. področje, 6. sodniški termin, 7. briga, 8. zbirka psalmov, 11. sosednji črki, 15. ženska, ki trguje, 17. peti in tretji samoglasnik, 19. pripadniki grške filozofske šole iz Elee, 20. kdor obdeluje les z regkal-nikom, 21. zimskošportno središče v ameriški zvezni državi Coloradp, 22. desni pritok Sene nad Parizojn, 23. spojina glicerina in oljne kisline, glavna sestavina maščob, 25. madžarski filmski režiser (Istvan), 27. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja Zormana, 29. reka v Kamerunu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 1 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 q ‘bubn ‘piv ‘u^p^ipajj ‘BZ0AZ ‘pg ‘§0[0 ‘ioiny ‘ratiig ‘mjjv ‘TP1 ‘pjg ‘oeg ‘te}er ‘jaSuissi){ ‘Bjajq ‘dous ‘trBuiy ‘jv :ouABJopOy\ Aausara ŠAH a b c d e f g h Varavin - Voronov / Rusija 1992 Ali bo belemu, ki je na potezi, uspelo pregnati črnega kralja z roba šahovnice pod udar belih figur in ga matirati. Pri tej akciji mora beli paziti tudi na svojega kralja, ki je izpostavljen sredi šahovnice. Pri analizi pozicije morate pravilno vrednotiti aktivnost in možnosti belega lovskega para! Rešitev naloge Za uspešno matiranje Črnega kralja se je beli najprej poslovil od svoje dame s potezo l.Db5 + !! Kb5: /na l...Kb7 2.Dc6+ Ka6 3.Kc3+ Ka5 4.Db5 mat! / 2.Kc3+ Ka5 3.Lel!! Bistvo kombinacije! Lovec odločilno poseže na diagonalo el-a5, saj se po morebitnem šahu belemu kralju odpre matni napad na črnega kralja. 3...Ld4+ 4.Kc2+! Tb4 5.Ta6 mat! Mat je prišel z druge strani! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 277 PTIČJE PETJE, ZVRGOLENJE SISTEM AVTOMATSKIH NAPRAV TROPSKA OVIJALKA VLADIMIR NABOKOV IGRALEC TAMIROFF IZVORNI KRAK REKE MENAM RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE MATEJ JOVAN FINSKI ARHITEKT SAARINEN ODPADKI PRI SEKANJE NA TNALU GRŠKA BOGINJA MIRU ODZIVANJE NA DRAŽLJAJE AVTOR: SIMON BIZJAK SU DEJAVNOST KRIŽARJEV OSTER PODALJŠEK PLEVE PRI KI ASU SOGLASNIKA V BESEDI CEH NEM. ORGANIST IN SKLADATEU (GASPARI MLAJŠA KAMENA DOBA . SKUPINA ZAHODNIH MONGOLOV PORTUGALSK VODITEU (MARIO) TOMISLAV NERALIC PRIPRAVA ZA MERJENJE MAJHNIH EL. TOKOV ZOŽENOST, ZMANJŠA- NOST PRIKRITO, POSREDNO GOVORENJE TEMPELJ NA ATENSKI AKROPOLI ADAM ANT SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA PERUJSKI INDLANEC MOJZESOVIH PET KNJIG ANTONIO VIVALDI SUMERSKI BOG GEORGE 0RWELL GLAS GLEDE NA VIŠINO IN POTEK TONA TITANOV MINERAL TOVARIŠ, PRIJATELJ PEČAT PAKISTANSKI POLITIK UL RAK LJUBEZEN DR.ZIVAGA NATAŠA DOLENC DAN V TEDNU SULTANAT V VZHODNI ARABIJI SUMERSKI BOG NEBA OSEBNI ZAIMEK SPOČETJE MAK. HEROI-NJAIVERA) PLOD OLJKE LOUIS ADAMIČ ANG.TERENSKI AVTO RIM. BOGINJA JEZE - PEVEC READING < PRIPRAVA ZA SEJANJE MOKE JAZIKOSLOVEC CHOMSKV MESTO V J. SPANUI ST. POVRŠINSKA MERA IME PREBIVALKE PO KRAJU SL IGRALEC RANER GR. JUNAK AJANT PAS PRI KIMONU NA NEPOTRJENEM DOKAZU TEMELJE-CA MISEL NAZIV PERJE PRI REPI SATIRIK BUCHWALD STAR SLOVAN MAVRAH (NAREČNO! SLOVENSKA IGRALKA TOMIČ SUMER. BOG. PLODNOSTI OLIVERC MLAKAR HORMON ŠČITNICE SL. KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK ŠČITENJE KOGA ALI ČESA SPOJ GLAVE ZTRUPOM AMERIŠKA IGRALKA THURMAN PREŠERNOVA PESEM NADUHA, DUŠICA BRAVA KOZE, POLT KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE LUČAJ SLOVENSKA DEDIŠČINA NEMČIJA Grad Kieselstein je obnovljen Prostor tudi za kulturne prireditve Skalni pomol nad prehodom Cez Savo predstavlja staro utrdbeno področje, saj je tu nekje v 11. stoletju stal stolpasti grad mejnega grofa Kranjske marke, kot tudi ortenbur-ški grad, ki so ga grofje Ortenburški zgradili leta 1256 v dogovoru s tedanjim mestnim gospodom, vojvodo Ulrikom III. Spanheimskim. Grad so upravljali ministeriali vitezi von Chreinburch (omenjeni v 13. stoletju), leta 1420 pa se je gradu polastil grof Herman Celjski. Po izumrtju Celjanov so grad pridobili Habsburžani. Sredi 16. stoletja je cesar Ferdinand I. utrjeni stolp pravokotne oblike, naslonjen na mestno obzidje, prodal Janžu pl. Khi-slu, graščaku na Fužinah in zakupniku gospostva Višnja Gora ter deželne- mu upravitelju na Kranjskem, ki je prvotno poslopje prezidal v grad in leta 1578 prejel vladarjevo dovoljenje, da ga je imenoval po svojem poplemeni-tenem nazivu Khislstein. Khisli so ga kmalu prodali Francu pl. Mosconu, pred letom 1621 so ga posedovali baroni Raube-rji, sredi 17. stoletja rodbina Berdarini, leta 1738 pa ga je kupil baron Janez Seifrid Apfaltrer. Njegova vdova ga je leta 1764 prodala grofu Pavlu Alojzu Auerspergu, nato pa ga je leta 1792 kupil zdravnik in manufakturist Natalio Pagliaruzzi. V rokah te ro-: dbine in njenih dedičev (rodbini Kalker in Del Ne-gro) je bil Kieselstein do leta 1913, ko ga je kupila država. Po prvi svetovni vojni so bili v gradu državni uradi, po drugi svetovni vojni pa je bil nacio- naliziran. Danes v obnovljenem poslopju med drugim domujeta Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Zveza kulturnih organizacij. Grad v svojih osnovah sega v 13. stoletje. Naj starejši del današnjega gradu je stolp pravokotne oblike na jugovzhodnem vogalu grajskega trakta. Današnja oblika gradu je nastala v renesančni dobi in po predelavah v baroku, ko je bil Kieselstein prezidan v udobno rezidenco. Na dvoriščni stranici podkvaste stavbe je arkadni hodnik, rustični glavni portal in portal, ki vodi skozi grajsko obzidje v grad, pa sta nastala okrog leta 1578. V gradu je več reprezentančnih soban, ki so namenjene kulturnim prireditvam. Ivan Jakič Valvasorjeva upodobitev in grad Kieselstein danes (manjša fotografija) RIL največja evropska zasebna TV mreža Več kot tisoč novinarjev in honorarnih sodelavcev RIL obstaja in se ohranja le v odnosu do tekmecev. Na hodniku, ki vodi do redakcije, visi zadnje poročilo s »trga«, tabele gledanosti vodilnih televizij v Nemčiji; vsako minuto spremljajo osem televizijskih postaj. Uredniki in voditelji posameznih oddaj pogosto in s strahom opazujejo te krivulje in iščejo odgovor na vprašanje, ali jih je konkurenca že dosegla oziroma celo presegla - vse to pa je mogoče jasno razbrati iz tabel, ki bolečo resnico prikazujejo do desetinke odstotka natančno. V Nemčiji obstajata dve »državni« televiziji, če ju lahko tako imanujemo -ARD in ZDF. Obema gledalci plačujejo naročnino. S temi televizijskimi hišami država ne upravlja neposredno, pač pa posredno s pomočjo različnih interesnih združenj - od cerkve do sindikatov. Med »državnima« in zasebnimi televizijami v Nemčiji je precej podvajanja. Največje zasebne televizije v Nemčiji sta RTL in SATI, ki jima sledi PR07 in vrsta zasebnih televizijskih postaj tako imenovane druge generacije, kot je športni kanal DSF, VOX, RTL2, umetniški kanal ARTE in druge... RTL oddaja že deseto leto. Začetki so bili skromni, s programom, ki so ga sestavljale nemške »mehke« pornografske oddaje, večinoma pa so ga vodili nešolani TV voditelji, ki so se oglašali iz improviziranega studia v Luksemburgu. Tudi njihov domet ni bil velik, saj so program RTL-plus, kot se je takrat neuradno imenoval, lahko spremljali le na severoza- hodu Nemčije ob luksemburški meji. Samo dr. Helmuta Thoma, direktorja vseh nemško govorečih programov RTL (Radio-te-levizije Luksemburg), ni motila improvizirana pol-profesionalnost njegovega novega televizijskega medija, saj so bile njegove vizije o prihodnosti jasne. Natančno je predvideval, kakšen bo razvoj RTL. Kmalu je padla poglavitna ovira za svobodno medijsko zasebno pobudo - socialnodemokratska oblast. Schmidta je zamenjal kancler Kohl, ki je kmalu odpravil zakonske ovire. Leta 1984 sta bili RTL in SATI edini zasebni televiziji v Nemčiji. Dr.Thom se je zavedal, da ne bo dolgo tako in da bo kmalu prišlo do razcveta konkurence, ko bodo uspešni le najsposobnejši. RTL že od leta 1987 predvaja kvize, edino veliko naložbo te televizije pa je pomenil odkup pravic za prenos dirk formule 1. Vozniki bolidov so veliko prispevali, da so gledalci začeli spremljati program RTL. Leta 1987 se je RTL iz Luksemburga preselila v Kolu. Istega leta je začel v okviru RTL najuglednejši politični tednik Der Spiegel predvajati enourno televizijsko oddajo, kmalu pa se mu je pridružil tudi Stem. Naslednje leto je RTL odkupila pravico do prenosov nogometnih tekem nemške zvezne lige. Leta 1990 se je RTL tako okrepila, da se je lotila velikega produkcijskega zalogaja, ambiciozne nadaljevanke z velikimi nemškimi in avstrijskimi igralskimi zvezdami: Grad ob Vrbskem jezeru. Danes predvajajo tudi televizijsko limonado Dobri časi, slabi časi. Gledanost RTL nenehno narašča. Se nadaljuje Vojo Lukuč VESELA N E D E L ’ A NA M M TV Oddaja Vesela nedeVa je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj 1. Scatman John/Scatman 2. Love City Groove/Love City Groove 3. Tina Arena/Chains 4. Herbie/Right Type Of Mood 5. Take That/Back For Good e.Mobils Loop Ft.Julie Zee/Sleeping In My Car 7. D.J.Scott Ft. Loma B/Sweet Dreams 8. Corona/Baby Baby 9. Nicki French/For Ali We Know 10. R Kelly/Your Body's Callin 11. MN 8/If You Only Let Me In 12. Bally Sagoo/Choli Ke Peeche 13. Mark Morrison/Crazy Vesela nedera na MMTV Ime in priimek:____________________ Naslov:____________________________ Skrita želja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boudy d.o.o., Linhartova 7, 61000 Ljubljana Boudy d.o.o. Ljubljana, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme PIONEER. Tel/fax: 061/327-762 Prodaja in izposoja videolaserskih plošč (filmov, karaok, glasbe...) Lestvica najbolj izposdjanih filmov: 1. Hoop Dreams; 2. Fore-st Gump; 3. La Bamba; 4.Dump&Dumber; 5. Death And Mai-den Best of tlie best karaoke »Republike« v živo: 2.6.Kocka bar Koseze, Ljubljana; 3.6. Pivnica Adam Ravbar; Domžale IRSKA Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti ^ Pa ne da bi sedaj Irsko enačili samo s pubi in Guinnessom. Irska je veliko vec. Irska so ovce, jasno posprejane v tradicionalni oranžni in zeleni barvi, pa krave (neposprejane) na neskončnih zelenih površinah, pa peščene plaže na jugu, pa divji kliti in čeri na zahodu, pa zibelka irske kulture in jezika - Aranski otoki, pa čudoviti griči v vseh mogočih zelenih barvah na polotokih Kerryju in Dinglu, pa mesta kot Wexford, Galway, Cork, milijonski Dublin, pa njihovi poletni festivali, glasbeni ali kulturni, ki se končajo s konjskimi dirkami, pa neobljudena prostranstva Conemare in Maya, pa več kot dvesto Youth Ho-stelov, pa tisoče uka agle- ščine željnih Spancev in Italijanov (Špank in Italijank tudi) v Corku in Dublinu, pa njihova nacionalna športa - hurling in gae-lic football in nenazadnje tri milijone prijaznih Ircev, takih, ki, če ravno nimajo časa za kratek klepet, te vedno prijazno pozdravijo in ti želijo srečno pot. Zvečer sva dobro premočena poiskala najbližji B&B (bed and breakfast), se posušila, prespala in zjutraj okrepčala s Full Irish Breakfastom. B&B je oblika privatnih prenočišč, kjer ti poleg postelje nudijo tudi zajtrk. Skoraj vsaka hiša ima vsaj dve, če ne tri postelje v ta namen in tudi 12 funtov na noč za povprečno irsko družino ni nepomemben vir zaslužka. Pet kilometrov naprej je bil Youth Hostel z enakim udobjem in ceno pet funtov... Sploh so mladinska prenočišča, Youth Hosteli, najboljši in najcenejši način nastanitve na Irskem. Pred desetimi leti jih je bilo približno 20, danes pa jih je več kot 200. Obstajajo uradni YH, ki imajo morda nekoliko strožji red in tako imenovani neodvisni počitniški hostli (Independent Holiday Hostels). Letos jih je vsega skupaj na Irskem 112. To so privatne ustanove, upravitelj je navadno tudilastnik. V prav vseh imaš na razpolago tople tuše, pa opremljeno kuhinjo, v kateri ne manjka hladilnik, toaster, ali celo mikrovalovka, zvečer pa lahko posediš v prijetni dnevni sobi s kaminom. Pri mno-gih je mogoče za polovično ceno na trati poleg hostla tudi kampirati. Sanje vsakega popotnika... Vodič hostlov, z vsemi potrebnimi informacijami, cenami in zemljevidom je nepogrešljivi del opreme vsakega popotnika po Irskem. Preden nama je zjutraj uspelo spet pospraviti prtljago (in moram priznati, ni se nama mudilo), je dež že ponehal in pred nama je bila ena najdaljših etap -dobrih 80 kilometrov. Pot sva nadaljevala po južni obali prek Passage Easta (s trajektom), VVaterforda, proti Dungervanu. Na poti sva srečala Švicarja, prav tako kolesarja, ki je s svojim kolesom pre- kolesaril takorekoč že celo Evropo. Kolesarjenje kot način popotovanja je na irskem najbolj običajen način prevoza in če so kolesarji drugod že mala atrakcija, so tu nekaj vsakdanjega. V mesecu potovanja sem jih gotovo spoznal vsaj polovico. Ene in iste obraze pa srečuješ tudi v Youth Hostelih ali v najslabšem primeru zvečer po pubih. Malo za šalo, malo zares smo govorili, da se bomo čez tri tedne srečali v Dublinu, ki za večino predstavlja začetek ali konec potepanja po Irski. Tudi s Švicarjem smo se v naslednjih dneh kar nekajkrat srečali. Šotorila sva na vrtu prijazne nizozemske družine, ki se je na Irsko preselila pred dobrim letom dni. Ker so tako Nizozemci kot tudi Irci člani evropske skupnosti, niso imeli težav z nakupom zemlje in hiše. Za priboljšek želijo na Irskem vzgajati še tulipane. Oba sta se s tem ukvarjala že na Nizozemskem in menita, da jima bo uspelo. Irci imajo rože baje zelo radi in tulipani so tu strašansko dragi... Se nadaljuje Jure Vindišar 40 Nedelja, 28. maja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA „ .. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.17 in zašlo ob 20.41. Dan bo dolg 15 ur in 24 minut. Luna bo vzšla ob 4.50. in zašla ob 19.49. PLIMOVANJE Danes: ob 3.58 najnižje -57 cm, TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO Mura 1^4 Crikvenica °c 16,0 Sava (Radovljica) 9 Malinska 17,0 Veter v slovenskem Primorju: Sora 11,8 Šibenik 18,0 zjutraj: Ljubljanica 12,9 Poreč 18,0 E 4 do 8 vozlov Savinja - Split 18,0 Vipava Jadransko morje (Koper) V 9,9 M. Lošinj 18,0 popoldne: 1 20,4 Dubrovnik 17,0 -j NW 6 do 14 vozlov TEMPERATURE VGoS BIOPROGNOZA Y->: V0X POPULI ob 1020 najvišje 27 cm, ob 15.35 najnižje -15 cm, ob 21.30 najviše 49 cm. lutri: ob 425 najnižje -60 cm, ob 10.58 najvišje 28 cm, ob 16.05 najnižje -13 cm, ob 21.55 najvišje 48 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m "C 24 19 14 11 7 5 Vremensko zelo občutljivi ljudje se bodo težje koncentrirali, to bo slabo vplivalo na njihovo delovno storilnost. Spanec bo nemiren. Več je vredno eno poletje kot sto zim. 8 « « V hroščevem letu je mnogo dežja. 5:r/ v IFiŠlF-- SVET / SUKA PRI SLIKI. .ZGODBA PRI ZGODBO.PA ŠE RES JE Linda in Naomi proti kugi stoletja j Ob robu filmskega festivala v Cannesu so priredili tudi manifestacijo za zbiranje sred-j štev za boj proti aidsu. Prisotni sta bili tudi Linda Evangelista in Naomi Campbell (Ap) Brunejski sultan ogroža arhitektonsko čudo Pariza PARIZ - Ali uganete, kateri del Pariza si je izbral brunejski sultan za svojo francosko rezidenco? Trg Ven-dome vendar, ki je najelegantnejši v prestolnici in kajpak stalno zbirališče petičnežev; tu je sloviti Hotel Ritz in tu so tudi vabljive izložbe največjih zlatarjev, kar jih premore planet. Sultan, ki velja za najbogatej-sega možaka na svetu, je kupil sedemnadstropno palačo, kjer je bil poprej sedež multinacionalke IBM in katere površina meri 6.369 kv. metrov. Ce te pomnožimo s 15-18 milijoni lir, kolikor stane tod vsak kvadratni meter, potem ugotovimo, da si takšen špas lahko le redko kdo privošči. V pritličju palače, ki jo je sultan bajno opremil, so sprejemni salon (160 kv. m), ovalna jedilnica, gledališka dvorana in mala kinodvorana. Se večja jedilnica (110 kv. m) v vzhodnjaškem slogu je v prvem nad- j stropju, ob njej pa ultrasodobna ku- ' hinja. Kositi in večerjati se da tudi v j drugem in sedmem nadstropju. Poleg še drugih prostranih salonov in I kuhinj, pa še dvajsetih spalnic, kate- j rih vsaka premore 80 kv. metrov ve- I liko kopalnico, so v poslopju še bo- [ gato založena knjižnica, sobana za j squash, bar in parkirišče za pet limuzin. V dvoetažnem podzemlju pa | je 100 kv. m velik sef. Toda sultan je močno zaskrbljen. Zakaj? Zaradi tega, ker je ministrstvo ' za kulturo odredilo preiskavo, ki naj j pokaže, ali so preureditvena dela na | palači, ki jih je sprožil bogatin, v | skladu z določili o varstvu umetni- j ško-zgodovinskega premoženja. Ta S palača spada pač med prava nepre- ; mičninska čuda v francoski prestol- j niči in niti še tako bogat veljak je ne j sme izmaličiti s svojimi kapricami. Vohunska akcija ZDA in Avstralije proti Kitajski SINDNEV - Avstralska in ameriška vlada sta-v skupni vohunski akciji sredi osemdesetih let instalirali v stavbi kitajskega veleposlaništva v Canberri, ki je bila takrat v gradnji, zapleteno prisluškovalno mrežo iz optičnih vlaken. Novico je kljub nasprotovanju vlade v Sid-neyu predvčerajšnjim objavil dnevnik avstralske državne televizije, včeraj pa se je pojavila na prvih straneh vseh časopisov. Philip Morris umika s trga kontaminirane cigarete NEW YORK - Tobačna družba Philip Morris bo z ameriškega trga umaknila 8 do 9 milijonov zavojčkov cigaret, ker imajo »kontaminirane« filtre. Iz obtoka bodo morale vse cigarete znamk Marlboro, Benson and Hedges, Virginia Slims, Cambridge in Basic, ker vsebujejo pretirano količino neke plastične snovi v ovoju filtra. Ta lahko-v hujših primerih povzroči otopelost ali močne napade kašlja. BUENOS AIRES - Mafalda, uporna junakinja stripov Argentinca Quina, mora pri častitljivi starosti skoraj 31 let v šolo. Sklep, da se mora neubogljiva deklica podrediti zakonu, je sprejel občinski svet v Buenos Airesu in ga utemeljil s tem, da je Mafalda osebnost vzgojnega pomena. Občinski možje so tudi odredili, da mora biti popolna zbirka njenih pustolovščin na voljo v knjižnicah vseh osnovnih šol v prestolnici, da bi uCenci lažje posegali in razpravljali o njej. Se več. Argentinska pošta je Mafaldo uporabila tudi za filatelistično serijo, občinski svet pa ji bo prihodnji teden posvetil enega od trgov glavnega mesta. Verjetno je bolj malo takih, ki vedo, da je imel Quino (ki se v resnici imenuje Joaquin Salvador Lavado) 24. septembra 1964, ko si je izmislil svojo junakinjo, v mislih strip za re-klamiziranje nove znamke elektrogo-spodinjskih strojev »Mansfield«. Teh potem niso nikoli zaceli proizvajati, Mafalda pa je postala nadaljevanka vse do zadnje epizode leta 1973. Prevedli so jo v 26 jezikov, zob časa pa Mafaldinih vrednot ni načel, kajti veliko stvari - kot pravi sam avtor - ki se jim je deklica upirala, še danes ni rešeno in so zato še vedno aktualne.