26 Didakta februar-marec 2016 GIBANJE – PRIORITETNO PODROČJE / mag. Helena Klobasa, prof. pred. vzg., vzgojiteljica – vodja oddelka / OŠ Lenart – ENOTA VRTEC UVOD Mnoge ugotovitve avtorjev (J. Piaget, L. S. Vigotski, J. S. Bruner) potrjujejo vpliv otrokovih gibalnih spretnosti na kognitivni razvoj. Vzporednice povleče že Piaget, ki je izpostavil, da so najpo- membnejši dejavniki razvoja mišljenja dozorevanje (odraščanje v povezavi z zorenjem živčnega sistema), fizične iz- kušnje (z različnimi materiali in pred- meti okrog nas, premagovanje ovir) in socialne interakcije (stiki z drugimi ljudmi). Piaget je bil mnenja, da otrok gradi svoje znanje preko aktivnih izku- šenj z zunanjim svetom. Intelektualni razvoj pa poteka skozi proces preobli- kovanja že osvojenih spoznanj otroka (Nemec in Krajnc 2011). Gibalne dejavnosti kažejo tudi pozi- tivno povezanost gibalnih aktivnosti z razvitostjo otrokovih socialnih spre- tnosti (Zurc 2012). Z gibanjem otrok spoznava okolico, zaznava prostor in čas ter lažje spre- jema informacije z drugih področij (Sadar 2012). Celosten razvoj otroka se odraža prav v tem, da napredek na enem področju vpliva na vsa ostala področja otroko- vega razvoja. Gibanje poleg igre pred- stavlja otrokovo naravno, primarno potrebo (Kurikulum 1999). Omogo- čata mu spoznanja in poleg ostalega predvsem razvoj danih dispozicij in funkcionalnih sposobnosti. NEKAJ BESED O VRTCU LENART Za lažjo predstavo podajam nekaj in- formacij o vrtcu in pogojih dela, ki jih imamo. Vrtec deluje pod okriljem OŠ Lenart kot Enota vrtec – njegova lokacija je na drugem koncu mesta. Ravnatelj šole nas v našem delovanju podpira in ima posluh za vse, kar pripravimo. Enota vrtca Lenart zajema danes 17 oddelkov, saj je bil leta 2010 razširjena. V tem trenutku je vpisanih 297 otrok. Delujemo v treh hišah, ki so med seboj povezane s širokimi hodniki. Razširitev vrtca nam je prinesla prostore, kot so kabineti, knjižnica in nadvse dragoce- na telovadnica z veliko rekviziti. Poleg premišljeno načrtovanih zelenih po- vršin okrog vrtca, ki so opremljene z igrali in vsega prej navedenega, smo eden izmed sodobnejših vrtcev v slo- venskem prostoru, kar omogoča tudi izjemno širino možnosti, da se otro- kom nudi kakovostno učno okolje z naborom raznolikih izkušenj. Da pa je moč delovati kakovostno, je poleg znanja in sredstev potrebno tudi dobro ozračje med sodelavci, podpora in motivacija s strani vodstva, ki skrbi za svoj kader v smeri edukacije in im- plementacije znanj. Ne gre izvzeti tudi dobrih odnosov z lokalno skupnostjo, ustanoviteljem, ki je finančna podpora vrtca. Posredi je veliko ekipnega sode- lovanja in smotrno oblikovani tandemi za kar menim, da se po svojih močeh trudimo vsi. S čim smo v tem vrtčevskem letu dopri- nesli gibalnim izkušnjam predšolskih otrok našega vrtca? Cilje prioritetnega področja gibanja smo si zadali dosledno in na nivoju celotnega zavoda. Čeprav dobra opre- ma in prostori niso merilo za kakovost pristopov, se zavedamo, da nam pa pot h kakovosti precej olajšajo. Tako smo si na primer omislili »jutranjo telovadbo« v telovadnici za vse prisotne otroke (2. starostno obdobje) v času med 7.30 in 8.00. Rekonceptualizacija delovnega časa nam namreč omogoča, da je bilo določeno število (ustrezno, da je poskr- bljeno za varnost) strokovnih delavk vključenih v »jutranje razgibavanje«, ostale so zbirale otroke v oddelkih na ustaljen način. Jutranje razgibavanje je zajemalo na- črtovane gibalne elemente, kjer so si otroci razgibali vse dele telesa in se sprostili z vajami iz joge za otroke. Dan so tako začeli sveže in polno tako otro- ci kot strokovne delavke – v oddelke so se vračali z nasmehom. Ko so bile jutranje vremenske razmere ugodne, je jutranje razgibavanje potekalo tudi na travnatem igrišču ali ploščadi pri vrtcu. Svojevrstno zanimivost in izziv so pred- stavljala tudi v strukturiranih oblikah polepljena tla (fotografije) po hodni- kih, ki so otroke spodbujala, da se pre- izkusijo v vijuganju, preskakovanju, ristancu in podobnih oblikah gibanja že ob prihodu v vrtec ali odhodu in tudi med dnevom. Sledil je zdrav zajtrk. Že nekaj let na- mreč uvajamo premišljeno izbrano, kakovostno in raznoliko, polnovredno prehrano s čim manj sladkorja. Otro- kom se trudimo privzgojiti zdrav od- nos do prehranjevanja, kar prav tako sodi v kontekst telesnega zdravja in dobrega počutja. Dvakrat na teden so otroci po pol ure prisotni na tako imenovanih Gibalnih uricah z elementi glasbene terapije. Gre za uvajanje novih kurikularnih smernic, kjer se vpliv glasbe, rabe glas- bil, prepevanja in gibalno-plesnega iz- ražanja, izkazujejo za izredno pozitiv- ne predvsem za nemirne in vedenjsko zahtevnejše otroke, ki so žal vse bolj v porastu. Gibalne urice z elementi glasbene terapije potekajo pod men- torstvom glasbene strokovnjakinje, ki po določenem številu izvedenih uric opravi refleksijo s strokovnimi delavka- mi z namenom reflektiranja trenutnih izkušenj, opažanj in vtisov z osnovnim ciljem, da pridobijo vsi vključeni. Gibanje kot prioritetno področje smo vpletli tudi v srečanja s starši. Tako smo na primer v mesecu decembru za starše po oddelkih pripravili improvizi- rano »baletno predstavo«. Vsak izmed otrok se je imel priložnost spontano izražati ob klasični glasbi in ustvarjati samostojno, individualno koreografijo Didakta februar-marec 2016 27 ali plesno koreografijo z vrstniki. Do- prinos otroku v tem segmentu pred- stavlja tudi kasnejše podoživljanje in poustvarjanje gibalno-plesnih elemen- tov. Za motoriko otroka je tovrstno usvajanje gibalnih spretnosti prav tako dragoceno, saj omogoča gibalno-ple- sno izražanje. Vrtčevsko leto smo skupaj s starši zao- krožili s športnimi igrami na bližnjem ŠRC Polena. Športnih iger se je udele- žilo okvirno 800 ljudi. Poligoni v telovadnici (skica poligon1), igre, plezanje, vrtenje, skakanje in vse ostale oblike gibanja so predstavljali del vsakdana. Vsak izmed oddelkov je namreč koristil telovadnico 1–2 krat tedensko po okvirno 45 minut. Ker je oddelkov veliko, smo za obiske v telovadnici izdelali urnik. Če odmislimo dragocen doprinos gi- banja za razvoj in zdravje otroka, je gibanje zanj tudi čudovito in enkratno doživetje. Letos smo ga nadgradili s so- delovanjem na Maratonu treh src, kjer so otroci tekli na Veveričkinem teku. Sodelovalo je kar 72 otrok iz našega vrtca. Pri pripravah na veliki tekaški podvig pa smo sodelovali tudi z ne- katerimi starši, športniki, tekači. Celo najhitrejšo Slovenko Sabina Veit smo povabili k sodelovanju. Pripravila nam je izviren gibalno-tekaški dopoldan. S starši smo zaokrožili dosežke otrok na Veveričkinem teku z druženjem v prijetnem vzdušju. Marsikateremu izmed otrok pa bo doživetje na Veve- ričkinem teku odskočna deska za teka- ške dosežke tudi v bodoče, predvsem pa bo to doživetje vredno ponovitve. V kontekstu gibanja pa ne gre izvzeti stalnih mesečnih pohodov, pri katerih sodelujemo s predsednikom lokalnega planinskega društva. Ta zmeraj skrbno izbere varne destinacije, ki so otrokom tudi v izziv in zanimivost. Skupaj s stro- kovnimi delavkami in otroki izpelje nemalo pohodov na leto. Ker so na voljo kolesa za različne sta- rosti otrok, izvedemo med letom tudi kolesarjenja, pri katerih povabimo k sodelovanju krajana, bivšega člana kolesarske ekipe kraja. Potekale pa so tudi izvirne gibalne aktivnosti znotraj treh hiš. Predvsem poligoni, ki so bogatili dneve otrokom. Pri slednjem je bilo prisotnega veliko timskega sodelovanja tako odraslih kot otrok, saj so bili ti neposredno vklju- čeni in s tem soustvarjalci procesa že v fazi načrtovanja, priprav in refleksij. Poleg gibalnih spretnosti so otroci tako pridobivali še socialne veščine, saj je gibalne aktivnosti izvajalo več oddel- kov hkrati po vsej hiši. ZAKLJUČEK Leto smo zaokrožili zadovoljno. Ven- dar se zavedamo, da nikoli in tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Skupne zaključne refleksije nam po- nujajo še izboljšav in svežih idej. Na nivoju zavoda smo tako dogovorili, da gibanje kot prioritetno področje obdržimo tudi v prihodnjem letu. Tako bomo dobro izvedene gibalne aktivno- sti imeli priložnost nadgraditi, novim pa dati odprto pot in priložnost. Osno- valo se je že veliko zamisli, predvsem takih, kjer bodo lahko otroci vključeni v samo načrtovanje. Ker pa gibanje predstavlja primaren pomen optimal- nemu vsestranskemu razvoja otroka, ima naša odločitev še večjo vrednost. Literatura Banjanac Lubej Saša (2013) Repro- duktivno učenje je napaka ali kaj imata skupnega sipa in France Pre- šeren? MMC. Znanost in tehnologija. Dostopno na http://www.rtvslo.si/ znanost-in-tehnologija/reproduk- tivno-ucenje-je-napaka-ali-kaj-ima- ta-skupnega-sipa-in-france-prese- ren/305041, 17. 3. 2016. Kurikulum za vrtce (1999) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Za- vod RS za šolstvo. Marenče Nika (2014) Celosten odziv slo- venskih in španskih otrok med izvaja- njem gibalnih dejavnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, UL. Nemec Bernarda in Krajnc Maja (2011) Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: Grafenauer založba. Sadar Ines (2012) Možnosti povezova- nja področij gibanja in matematike za otroke od 3. do 6. leta starosti. Ljubljana: Fakulteta za šport, UL. Zurc Joca (2012) Povezave med gibalno dejavnostjo in razvitostjo socialnih spretnosti pri otroku. Zdravniški ve- stnik, let. 81 (št. 12): str. 847-858. Vir Vir 1: http://www.rtvslo.si/znanost-in- -tehnologija/reproduktivno-ucenje- -je-napaka-ali-kaj-imata-skupnega- -sipa-in-france-preseren/305041, 23. 3. 2013. Vir 2: http://www.rtvslo.si/znanost-in- -tehnologija/reproduktivno-ucenje- -je-napaka-ali-kaj-imata-skupnega- -sipa-in-france-preseren/305041, 23. 3. 2013.