Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nj. veličanslvo svitli eesar se odpelje v soboto v Monakovo, ksvoji bčeri Gizeli, omoženi z vojvodo Leopoldom. Na Štefanje pa se povrne na Dunaj ler ostane potem na Dunaji dalje časa. — V gosposki hisi drž. zbora je bila v torek seja ter so vsprejeli začasni proračun ter ostale načrte postav, ki so jih v hiši poslancev dogotovili. Teh pa ni bilo veliko. — Protisemitje imajo na Dunaji sedaj pogostem volilno zborovanje, pri teh jim ne manjka nikoli poslušalcev, ali škoda je, da so gg. govorniki na njih včasih bolj, kakor je dobro, divji in se njim vsled tega daje manj pomena, kakor ga jim dohaja. Štajarsko. Naši nemški sosedje, konservativci so jako nejevoljni, kajti že celih 20 let se borijo za versko šolo, toda doslej zastonj in je sedaj še nianj upanja za-njo, kakor kedaj poprej. Ta njih nevolja se kaže posebno na volilnih shodih, ki jih sklicujejo njih poslanci po raznih krajih. — Naše glavno mesto, nemški Gradec ali bolje, nekaj Nemcev se v tem mestu že veseli, da pride o novem letu knez Bismarck, ta »veliki Nemec« v Gradec, ko se pelje doli v Reko k starišem svoje sinahe. Upajmo, da s«3 jim zmeša štrenja ter Bismarck izostane. Koroško. Da mora mestni urad v Celovci vsprejeti slov. pisma, to je že sila za tamošnjo nemško gospodo, ali še večja sila je, da se mora tudi odgovoriti v slov. jeziku. Kako ponižanje za nemške omikance! — V Beljaškem okraji so vpeljali nedeljsko šolo in to je dobro, toda poučuje se le v neinškem jeziku in brez kršč. nauka. Oboje je na kvar slov. mladini, ali vsaj ne h koristi. Kranjsko. Da se pridobi kaj za družbo sv. Girila in Metoda, sklenili ste podružnici v Kranji, moška in ženska, da si njiji udje ne pišejo za novo leto kacih voščil, ampak mesto tega dajo imenovani družbi po 50 kr. Prav je tako! — Slov. gledišče v Ljubljani se obiskuje primeroma premalo, samo igra »Teharski plemiči«' jim napolnjuje gledišče do konca. Primorsko. V neki vasi pri Gorici so zaprli trgovca Ravnika in necega agenta, ker so jn dobili, da sta ponarejene petdesetake menjevala. Ona sta torej v zvezi s tisto delarno doli v Italiji, iz katere prihaja loliko ponarejenega denarja. — V Gorioi je umrl nicstni lajnik Fovelti. Mož je bil duša tamošnjih lahonov in v tem oziru nevaren človek. TržaSko. V mestnem zastopu v Trstu so se vfndar-le izprovideli, da jim hoče ogerska vlada odvzeli trgovinslvo ter ga v Reko prenesli. Veliko blaga gre že sedaj čez Reko, ne pa čez Trst, kakor svoje dni. — Z novim lolom začne v Trslu izhajati nov slov. list, -1'rimorski list« ter pride vsacih 14 dnij na svitlo. l'o svojem nanienu, načrtanem v »Slovencu«, nain jako ugaja in mi mu želimo veliko podpore, duševne in de- narne, kajti nasprotnikov že ima, predno je zagledal »luč sveta«. Hrvaško. Sabor ali deželni zbor v Zagrebu je sklenil svoje delo ter so gg. poslanei razšli, vsak na svoj dom, v svesli si, da so pošteno storili, kar so kje ogerski vladi dolžni — pokorščino. Edino dr. Frank je napravil nekaj nemira, ko je vprašal bana, kaj kje namerava ogerska vlada s hrv. kraljestvom, ko niu nalaga le bremena, za njegove pravice pa se malo izmeni. Ban je' odgovoril, toda on neki ne ve ničesar. Ogersko. Minister Weckerle se trudi na vse moči, da pri c. kr. dvoru na Dunaji odpravi nevoljo, ki je ondi nastala zoper Madjare zavoljo njih obnašanja nasproti svitli cesarici in sploh ces. rodbini. Toliko je neki dosegel, da pride svitli cesar po novem letu za kacib 14 dnij na Ogersko. — Ogerski škofje so sklenili spomenico do vlade, do papeža in svitlega cesarja in v njej razložijo, zakaj da ne morejo odobriti politike sedanje vlade, posebno ne o zakonih. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. so izdali na novo okrožnieo do laškib škofov in laškega ljudstva ter govorijo v njej o nevarnostih, katere pripravlja framasonstvo sv. cerkvi in še bolj občnemu blagru ljudstva. — Kardinal riniske cerkve postane neki tudi nadškof Poznanjski, dr. Stable\vski. Italijansko. Vlada je predložila v drž. zboru načrt postave, vsled katere inora poroka biti poprej pred posvetno, potlej še le, če kdo hoče, pred duhovsko oblastjo. Tako imenovani civilni ali posvetni zakon — vsled posvetne »poroke« — imajo sicer v Italiji že sedaj, toda ljudje se dajo pač poročiti v cerkvi, ne pa pri županu — v lopi. To jezi framasone in od te jeze pride oni predlog. Vidi se, da vlada pleše, kakor jej framasonska drhal piska, če jej tudi ni volje plesati. Francosko. Valovi zavoljo goljufij pri »Panamski družbi« so se vlegli vsaj nekoliko. Minister za pravosodje je dal nekatere zapreti, češ, da so pri tistih goljulijali največ krivi; vendar pa se mnogim dozdeva, da se je to izgodilo, ne za kazen onib Ijudij, ampak za varnost drugih, katerih še doslej svet nima za krive, ali s časom bi prišla tudi njih iinena na svitlo, ko bi uni ne sedeli že pod ključi. Tu ne morejo več govoriti, kakor jim dopusti sodnik in ta jim ne sme pustiti, če vlada ne dovoli: o) pa so vam republikanci iznajdljivi, ako hodi njim za kožo! Angleška. (iladstone niina gladke poti pri svojih namerah, ampak radikalci delajo mu vse mogoče ovire. Izlasti v irskem vprašanji se mu nasprotuje veliko in kakor je podoba, ne brez uspeha. Nemško. Vojaška postava ali bolje, načrt za-njo dela drž. kancelarju velike težave, kajti za-njo ne more dobiti večine, kolikor si tndi prizadeva in vendar je neki potrebna za mir! — Avstrijski poslanik pl. Szogyeny je prišel v Berolin ter ostane ondi zanaprej z rodbino svojo. — Rusko. Da bi se bilo žačelo razpravljati o trgovinski pogodbi z noinško vlado, neki ni resnično in se drži nemška vlada slej ko prej »zaprlih žepov«. Z njo tedaj ruska vlada ne more početi pogodbe, dokler se neniška vlada ne premisli na bolje. Bolgarsko. Ustava se izpremeni v loliko, da knezu ni treba odpovedati se katoliški veri in tudi njegovi rodbini ne, ako je ima. Vsled tega se govori, da se knez Ferdinand k inalu oženi. Srbsko. Vlada je razpisala občinske volitve v Beleingradu, češ, da volilci niso več zadovoljni z obč. zastopom. No nekaj jo nezadovoljnosti, toda ne pri vo- lilcih, ampak pri vladi: zato so nove volitve in pri teh upa vlada, da zmagajo nje možje in potem je vse dobro! Tursko. Sultan je ukazal preiskovati, kje da tiči uzrok za to, da davki ne prihajajo redno. Največja mohamedanska gospoda zaostaja neki najrajši pri plačilu. No volja sultanova je dobra, toda težko, če bode kaj iz preiskave. Afrika. V Sudanu je bilo dolgo mirno, sedaj pa sikajo Arabci iz kraja do kraja in je skorej podoba, da pa zopet mislijo na kake napade. Ne zna se, koga da misli nemirno ljudstvo napasti; domače vlade ne, kajti ta se ne izmeni za nemir in vendar ga pozna tudi ona! A m e r i k a. Predsednik republike »združenih držav« je na novo Cleveland in sicer za štiri lela. — V severno Ameriko preseljevanje pojenjuje, najbolj zato, ker ne pustijo ondi nikomur na suho, ako ne dokaže, da ima v svoji novi domovini ob čem živeti.