138
Deželni zbor kranjski.
V trinajsti seji dne 7. aprila naznani deželni glavar sklep zadnje tajne seje, po katerem se oficijalii Iv. Kozjeku dovoljuje osobna doklada. Posl. Kersnik vpraša dež. glavarja, zakaj se ni predložil načrt zakona glede neke nove rnoravške ceste. Dež glavar odgovori, da je temu vzrok preobilo delo, s katerim so bili inženirji preobloženi, pa da bo stvar prišla v prihodnjem zasedanji na vrsto. V imenu finančnega odseka poročajo: 1.) Posl. Hribar o proračuuu gledališkega zaklada za 1. 1892. Skupni stroški za novo gledališče so proračunjeni na 273.754 gld.; nakazanega je že 189.223 gld. ostane še 84.531 gld. Gledališče raznn dekoracij je skoraj dograjeno. Konečno poročevalec po daljši obrazložbi v imenu finančnega odseka nasvetuje:
1.) Za napravo doprsnih kipov Shakespearja in Jurčiča, potem parketnega odra za spremembo avditorija v pritličji novega gledališča v plesno dvorano, dalje za napravo napisa „Deželno gledališče" na pročelji in ostalih napisov v notranjih delih poslopja in konečno za napravo spominske plošče v Ibverju dovoljuje se dodatni kredit 2600 gld. iz deželnega zaklada.
2 ) Proračun gledališčnega zaklada za 1. 1892. z redno in izredno potrebščino 92.684 gld , tel z rednim pokritjem 6.044 gld., tedaj z nedostatkom 86.640 gld.   se odobri.
Konečno nasvetuje finančni odsek sledečo  resolucijo.
Deželeniu odboru se naroča, da za zavarovanje deželnega gledališča od 1. dne oktobra 1892. nadalje razpiše omejeni natečaj mej večjimi tuzemskimi, v Ljubljani zastopanimi zavarovalnicami.
Poslanec baron Sehvvegel pravi, da se mu zdi neprimerno postaviti kip Jurčičev poleg Shakespearjevega ter nasvetuje, da se ta stvar izroči deželnemu odboru v rešitev. Poročevalec Hribar zagovarja predlog finančnega odseka, ki ?«• pri glasovanji tudi vzprejme z glasovi vseh narodnih poslancev. 2.) Isti poslanec o nadaljevanji in dovršenji zgradbe deželno-bransko vojašnice v Ljubljani Do 26. marci j a 1. 1891 izplačalo se je za zgradbo 236.754 gld. 15 kr. Dovoljeni vkupni kredit 267.000 bo zadoščal. Vojašnica dajala bo na leto okroglo 11 530 gld. dohodka. Poročevalec predlaga: 1) Poročilo deželnega odbora o nadaljevanji in dovršenji zgradbe deželno-branske vojašnice v Ljubljani vzame se na znanje. — 2.) Osobju dfžtlnega stavbenega urada, čegar poslovanje je bilo v zvezi z zgradbo deželnobranske vojašnice v Ljubljani, dovoli se za izredni trud, kateri je pri tem imelo, nagrade 750 gld., katero je izplačati iz dovoljenega stavbenega kredita. — 3.) Od te nagrade izplačati je: Deželnemu nad-inženirju Franu Witschlu 400 gld., deželnemu inženirskemu adjunktu Antonu Klinarju 250 gld., stavbinskemu risalen Jak Kralju 64) gld. in pomočnemu uradniku Gustavu Nebenfuhrerjii 40 gld. Predlogi se vzprejmo. 3.) Posl. dr. vitez Blcivveis o definitivnem imenovanji hišnega duhovnika Ant. Koblarja v deželni prisilni delarnici ter v imenu finančnega odseka predlaga: Služba duhovnika v prisilni delarnici se sistemizira definitivno s plačo 800 gld., aktivitetno doklado 120 gld. in s pravico do šest v pokojnino nevštevnih petletnic po 50  gld.
Posl. Luckmann predlaga, da se o tej točki preide-na dnevni red. Posl. K lun zagovarja predlog finančnega odseka. Pri glasovanji se Luckmannov predlog odkloni a vzprejme predlog finančnega odseka. 4.) Posl. Luckmann o 1891. leta dovršeni zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice, o arondiranji, planiranji, nasadih in ograji k zavodu pripadajočega sveta. Poročila deželnega odbora glede zgradbe teh hiš vzame se na znanje, se odobri prekoračenje v to svrho dovoljenega kredita za 1048 gld. 24 kr. in dovoli se za ograjo vrtov,' odnosno vsega zemljišča, za napravo treh vodnjakov in velike gnoj nične jame pri prisilni delavnici kredit 2050 gld. V imenu upravnega odseka poročajo: 5.) Posl. Lenarčič o sainostalnein predlogu gosp. deželnega poslanca Fr. Sukljeja ob uvrščenji cestnih prog" Toplice-Valtavas in Toplice-Podturn mej deželne ceste. Poročevalec na obširno opisuje cestne razmere v napominanem kraji in predlaga: 1.) Pri ureditvi cestnega omrežja na Dolenjskem gledati je na to, da se fpravi v organično zvezo z dolenjskimi železnicami. 2 ) Deželnemu odboru se naroča, ukreniti vse, kar je potrebno, da poizve glede cestnega omrežja poleg dolenjskih železni«' od dotičnih cestnih odborov in družili udeležencev njih želje zaradi uredbe cest v svrho najugodnejše zveze z dolenjsko železnico, in staviti primerne predloge. 3 ) Predloženemu načrtu zakona se pritrjuje.
Posl. Kavčič je proti predlogu in pravi, da so na Notranjskem ravno tako slabe ceste nego na Dolenjskem, bi ser torej moralo ozirati na vso deželo.
Posl Hribar predlaga, da naj se glede predloženega načrta zakona preide za zdaj  na dnevni  red.
Posl.  Suklje zagovarja predloge upravnega  odseka.
Posl. Kavčič podpira Hribarjev predlog, stavi pa za slučaj, če bi ta ne prodrl naslednjo resolucijo: „ Kakor hitro se cesta držeča č«z Toplice na Valtovas, primemo popravi ter vvrsti mej deželne ceste, naj se pa del sedanje deželne ceste od Podturna do Soteske opusti kot deželna cesta ter postavi v kako nižjo  kategorijo."
Pri glasovanji v>prejmeta se prvi in drugi predlog upravnega odseka, tretji se odkloni, vzprejme pa posl. Hribarja predlog.
6.) Posl. Murni k glede razdružitve občine Sv. Ožbald v dve samosvoji občini ter predlaga   nastopni načrt zakona:
Zakon
z dne............,
veljaven za Vojvodino Kranjsko,
o r a z d r u ž i t v i   ž u p a n i j e   S t.   O ž b a 1 d   v   d v e s a m o-
stalni ž u p a n i j i.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje Vojvodine Kranjske ukazujem tako :
§   1     Iz   davčnih   občin   Brezje,   Cemsenik.   BlaaovicaT
v                                                                                                                                                                                                            %
Hrastnik, St. Ožbaid in Trojane obstoječa župani j a St. Ožbald je razdružena v dve samostaini županiji ter se ustanovi iz davčnih občin Blagovica in St Ožbald samostalna županija Blagovica, iz davčnih občin Brezje, Cemsenik, Hrastnik in Trojane pa samostalna  županija Trojane.
S 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno z vršiti ta zakon.
Posl. Kersnik podpira toplo ta načrt, istotako tudi baron Apfaltrern. Pri glasovanji se načrt zakona potrdi. 7.) Posl. dr. Tavčar o prošnji ribniškega cestnega odbora, da bi se mu za vzdrževanje cest dovolilo pobirati 33 ° 0 pri-klado na davke ter v imenu upravnega odseka nasvetuje: „1.) Okrajnemu cestnemu odboru ribniškemu se dovoljuje, da sme v delno pokritje za 1. 1892 v proračunu izkazane cestne potrebščine 1. 1892 v tamošnjem skladovnem okraji pobirati 25°/0no priklado na vse neposrednje davke z izvanredno doklado vred.    2.) Deželnemu odboru  se  naroča, zaradi prepisa
Novice.
139
in pobiranja dovoljene priklade potrebno ukreniti. 3 j Deželni odbor se pooblastuje, cestnemu odbora ribniškemu v pokritje troškov za vzdrževanje cest 1. 1892 nakazati podporo 1000 gld. Iz deželnega zaklada/'   Predlogi se vsprejmo.
V štirinajsti seji dne 8. aprila poročajo v imenu finančnega odseka odseka: 1.) Posl. baron Sch\vegel o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. Staro bolnico kupil je, kakor iznano, g. J. Gorup za 120.000 gld., kateri kup se bode v kratkem tudi formalno rešil. Načrte in proračune stroškov za novo bolnico je izdelal arhitekt K. VVaidmann. Skupni stroški znašali bi 379 191 gld. Poročevalec po dolgem utemeljevanji v imenu finančnega odseka predlaga :
Z ozirom na to, da bi bil nameravani kanal od nove bolnišnice za Bežigradom do Ljubljanice jako dra^ in ker je potrebno, da poseben veščak na podlagi predloženih načrtov dokaže, da bi ta kanal zadoščal vsem zahtevam — naroča se deželnemu odboru, naj poizveduje, ali bi se ne moglo dobiti primernejše stavbišČe za novo bolnišnico, posebno z ozirom na potrebo kanala: pri tem naj bi se posebno v poštev jemalo za cerkvijo sv. Petra ležeče knezoškofijsko zemljišče parcele št. 16/1, 17 in 18 v obsegu 12 oral 297 G0'- v slučaji, da bi kompetentni faktorji z zdravstvenega stališča to zemljišče priznali primernim in bi se moglo dobiti za primerno ceno, pooblašča se deželni odbor, da to zemljišče takoj kupi, ono za Bežigradom pa proda za primerno ceno, vendar ne pod kupno ceno.
I.   Za slučaj nakupa omenjenega zemljišča in v interesu takojšnjega zgrajenja nove bolnišnice naj se: 1.) Predloženi načrti in proračun potrdijo s pogojem, da se bodo vsa poslopja brez premen mogla zgraditi na tem zemljišči; 2 ) dež* lnemu odboru se naroča, da za vsa poslopja konkurenčnim potom razpiše oddajo del tako, da se grajenje more pričeti še to leto; 3.) ob jednem naj stopi v dogovor s kompetentno cerkveno oblastjo, ali bi bilo mogoče cerkev sv. Petra porabljati za bolnišnično cerkev, v katerem slučaju bi ne bilo treba posebne kapele Ko bi te obravnave ne imele vspeha, naj se zgradi hišna kapela po prvotnih nasvetih
II.     Če omenjenih zemljišč v primerno kratkem času ne bode mogoče dobiti in bi se zgradba nove bolnišnice morala zavleči, ostanejo v veljavi že predloženi načrti in proračuni in je za ta slučaj 4) clež-lni odbor pooblaščen, da zaradi kanalizacije natančno, strokovno p eiskuje in o tem poroča v prihodnjem zasedanji. 5 ) V tem slučaji naj se oddaja del, izvzemši kuhinjsko in gospcdarsko poslopje s kapelo vred takoj razpise, da se more graditev pričeti še to leto. 6 ) Deželni odbor se pooblašča, da z redom usmiljenih sestra sklene pogodbo, po kateri se jim dovoli pavšalni znesek 50.000 gld. za kuhinjsko in gospodarsko poslopje s kapelo vred ; grajenje pa mora voditi sposoben, od deželnega odbora potrjen stavbeni voditelj, natančno po načrtih in pod kontrolo deželnega stav-binskega urada. V tej pogodbi naj se natančno določi, da je dežela neomejena lastnica vseh stavb
III.   V obeh slučajih pa se morajo 7.) vse zgradbe spraviti pod streho do jeseni 1893 in dovjšiti do konca avgusta 1894. 8.) Izvišitev teh ukrepov pa je pred vsem odvisna od formalne pogodbe z g. J. Gorupom. 9.j Konečno se vzdržuje za leto 1890 dovoljeni kredit 50.000 gld. za 1. 1892. Vsi predlogi vsprejmo se brez debate. 2.) Isti poslanec glede stražniškega osobja v blaznici na Studenci in v imenu finančnega odseka predlaga : Deželnemu odboru se naroča, naj strogo preišče vse nedostatke v blaznici na Studenci in o tem poroča v prihodnjem zasedanji, ob jednem pa stavi primerne nasvete o uravnavi zdravniške in strežniške službe v tem zavodu. Predlog se vsprejme.
3.) Posl.  Vi sni kar   o  prošnji več deželnih uradnikov
4 za   uravnavo   petletnic.    Po   kratkem   utemeljevanji   predlaga:
„Prošnja deželnih uradnikov   se   odstopa   deželnemu odboru   z
naročilom, da napravi in predloži v prihodnjem zasedanji pre-
osnovo pravilnika o petletnicah z dne 4. oktobra 1871 tako, da se petletnice vštevajo v plačo in pokojnino. Petletnice, katerih število je primerno znižati, naj dobivajo uradniki in služabniki šnle potem, ko služijo pet let v istem plačilnem razredu in urediti jih je tako, da uradnik nižjega razreda s petletnicami in aktivitetnimi dokladami vred, katere naj se odnosno tudi urede, ne bole mogel doseči plače uradnika višjega razreda. Ob jednem naj se predloži normala o dijetah deželnih odbornikov in deželnih uradnikov." Posl. Luckmann predlaga, da se r/puste besede „tako, da se petletnice vštevajo v plače in pokojnino." Posl Hribar ugovarja predgovorniku in podpira predlog finančnega odseka, ki se pri glasovanji tudi vsprejme. 4) Posl. K lun o prošnji učitelja Ant Vert-nika, da bi se mu pri njegovem umirovljenji štelo 401etno službovanje. Dovoli se mu milostnim potom 500 gld pokojnine na leto. 5.) Isti poslanec o napravi zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem. Vsprejmo se nastopni predlogi : 1.) Deželnemu odboru se naroča, da naj se z vso odločnostjo in brez zamude poprime ustanovitve lastnega deželnega zavoda za gluhoneme in slepe. V ta namen naj za ta zavoda napravi natančno osnovo, v kateri naj se ozira na število gluhonemih in slepih otrok in pretresa vse potrebne okoliščine, zlasti: a) ali se dasta oba zavoda pod jednim upravništvorn spraviti pod jedno streho; b) v koliki meri se imajo gojenci obeh vrst ločiti glede stanovanja, vzgojevanja in pouka; c) ali bi ne bilo prav, gluhoneme otroke ločiti po spolu in vsaj za prvi čas zavod urediti morda samo za dečke, gluhoneme deklice pa proti primerni odškodnini iz ustanov za gluhoneme v odgojo izročiti ubogim šolskim sestram v Smihelu pri Novem mestu ?
2.)   Dalje se deželnemu odboru naroča: a) da dogovorno
z deželno  vlado za zgradbo omenjenega   zavoda kupi primerno
posestvo ;  b) da preskrbi potrebne načrte in natančen preudarek
stavbenih  stroškov.
6.) Posl. vitez L a tiger glede odkupa obeh knez Auer-spergovih mostov pri Krki in Soteski, lfahajajočh se na deželnih cestah Novomesto-Žužemberk-Ljubljana in Soteska-Črnomeij. Poročevalec po daljšem utemeljevanji predlaga: Dtželnemu odboru se naroča, z gozdarskim uradom v Soteski kot pooblaščencem njegove svitlosti kneza Karola Auersperga glede odkupa obeh mostov pri Krki in Soteski pričeti obravnavo ter o njenem uspehu poročati v prihodnjem zasedanji in staviti primeren nasvet.  Predlog se vspt>jme.
V imenu upravnega odseka poročajo: 7.) Posl. Povše glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Ljubljanska okolica se nahajajoče iz Sneberja na Zalog držeče občinske ceste mej okrajne ceste. Prošnja se ugodi. 8.) Posl. dr. Tavčar o prošnji Jož. Godererja v Orteneku, podjetnika ceste črez hrib Lužarje, da se mu izplača še ostali pnmanjklej 4425 gld. 65 kr Prošnja se odkloni. 8) Posl. baron Kechbach o prošnji občin cestnega skladovnega okraja kočevskega, da se odpravijo nedostatki v tehniško-gospodarski upravi okrajno-cestuega odbora v Kočevji. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev.                                                             Dalje nasl.)
—   Presvetli cesar podaril je „Katol. društvu rokodelskih pomočnikov" na Vrhniki 50 gld. iz svoje zasebne blagajnice.
—    Osobne vesti. G Edmund Peck svetovalec v pravosodnem ministerstvu imenovan je predsednikom deželnega nadsodišča v Trstu Novi predsednik ne zna nobenega slovanskega jezika. — Stotnik domačega ptšpolka g. Krištof premeščen je iz vojnega zemljepisnega zavoda na Dunaji zopet k polku v Ljubljano. — Ljubljanskega vojaškega preskrbo-valnega skladišča načelnik gosp. Iv. Lechmann oficijal I. vrste šel je v pokoj, na njegovo mesto pa pride oficijal g. A. Weber pl. Webern iz Zadra. — Govori se, da odstopi koroški deželni glavar dr.  Ervvein.   —  Znani slovenski pesnik
140
g. kapelan Ant. Aškerc (Gorazd) premeščen je iz Vitanja v Slovensko Bistrico. — Bivši sekundarij deželne bolnice v Ljubljani, g. dr. Eakež, rodom koroški Slovenec, nastanil se je v Velikovcu kot praktični  zdravnik.
—    Dolenjske železnice. Poverjenik koncesijonarjev dolenjskih železnic g. Liharzik na Dunaji poživlja vse vpisce prvotnih delnic dolenjskih železnic, naj vplačajo prvi 40 odstotni obrok na podpisano glavnico najkasneje do dne 30. aprila t. L v kranjski hranilnici v Ljubljani.
—   Komenskega slavnost. Pretečeni torek priredilo je „Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani" v spomin največemu pedagogu J. A. Komenskemu, slavnosten večer v tukajšnji čitalnični dvorani. Udeležba bila je velika in slavnot vseskozi lepa in dostojna učiteljskega velikana Gosp. nadzornik prot. V. Zupančič imel je slavnostni govor, v katerem je lepo narisal plodonosno delovanje Komenskega, zbor obstoječ iz 17 učiteljic in 25 učiteljev zapel je pa prav ubrano par zborov. Slavnost počastilo je tudi več  odličnih oseb.
—   Zlato poroko praznuje dne 25. t. m. gosp. Avgust Jak, najstarejši pomožni uradnik v Ljubljani
—    Odkritja   Radeckega  spomenika dne 24. t. m.
udeležilo se bode ogromno število veterancev iz cele Avstrije. S Kranjskega udeleže se slavnosti 4 društva (139 mož in 53 Eadeckega veterancev,) dunajski veteranski kor bode zastopan s 10.000 člani. Vseh zastopanih bode pri slavnosti 570 društev. 20.000 mož, 1500 Radeckega veterancev, 15 godeb in 180 zastav. — Povodom tega slavlja na Dunaj} priredi tudi naš domači pešpolk primerno slavno dne 24 t. m. pred spomenikom Eadeckega v tukajšnji  „Zvezli."
—. Telefon v Ljubljani. Državni telefon v Ljubljani se bode še-le tedaj napravil, ko se bode določilo o zgradbi novega poštnega in telegrafskega poslopja.
—   Vseh notarjev bilo je začetkom leta 1892 v Avstriji  1018. Na Kranjsko pripada jih 33.
—   Zastrupila se je z arzenikom lBletna pc-sestnikova hči M. Belec v St. Jurji ob Taboru na Spod. Stajarskem. 1 zrok samomoru ni znan.
v
—   Častnim občanom izvolila je županija SJavinska g. Jos. Doklevo,  veleposestnika v Postojini.
—   Občinske volitve, katere se bodo vi šile prihodnji teden v Ljubljani obetajo biti mirne, kajti .,Katol. politično društvo" je pri svojem včerajšnjem shodu sklenilo, volitev se ne udeležiti in kandidatje „Slov. društva" torej ne bodo imeli nasprotnikov.
—    Zlata ažija. Za mesec maj 1892 se je odredilo, da le za slučaj, če se pri plačevanji carin in raznih pristojbin plača s srebrom mesto z zlatom, treba doplačati 18 1 2°,0 v srebrn.
—    Občinska volitev v Kamni gorici. Občinskim predstojnikom v Kamni gorici voljen je g. Adolf pl Kappus, občinskim svetovalcem pa gg. Jos. Svetina, Mih. Pesjak in Ant. Toinaževič.
—    Železnica Divača-Loka. Češki deželni zbor posvetoval se je v edni svojih sej tudi o železniški zvezi češkega kraljestva s Trstom in vzprejel predlog, ki i7javlja, da je neobhodno potrebno grajenje železnice it Divače do Loke in od-todi do Celovca. Tržaški deželni zbor pa je vzprejel jedno-glasno resolucijo, ki gre na to, da se aveže Trst z Eudolfovo železnico, to je, da se naj zgradi proga Divača-Razdrto-Loka in da se naj Kudolfova železnica podaljša ali čez Ljubelj ali pa čez Ture.
—   Najdeno truplo. Nedaleč od Dola potegnili so dne4 8. t. m. iz Save truplo utopljenca. Truplo je bilo že močno* zgnito in ga takoj ni mogel nobeden spoznati. Zdaj se je pa dognalo, da je ponesrečenec neki Mezeg iz Ljubljane. Na glavi imel je utopljenec precej veliko rano in ker se je po-izvedelo, da je imel Mezeg oni dan, ko ga je bilo zadnjikrat videti tudi nekaj denarja pri sebi, katerega zdaj ni bilo najti pri njem, domneva se, da je kdo zvršil nad  njim  kak   zločin.
—   Najdeno truplo. Pri Trbovljah našli so trupla 20 do 24 let starega človeka, čegar obraz je bil tako sežgan z neko razjedajočo tekočino, da ga ni  bilo moč spoznati.
—   Strašna smrt. V Lubnem pri Rudolfovem pogorela je dne 14. t. m. koča Jožeta Bobnarja. V ognji našla je smrt tudi Bobnarjeva žena. Hotela je rešiti skrinjo, v kateri je bilo-baje 400 gll. denarja spravljenega, a strop se je udri na njo in jo podsnl.
—   Obesil se je v Celji neki 751etni mitničar Jož. Czernv.
—   Število žganjarnic v Avstriji. Koncem leta 1890, bilo je v Avstriji 91.967 žganjarnic, pride torej na 259 prebivalcev, jedna žganjaroica. Oziraje se na posamične dežele tostranske državne poslovice pride po edna žganjarnica na Solnograškem na 140 prebivalcev, na Tirolskem na 169, na Koroškem na 187. na Gor. Avstrijskem na 190, na Stajarskem na 230, v Šleziji na 233, na Češkem na 236, na Moravskem na 243, na Kranjskem na 275, v Bukovini na 296, v Galiciji na 301, na Nižje-Avstrijskem na 311, na-Primorskem in v Dalmaciji pa na 502 prebivalca. Po številu razvrste se ž sanjarije po posameznih deželah tako-le ; Slezija, Češka, Gorenje Avstrijsko, Moravsko, Spodnje Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko, Štajarsko, Koroško, Galicija, Bukovina, Kranjsko,  Primorsko, Dalmacija.
—   Veliko poneverjenje. Davkar Pasqualini v Porto-gruaro blizu Ldine na Laškem poneveril je 250.000 lir in pobegnil. Eazun tega odškodovai je tudi neko tvrdko za 80.000 lir.
—   Oropani vlak. Na Euskem napadli so nepoznani zločinci poštni vlak, ki je vozil iz Kovela v Varšavo. Ulomilr so v poštni voz, ter pobrali iz njega, pisma, denarne in druge vrednostne pošiljatve v vrednosti do   150.000 rabljev.