dova)
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/ II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3. Dum pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO komunistične: PAKTI JE S.T.O.
Rešimo
Ethelo in Juliusa Rosenberga!
jgNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠIEV. 242
TRST - SOBOTA, 20. JUNIJA 1953
CENA 20 LIR
Ì0CINSKA ZAMISEL ZAKONCA ROSENBERG
ne smeta biti usmrčena!
Ni v nedeljo v Pazinu je zajahal svojo najljubšo Jo, t.;. jugoslovansko-itali •ti kond minij na STO. Ob Priliki je s svojega rokava 5el vse tiste «dobrote» ki bi StoiŽ Drebival-stvo STO' uživalo, ue. bi do take «rešitve» prišlo, ovor'^ zvezi Je dejal: «Ker vpra. *.it i'6 guvernerja med velesila-?i moglo biti rešeno, smo se ka o šli v slepi ulici, iz katere mi a j skupaj nismo našli izhoda...
: - 1 kleje smo dali sami gotove >no® [Moge, realnejše kot so bili -e * «nji — predlagan smo kon-
Z^“rium’ ,-j',;ia.b' s™ f
, Ma al° v mejah, ki so bile dc-nrja ?ne v mirovni pogodbi, da roma kilo avtonomno, da bi :me-Suvernerja, ki bi se menjal ;ani(|ke tri leta, tri leta bi bil 1 v': ‘lanski, tri leta naš. Med nnst1 ko bi bil guverner ifali-3 j. ki, bi bil naš viceguverner : jral Platno. Oblast guvernerja kila kontrolnega In simbc-:lja6 ?eša značaja... Kot baza za iere»šovore lahko služi k mdo-
ika^Uun»",
oncd U ie torej Titova bojna ko-voli1®’ kondominium. Tu je «re-goja u”, za katero se te dni tako r. p|' vdusujejo' tržaški titolas si! a v'k kateri se sramežljivo na-22 ‘aio tudi «indipendentisti» a ' t0" «Corriere di Trieste» — ret ‘u1 v Pazin poslali svojega
t: tfe(|stavn:ka zahvaljevat se Ti-GH njegovo rovarjenje prot' nšti11 p in interesom našega preziral alstva — in voditelji SDZ, :ert in SNS
fiali Uej5tvo je, da Tito- vztraja tia-v* Sv°iem kondominiju, ker bo s tem onemogočil stati* sporazum z De Gasperi-.ledi da bo istočasno prepre-ie H!l edino pravilno rešitev na jnsK^a vprašanja, tj. uveljavitev ,°vne pogodbe z Italijo in . anovitev STO. in da bo tako ostalo pri starem, s čemel elei 0rez večjega napora prido-14. (C°no B. iz katere noče odiram pravi: «Tu smo' in tu g?° ostali » ). dečim bi Italija ,4 ‘administrativno dobila co-1 A, kjer bi se kljub temu aljevala anglo-ameriška o. Racija.
°*) /kaj Pa Tito noče zaključi-nih j,°končnega sporazuma o tr. vil- ,, m vprašanju? Znano je da
^ BOiSPhnn AmpriVonni
'*	J jo
le Pl z rključitvijo Italije izpo.
posebno Amerikanci for-ta sporazum, ki 'bi orno-Lt «• rključitvijo Italije izpo. ^'tev balkanskega napadal-„kj?. bakla. Tito pa noče imeti ■i ltJe v balkanskem paktu, v del) j rpm bi mu kot po prebi-■ lll,'e;vu trikrat večja dežela dyl Ze‘a vodstvo. On pa noče a tl h Podrejene vloge, saj z ki Slit)/nskimi paktom, ima veli-• dihi e gospodarske ugodnosti, 1 ifc'? voja§k0 vodi Turčijo in in končno mu omogoče >iN »fuehrerja» Balkanskega —Wtt>8a> kar si že toliko let
t> 6 Zell'
Hr.NIoge o rešitvi tržaškega Sl N/ja P® m ra kljub tema tanV*jati' tj® zadovolji Arne-k Ir®. ki izvajajo nanj pritisk 'iti hočejo preko Italije odpravi vsaj zmanjšati angle-
vpliv v balkanskem bloku.
ljvj I«»1 bijem in svojo «rešetka-M ‘	" ~ o črto, da bi onemn-
De Gaspe-
:K )l ij(j,etn'én(i črto, da bi onemogli 'itm sporazum z De Gaspe-J -illi- 1 >n da bi vse ostalo pri
$ Vij, jPorazum iSl' 1
aVt Hi))111 : t. j. delitev STO na Ma «o?®' obstoječega starila in tro! l^radu vodilna vloga na Bal-
*k ^
:a 1
o l{ij
KJ
peč'
4 A
, p 'KJ' tn-1
seJ<
is
^ Podpisujmo zahtevo rz (iškega odbora miru brj 'oiencvanju začasne c'vdne uprave Var-r>0itnega sveta I
r jji iPak kaj naj bi pravza-"”l,i b°menil kondominij za Kr» iv n Drebivalstvo: kaj hoče e *» les Pravzaprav doseč; preko fi si'X -na STO? Predvsem: ‘Tito ali. 'N 0 kondominijem pokopati ,#	Pogodbo in vsako «ne-
ft j “h da bi se uveljavila, , jllnš Zanj njena uveljavitev n.	z De Gasperijevo gt-
55 ?t	«najslabša rešitev»,
>K lS) dejal tudi v Pazinu. Z j'Če ® 9J J’0' mirovne pogodbe jto O,lto .odvzeti STO garan-&P Xv Sanizacije združenih na-nd e5g 'f1- J1- kontrolo med'narod-i čl ,Sstvi?ruma' ki je najboljše 1 v"* Nkik ■Za spoštovanje člove-a i- J' StA in demokratičnih načel > ' ^ ohLT' Tretjič, Tito hoče pre-l'l6 jtranitve nezaželene krn-/ jev , jamstva OZN odstra-^Si-Xa '^arnost'» da bi ZSSR, 'ha
». Odo' ielJic, tuo r X jtranitve nezaželene krn-
Sa8, .Varnostnega sveta in 1 . So, ^lesila, ki se z vztraj-1 'SnJu doslednostjo bori za N ,Ntev S'T° in ki predsta-Jornj!nega prijatelja in za-V‘X interesov našega ' hgs>,. Va, onemogočila vsa. ■ |„ 0 nacijo proti STO.
1 Sčannčn° hoče Tito prikriti 1 I Nom?11?; dejstvo, da njegov ?‘levji?-1' Predstavlja grobo ifhiiii ba'rovne pogodbe s tem, tXt ^‘Pisuje tisto demokra-:5, ](’. avtonomnost, jamstvo iNtij -Je ne more imeti že 'iNsti 8t?’ ker b: bil sad ile-Jh Kako pa sploh more
V daiN- . pa sp-°n more ‘Šivaj tu'J m državljanom a demokracije in avto-ko jih ne daje niti
Sij^ ^žavljanom, ki so izpo-/Nngj . naj-krutejšemu polipu in v!n terorističnemu pri-t, Stn0ulnXuživajo najmanj-LXirPKratlcne pravice? Ka-l>tn sPloh predlagati Trža-A tài, Slovanom in Italija-S11° rešitev,, ki bi jih zve.
»st i 8 m nog izročila na iS in itlet^ilost jugoslovan-lrv in ?taNan's,kim guverne-i j-Hito Podguvernerjem, ime-'a?6 -strni tistega Rankoviča, !t»Sska kov n jak za koncen-® Sejmišča, in od ti-Sh^Pju in' kl ■e izurjen v tl Valstva? morltvi mirnega
s‘ našj ljudje zamišljajo,
kako bi kondominium' izgledal pod «kontrolo» Ranku: vičevih in Scelbov;h guvernerjev, ki bi de1 ali le v interesu rim-ske, oz. beograjske vlade, kateri so v ostrem nasprotju z interesi našega prebivalstva. Titov kondo-m.mj ni torej nič drugega kot ve’ikanska sleparija na našo škodo, je absurd, ki so ga lahko porodili le možgani bolnega človeka.
Edina rešitev, ki je za nas sprejemljiva, je uveljavitev mi rovne pogodbe in ustanovitev STO. Kondominij, Titove in De Gasperijeve etnične črte, ob-sto.eče stanje in podobno niso n'6 drugega kot zločin proti prebivalstvu STO. In zločinci so tisti, ki jih predlagajo. Te «rešitve» zasledujejo le cilj delitve našega »zemlja, našega prebivalstva., mesta od podeželja, cone A od cone B, Slovencev od drugih Slovencev in Hrvatov. Naše Ozemlje in naše prebivalstvo pa predstavljata enoto, ki je nedeljiva. In to moramo povedati zločincem rimskega in beograjskega izvora, ki nam. hočejo vsiliti nezaželene rešitve. Zato enotno nastopimo proti vsakemu barantanju, vsakemu mešetarjenju, zahtevajoč od VS 'OZ,N, naj na STO imenuje svojo- začasno enotno civilno upravo, ki naj nas reši iizpod grabežljivih rok Tita in De Gasperija.
KAREL SISKOVIC
Začasna odložitev usmrtitve - Ameriški vladni krogi hočejo na vse načine preprečiti pomilostitev - Ves svet se je dvignil v obrambo Rosenbergovih - Trst za vrnitev matere in očeta Michaelu in Robertu
WASHINGTON — Vrhovno sodišče ZDA, ki se je sestalo na zahtevo ameriškega pravosodnega ministra Brcnvvella, je v četrtek ob 20. zaključilo svoje zasedanje in se ponovno sestalo včeraj ob 17. Zaključki včerajšnjega zasedanja nam še niso znani. Na četrtkovi seji je predstavo k pravosodnega ministra zahteval razveljavitev sklepa sodnika Douglasa o odložitvi usmrtitve in takojšnjo izvršitev obsodbe. Obramba pa je zahtevala potrditev Douglasovega sklepa, življenje Ho-senbergovih visi na tanki niti,
V sredo ob 13. po- štirinajsturnem preučevanju zadevnih dokumentov je član Vrhovnega sodišča ZDA Douglas odredil odložitev usmrtitve zakoncev Rosenbergovih. ki bi bila morala biti zažgana na električni stolici predvčerajšnjim ob 23. uri. Sodnik Douglas je v dokumentu, v katerem, utemeljuje odložitev usmrtitve Ro;enber-govih, napisal, da je branilčeva prošnja za odložitev upravičena, ker pc-rotniki niso na pro-cesu priporočil sedn ku Kaul-
0 B G OVORU JUDEŽA TUA V PA Z I N U
KONDOMINIJ BI IZROČIL STO Titu in De GasperSju
Na Kolonkovcu 2390 podpisov za začasno enotno civilno upravo VS - Podpisna -akcija proti barantanju žanje vedno večje uspehe - Naše ljudstvo soglasno odklanja kondominij
Tito je tudi v nedeljo v Bermu pri Pazinu ponevi! svoje znane «teze» o- tržaškem vprašanju. Sam je povedal, da ne iznaša nič novega in da vztraja na stališču, ki je prišlo do izraza v Slavonskem Brodu, v Popovičevih in Beblerjevih izjavah.
Kot v Slavonskem Brodu je Tito predvsemi poudaril, da smatra mirovno, pogodbo z Italijo le kot «vsiljen diktat», da ne m,ore doprinesti «drugih žrtev» in da je zato pripravljen le na razgovore o svojih predlogih. Ponovil je svojo trditev, da je mirovna pogodba neizvedljiva in da se je njegova vlada zaradi neimenovanja guvernerja «znašla v slepi udiei, iz katere vsi skupaj (Italija, Jugoslavija, Anglo - amerikanci, op. ur.) nismo našli izhoda».
Zaradi tega trdi, da se «izhod iz slepe ulice» da najti na podlagi njegovega predloga o kondominiju, o katerem sam pravi, da ni v duhu mirovne pogodbe. Kondominium je zaOj «najboljša rešitev» in vztraja na njemu «kot na bazi za razgovore» v smislu rešitve tržaškega vprašanja.
Po drugi strani sam prizna-nava, da rimska vlada odklanja razgovore ni podlagi kondominija, zato Èa obuja svojo etnično črto, po kateri naj t>i Italija dobila Trst brez Skednja in Zavelj, Milje, Koper, Piran, Izolo itd., t. j. mesta in mesteca, ki naj ibi bila lpJ čena drug od drugega. V t^m pogledu pravi, da ((sprejeirja etnični princip, a ne — leakor oni (Italijani, op. ur.) pravijo —da se bojimo etničnega principa. Mi se ga ne bojimo, toda sprejemamo ga takole...» im zatem našteva «oaze», ki bi jih Italija dobila, ter obalo, ki bi jo Jugoslavija zasedla,
Nič novega torej. Le to, da je Tito ponovno in brez zavijanja potrdil sv~je sovraštvo do mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitve STO. On trdi, da je zahteva po ustanovitvi STO po mirovni pogodbi «brez izhoda», istočasni- pa pravi, da bi kondominij lahko zadovoljil
vse tržaško prebivalstvo. I* prav v temi grmu tiči zajec. Ce se že zdaj rimska in beograjska vlada tržeta za Tržaško ozemlje in ne moreta priti niti v imenu atlantske skupnosti in antikomunizma do zadovoljivega sporazuma, pomislimo, kaj bi se dogajalo na STO v trenutku, ko ibi nas kontrolirali italijanski in jugoslovanski guvernerji! Prišlo bi le do neprenehnega kreganja, do sabotaže z ene in druge strani, do onemogočanja vsakega gospodarskega, političnega in narodnostnega življenja na STO.
Ko-ndom nj bi bil torej le nesreča za naše prebivalstvo. Z,ato pa ni niti p.trebno poudarjati, da je vse naše prebivalstvo proti kondominiju prav tako kot proti vsakršni etnični črti.
In vsa prizadevanja tržaških tilofašistov, njihovi za-
hvalni telegrami svojemu go- branih za enotno civilno upra-
spodarju Titu in laži o «odmevu» Titovega govora med Tržačani so zaman. Tržaško prebivalstvo je le za spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO,
V tem času se po. podredju A STO nadaljuje podpisna akcija proti barantanju in za začasno enotno civilno upravo VS OZN. Povsod se opaža, kako je zlagana titofašistična trditev, da se tržaški Slovenci strinjajo s Titovimi nestvorom - kondominijem. "Najboljši odgovor ga dajejo prav tržaški 'Slovenci, ki tako obračunavajo' s titovskim, izdajstvom na njihovo škodo in dokazujejo Titu, da pri njih ne bo lovil kalinov niti če bo med nje pošiljal na desetine Štokov, kos-irain, boletov, deklev in sličnih dobro plačanih h:erarhov. Na Kolonkovcu, kjer je večina Slovencev, je bilo do sedaj na-
vo VS kar 2390 podpisov, v Mačko vij ah 85, v Dolini 474, t. j. 95 odst. vsega odraslega prebivalstva, v Logu 132, t. j. 100 odst. vsega odraslega prebivalstva, v Miljah in miljskih hribih preko 1000, na Pončani 800, med- pristaniščniki 800, v Skcrklji 150, v Podlonjerju 151, v Saležu preko 160 podpisov. itd. Ta akcija naj se nadaljuje: dokažimo, da hočemo STO, da nočemo barantanja, da nočemo Titovega kondominija in njegove ali De Gasperijeve etnične črte!
LONDON — Po neuradnih vesteh zgleda, da bo Churchill na sestanku na Bermudih zahteval od Eisenhowerja pristanek na srečanje z Malen-kovom. Ako bo Eisenhower odgovoril odklonilno, se bo Churchill sam podal v Moskvo.
manu smrtne obsodbe.
Vest o odložitvi usmertitve je kot blisk preletela ves svet in vzbudila večje upanje v milijonih ljudi, ki te dni napenjajo vse svoje sile, da bi rešili iz krempljev smrti dva nedolžna človeka. Tega mnenja pa ni a-meriška vlada. Pravosodni minister ZDA Brownell je, čim je prejet vest o odložitvi, razposlal brzojavke vsem članom Vrhovnega sodišča ZDA, ki so na dopustu, in jih pozval, naj se v četrtek ob 12. uri sestanejo za to, da diskutirajo o Douglasovi odložitvi in da io razveljavijo. Senator Wheeley je na kongresu celo zahteval, naj se sodnik Douglas postavi pred preiskovalno komisijo in naj se obtoži kot človek, ki «je kršil ameriške zakone in postavil v nevarnost ameriško varnost»!
V	ponedeljek in torek so se pred Belo hišo v Washimgtonu vršile velike manifestacije za rešitev Rosenbergovih.
V	temi času se po vsem. svetu stopnjuje akcija za rešitev nedolžnih zakoncev. Takega pie-biscita svet še ni videl. Vsa Francija se je dvignila v obrambo življenja Eithele in Juliusa Rosenberga -od republiškega predsednika do poslednje kmečke koče. Predsednik Auriol je poslal zunanjega ministra Bidaulta k ameriškemu poslaniku Dillonu s prošnjo, naj posreduje pri Eìsenhowe-rju za pomilostitev Rosenbergovih. Tako je storil predsednik parlamenta Herriot. Tej akciji so se pridružile komunistična, socialdemokratska, de-mokristjanska, neodvisna, radikalna in golistična stranka. Za pomilostitev so se izrekli vsi francoski škofje in kardinali ter predstavniki vseh veroizpovedi.
V	Veliki Britaniji so zahtevali pomilostitev milijoni delavcev, včlanjenih v sindikatih, 40 laburističnih poslancev, š-kofje, pisatelji, umetniki novinarji, časopisi. V Italiji Pa papež, umetniki, novinarji, pisatelji, listi, predstavniki socialdemokratske, repu-
blikanske, liberalne, monarhistične stranke. Prav tako na Danskem., v Argentini, Mehiki, Cileju, Kanadi, Zahodni Nemčiji itd.
V Trstu so se do sedaj za rešitev Rosenbergovih izrekli občinski odbor v Miljah, KP STO, PSI, PSVG, predstavni-
OB OBISKU SOCIALDEMOKRATSKE DELEGACIJE
Naše prebivalstvo
je za ustanovitev STO
V ponedeljek je prispela v naie mesto delegacija socialdemokratske Internac onale, da preuči tržaško vprašanje. Kot znano, je glavni komite II. Internacionale (COM1SCO) že na lanskem plenarnem zasedanju v Milanu na predlog predstavnikov Snragaio-ve PSDI in socialdemokratov iz Trsta (PSVG). ki sta člana II. Internationale, sklenil, da pošlje v Trst posebno komisijo, ki naj preuči to vprašanje.
Delegacija, ki jo sestavljajo predstavnik angleških laburistov Saul Rose, član vodstva belgij-
ki socialdemokratske interna-1 ske socialdemokratske stranke cionalne, ki so trenutno v Tr- \Camille Huysmans in predstavita, na stotine in stotine delov. francoskih scKialdemokratov ,	.	, .	Henri Ribiere, hoče pobližje pre-
ndi skupin, te varne, žene, biv-j učj(. tržaško vprašanje ter si
si obsojenci na smrt itd. Res
pravi plebiscit, ki dokazuje veliko srce našega mesta. Edino titofašisti vztrajno hranijo a-meriške kroge, ki hočejo usmrtitev Rosenbergovih in se tako uvrščajo med peščice- zločincev. Dokler je še čas, nadaljujmo akcijo za rešitev Rosenbergovih. iztrgajmo ju iz rok smrti!
ustvariti sliko razpoloženja tržaškega prebivalstva poloni stikov z oblastmi, s predstavniki političnih strank, sindikalnih in drugih organizacij, z gospodarstveniki in z župani naše cone.
V sredo zvečer se je odzvala vabilu komisije COM:SCO tudi Komunistična partija STO. katero sta zastopala namestnica sekretarja tov. Marija Bernetič-Marina in član Izvršnega komiteja tov.
Premirje v Koreji
v nevarnosti zaradi
zločinca Rheeja
"Izpustil” je ujetnike, da bi jim onemogočil povratek domov - Provokacijo organizirali Amerikanci
Amerikanci in Adenauer hoteli povzročiti novo Korejo
SSovci, gestapovci in vojni zločinci iz Zahoda skušali izzvati težke izgrede v Berlinu
BERLIN — V trenutku, ko se z veliko naglico pribl\žuje dtin sklenitve premirja u Koreji, sa Amerikanci m zahodnonemški re-vanšistični krogi z Adenauerjem na čelu izvedli v Berlinu težko provokacijo,
Pred dnevi je vlada D. R. Nemčije objavila vrsto ukrepov za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev nemškega ljudstva. Obsodila je ukazovalne metode na kmetijskem zadružnem polju, na p ivatno- in državno-industrij-skem polju, vrnila je imetje nekaterim ilegalno razlaščenim ljudem, amnestirala preko 3000 ljudi, obljubila vrnitev imetja m zaščito vsem, ki bi se iz zahod-
Zveza partizanov in bivših političnih preganjancev STO
Jutri, v nedeljo 21. junija bo
svečana proslava mučenikov iz Rižarne
Govorila bosta
Marija Bernetič
in
Bonomo Tominez
Predsedoval bo
Giovanni Postogna
Udeleženci se bodo ob 9.30 zbrali na trgu Garibaldi, od koder bo krenila póvorka v Rižarno.
Državljani in antifašisti! Udeležite se polnoštevilno proslave!
nega dela Berlina vrnili domov. Istočasno je odprla bloke med vzhodnim in zahodnim Berlinom,
Vsi ti ukrepi so bili izdani za to, da se omogočijo nadaljnji koraki k združitvi Nemčije. Ta politika pa je preveč nevarna za Adenaue'ja in Amerikance. Zato so v torek in sredo organizirali vrsto provokacij,
V torek se je zgodilo, da je ne-Ifaj tisoč stavbenikov vzhodnega berlina stopilo v stavko, ker so nadrejeni organi brez posvetovanja z delavci odredili zvišanje delovnih norm. Zato so delavci organizirali mirno manifestacijo, ki je ljudska policija ni motila. Odgovorni vladni činitelji so takoj ukinili' neupravičeno in krivično odredbo stavbenih funkcionarjev in zadostili upravičenim zahtevam stavkujočih. Zgodilo pa se je, da so Adenauer in Amerikanci hoteli izkoristiti to priliko
Iz zahodnega dela mesta so se po odprtih blokih začeli pomikati posamezniki in gruče najetih provokatorjev, ki so se pomešali med stavbenike in začeli izvajati provokacije proti ljudski policiji, vladnim palačam in sovjetskim vojakom. Istočasno so zahodni časopisi in radio začeli pisati, da so v vzhodnem Berlinu v teku krvavi spopadi. Zgodilo pa se je, da so delavci začeli napadati provokatorje, jih tepsti in jih izročati policijskim organom. Med njimi so bili spoznani bivši SSovci, gestapovci, od Amerikan-cev osvobojeni vojni zločinci. Iz zahodnega Berlina pa se je kljub temu nadaljeval dotok provokatorjev, ki jih je prišlo kakih 5 do 10 tisoč.
Predvsem so se «junaki» bovili z naskakovanjem prodajaln, ki so 'jih tudi izropali. Sad ropanja pa so odnašali v zahodni del mesta, kjer so jih pod svoje varstvo sprejemali Adenauerjevi po-
licisti. Njihova provokacija je prišla tako daleč, da so ugrabili podpredsednika D. R. Nemčije demokristjana Nusckeja in ga odvedli v zahodni del Berlina. Po njegovih protestih je bil izpuščen, a nato so ga Amerikanci že zopet pridržali.
Zahodni lisk govori o desetinah mrtvih, o stotinah ranjenih. Dejstvo je ie to, da so bili ranjeni samo nacistični in ameriški provokatorji, ki so jih delavci stepli. Zaradi teh od Amerikancev m Adenauerja organiziranih izgredov je mo al gen. Dibrova, poveljnik vzhodnega berlinskega področja razglasiti obsedno stanje, da se preprečijo vse nadaljnje provokacije. Ministrski pred-
sednik Grotewohi je v svojem proglasu prebivalstvu pozval na vrni'ev na delovišča, ki so jih delavci zapustili, da bi napravili red in natepli izzivalce. V sredo zvečer se je v vzhodnem delu Berlina povrnil mir.
Vsa zadeva postaja še bolj sumljiva, ako pomislimo, da so bili Amerikanci in revanšisti že vnaprej p ipravljeni na vse to, ker so pred izgredi poslali v vzhodni del mesta veliko število novinarjev in na demarkacijsko črto večje enote policije ter ambularne. Njihovi načrti pa so spodleteli zaradi odločnosti nemškega delavstva in ljudske oblasti. Adenauerju in Amerikancem tokrat ni uspela druga Koreja.
Ameriška lutka Singmanrhee je v srede izvršil dejanje, ki lahko onemogoči premirje v Koreji. Po njegovem ukazu so južnokorejske čete, ki so stražile ujetniška taborišča, «izpustile» severnokorejske ujetnike čeprav je med ameriškimi in kitajsko - korejskimi predstavniki prišle,' do sporazuma, da bo po premirju o njihovi usodi odločala politična konferen. ca. S tem dejanjem je Rhee onemogočil izvedbo sklenjenega in podpisanega sporazuma ter prekršil enega izmed najvažnejših členov premirja.
Na ta način je Rhee uresničil svoje grožnje, da bo- sabotiral premirje in da gà ne bo spoštoval. Kakšne posledice bo imela ta provokacija? Da se lahko razume obsežnost z na siljem izvedene «izpustitve» 25.000 severnokorejskih ujetnikov (Amerikanci poročajo, da je bilo cb tej akciji 9 mrtvih in več desetin ranjenih), naj omenimo le, da se je o njih diskutiralo v Pan Mun Džomu več mesecev in da se je zaradi dobre volje ljudskih predstavnikov dosegel sporazum le pred desetimi dnevi. Rheejevo dejanje pa je ta sporazum onemogočilo.
«Izpustitev» ujetnikov je še težja, ako pomislimo, da sta se v sredo ob H po -šestih dneh sestala gen. Nam II in Harri s on ter pregledala zemljevide, ki so jih sestavile delegacije oficirjev obeh strank za določitev demarkacijske črte med obema vojskama, ki bo stopila v veljavo 12 ur po podpisu premirja. Prav zaradi tega je prišlo do avtomatičnega prenehanja sovražnosti na obeh straneh in končno po 3 letih so se v sredo slišali na vsej frontni črti le kakšni posamezni puškini streli. Topovi, mitraljezi in minometi pa so utihnili.
Zgiedalo je tudi, da sc je Rhee vendarle vdal in pristal na podpis premirja kljub svojim prejšnjim izjavam. Njegova sredna akcija pa je dokaz, da je že vnaprej pripravljal provokacijo za onemogočitev premirja in za nadaljevanje vojne, čeprav so bde njegove čete v teh zadnjih dneh težko potolčene na vsej
frontni črti in so se morale na splošno umakn ti za kake 3
kilometre.
Ameriške in Adenauerjev-: pr vokacije v vzhodnem delu Berlina pa nam dokazujejo, da Rhee ni organiziral te kršitve premirja brez vednosti in pomoči Amer kancev, čeprav slednji licemerno zatrjujejo, da so presenečeni in jezni. Kdaj pa s) je sploh slišalo, da bi hlapec izvršil tako težko dejanje brez vednosti gospodarja? Prav zaradi dogodkov v vzhodnem Berlinu., kamor so Amerikanci poslali svoje agente organizirat incidente, da bi onemogočili vsak nadaljnji korak dalje k združitvi Nemčije, je ja.-no, da so organizira’! preko Rheeja tudi «izpustitev» ujetnikov. Njihova politika je ena in ista tako v Nemčiji kot V Koreji: miru se bojijo kot hudič blagoslovljene vode, zato pa organizirajo vsakovrstne provokacije, d,a bi preprečil’ pomiritev. Tudi to dejstvo nam dokazuje, da se ZDA pre več lahkomiselno igrajo z ognjem.
BUDIMPEŠTA — V Budimpešti se vrši zasedanje Svetovnega odbora miru, v katerem so zastopani predstavniki vseh dežel sveta. Razpravlja se o možnostih za pomiritev v svetu.
Rino Burlo. Naša predstavnika sta obrazložila stališče naše Partije, ki odločno stoji na zahtevi, da se dosledno uveljavijo določbe mirovne pogodbe, ki se , tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja, u podrejeni vrsti pa zahteva, naj Varnostni svet nadomesti dosedanji vojaški upravi z začasno e-notno civilno upravo za obe coni.
V četrtek se je delegacija podala po podeželju in imela razgovore z občinskimi predstavniki. V Nabrežini je z njimi govoril v imenu KP STO tov. Slavec, ki je poudaril, da sp vsi občani za ustanovitev STO, preti vsakršnemu mešetarjenju, kondominiju, etnični črti itd., in prikazal pogubonosne gospodarske posledice okupacije. V Zgoniku je z delegacijo govoril tov. Pirc, ki je prav tako iznesel englasno voljo zgoniških občanov za ustanovitev STO ter opozoril na težko škodo. ki jo okupatorji povzročajo našemu kmetijstvu. V Repenta-bru je stališče prebivalstva z a ustanovitev STO razložil tov. Guštin Veljko. V Dolini pa se je z delegaci o pomudil župan tov. Lovtiha, ki je dejal, da so vsi prebivalci zn STO in da opozicijske stranke so dobile nekaj glasov prav zato, ker so na volitvah zastopale stališče ustanovitve STO. Ce bi bile zastopale kako drugo stališče kot kondominij alt podobno bi bile popolnoma pogorele. V Miljah je župan tov. Pacco potrdil, da je mtljsko prebivalstvo v veliki večini za STO in enoglasno proti vsaki delitvi.
Za danes, to je soboto, so povabljeni no razgovor predstavniki SHPZ.
Kajpak si nihče ne sme delati utvar, da bo ta komisija prikazala resnično razpoloženje tržaškega prebivalstva, ki je skoro brez izjeme proti razkosanju našega Ozemlja in u pretežni večini za izvedbo mirovne pogodbe, ki edina more v danih razmerah jamčiti uvedbo demokratičnega režima, prinesti pomnjenje strasti in izboljšanje sedanjega težkega stania ter zagotoviti uživanje političnih, narodnih in drugih pravic. Se manj si pa lahko delamo iluzije, da bo socialdemokratska Internacionala upoštevala voljo večine prebivalstva in se zavzela za edino rešitev, ki ima mednarodno priznanje s podpisom 21 držav in ki edina more doprinesli k utrditvi miru.
Saj vemo, kakšno vlogo ima danes socialdemokracija v svetu m v posameznih državah.
Prav posebno pa so se socialdemokrati razgalili po drugi vojni, ko so stopili v odkrito obrambo ameriškega imperializma in njegove vojne politike in podp !i kolonialno politiko tlačenja svobodoljubnih narodov Koreje, Vietnama, Indonezije, itd.
In končno, ali niso bili prav socialdemokrati vseh držav tis‘i. ki so najbolj navdušeno pozdravljali krvnika jugoslovanskih narodov fašista Tita, katerega so postavili za «vzor vsem socialdemokratom» in katerega so obiskali in obiskujejo socialdemokratski predstavniki Angli’'. Franclje, Zahodne Nemčije, Italije in drugih.
Kaj moremo torej pričakovati od komisije in II. Internacionale, ki šteje za svoje prijatelje odn. člane titofašiste in italijanske odn. tržaške socialdemokrate, koleri se vsi strinjajo z barantanjem in ž razkosanjem naše; a Ozemlja?
OD TEDNA
PETEK, 12. junija: Po porazu na vol tov ah so demokristjani začeli snubiti monarhiste, da bi lahko sestavili novo vlado, ki naj ne bi padla po vsakem manjšem sunku; vat kanski krogi forsirajo zavezništvo med demokristjani in desnico
SOBOTA, 13. junija: Vodstvo PSI je izdalo sporočilo volivcem, v katerem, ugotavlja poraz socialdemokratov in demokristjanov
in jim zagotavlja, da bo posku- , , ,	.	. ,	,	____
silo vse za sestavo nove parla- dokler bo ostala pod «vars.vom». menrarne večine, ki -naj omogoči Francije
sko sodišče je v Italiji uradno razglasilo rezultate parlamenta: -nih volitev; dokončni rezultat: potrjujejo, da demokristjanski blok ni dosegel 50% in 1 glas; zato je sodišče pozvalo volilna okrožja, naj razdelijo sedeže po sistemu leta 1948. — Kralj Kambodže Sianuk je ušel i? dežele in se podal v Siam, od koder je po radiu govoril prebivalstvu kraljevine; izjavil je, da Kambodža ne bo .ntìtoli svobodna.
vlado miru in blagostanja — Skupina 15 preds: avinikov britanske industrije je prispela v Peking, kjer bo vodila ; izgovore s kitajskimi gospodarskimi voditelji za povečanje trgovskih stikov med Kitajsko in Anglijo.
NEDELJA, 14. junija: Kasacij-
TITOVSK1 SLEPARJI
V «Poročevalcu» iz Ljubljane od 17. t. m se tik pod uvodnim mestom blešči naslov: «Večina delavcev v "Ilvi” za kor.lcmi-nij». V članku pa se pravi, da so se v tržaški Ilvi 'Zjavili za Titov kondominij Scelbovega-Fankoivičeveča kova celo «Ko-minforsti» in da je «titovskemu posebnemu dooisniku» S. L. nek «kom informisi» izjavil: «Vodstvo (KP STO, op. ur.) je eno, mi smo pa drugo. Mi odobravamo, kar je dejal Tito v zvezi s Trstom». In nadalje nas «Poročevalec» obvešča, da je nek «delavec» Stepančiči iz Uve zatrdil, da se je v Ilvi, «kjer je zaposlenih nekaj manj kot 1500 ljudi, 80 odst. izreklo za kondominij, kot ga je predlagal Tito». Ne glede na razne Stepančiče, t. j. titovce, ki v Ilvi predstavljajo Je m-šavo peščico bednih nacionalističnih ostankov, in na «komiinformiste», ki se po «Poročevalcu» izjavljajo' za... Titov kondominij, se nam, zdi zelo čudno, da je vse to zvedel in objavil «Poročevalec» iz Ljubljane, medtem ko «Primorski» o tem nič ne ve. Torej: ali «Poročevalec» nesramno laže, kot je v njegovi stalni navadi, ali pa je «Primorski» slabo ob veščen " od svojih plačanih u rednikov, ki jih je regiment in pol.
(mm Ami # M
jU m /m
....
Mislimo da si je «Poročevalec vest enostavno Izmislil in jo natisnil, ker si je mislil, da bo to laž lahko pretihotapil med Slovence v Jugoslaviji, ki se itak morajo zadovoljiti le z re-volverskimi vestmi ljubljanskih dnevnikov. Ce bi «poseben dopisnik» «Poročevalca» iz Ljubljane poznal Trst, bi se sramoval napisati tako vest, ki vzbuja med Tržačani le posmeh in pomilovanje, saj titofašisti ne predstavljajo v tovarnah in v coni A sploh nič drugega kot revno število plačanih ali pa na več načinov izsiljenih ljudi, «Altroché» 80 odst. delavcev Uve! Zato pa, da se titofašisti umirijo, naj vedo, da .naše ljudstvo noče slišati o kondominiju, ki pomeni teror Scelbovega in Rantkovičevega tipa, izročitev STO Titu in De Gasperiju in sprem-enitev pokrajine v foot-balsko igrišče, na katerem bi titofašisti in degasperijevci metali drug drugemu tržaško pre-
bivalstvo. Tržaški delavci in delovni ljudje na splošno nočejo ne Tita ne De Gasperija, marveč hočejo živeti v miru, hočejo STO, kot ga predvideva mirovna pogodba.
SMRAD PO DENARJU
«Demokracija» od 12. t. m nadaljuje s prikrivanjem titov skega izdajstva na škodo STO Pozabila je na resolucijo abčne ga zbora SDZ od 3. maja t. in nam zato v uvodniku pripoveduje, da se sedaj «tako počasi kristalizira gledanje obeh sosednjih držav na usodo našega ozemlja, kar pa bo, kakor se vse zdi, po sili okoliščin moralo zopet končati na kompromisu, katerega predstavlja podpisana in obvezna mirovna pogodba z Italijo». To svoje «gledanje» «utemeljuje» v članku. Ampak od kod to «gledanje» v o. diteljev SDZ? Kako morejo sploh priti do zaključka, da bosta Tito in De Gasperi pristala
na ustanovitev STO, ko vsa dejstva govore nasprotno? Ah morejo trditi, da sta Titov kondominij in «rešetkasta» etnična črta «kompromis» v smislu uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo? Ali je De Gasperijevo «etnična črta» sploh podobno mirovni pogodbi? Ali ni res morda, da sta Tito in De Gasperi v gledanju do STO dosegla kompromis, t. j. da se oba popolnoma strinjata, da je «rešitev» v smislu mirovne pogodbe «najslabša» in da je zato treba STO uničiti? Ali pa hoče «Demokracija» pripraviti svoje somišljenike na agitacijo za Titov kondominij, t. j. na agitacijo za kršitev mirovne pogodbe in uničenje STO? Od vetrnjakov okrog «Demokracije» lahko vse pričakujemo. Saj so sj v teku par dni požrli z oso slastjo napade na Tita, njegovo vlado, Babiča in tržaške titofašiste in so sedaj na vse to popolnoma pozabili, ker jim je prišel ukaz od vzgoraj. D'ejstvo je, da so voditelji SDZ izdajal ci, da obračajo plašč po vetru in da sploh nimajo pravice govorili o kaki načelnosti. Ze dejstvo, kako so danes postali pohlevni titovski hlapci, nam dokazuje, da pri njih že od daleč smrdi po denarju in zaslužkarstvu.
PONEDELJEK, 15. junija: V Sardiniji so se vršile pokrajin ske volitve; D C je v enem tednu izgubila p-eko 16.000 glasov. KP1 in PSI sta 'Pridobili več stotin glasov; v prk-ajinskem svetu bc KP1 imela 15 in PSI 5 sedežev — VoJja DC G on ella je po razgovoru z De Gaaperijem izjavil, d:i bo nova vlada vodila isso politiko kot p-ejšnja — V Budimpešti se je začelo zasedanje Svetovni -ga odibo. a Kongresa narodov za mir — Vasilij Valjkov je bil imenovan za sovjetskega poslanika v Jugoslaviji.
TOREK, 15. junija: De G“speri se je sestal s Saragatom in mu predložil nadaljevanje sodelovanja v prihodnji vladi; De Gasipe-ri je prav tako začel snubiti monarhiste in fašiste, da bi lahke nadaljeval s pomočjo njihovih glasov aflanisko politiko — S' ■ d Išče v Hildesheimu je oprostilo gestapovca Hu -ka, ki je obesit 80 italijanskih domoljubov, s formulo, da je izvrševal «svojo dolžnost»; oprostitev Huc-ka je povzročila val protestov v Italiji in po Evropi — Na zasedanju svetovnega odbora miru v Budimpešti so govorili duhovnik Niemoeller, Lombardi in Ehren-burg.
SREDA, 17. junija: V Rimu se je za preučitev volilnih rezultatov sestalo vodstvo KPI — Tajnik CGIL Di Vittorio je v listu «Lavoro» napisal, da mora Italija dobiti po 7. juniju vlado, ki naj predstavlja veliko večino italijanskega ljudstva
ČETRTEK, IS. junija: General Nagib je ,proglasil v Egiptu republiko: prevzel bo funkcije republiškega in ministrskega predsednika — Tudi Marie, ki se je predstavil francoski zbornici, m prejel zadostnega števila glasov za sestavo nove vlade
BLIŽA SE V. OBLETNICA ZGODOVINSKE RESOLUCIJE I.U.
Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov za nacionalno osvoboditev
Temeljne naloge Zveze patriotov Jugoslavije
Za osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, ki ga vodi Zveza patriotov ima ogromen pomen okolnost, da se veliki.tabor miru, demokracije in socializma na čelu s Sovjetsko Zvezo, tabor, ki stoji na strani jugoslo-vansk h narodov in njihove borbe proti fašističnemu režimu, krepi in napreduje na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja. Veličastni uspehi ZSSR in vseh ljudsko-demokratičnih dežel navdihujejo naše ljudstvo v iborbi za narodno neodvisnost.
Dočim so uspehi Sovjetske Zveze in dežel ljudske demokracije vsako leto večji, pa kapitalistični blok trpi poraze in ga razjedajo notranja na sprotja.
Kar se tiče jugoslovanske ga gospodarstva, vsakdo vidi, da je prišlo v krizo. Izdajalska in pustolovska politika beograjskih oblastnikov peha našo deželo iz enega prepada v dru. gi. Nobene titovske «reorgani zacije», nobene beraške drobti. niče, ki jih jim: mečejo inozemski imperialisti, ne morejo preprečiti katastrofe jugo slovanskega gospodarstva, ki je več kot očitna.
Fašistični teror in brezpra
govimi življenjskimi interesi.
Najnujnejša naloga Zveze patriotov je zbrati vse rodoljubne sile dežele pod zastavo borbe za svobodo in narodno neodvisnost Jugoslavije.
Delavski razred Jugoslavije — vodilna sila v osvobodilni borbi — ne more uspešno izvršiti svoje vloge brez avantgarde — komunistične partije novega, len nsko - stališkega tipa.
V. I. Lenin uči: «Samo za-
delavskega razreda. Stvar je sedaj v tem, da se takšne organizacije razmnože, med seboj povežejo in organizacijsko učvrstijo na načelih centralizma, da dvignejo iz svoje srede voditelje, ki bi bili sposobni se postaviti na čelo borbe delovnih množic.
Osvobodimo .gibanje jugoslo. vanskih narodov proti, fašističnemu režimu klike Tita-Ranko-viča in imperialističnemu suženjstvu se more uspešno raz-
narodov
vje, inflacija, korupcija, lakota in brezposelnost, narodnostno
zatiranje in kulturna degrada cija — to je samo nekaj posle die protiljudske politike titov skega režima.
Osvobodilna borba naših na rodov proti fašističnemu reži snu se razvija uspešno in prlte guje na svojo stran vedno ve -čie množice delovnih ljudi. (Ustanovitev Zveze patriotov je omogočila, da se masovna baza -osvobodilnega gibanja še bolj »razširi.
Na.-oge Zveze patriotov so miroljubne in globoko rodoljubne: likvidacija titovskega »fašističnega režima in uničenje okovov imperialističnega su-ženjstva; obnovitev v Jugosia. -vi ji ljudsko-demokratične dr. žavne ureditve in njena vrnitev v družino dežel demokratičnega, protiimiperialističnega 'tabora; vzpostavitev trdnih »prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Sovjetsko Zvezo, :med Jugoslavijo in vsemi ljud-ske-demokratičnimi republikami; aktivna udeležba v borbi za mir in sodelovanje med narodi.
Ta in takšen politični preigram odgovarja interesom absolutne večine jugoslovanskega 'prebivalstva — delavskega raz.
reda m delovnih kmetov, sred-
vedni in organizirani proletariat je v stanju izvojevati ljudstvu pravo, ne dozdevno svobodo, Samo zavedni in organizirani proletariat je v stanju nuditi -odpor vsakemu poskusu prepariti ljudstvo, okrniti njegove pravice, ga spremeniti v navadno orožje v rokah bur-žuazije». (V. I. Lenin, knj. 7, str. 184).
Za ustanovitev takšne partije v Jugoslaviji obstojajo potrebni pogoj . V našem delavskem giban u so žive revolucionarne tradicije, ono dobiva vsestransko pomoč mednarodnega komunističnega gibanja. V sami Jugoslaviji raste število rev-o-lucionarn h krožkov in skup n
vijati, in borba, ki jo . vodi, se končati z zmago »samo tedaj, če bo to gibanje trdno staio na leninsko-stalinsklh načelih in ternacionalizma, če svojo borbo tesno poveže z borbo za ohranitev miru v svetu. Kajti interesi borbe, katero vodi veliko g.ibanje sedanjosti za o-hranitev miru pred imperialistično agresijo, ne nasprotujejo, temveč se pokrivajo z našimi nacionalnimi interesi. Naša zveza na ves glas izjavlja da brezpogojno podpira miroljubno politiko Sovjetske Zveze, usmerjeno v ohranitev miru, mednarodne varnosti in sodelovanja in da se z neomajno odločnostjo bori za prijatelj
njih slojev mesta in vasi, mia. dine, žena, vojakov, podoficirjev in oficirjev, kulturnih, znanstvenih in javnih delavcev, vse ljudiske inteligence, vseh tistih, ki so za mir, proti vojni in agresiji.
Takšen program- ne odgovarja in ne more odgovarjati ju-igosto-va.nski veleburžuaziji, ki v titovski bandi vidi psa-ču vaja svojih umazanih interesov, Ta programi ne -odgovarja in ne more odgovarjati jntere-$om peščice ljudskih izrodkov Iz policijskega in državnega vršička, generalske klike in monarhofašističnjh elementov — četnikov, ustašev, kozmopolitskih elementov in druge sodrge, ki je pod okriljem fašizma dvignila glav-o, sedla na p'eča ljudstva in trguje z nje-
\i litovskih listov
Dopisi revnih kmetov Zveznemu izvršnemu svetu: Kmetje iz vasice Mcflovin zahtevajo, naj se jim dodeli zemlja in da zadrugi za nap ej bodo sami skrbeli. Prav jako zahtevajo zadrugarji iz vasi Curugi, Stapari, Ratiševo itd. Prav tako se je zgodilo v vasi Kuš:ilju, kjer je 19 revnih kmetov in kmetov brez zemlje sklicalo sestanek. Od 870 domačij, k: so bile v zadrugi jih izstopa 280, ostalih 336 revnim pa preostane zelo malo zemlje. V svojem pismu pravijo: «Mi ostajamo v zadrugi, ker nočemo pod nobenim pogojem postati ponovno najemniki». Zemljo zahtevajo tudi vasi Deronja, Mola, Nova Cr-nja in mnoge druge. Na sestanku v Pivnici so ugotovili, da sedaj ostane 1100 domačij brez zemlje, (Borba, 19. aprila 1953).
Ves svet z velikim zanimanjem spremlja dogodke Ljudstva vseh narodnosti pozdravljajo mirovna pogajanja v Pan Mun Džomu. Le netilci vojne postajajo nervozni, ker se boje, da bo v kratkem času prenehala vojna. Pravičen mir pa najbolj željno pričakuje korejsko ljudstvo, ki je bilo tako strašno prizadeto v vojni. Na sliki vidimo telo enega izmed otrok delavca Sum- Faja iz Ant-unga na Kitajskem,. Delavec Sum Fa je ob priliki nekega ameriškega bombnega napada izgubil ženo in 2 otroka, dva druga otroka, od katerih je eden star komaj 8 m-esecev, pa -sta bila ranjena.
(Foto Agencije Nova Kitajska - Peking)
stv-o in sodelovanje ZSSR in Jugoslavije.
Mi moramo v svojih vrstah in med ljudskimi množicami povečat: budnost, brez katere je nemogoč uspešni razvoj o-svobodilne borbe. Naše organizacije in vse naše ljudstvo naj se ravna po vè.ikem vzgledu sovjetskih narodov in Komunistične partije Sovjetske Zveze. Uzurpiranje oblasti v naši deželi s strani titov-ske bande špionov imper.alistične buržua-zije je grenka izkušnja, ki nas je predrago stala, da bi jo mogli čeprav za trenutek pozabiti, Titovska banda se ne ustavlja pred ničemer. Ona ima izkušnje podtalnega in špijenskega dela, podpira jo in daje ji navodila mednarodna imperialistična reakcija.
Borba proti narodnostnemu
proti
zatiranju znotraj Jugoslavije, proti zatiranju narodnostnih manjšin, borba proti nesramni titovski propagandi _šovinizma proti njihovi podli demagogiji.
katero poskušajo poneumniti
in prevarati množice, borba za ohranitev naše kulturne dediščine in revolucionarnih pridobitev — to je še nekaj drugih", toda nikakor ne postranskih nalog Zveze patriotov.
Oganizacijsk-o utrditi v-se naše patriotske organizacije, vpeljati v teh organizacijah še večjo disciplino in dvigniti čut odgovornosti, jih očistiti od vseh nezaželjenih elementov, aktivizirati vse naše organe propagande in agitacije; žilavo delati v v-seh pogojih na dviganju ideoioško-po-litične in kulturne ravni — takšne so nekatere konkretne naloge, ki stoje pred nami,
Vs-e to zahteva od nas mak-»im-alni trud in prizadevanje, tje-rkoli smo, zahteva politično zrelost in čustvo odgovornosti, pred svoj m ljudstvom in svetovnim javnim mnenjem-, zahteva znanja in odločnosti.
(Iz lista «Za sociaiističku Tugoslaviju» 23. V. 1953.)
Zimski pii 17.333 din
«Ljudska pravica - Borba» iz Ljubljane od 14. t. m. piše, da je bil te dnj. obsojen človek, ki je pozimi kradel študentom plašče. Navadna tatvina, torej. To nas ne zanima preveč. Zanima pa nas le -stavek, v ka-v Koreji. | terem list pravi, da je tat u-kradel «šest plaščev v vrednosti 104.000 din» (t. j, stoštiri-tisoč din). Vsi vemo, kako nam («Primorski» vsakodnevno -pripoveduje, da se jugoslovan skemu ljudstvu cedita naravnost v usta med in mleko. Večkrat sm-o to laž pobili. A plašči ki jih je tat ukradel študentom. nam nudijo novo priliko,
PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH V ITALIJI
Večina goriških Slovencev
ne verjame geslom DFS in SDZ
Tilovci, liparji in klerikalci so škodovali interesom naše narodne manjšine
UORICA — Bleščeča uveljavitev vladne opozicije, kakor tudi krepka zmaga naprednih sil na volitvah sta razveselila Slovence v Italiji. In zakaj bi jih ne, saj je prav od te zmage v veliki meri odvisna bodočnost naše narodne manjšine v tej deželi. Zlasti krepko napredovanje zdravih sil je zanesljiv porok za spoštovanje ustave republike; je porok, da bo naša narodna manjšina končno deležna pravic, ki jih določa ta ustava. To pomeni, da bo bodoča vlada morala resneje vzeti v poštev naše pravične zahteve po uzakonitvi naših šol in po dodelitvi vseh drugih pravic, za katere se že toliko časa borimo.
Stranke, ki so na en ali drug način podpirale vladne in reakcionarne sile, se sevede ne vesele te zmage. V svoji veliki zadregi poskušajo z raznimi številkami preslepiti svoje pristaše ter
TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
ZMAGALA JE sovjetska ekipa
54. junija se je zaključilo v "Musfcvi evnopsko prvenstvo v '■košarški za moške ekipe. Zma-rgala j-e ekipa Sovjetske zveze, tki je izšla i-z prv-e-nstva brez nobenega poraza tako v finalnem turnirju kot v izločevalnih tekmah. Lestvica finalnega turnirja j-e naslednja: ZSSR 7 tdicem, 7 zmag, 14 točk; Madžarska 8 točk, Francija 8. Češkoslovaška 8, Izrael 8, Jugoslavija 6, ItaQ?ja 2, Egi-pt 2. 9. mesto je zasedla Bolgarija, za njo so Be.'gija, Švica, Finska, Romunija, Nemčija (prvič po vojni je na mednarodnem tekmovanju nastopila ekipa, ki so jo sestavljali atleti Zah. N-eroč je in D.R. Nemčije), Libanon, Danska in zadnja Švedska.
Košarkaški športni krogi so pričakovali zmagio- Sovjetske ekipe, »ki je že tretjič po vojni odnesla naslov evropskega •prvaka, a nihče ni pričakoval, -da bo med sovjetsko in ostali-•tni ekipami toliko razlike v
točkah (kar -6 v samo sedmih ttlrmah). Pričakovalo se je tudi, da bo Francija dosegla 2. mesto, kc-t je v začetku zglodalo, a zaradi boljšega razmerja kosov se je na častnem mestu pla-slrala Madžarska.
Razočarali -sta ekipi Italije in- Egipta, ki sta -dosegli le po eno zmago. Egipt -pa je predvsem- razočaral, ker ni iz rasnih ?n političnih razlogov hotel igrati pro-ti- izr-ealšiki ekipi.
Titovski športni 'krogi so ob priliki tekem jugoslovanskih košarkarjev z deželami vzhoda skušali kot na olimpijadah uprizoriti politično špekulacijo. Titovci so kot vestni- «Ame-rikanci» obtožiti sovjetske gledalce Ikot najete razgrajače -proti njim in celo mednarodne sodnike kut... sovjetske agente.
Zmaga sovjetskih in os-talih košarkarjev vzhodnih dežel' je ponoven d-clcaz -velike brige, ki jo tamkajšnje -države posvečajo telesni vzgoji ljudstva.
L, M.
prikazati, da so prav za prav one imele uspeh na volitva ali, celo sijajno «zmago». Med te stranke prištevamo tudi DFS, SDZ in slovenske klerikalce,
Liparji trdijo, tako namreč poroča «Demokracija», da je 4,000 belih in pokvarjenih glasovnic velik uspeh Slovencev, Pomislite, pokvarjene in neveljavne glasovnice štejejo za svoje, za zmagovite! Kaj takega lahko delajo samo bedaki brez sleherne zdrave logike. V zelo blagem tonu se liparji «jezijo» na Babiča, ker je pozval goričke Slovence, naj podprejo italijanske «napredne si. le» (misli je magnacucchijevce odn. saragatovce, ki so deležni prave katastrofe). Prav v takem tonu se «zgražajo» tudi nad skupino slovenskih duhovnikov, ki so podpisali nesramni in izdajalski poziv, s katerim so vabili goričke Slovence, naj volijo demo-kristjansko stranko.
Titovci se prav tako laste belih, odnosno neveljavnih glasovnic. No, te jim rade volje prepuščamo, saj te v resnici prav nič ne pomenijo. Pri tem pa p-prezno odvračajo pozornost svojih pristašev stran od osrednjega problema. Krivdo za neuspeh zvračajo na slovenske janičarske duhovnike, ki so podpisali že omenjeni poziv na goričke Slovence. Te duhovnike označujejo kot garjeve pastirje, katere bo ljudstvo izpljunilo,.,
Slovenski klerikalci pa previdno molče. Prav g Otovo jim je zadrega odvzela besedo. Np. verjp,-inemo pa, da molče zato, ker se sramujejo svojega izdajstva, nad katerim se zgraža vsa poštena javnost,
Kljub temu, da so volitve že za nami, vendar titovci, esdeze-jevci in klerikalci še niso odgovorili na očitke, da so tako ali tako podpirali De Gasperija. Vedno smo trdili, da odvračanje volivcev od tega, da bi volili za napredne stranke, pomeni podpirati De Gasperija, odnosno demo-krščansko stranko, ki se je izkazala v tej povojni dobi za vredno naslednico predjašističnih in do določene mere celo fašistične vlade, v kolikor se nanaša na našo narodne manjšino. Ta odgovor še vedno pričakujemo. Pri tem pa ponovno poudarjamo, da sta vodstvi DFS in SDZ enako
'ciivi pred slopenskipt narodgm kot klerikalci. Slednji so bili hfl pritisk šovinističnega nadškofa le nekoliko bolj odkriti. Vsi SO pomagali reakcionarnim silam, vsi■ so na razne načine delali proti interesom naše narodne manjšine.
Zaman je kričati, da se nam glede krivice, da nam nočejo priznati pravic, ki jih določa ustava republike, da nočejo uzakoniti slovenskih šol, čeravno so to že slovesno obljubili, pri tem pa iz golega politikantstva rovariti, kot plačani agenti nu škodo tistih, ki se za io potegujejo. Svojega izdajalskega in škodljivega delovanja ni mogoče zakriti niti s še tako blagozvenečim geslom.
Da večina goriških Slovencev ne verjame tem geslom nam potrjuje izid volitev, saj so .v nepričakovano velikem številu t olili za napredne sile.
da razgalimo titofašistične pre. varante. Ce šest ponošenih plaščev velja 104.000 din. pomeni, da vsak od teh plaščev velja 17.333 din. Ako pomislimo, da po titovskih uradnih podatkih povprečna plača delovnih ljudi v Jugoslaviji znaša ti.000 din, lahko pridemo do zaključka, da mora zaposlen Jugoslovan delati kar 3 (tri) mesece za plašč. Kje sta torej med in -mleko? Ali pa je med in mleko samo za tiste, ki kot Beitramova družina v Kopru prejemajo na mesec preko 150 tisoč din? Pisuni «L,j. pravice». «Poročevalca», «Ljublj. dne v. nika», «Primorskega» itd. lahko lažejo, če pa bi poskusili živeti z borno plačo jugoslovanskega delavca ali pa z lakoto brezposelnih ljudi, ki jih je v Jugoslaviji 400.000, potem najbrže ne bi bili tako navdušeni za Tita in Krajgherja. Na vsak način, kdo naj pričakuje doslednosti od ljudi ki jim je stolček vse: Bog, ideal, resnica, pravica, družina in... čast!?
V 7. LETIH SO KOMUNISTI pridobili 1.766.572 glasov
Primerjava z 18. aprilom 1948
VOLITVE V SENAT
V primeru z 1948
Slevito sedežev
	glasov + ali —	1948	1953
KPI	+ 1.473.760	38	56
PSI		30	30
PNM	+ 1.297.678	—	16
MSI	+ 1.237.455	1	9
DC	—	845.377	133	116
PSDI	—	591.944	9	4
PLI	—	644.943	9	3
PRI	—	411.821 VOLITVE V	5 PARLAMENT	
V	primeru z 1948	Število sedežev	
	glasov h ali —	1948	1953
KPI	+ 1.425813	131	143
PSI		52	75
PNM	+ 1.107.487	14	40
MSI	+ 1.053.720	6	29
DC	— 1.853.022	306	262
PSDI	—	634.476	33	19
PLI	—	189.208	18	14
PRI	—	214.=78	9	5
Na volitvah	za izvolitev Kostituante leta		1945
so komunisti in socialisti (slednji skupno s socialdemokrati!) dobili skupno 9.450.0G3 glasov, demokristjani 8.081.000, tepublikanci 1.101.000, liberalci 1.561.000, monarhisti skupno z Uomo Qualunque 1.848.000.
Na upravnih volitvah leta 1951-52 pa je bil izid sledeči: komunisti 4.495.681, socialisti 2.892.811, demokristjani 8.006.923, socialdemokrati 1.702.906, republikanci 560.562, liberalci 871.135, monarhisti 1.800.476, misini pa 1.406.940.
(Kratice pomenijo: KPI — Komunistična partija, PSI — socialisti, PNM — monarhisti, MSI — neofašisti, DC — demokristjani, PSDI — scciademokrati, PLI — liberalci, PRI — republikanci).
"komunisti;
BREZ IZKAZNICE1
Ni redko, da nam nekateri prijatelji in simpatizerji odgovarjajo: «Jaz sem b,l vedno komunist, sem vedno iste «ideje», čeprav niman izkaznice». Tak način govorjenja je zgrešen, kar pa je treba simpatizerjem dokazati, Ce bo vsak gojil «idejo» le v svojem srcu, ne ibomo nikoli dosegli to, ka» si ti simpatizerji želijo skupno z nami, t. j. socializem in komunizem.
Ideali kot tudi politika bi bili brezuspešni, se ne bi nikoli u-veljaviii brez organizacije. Organizacija pa je sestavljena iz ljudi. V našem primeru, t. j. v primeru Komunistične par-stije -sestavljajo organizacijo najnaprednejši žene in možje, mladinci in starejši, ki si želijo začetka nove družbe družbe brez izkoriščevalskih razredov, družbe, ki naj nas osvobodi od potrebe. A-mp; k, me:'tem ko komunisti vedo, da se bo do te družbe prišlo kljub vsemu, se tudi zaved-ajo, da obstajajo sile, ki ima j o ves interes da zaustavijo pohod k tej družbi,
IZ FEVDALISTICNE V MODERNO INDUSTRIJSKO DEŽELO
Na Kitajskem se poraja nova mogočna industrija
in da za boj in zmago nad ilirec nazadnjaškimi silami je tre[ na
!gati Jbmic »bno ih -j iti’ t s' sken
ustvariti mogočno organizac komunističnih partij, združel v boju za dosego sreče, 4) gostanja in trajnega miru.
V prejšnjem članku rekli: Trst je v nevarnosti, našim Ozemljem in našim -P : bivalstvom hočejo me.etar 8 Hočejo hodnike, kondominij etnične črte itd. itd. Naše »podarstvo je v vedno stagnaciji. Trgovina in profltske se stalno manjšata Brezpoiture.
;tr
"la il ve tno
Približajmo se «komuni-stom brez izkaznice» in razložimo jim, da je po trebno, da pristopijo V našo Partijo !
stalno
veča ' ok; bora H °Ijša
K19 u-d m j
ni in cene se Demokratične svoboščine človečanske pravice -so ved bolj omejene in teptane, cionaine pravice, prav poset t Slovencev, so ogrožene. Kdo temu zoperstavlja? Kdo se b. gf« proti temu neznosnemu pl žaju? Komunistična -partija tista, ki vztrajno vodi to bot na čelu vseh demokratičnih sindikalnih organizacij. R® ),
smo. da se bo položaj poslabi ;
«lik; atsk. se g
iveč »apr »n ja »«sla
;ia J
», m e?ati ve
P' “teki
‘h ž
Itd a j »asi da
dime
tam
Ijuc iezi • ,!kev 4 gl e vz
Reorganizacija starih in gradnja novih tovarn - Obnova vseh železniških prog in avtomobilskih cest - Nove proge - Prvi domači stroji - Bilanca zunanje trgovine je postala aktivna
Ko je bila Kitajska osvobojena od kuomindanovskega režima, njena industrijska proizvodnja ni dosegla niti polovice -od predvojne stopnje. Proizvodnja ž-eeza in jekla je bila za 80 odst. nižja od predvojne, premoga za 50 odst. in tekstila za 25 odst. 1952 pa je industrija dosegla in presegla predvojno proizvodnjo-. V primeru z najvišjo predvojno je bila 1952 proizvodnja elektrike za 14 odst. višja, premoga za 5 odst. nižja, petroleja za 36 odst. višja, -litega železa za 5 odst. višja, jekla za 70 odst. višja, kavčuka za 441 -odst. višja, borrabaževin za 58 odst. vi. š j a, moke za 6 odst. višja, sladkorja na isti predvojni višini, žigic za 11 odst. višja itd.
Oj 1950 d-o 1952 se je proizvodnja -podvojila. Glavna težka industrija je podeseterila proizvodnjo. V -stari Kitajski je industrija imela polkolonialm značaj in ni mogla zadostiti potrebam notranjega trga. V vseh panogah je bila proizvodnja nepopolna. Zato je ljudska država v teku obnove reorganizirala obstoječo in začela ustvarjati novo industrijo. V času, ko so se popolnoma obnavljala stara industrijska podjetja, so se tudi zgradila druga popolnoma nova. Polagoma je bila disproporcija v industriji -odpravljena in je končno kitajska industrija začela dobiveti značaj industrije veli. kih ipdustrijskit) držav, v katerih je cikgl proizvodnje popoln, ne pa odvisen od drugih dežel. Z velikim lem mm -sp razvijajo kovinarstvo, mehani. čne konstrukcije, petrolejska industrija. Premogovn'ki se opremljajo z modernimi stroji.
Ta način razvoja kitajske industrije je spremenil odpos med težko in. -srednjo ali lahko industrijo. Bočim, je industrija proizvajalnih sredstev predstavljala 1949 32,5 odst. industrijske proizvodnje, je k-oncem 1952 predstavljala že 43,8 odst.
Kot -primer naj nam služi reorganizacija kovinarskega kom-bnata v Ančanu, naj večjega na Kitajskem. Pod japonsko okupacijo je proizvajal 1.300.000 ton jekla na leto.
Kuomindanovci so kombinat popolnoma uničili. Obnova se je izvršila s pomočjo sovjetskih strokovnjakov. Odločilo se je. da se pc-polnom-a' re-organiz ra proizvodni proces, izkoriščajoč krajevna rudniška bogastva. Tako se je zgodilo, da je delavstvo doseglo in preseglo predvojno proizvodnjo.
Samo od 1949 do 1952 se je v tem kombinatu proizvodnja
so bile zgrajene v Cenčuj-u (Honan), Sienjangu (Censi), Hantanu (Hopej), Uhanu (Hupe) itd. Značilno je, da se nove tekstilne tovarne gradijo le v središčih bombažne proizvodnje.
2e v dobi obnove se torej reorganizira kitajska industrija, k-i se ji hoče zagotoviti neodvisnost. To se najbolj opa-| ža v Severno - vzhodni Kitaj-
povečala za 640 odst. Da -bomo - ski, ki je bila najprej -osvobo-
Vsied vsega tega je državna trgovina povečala prodajo za 41.4 odst. za -bombaževine. za 55,1 odst. za sladkor, za 103.4 odst. za maslo itd. V Severno-vzhodni Kitajski so kmetje podeseterili nakupovanje industrijskih proizvodov, država pa je za 3.7 krat -povečala nakup kmetijskih pridelkov. Prvič v zgodovini Kitajske je izvoz v aktivu v p-rimeri z uvozom.
ako se bo borba oslabila in bo póstala še vztrajnejša. Z8 hočemo okrepiti partijo. Z8 ? hočemo razširiti njene vi'8, odpreti njena vrata tisoč8 ;	_
simpatizerjev in prijateljev-Nekateri naši prijatelji j,rsJ simpatizerji nam pravijo:	n0 ;2
ni dovolj-, da se strinjam0 0go akcijo, ki jo partija vodi ?ia ] obrambi koristi množic, svo* ™>rši: de in miru? Ali ni dovolj-, 1 simpatiziramo s to partijo? •,a. ni ni dovolj, da oddajamo s<|i'-lri'
glas Komunistični partiji?» % ivegf
I
Veliki jez Sanho Damj ki Je bil pred kratkim zgrajen na reki Huai v pokrajini severnega
Kiangsuja.
razumeli važnost tega kombinata, naj -omenimo, da -proizvaja skoraj polovi-co jekla,, ki ga letno proizvaja vsa Italija.
Veliki uspehi so bili doseženi na področju mehaničnih konstrukcij. V Severno-vzho-dni Kitajski, glavnem industrijskem središču dežele, se danes proizvajajo rudarski, mehanični in električni stroji, kar je pred »zmago ljudske rp: vnlucije Kitajska v celoti u-važala iz inozemstva. Po Kitajski se v-edno češčeje pojavljajo stroji, ki sp jih zgpdije kitajske tovarne,
Po vsej deželi se gradijo nove tovarne. Tako se že d-ve leti gradi v Taj Ju-nanu v pokrajini Cansi važna tovarna za me. hani-čne konstrukcije. Delavci so se obvezali, da jo bodo dokončali leto dni pred ro'kom.
Kitajska tekstilna industrija je bila glede strojev -popolnoma odvisna od zunaj. Sedaj I je že več tovarn, ki izdelujejo
I st:
statve. Nove tekstilne tovarne
jena. Industrija t-e dežele se je od 1949 do' 1952 povečala za 3,3 krat
Veliki uspehi s-o bili doseženi tudi na področju transportov. 1947 je bilo le 6884 km železnic. V letih 1950-1951 je bilo obnovljeni že 23.785 km. železniških prog. Po 1949 je bilo -obnovljenih 32.438 km. in 1100 na novo zgrajen h' cest Cest je danes za 112.000 -km. Po 1950 -se je začela gradnja novih -prog in obnavljanje železniškega parka. 1952 so železnice prepeljale 131 milijonov ton tovora, t. j. 6j odst. več kot predi vojpo. Zgrajeni sta bili dve novi progi: Cup-kin - Centu in Tienčuj - Lan-čeu (vsega skupaj 865 km). Začela se je izgradnja prog Tienčuj - Centu, Lančeu -Sin-kian in Fuptaf - Cančen. Danes se lahko trd j, da je vsa Kitajska povezana z železniškimi progami, kar pomeni pospešiti razvoj - industrije, kmetijstva in trgovine.
Od -nekega tovariša iz sežanskega okraja, čigar imena iz razumljivih razlogov ne moremo objaviti, smo prejeli ta dopis, ki ga -priobčujemo v celoti. Uredništvo.
Uredništvu «Dela»!
Potem ko sem gledal burko tako-zvanega «mladinskega festivala», ki so jo v nedeljo, 30. maja priredili «udarniški» mladinci v naši vasi, in ko sem naslednjega dne iital u raznih časnikih slavospeve «velikim uspehom» te prireditve, se ne morem vzdržati, da ne bi napisal nekaj vrstic. Le z objavo mojih vrstic v Vašem demokratičnem listu, za kar se vam vnaprej zahvaljujem, ki naj razkrinka vso podlo laž raznih pisunov, si bom ohladil svoje ogorčenja ter si pomiril vest.
Uradni govornik, znani prip.n. njač naše mladine na «prostovoljno» delo, Tine Remškar je med drugimi neslanostmi dejal tudi, da «ima gradnja objektov, ki jih gradi naša mladina, tudi svoj mednarodni pomen». Seveda ga ima. Toda ne zaradi peščice pustolovskih mladincev iz vrst sovražnikov delavskega razreda po raznih državah, ki prihajajo k nam na «udarniško» delo, marveč zaradi tega, ker ti objekti koristijo samo tujcem, ameriškim, angleškim in drugim «mednarodnim» monopolistom, kateri kujejo kapital iz krvavih žuljev
pismo iz sezone
jugoslovanske mladine in ostalega delovnega ljudstva, ropajo naše rudno bogastvo za novo vojno, sekajo naše gozdove, se polaščajo naše industrije, uničujejo naše gospodarstvo ter povzročajo vedno večjo brezposelnost in bedo v državi.
In kakšna naj bo «boljša bodočnost delovnega ljudstva Jugoslavije», o kateri si govoril, «druse» Remškar? Vemo le to, da nam gre iz leta v leto slabše, da moramo vedno več delati pod knuto udbovskih priganjačev, med katerimi zavzemaš ti precej vidpo mesta, pri tem pa so našf realni dohodki vedno nižji iri nižji. Morda si mislil na one tisočet jej sp se ali se še nameravajo izseliti v Ameriko, Avstralijo, Francij g ali drugam, da bodo garali za tuje kapitaliste po rudnikih, k er jim domovina ni hotela dati dela. Vse to se dogaja, odkar ste ti in tvoji za vedno pokopali petletni plan, ki naj bi dvignil našo industrijo in ostale gospodarske panoge; na njegovo mesto pa je stopilo oboroževanje, ki požre 3/4 državnih dohodkov, vojni pakti in druge priprave na vojno. Pa ne da bi si, «druže»,
obetal od vojne boljše bodočnosti, ko veš, da delovni človek z njo samo izgubi, projitirajo pa le a-rneriški kralji topov in drugih ■orožij? Kaj naj bi bila «boljša bodočnost» našega delovnega ljudstva v zloglasnih Rrankovtče-oih zaporih, Glavnjači, Sremski Mitroviči, ali taboriščih smrti na Golem otoku in drugih, kjer ječi na deset tisoče delovnih ljudi vseh poklicev?
Pritrjujemo pa ti, da «bo dala mladina vse svoje sile, da bo prišla do svojega cilja». Bodi prepričan, da se naša mladina in z njo vsi pošteni delovni ljudje vztrqjno bore, da pridejo do svojega cilja, katerega so si zastavili z narodpo osvobodilno borbo in katerega hočejo dosečf z zrušenjem največji): sovražnikov naših narodov, titovskih fašistov in njihovih imperialističnih gospodarjev, In ta cilj se imenuje ponovna združitev s slovanskimi in vsemi naprednimi narodi, z veliko Domovino socializma za mir in srečnejšo bodočnost nas vseh in naših potomcev.
To je naš cilj in naš 'a bodočnost, bedni Izdajalci, in nobena druga, Tudi ne takšna, kakršno
si predstavljajo «gostje», ki ste jih vabili iz Trsta in katere že dobro poznamo. To so razne petične osebe in pa ljudje, ki so zaposleni v raznih titovskih gospodarskih ustanovah in ki žive na račun jugoslovanskih delavcev. Pod varstvom Udbe prihajajo k nam, dobro založeni z dinarji, katere si po polovični ceni nabavijo na črni borzi v Trstu. S takšno očividno sleparijo na račun Jugoslavije je seveda zelo ■lahko poceni piti, jesti in se zabavati ter se potem v Trstu hvaliti, «kako dobro se živi v socialistični Jugoslaviji». Toda morali bi poskusiti naše življenje, ko si moramo vsak dinar trdo prislužiti. Potem bi šele lahko govorili in pisali o resničnem življenju pri no.s. In v tem primeru gotovo ne bi tako brezskrbno popivali, kot delate to z dinarji, kupljenimi na črni borzi po polovični ali še nižji ceni. Vedite končno, tražaški gostje, da je vaše ravnanje posmeh našf bedi in da ras zaradi tega ne moremo sprejeti kot drage goste ali celo brate. To tembolj, ker se družite s sovražniki našega naroda, z onfmi podlimi izdajalci, ki so krivi vse naše nesreče. Sele, ko boste spoznali svojo zmoto in spremenili svoj odnos do našega ljudstva, vas bomo zopet lahko smatrali za drage goste in brate.
I-st-o se je zgodilo na finančnem polju, kjer je država izenačila proračun, povečala vrednost juana, »povečala realno plačo delovnih ljudi, znižala cene, zmanjšala administrativne stroške. Kitajska je danes država z veliko bodočnostjo, država, ki bo postala v kratkem ena izmed najboga-tejiših -držav na sveu.
G. ASTAFIJ JV KONEC
soglašanje, za-upanje, glas Ijša-n važne reči in zato se jim zah1’ 5|e(je Ijujemo. A v tem trenutku. ; !t dr. smo tako vpreženi v borbi,8 - Veli tirno potrebo po tem, da d! ,lu- C gi delovni ljudje, drugi drž8ha Ijani pridejo k nam, da ok1 pijo naiše vrste, prinesejo 6' |sl(Jr prispevek, svojo energijo, s* > Q(j pristanek Komunistični pab1 fati Ni dovolj ljubiti svobodo p-ou mir, ni dovolj želeli bi barantali z našo zemljo» dovolj čutiti vsega zla, 'ki |]
in režim osem let po konč81 vojni, ni dovolj -smatrati krivico od-puste, povišanje cl pritisk davkov na	n»3 (T?
proizvajalce, kmete,	m8.!8'
trgovce itd. "NeTTo ni d-o v8 i(|y -Potrebno je, da vsak pošten ij
da vsak m-ož;%]u'
da 1 !"s d 'tve
lovni človek, .. ______ ,
žena, ki so mu pri srcu intefi tlj prebivalstva in lastne druž'3 Jhlikj konkretno prispevajo k' reši* _»ske vprašanj, ki stoje pred 'vsed1 k
Zato pozivamo delavce, k*, hočejo resno boriti proti t,i in reakcijonarni politiki iroP z rializma, proti nesramnemu ^ rantanju na šk id-o našega ‘ zemlja in proti uncenj-u °a; tradicionalne industrije, '3' v-stopijo v Komunistično P1, ti j o, naj zahtevajo na sekč' s k ih sedtžih ali pa od toV8' šev, ki jih poznajo, vpis iO kaznico naše partije.
Istočasno pozivamo n variše, sekcijske in tovarnv i voditelje, naj vzpostavijo 'e ’
z našimi prijatelji in simP3| zerji, naj se približajo «kU1'
»Nji
A
nistom v ideji» in naj jim ra8‘, žij-o potrebo, da pristopij0 našo partijo. To bo korak' 1 prej v akciji za rekrutacij0 , to, da se dà tržaškemu d®*3 skemu razredu in prebival5 ' močna množična partija* .
E. GIACOMI
881
m

ZA VSAKOGAR NEKA J
DHAMA V DVEH DEJANJIH
Sn
I. DEJANJE: — De Gasperi prosi Sceibo, naj podloži čim-več glasovnic, ker drugače ne bo dosege! nagrade, ki je pripravljena za dirigenta...
li. DEJANJE:
ustregel želji, toda pri nju se je nekoliko zmotil- 8 f to njegov gospod nj doie- -nagrade in sedaj bridko J1*
jggg
Objem v znamenju kljukastega križa
Mo 2
Tit
s «n
Sr E
S1
iuva
«
S
X
OB PRIPRAVAH NA OBČNI ZBOR SHPZ
aša prosvetna društva se Javljajo na 3. redni občni r SHPZ. Zato razpravljajo ad ti Ureditvah, ki bi jih pripra-; tre na čast občnega zbora, o l izac rSatih, o prispevkih, ki bi taogli h kritju stroškov, ' h ebno pa o poročilih in kri-e' L|h, ki jih bodo iznesli de-ru' Hi na tem važnem obra-i s' skem sestanku vsega naše-osti. prosvetnega delovanja na m P
etat eiika večina slovenskega in mjni iškega ljudstva tega Ozem-, Jse globoko zaveda važnosti, ' §a ima naše kulturno pro-’ vetno delovanje za razvoj slo-proUske in hrvatske napredne zpoS ture.
— ■»'ivedai-oč se velikih važno-uni- 1,aPrednega prosvetnega de-- anja, bodo naša društva _ 'je-sla na občni zbor ne samo P°’ “la poročila o dosedanjem 1 v 1 marveč bodo po svojih e°atih z nasveti pripomogla !e večjemu- vzponu prosvete reča1 okriljem. SHPZ. Zavedati ne franto dolžnosti za čedalje ve(j pisanje vseh panog prosvet-p,'-9, udejstvovanja, od knjiž. v in predavanj pa do nastn-;’s® ' pevskih, glasbenih in vdo Httskih skuip’n. Posebno vase h glede okoliščin, v kapo- p živimo po krivdi Titove-tija lž(iajistva, so pevski in dram-bor nustopi; zato je tudi vred /a se pri teh nekoliko po-niI!l«itno.
Z«
R*>,
Pomembno vlogo v sloven-1 ljudski prosveti in to gle-
ramske družine imajo nad-
lezikovnega izobraževanja
Z* Mcev in gledalcev, kakor vi'S j'glede moralne in umetn1-sočt ■ vzgoje. Zato je dolžnost ev. ‘“''ornih, da pazijo pri na-Ijj kakor pri vajah na len • f ttfavilen jezik, lepo in raz-„ a° izgovarjavo; s tem bomo inj, pripomogli do opozna. °ut |J,a_ lepe materinščine med 5 vol širšimi množicami. Smelo lij, , 0 trdimo, da ie zasluga o? 1^, naših številnih dramskih s« wn, ki so poleg šole, časo-?» PČ J.n knjige nedvomno v meri nrisrevale k iz-as banju naših dialektov.
'a bifide moralne vzgoje pa je cU', 1 dramatika tista, ki opraviti, |.vfiliko delo na . prosvetnem i dt.lU. Odrska predstava posre-jržs j® najhitreje in najneposred. ok1 * dtoralnc' vsebinsko jedro, ) 6' H Pisatelj-umetnik nameni skimi množicam. Zato modi odgovorni za dramatiko ,a ati take igre, ki -vsebujejo ‘Hn Pomagajo graditi pravilen “s do dela do pravične razje, l‘ve pravic in dolžnosti, do k,j j rh in bratstva med narodi, ,-a' Svobode in demokracije. In m: “Pravljenje teh velikih na-. j j Ptorajo biti naši igralci 1 ( e„°ženi z obvladanem odr-e c ,5a znanja in predvsem z j,,1:1 voljo in resnostjo. Po-■J k-1' jie smemo, da -so prav 0V° ■ a"šča in dramatika vseh ,n (i jjv bili in bodo faktor,, ki je o z Um ašal lju-dsk-e množice v teft	velikih idej, ki -so jih
velikani, misleci in u-.!,,N,!*1!, v tesni naslonitvi na eSl[55be težnje. Zatorej je na-',erl>; Vi Xse§a našega odrskega d-e-ki	prizadevati si za na-
vo)	k, lepoto, resnico in p-ra-
iflif Za svobodo, in lepše živ-, t- ii)®, za napredek slovenske
Poleg dramatike je nedvom- gostujejo, ne zapeli partiza-n-
.	o,----- skih pesmi, da bi se ne razlegla
v svet naša partizanska pesem. Prav tako ne sme tudi slovensko ljudstvo v sedanji titovski Jugoslaviji zapeti -pesmi, ki o-pevajo -skupno borbo ob strani os-talih slovanskih in drugih naprednih narodov na čelu s Sovjetsko zvezo. Naš slovenski slavček naj bi spet utihnil zato, ker bi hotela neka ameri-kanizirana gospoda izmaličiti našo slovensko zgodovino?!
Ne! Slovenske zgodovine ni mogla izmaličiti ne fevdalna gospoda grofov in graščakov, niti ne ona ranj-ke Avstrije in tudi ne fašistična in belogar-distična pa je ne bo niti ame-rikanizirana gospoda na radiu Trst II in ne ona -titofašistična v Jugoslaviji!
Slovenski slavček bo žgc-lel, ker slovensko ljudstvo tako hoče. Naši zbori bodo čim lepše in pravilneje peli ter si čedalje bolj prizadevali k izboljšanju jezikovne pravilne izgovorjave in pevske tehnike, kakor tudi glede pravilnega čustvenega podajanja. A kar je najpoglavitnejše, peli bodo v smislu zdravih, narodnih tradicij od -začetka -slovenske kulture y času kmečkih uporov, do dobe narodnega preporoda in do osvobodilne borbe, ki predstavlja najlepšo stran v zgodovini slovenskega ljudstva. In tudi v tem smislu bo prihodnji občni zbor SHPZ utrditev slovensk h naprednih ljudskih teženj.
JUSTO KOŠUTA
no najvažnejše petje. Slovenska pesem je bila ln bo vselej človeku zvesta -spremljevalka od /zibeli do groba in naš največji pesnik Prešeren nam je že več kot pred sto leti zapel: Pusti peti moj’ga slavca, kakor sem mu grlo v-stvaril... Resnično, naš rod je -pel kot slavček' v ljubezni in veselju a tudi v žalosti in trpljenju.
Pel je ob začetku -slovenske kulture za časa kmečkih uporov.
Prav tako je v dobi narodnega preporoda bila narodna in umetna pesem, ki je dramila Slovence v boj za narodne in socialne pravice, ki jim jih je kratila fevdalna Avstrija.
In spet je bila narodna in umetna pesem, ki je za časa fašizma opogumljala naš rod k vztrajnosti ter mu osvetljevala pot v svetlejšo bodočnost. Fašisti so ukinili šole, časopise, knjige in dramatiko in strogo pazili, da -bi se ne razlegla kje slovenska pesem.
Prišla je druga svetovna vojna in z njo osvobodilna borba za rešitev izpod nacifaši-stičnega jarma. S to borbo je prišla tudi nova, poživlj-ena narodna pesem, pesem partizanov, ki je bila po obliki in vsebini pravo razodetje ter jo je slovensko ljudstvo z vsem žarom povzeto in zapelo.
A glej, ta pesem naj bi spet ut hnila. Begunska gospoda, ki vedri in oblači na radiu Trst II, strogo pazi na to, da bi naši zbori, ki od časa do časa tam
V Dolini so dogradili nov zvonik. Visok je 35 metrov. Dela je vodilo gradbeno podjetje Vinka Glavine iz Bohinca. Z gr.'v’dnjo so pričeli 24. marca t. 1. Zgradba stane okrog 7 milijonov lir. Pri delih je bilo zaposlenih povprečni» po 10-12 ljudi. Ko so v sredo opoldne dogradili konico, so nanjo obesili tržaško in delavsko zastavo. To pa je strašno bodlo v oči župnega upravitelja Štuhca. Zaradi njegovega zadržanji se zgražajo vsi Doličani.
V DESETIH LETIH JE PRESEGEL PREDVOJNI OBSEG
IZ RUŠEVIN SE DVIGA
ŠE LEPŠI STALINGRAD
Takoj po uničenju VI. nemške armade so začeli z obnovo mesta ob Volgi Na vsakega prebivalca 10-15 m2 nasadov - Tovarn je več kot leta 1941.
BORIMO SE IH IZEMAČEHJE MIHIH I« SREBHJIH KMETCU l OSTRIMI DELIVCI
Tudi kmetje bi morali biti zavarovani proti boleznim
Že leta 1946. je Zveza enotnih sindikatov poslala ZVU spomenico, v kateri je zahtevala priznanje te pravice - Leta 1948. pa je bilo tozadevno vprašanje predloženo tudi v rimskem parlamentu
2e dolga leta se neposredni mali po-sestniki in najemniki v Italiji borijo pod okriljem «Confederterre», za dosego take pravice do zavarovanja proti bolezni, kot jo uživajo delavci vseh drugih strok in u-radniki. Tudi Zveza obdelovalcev zemlje že vrsto let -pritiska na vlado, da bi priznala to pravico kmetom. Ze leta 1948. je bil predložen italijanskemu parlamentu predlog za zaščito neposrednega obdelovalca zemlje proti bolezni in za oskrbo socialne pomoči v primeru potrebe. Pet let je italijanska vlada odlašala z obravnavo tega predloga. Par mesecev pred volitvami je bilo to vprašanje ponovno odgode-no na prihodnji čas in upati je, da bo končno le prišlo na
vrsto v novem parlamentu.
Tudi kmetijska strokovna zveza ES v Trstu je že leta 1948. poslala tozadevno spomenico ZVU. Zavzela se je tudi pri tukajšnji bolniški blagajni za rešitev tega perečega vprašanja. Zveza malih posestnikov se je od svojega nastanka dalje -bavila s tem vprašanjem. Se vedno nadaljuje borbo za dosego te pravice, ki je lahko rečemo, življenjske važnosti za obstoj male in srednje posesti.
Mali in srednji posestniki, kakor tudi najemniki so zelo številni na našem- področju. Veleposestev je pri nas zelo malo. Prevladujejo torej sred. nji in mali posestniki. Ti posedujejo od 11 do 3 ali 4 ha zemlje. 'S pridelki, ki jih naši
kmetiči pridelaj-o na svoji zem, stokrat previsoki za njihove lji deloma preživljajo sebe in J blagajne. Toda nimajo pravic,
t^n-ost slehernega poštenega državljana STQ, Slovgnca ali Italijana je, da sp pridruži ntevi po uvedbi civilne upr ave na obeh področjih Ozemlja- Zato, da to dosežemo, podpišimo spomenico Tržaškega odboru miru!
svoje družine. Vremenske ne zgode in zlasti suša marsikatero leto uničijo vse borne pridelke. Mnogokrat se morajo na ši kmetiči zadolžiti, posebno tedaj, ko imajo slabo letino, zato, da se preživljajo skozi vse leto. Letos je n. pr. toča uničila ves vinski pridelek ter fazne druge pridelke v Miljskih hribih. Posledice velike katastrofe bodo prav gotovo občutene še več -let. Vsa pomoč, ki jo je nudila VU je zapopadena v sadikah paradižnikov in nekaj umetnega gnojila.
Pomislite, da eden izmed teh prizadetih kmetov oboli, ali pa da oboli eden izmed članov njegove družine in da mora iskati pomoči v bolnicah. Ker ni nikjer zaposlen, nima pravice do bolniške blagajne. Nezavarovan bolnik — razen -v izjemah — mora pred sprejemom v bolnico položiti kavcijo v znesku od 30.000 d° 50.000 lir. Pomislite tudi kaj je s- človekom, ki mora obležati v bolnici mesec-e in mesece. Zato ker poseduje on ali m-orda njegov oče ali brat nekaj zemlje, mora stroške bolnice v celoti poravnati v gotovini. Kam pride potem taka družina? Ni se čuditi, če zaradi takih in podobnih primerov propadej-o številne srednje in male kmg tije!
Mali in sredpji posestniki so delovni ljudje. Od ranega jutra do poznega večera se trudijo. Navezani so na svojo r-odno grudo, na kateri so živeli tudi njihovi predniki, navezani so na s-vojo zemljo, na svoje vinograde, travnike, njive. Plačujejo davke, ki so če-
ki pripasLaj-o vsem delavcem drugih kategorij in uradnikom. V vseh naprednih državah, razen Italiji, Grčiji, Turčiji in Jugoslaviji imajo kmetje prav take pravice do socialnega skrbstva kot delavec
Te pravice moraj-o doseči tudi naši mali in -srednji kmetje kakor tudi najemniki. Zato pa se moramo v-si strnjene ip e-notno boriti. Prisiliti moramo oblasti, da nam priznajo to, kar nam po vsej pravici pripada. Naš mali in srednji kmet kakor tudi polovinar ali najemnik morajo doseči enake pravice kot vsi ostali delavci.
MARIJ GERBEC
Novi predsednik «Komisije za raziskovanje protiameriške. ga delovanja» Velde, se je v teku neke seje kongresa ZDA izjavil preti zakonskemu osnutku, ki predvideva brezplačno uporabo državnih knjižnic za potrebe ljudske izobrazbe.
' «Uporaba -knjižnic za potrebe ljudskg izobrazbe — je dejal Velde — bi lahko spremenila ljudska mnenja hitreje kot katero koli drugo sredstvo. Izobrazba je podlaga komunističnega in socialističnega vpliva. Ce smo proti /socializmu v ZDA, moramo pač poslušati glas naše vesti in glasovati proti temu zakonskemu osnutku.»
Za naše tridnevno bivanje v Stalingradu so nam sovjetski gostitelji dali na razpolago po. sebne vrste hotel. Člani devetih inozemskih delegacij, skupno preko sto ljudi, smo se namestili na dveh rečnih parnikih, «Lermontov» in «Puškin», ki se po s v cij-em udobju in razkošju mirno lahko kosata z najmodernejšimi hoteli. Obedo. vali in večerjali pa smo v crasnih salonih rečnega pristanišča, katero loči le monumentalno stopnišče od mestnega središča.
-Stalingrad — do Velike okto. orske revolucije se je imenoval Caricin — je staro rusko mesto, ki je nastalo v drugi polovic' 16. stoletja ob desnem bregu spodnjega teka Volge. Tu je bilo važno trgovsko središče izmenjave blaga med vzhodnimi -predeli, med severnimi in južnimi pokrajinami že tedaj prostrane države, ki pa se zaradi notranjih nasprotij in zaradi stalnih napadov zunanjih iovražnikov, Tatarov, Poljakov :n drugih n: mogla utrditi vse Jo -Petra Velikega. Poleg reke Volge, ki je bila od nekdaj važna trgovska žila, so k na Stanku mesta pripomogle 60 do 100 metrov visoke vzpetine, ki so ga varovale pred poplavami narasle reke, pa tud. pred nevarnostmi neprestanih napadov s strani Tatarov in drugih azijatskih plemen. Leta 1917. je štel Caricin že 120.000 prebivalcev,
Po Oktobrski revoluciji pa -se je nekdanji Caricin, ki so ga preimenovali v Stalingrad v priznanje zgodovinske zmage pod Stalinovim vodstvom nad belogardistično armado, začel naglo razvijati v moderno industrijsko mesto ter je že pred drugo svetovno vojno dosegel pol milijona prebivalcev. Kmalu je postal najvažnejše industrijsko središče jugovzhodnega dela evropske Rusije in en-o največjih v ZSSR. Obširnemu predelu Povolžja, rodovitnim pokrajinam ob spodnjem Donu in Kaspiju je do-, bavljal potrebne poljedelske stroje in druge industrijske proizvode. Tako je samo v letih 1930- do 1941. stalingrajska tvornica traktorjev «Džerdžin-»ki» dobavila 250.000 traktorjev, kar je tedaj predstavljalo, polovic-o celotne sovjetske proizvodnje. Poleg tega pa je
iz Stalingrada prišla tudi velika množina drugih poljskih strojev in orodja. Istočasno z industrijo se je dvigala v tem slavnem mestu tudi kultura, kjer so kot g-obe po dežju rasle šole, gledališča, kulturni domovi itd. Do Revolucije ni bilo v Caricinu niti ene visoke šole, pred drugo vojno pa so bili že trije vseučiliški instituti, poleg neštetih srednjih šol, tehnikov itd.
In tedaj, ko je bilo to cvetoče mesto v najlepšem razvoju, so prihrumele v deželo nacistične horde, ki so o-pustošile plodna .polja, požgale vasi in porušile cvetoča mesta, pobile in odpeljale v sužnost milijone marljivega ljudstva. Najbolj pa se je hitlerjevska zver razbesnela nad herojskim Stalingradom, ki ni hotel kloniti pred barbari XX. -stoletja.
Od avgusta 1942. do 2. februarja 1943. so besneli pred Stalingradom in v njem najhujši boji. kar jih pomni človeška zgodovina. Ni bilo pedi zemlje v mestu in daleč naokrog. kamor ne bi sovražni izstrelki -sejali smrt in uničenje. Od nekdanjega prijaznega in delovnega mesta ni ostal po šestih mesecih bojev dobesedno niti k; men na kamnu. Razdejane so bile vse hiše, vse ulice, trgi in parki, kanalizacija, vodovod, eiektr.čna napeljava, železniške in tramvajske proge. Porušene so bile sledeče stavbe: 10^ šole, 143 otroških vrtcev in jasli, 21 tehnikumov (tehničnih sreinjih šol), 3 instituti (vseučiliški zavodi), 3 gledališča, 39 kuiturn h domov, 89 knjižnic, 110 zdravstvenih ustanov, n.d 500 magazinov (trgovin), 6 hotelov, 56 tovarn in skupno 1.500.000 kvadratnih metrov stanovanj.
To je' bila cena, ki jo je moral plačati Stalingrad za svobodo svojo in vsega sveta. Dva dni po uničenju von Pau-lusnve armade, 4. februarja 1943., je bil na.trgu padlih borcev velik miting delovnega ljudstva. Tedaj so vsi navzoči prisegli, da ne bodo siedili svojih moči za obnovo mesta heroja in za ustvaritev lepšega življenja. Takoj so .-e z vso vnetno lotili gigantskega dela. Tedaj je b ! napravljen načrt obnove, ki naj bi trajala 15 do 16 let in po kateri naj bi zraslo še mnogo večje in
modernejše mesto, ki naj se raztega 60 km vzdolž Volge do kanala.
Ze danes, 10 let po zgodovinski zmagi, je Stalingrad dosegel in presegel svoj predvojni obseg ter šteje nad 500.000 prebivalcev. Dočim je prišlo pred zadnjo vojno 5 kv. m. nasadov na vsakega prebivalca,, jih bo odpal-o po novem planu 10 do 15 kV. m. Vsak mestni okraj bo imel svoj osrednji park, vsak predel pa najmanj en manjši park. Vse ceste in ulice so obdane od dveh vrst dreves. Obnovljena in razširjena je bila kanalizacija, električna in telefonska mreža, tramvaj, filobus, avtobusno omrežje. Zgrajeno je bilo moderno rečno pristanišče, obnovljene, razš rjene in pomnožene so bile tovarne, pozidanih je bilo 1.490.000 k v. m. stanovanj, 700 magazinov, 82 bolnišnic in drugih zdravstven h -ustanov, dve gledališči, 37 'kulturnih domov in krožkov. 82 knjižnic, 4 instituti, 10 tehnikumov, 90 šoli, 140 otroških vrtcev in jasli poleg mnogih drugih prebival-
stvu potrebnih naprav. Poleg tega, da so vse te zgradbe mnogo modernejše, pa so tudi prostornejše in udobnejše ter po svojem obsegu presegajo zmog ljivost predvojnih naprav. Poleg teh pa rastej-o odn. bodo zrasle v naslednjih 5 letih še vsa ostala, v načrtu predvidena dela, kot so 150 m visoki Dom sovjetov z 21 nadstropji, Osrednji dom kulture, ki ju bodo začeli graditi prihódje leto, in druge številne stavbe.
OJ velikanske gmote razva lin nekdanjega Stalingrada ni ostalo niti sledu več, razen golih obžganih sten ene same velike -stavbe v središču mesta. Ta bo ohranjena kot zgodovinski spomenik v opomin bodočim rodovom, kakšno blazno zlo je vojna. Nad belim Stalin, gradom, mestom-herojem pa se dviga Mamajev kurgan (Ma-majev grič), nekdaj prizorišče najljute-jših bojev in na debelo pokrit s kovinskimi ostanki vseh mogočih izstrelkov, ter bdi nad delovnim in vedrim življenjem junaškega ljudstva.
STANE BIDOVEC
Počastimo spomin Božidarja Kolariča
13. junija je poteklo 9 let od mučeniške smrti našega velikega rodoljuba, rojaka iz Miljskih hri-
,n	$v.
ta dva ,sta nosiiaUtriž za Njim,! i^stvo je obmolknzo. Ze je nekaj ko-E- v odletelo v str. n, Matere so pograbile io °tfo-cih in tudi možje so izginjali. Zadnji. Otopil Kalar in vile je treščil na tlak
^ hlewm.
!(,- hipu ni bilo videti žive dluše več. Ostal sam sredi' vasi. Onadva pa sta odkor-a-i« .a Proti svoji podrti koči, in še iz dalje tj, čul stepeni jdcajoči glas Luce: «ki je za -jj križan bil.»
J’ko sem tisti večer prišel na. Jelovo fordo. V 11thIriet ie kralj. C e ima dobro in čedno - ? ravo, če ima primerno- zemljo, da jemlje življenje in davek, če nima dolgov, >ijj polne hleve, in če ima še kopico zdra-H ‘„n, Pokornih otrok, je' kmet kralj, neodvi
b-
I
/ - ,
'D >.
J
°d vsega sveta.
louk kralj in -gospodar je bil Presečnikov i|j, ian na Jelovem br-du. Njegova hiša je ■t . Prav- pri koncu vasi. Zidana je bila \lrtlela je takoimenovano «gorenjo hišo», lijj?® katere je tekel lesen hodnik. Okna so t * a v okviru zelenih, kamnitih stebričev, ''ktj' Slezom so bila tesno zapažena. Nad i6 'kraljeval sv. Ferjan ter s svojo go-Zabranjeval požare.
ŽiUk hleva na dvorišču je ležal velik kup i, ,;a' a vzlic temu sta se povsod kazala red “tort11353' Na steni je viselo raznovrstno li]Q da je bilo takoj pri roki. Tnalo *) je *f> c hometeno in glavna pot proti hiši je Hi- ° s Peskom pesuta. Tik vhoda pri vgži jf Vv°da iz umetpega vpdpjaka, ker $e V^kevi že v tistih čas'h imeli svoj vo-
1i	hiši si se takoj čutil domačega, ker
?3(v* 0 v vsej naselbini ničesar, kar bi bilo 't	'kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo
5^10,
t)njai® že noč, k-o /sem stopil v, vežo. h-'nj “a veža se je končala v mogočno k-u-V V‘5°k° obokano. Kadar je bil ta visoki *>0*n mesa, ki se je ondi sušilo, je člo-P°sebno dobro del pogled na njegovo
blagoslovljeno višino. Obok kuhinje in tudi veža sta bila zavita v saje, od katerih je pri južnem vremenu kapalo ter se svetlo nabiralo na tlaku. Nad tem se tiste dni še nikdo ni spotikal; bila je to nekdanja navada, tako da je 'kapalo že pri starem očetu in brez dvojlbe tudi že -pri tega očetu.
V veži je vladala tema,_ samo od ognjišča sem /se je svetilo. Tam -se je togotila ženska, da niso burklje **) popravljene, da ni mogoče loncev pristavljati in da so moški vsako leto bolj za nič.
Glas te ženske mi ni bil neznan in vedel sem tudi, komu velja ta njena jeza ip srd. Bila je dekla Liza, ki je že pred petimi leti služila pri Presečnikovih. A njena beseda je veljala hlapcu Danijelu — pomislite, jo coklarsko im» v tepi olikanem pogorju! k: je prav tako že vrsjo let slpžil pri B-- -. štj-anu.
Ze večkraj: sem omepjal, da je tedanji čas imel svojg posebne navade. Mpd take navade je -spadalo tudi, da ista hlapec in dekla, če sta daljšo dobo pri dobrem -gospodarju služila, se štela, da sta nekako zaročena in da -se vzameta, kadar si dosti prisluž.ta.
Taka zaroka je vezala tudi Lizo in Danijela, ker sta že več nego deset let -skupaj služila. In res je ona varčevala, kar se je d,alo, a Danijel — že ime kaže, da je bil svoj čas prinesen iz Trsta — je bil falot, ki je zaslužek najrajši v svojem lastnem grlu nalagal. Ta ljubezen torej ni bila brez viharjev, prav rado -se je bliskalo in včasih je še celo treskalo....
Danes je pri ognjišču treskalo:
«Pri ljubem Bogu nisi za nič! Se podkuriti nimam s čim, ti grdoba lena!»
Mimo mene je prikrevljal Danijel s -svojim kozavim' licem. Imel je desno nogo krajšo od leve, saj is e je sploh pri vsakem Tržačanu - pri nas smo jim rekli Tržani — kazala kaka telesna hiba. Kmalu se je -prigp-gal nazaj in nosil je polno naročje ravnokar nakla-nih trsk. Vrže jih pred ognjišče rekoč:
«Ze zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmiratn mislimi nate, Lizka».
Zadnjo besedo je nekako sumljive* izgovoril, tako, da se jg lahko culo ?a tU.izifco* dU pa tudi za «Lisko*}., kravo v Itlevp. lp tosa jo je ume la za kravo.
«Ti vrag. črni!» Pograbila j-e za oklešček ter udarila za Danijelom, ki jo je urnih -peta odkuril iz veže,
Vstopivši v hišo, opazim Boštjana za mizo. Kar čutil sem., kako se je v njem. vse vnelo od veselja, da ga obišče sorodnik. Takrat je pri nas sorodništvo še nekaj cene imelo in, če si sorodnika obiskal, si vedel, da si prišel k svojim ljudem. Vzlic temu pa Boštjan pri mojem vstopu niti izza mize ni vstal. In da bi si bila v roko segla, o tej gosposki šegi tista leta na Jelovem brdu še govorice ni bilo. S svetlim očesom me je pogledal in dejal:
«No!»
In jaz -sem odgovoril:
«No, da ste adiravi!»
Nato je Boštjan zaklical svoji ženi, da naj prinese «štober»***) in luč. Tedaj v našem
gorovju še ni vladal «smrdljivec» pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na ištobrih, majhnih lesenih stebričkih, od koder je izhajalo prejkone tudi ime. ;e se je v kaki gostilni nabirala nevihta je gospodar ukazal najprej gospodinji ali dekh, da je što-brčke v kraj spravila, ker -so bili za tepež pripravno orodje. Danes ne .staknemo Stebra več v kmečkih hišah od Škofje Loke pa do Cerknega ne! Laneno olje je podleglo in smrdljivi bratec gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma o prej take potrebni premičnini. Kultura je Šobre vzela!
Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo leščerbo, sem opazil, da je morala že vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je bila preoblekla -srajčnik — tudi to, za naše ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo — ki se mu je videlo, da prihaja iz perila. Tudi nov pred-oasnik si je bila pripasala.
Barba je bila še vedno postavna žena. To sem )i tudi v obraz povedal, tak-o, da se je zadovoljno zasmejala. V tem pogledu ste ženske vse enake, in najsi nosite svilene, s čipkami obrobljene dolge srajce, ali pa kratke, na rokavih v gube nabrane srajčnike!
Menili smo -se o letini, o živini in o visokih davkih. Ko -sem povedal, da ostanem pri Presečnikovih nekaj tednov, razžarilo se je obema lice. Prepričan sem. bil, da sta se tega v resnici veselila. Pri tem se ni predla nika-ka pretirana govorica, kaj naj se mi daje jesti, kako naj se z mane počenja in o dru-g h -sitnostih. Untela se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje.
(Sledi šesto nadaljevanje)
OPOMBE K BESEDILU
*) Tnalo — J_____. Ponekod mu pravijo
knalo.
**) Burklje tako so imenovali polkrožne obroč aste vilice, s katerimi so stavili lonce v značilne peči za kuhanje. Take peči so na Gorenjskem in deloma tudi drugod v hribih še vedno v rabi.
***) Štober — stojalo za leščerbo, t. j. za svetilko,
bov, tov. Božidarja Kolariča.
Tov. Božidar Kolarič je bil velik internacionalisi. Izšel je iz šole miljskega rojaka in voditelja delavskega pokreta tov. Fr ausino. Kot dosledni internaciona-list je ljubil svoj narod. Nikoli ni privolil v to, da bi na račun ene ali druge narodnosti prišel lo izraza nacionalizem. Kot tak je zavzemal vaine položaje v vrstah Komunistične partije doma, pozneje v tujni in končno v osv. borbi.
Spominjamo s tov. Kolariča, ko e sredi zadnje vojne na neki liskusiji razpravljal o tržaškem vprašanju. Takrat to vprašanje ni bilo tako važno in pereče, kot je danes. Na tej diskusiji so bili navzoči predstavniki obeh nacionalističnih struj, jugoslovanske .n italijanske.
Tov. Kolarič je pojasnil to vprašanje s tem, da je poudaril potrebo, naj se v Trstu ustanovi predvsem močna fronta proti na. cifašizmu. Ta jronta naj temelji na načelu bratstva med Slovenci n Italijani. Vsako razpravljanje ) bodočnosti Trsta bi v času borbe samo škodovalo njenemu razvoju in bi iorej slabilo odpor proti sovražniku. Brezplodno razpravljanje o bodočnosti Trsta ter velo pravdanje zaradi tega vprašanja bi prav za prav celo podprlo naciste. Čigav bo Trst, je na-laljeval tov.. Kolarič, potem, ko bomo izgnali naciste in premanali fašiste, to je vprašanje, ki sl na bomo lahko stavili v primernem trenutku. Mi komunisti se bomo vedno borili z utrditev demokracije in socializma!
Kot internacionalist je tov. Kodrič že takrat ostro obsodil sleherni pojav nacionalizma. Obsodil je tiste, ki so skrivali svoj nacionalizem pod plaščem tako-nenovanega komunizma. Ze za časa vojne je ostro obsojal titov-e. Zaradi tega so mu zelo nasprotovali. Zato so, dokler jim e bilo mogoče, prikrivali njegovo ime. Celo prepovedovali so delavcem, da bi se spominjali obletnice njegove mučeniške smrti.
Toda v tem niso uspeli. Zmagali so delavci, učenci tov. Kolariča. Spomin na velikega voditelja je ostal živ. Tudi danes je živ in tak bo ostal v bodoče.
Njegova rojstna vas Sv. Barbara je počastila njegov spomin s tem, da je imenovala po njem svoje prosvetno društvo in svoj ljudski dom, ki so ga vaščani zgradili s prostovoljnim delom. Njegov spomin so počastili vaščani iz Sv. Barbare tudi s tem, da so zlasti na zadnjih volitvah kompaktno volili za Komunistično partijo.
if()'tehocl /jo /kklMplju
BOLJUNEC
krajinski inšpektorat z? ceste, da je treba v začetku in na koncu vasi postaviti opozorila glede dovoljene brzine Vprašanje kamnoloma v i vožnje. Taka opozorila vidi-naši vasi še vedno ni reše- j mo skoraj povsod. Toda pri no. Vs-e je -ostalo pri starem. ! nas jih še ni. - Zaradi tega Občinska uprava je pr e- j imajo v-ozila -povsem prosto teklo leto prisilila tvrdko - j pot :n zlasti ameriški vojaki
najemnico, da je podpisala novo najemninsko pogodbo. Kot je vsem. -znano, se je podjetje s to p-agodbo ob v e zalo, da bo v teku 6 mesecev temeljito kamnolom.
vozijo tako naglo, kot se jim zljubi.
Čudno se nam zdi, da gori omenjene oblasti tako povr šno jemljejo naše nasvete, preuredilo odnosno opozorila. To se nam zdi tem bolj čudno tudi za
Konec tega meseca poteče 6 mesecev, od kar je pogodba stopila v veljav-o. Toda podjetje se niti ne zmeni za obveznosti, odnosno ni niti pričelo z deli za odstranitev škodljivega prahu, ki gre po vsej vasi, za odstranitev ropota, in kar je še najbolj važno, za odstranitev nevarnosti, ki preti vaščanom -s strani min.
Pred časom so se v vasi na pobudo župana tov. Lov-rihe pobirali podpisi na protestni resoluciji, ki je bila dostavljena V. U.
Občinska uprava je neštetokrat posredovala in prote stirala pri raznih oblasteh. Na lice mesta so prišli razni visoki policijski in civilni funkcionarji. A do danes niso nič ukrenili. V razmh u-radih mečejo odgovornost drug na drugega.
Neumno je podtikati in metati kr.vdo na občinsko u-pravo. Tovariši, ki so na občini so stirili vse, kar je
to, ker so se prav na omenjeni cesti dogodile že številne prometne nesreče.
Sedaj so počitnice. Nihče ne more zahtevati da bodo otroci ves dan doma. Marsikatera hiša nima niti primernega dvorišča, kjer bi se otroci prosto igrali. Zato če stokrat izginejo, zbežijo na cesto, kjer so neprestano izpostavljeni velikim nevarnostim. Te nevarnosti pa b! se zmanjšale, če bi motorizirana vozila upoštevala določen pravilnik glede brzine.
Zato ponovno pozivamo merodajne "oblasti, naj vzamejo zade.o resneje v pretres. Prosimo jih, naj čim-prej postavijo že omenjena opozorila glede brzine!
mali
Iz Malega Repna nsm po-i ročajo:
; V nedeljo smo pok.pali
, ..	...	..	...	' 78-letnega vašč.na Ivana Gu-
oilo v njihovih močeh in se i ...	. .	,
stlM- K|JUD njegovi visok.
starosti je bil kot član do-j mačega prosvetnega društva tudi pevec v združenem zboru Saiež-Zgonik-Mali Repen.
bodo še nadalje trudili za rešitev tega kočljivega v pr a- I sanja na ug-oden način.
Pisuni -okrog «Primorske- j ga» prav dobro vedo, da niti njihova občinska uprava in niti naša, nimajo na razpolago policijskih organov, s katerimi bi lahko oblastno nastopila proti podjetju bo-Ijunškega kamnoloma.
Da bi občinska uprava ukinila najemninsko pogodbo s tvrdko je nesmiselno in brezuspešno. Kaj takega se lahko porodi s amo v skisanih mož ganih titovskih pisunov. Z ukinitvijo pogodbe bi podjetje nedvomno prav za majhen denar dobilo kamnolom v svojo last. Vsem. je znano, da v Trstu obstoja zakon, potom katerega VU lahko razlasti vsakogar.
Torej v tem primeru bi VU razlastila občino. Odvzela bi ji zemljišče, na katerem stoj kamnolom in ga izročila za čisto majhno vsoto denarja podjetju. Kdo -bi imel od te ga korist? Pod.etje in nihče drugi. Občinska uprava b. zgubila najemnino in vaščani iz Boljunca 'bi m-orali še nadalje uživati prah. poslu sati ropot ter živeti v strahu pred .minami.
Pridružimo se občinski u-pravi, protestirajmo pri ob iastem, zahtevajmo od njih da prisilijo podjetje, naj spoštuje najemninsko pogodbo.
Žerjal
TREBČE
Takoimenovano «poboljše valnico za mladoletne», ki sr jo pred nedavnim dogradi pri Padričah, so dokončni spremenili v kasarno za ameriške vojake. V zvezi 7 ns Stankom nove vojaške pc stojanke se je na cesti, ki vodi z Opčin proti Bazovici, zelo povečal promet. Skozi našo vas, kakor seveda tudi skozi Padriče in Bazovico, neprestano vozijo nmeiiški vojaški in civilni avtomobili.
Z-e večkrat smo v našem listu opozorili tukajšnje merodajne oblasti, predvsem prometno policijo in pa po-
P kojnii-t je bil marljiv bralec in podpornik demokratičnega tiska. Poznan in cenjen je bil po vsej zgoniški občini. Združeni pevski zbor mu je v poslednje slovo zapel več ganljivih pesmi. P.D. «Volga» izraža tem potom svoje iskreno sožalje svojcem pokojnika, predvsem hčerki Juiki.
Sožalju se pridružujeta tudi SHPZ in «Delo».
V prejšnji številki «/DELA» smo poročali, da so pred neJavn'm pričeli z obnovitvenimi deli v bivšem Prosvet nem d:mu, kar da je razveseljivo znamenje, da so bile naše brezštevilne prošnje k on čno le uslišane in da bodo še letos otvorilj otroški vrtec. Poročali smo tudi, da so zgradili tri stanovanjske hiše, v katerih je 18 stanovanj. S tem, seveda, še zdaleka ni rešeno stailovanj-sko vprašanje v vasi, saj pričakuje dodelitev stanovanja še preko >0 družin, kar morajo imeti -bla-sti stalno v vidiku. Prav la ko smo poročali o napeljavi vode v številne hiše. Toda tem ni rečeno, da je vse ure. leno in da ne preostaja več rq J5{ ‘Efuese-idA Efeauaqou moralo bitičimprej rešeno-.
Pri nas je treba še mnogo stvari urediti. Urediti bi bil-o ‘reba ceste po vasi, predvsem aa cesto, ki vodi na postajo. Predlagali -smo, naj bi jo asfaltirali. Prav tako je nuj no potrebna preureditev ceste v vinograde. Nadalje bi tila zelo potrebna kanalizacija po vasi ter zgraditev javnega kopališča slkupno pralnico, za -kar smo tu-dn že pred časom prosili. Izboljšati bi bilo treba' cestno razsvetljavo, in napeljati vo do tudi na pokopališče.
Upamo, dia bodo merodajne oblasti vzele v poštev tudi te naše zahteve.	T.
P» TAM.
KDOR MOLC \ POTRJUJE — 2e tri tedne zapored razgalja naš list pred slovensko javnostjo nečedne manevre titovskih agentov proti naši šoli in šolnikom. Iznesel je loliko o-čitkov, da bi moral vsakdo, celo titovci, ki imajo — kot znano — naravnost nosorogovo kožo, odgovoriti vsaj besedo v svojo obrambo. Do danes pa so ostali molčeči kot grob. Toda tildi njihov molk nam je zadosten odgovor. Prav ta molk je najboljše potrdilo vseh naših trditev.
Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo sledeče. Odgovorili n:-so niti prizadeti šolniki, niti uradni titovski krogi. Iz tega bi lahko sklepali na eni strani, da neben od šolnikov, ki je imel p-i tej nečedni titovski mahinaciji vmes svoje prste, noče stopiti v njeno obrambo, zavedajoč se, da bi ga vsi Slovenci morali nujno smatrati za titovskega priganjača. In. oči-vidno, ni nobeneea profesorja ali učitelja, ki bi si hotel prostovoljno naprtiti ta za Slovenca najsramotnejši pečat. Na drugi strani pa si mislijo titovci: «Čemu bi sedaj ta manever, ki je že popolnoma razgaljen in' onemogočen, prevzeli odkrito na svoje rame? Naj ga nosijo oni, katerim smo ga naprtili in kateri so bili toliko nespretni, da so se pustili “S take lahkoto razkrinkati/» Tako si hočejo kot Pilat umiti roke ter prepustiti potapljajočo se barko in mornarje na njej njihovi usodi. Toda, titovski prevaranti, to pot vas ne reši niti vaš grobni molk pred splošno obsodbo šolnikov in pseh poštenih Slovencev.
ZABAVNA MATEMATIKA — Pri pregledu volilnih izidov na Goriškem, ki predstavljajo za titovce in liparje z njihovimi belimi glasovnicami popoln fia-sko, se skuša «Demokracija» izmazati na telo zabaven način. Ker je bilo belih glasovnic tudi po njihovem mnenju odločno premalo, si pomagajo z volilno abstinenco. Med svoje ((bele» volivce kar enostavno pri-štejejo tudi one, ki se volitev sploh niso udeležili ali ki so oddali neveljavno glasovnico. Pri tem namenoma zamolče, da so neveljavne glasovnice one, na katerih so vnešeni znaki, iz katerih ni mogoče razbrati, za katero kandidatno listo je volivec oddal svoj glas. To se večinoma pripeU manj izvežba-nim volivcem, ki hočejo glasovati za določeno listo, pa potegnejo črto prekc določenega prostora ali pa napravijo drupe znake, ki povzročijo dvom glede volivčeve volje. Toda, gotovo je, da je tak volivec hotel voliti eno izmed list, in zaradi te°a je izključeno, da bi hotel voliti «belo». Prav tako velja za one, ki sploh niso prišli na volišče.
To pomeni, da ali niso mogli priti ali pa sploh niso hoteli voliti nobene liste, niti niso hoteli oddati bele glasovnice. Torej tudi v tem primeru si jih ne more nihče lastiti, najmanj pa seveda titovski in liparski «helčki». Upoštevati je treba, da gre pri volilnih «abstinentih» večinoma za odsotne, bolne ali mrtve volilne upravičence ali pa take, ki so bili pomotoma ali s sleparskimi name. ni vnešeni v volilne imenike. O teh prav gotovo ne more nihče trditi, da so hoteli in kaj so hoteli, voliti. Toda, v sili hudič tudi muhe žre. In «Demo-k acija» rnisV, da mora nekako pokriti ta največji svoj in titovski poraz. In zato hoče prepričati Goričane, da so zanje in za njihove titovske zaveznike glasovali tudi odsotni, bolni in mrtvi. Na te metode se gospodje pri «Demokraciji» verjetno zelo dobro spoznajo iz lastnih izkušenj, ko so kot skru-tinatorji v stari Jugoslaviji vse takšne glasove kar enostavno pipiseli režimski listi raznih Zivkovičev, Jevtičev ali Stoja-dinovičev.
ZVONIK V DOLINI JE DOGRAJEN
G. Štuhca bode
delavska zastava
V sredo so dogradili nov zvonik v Dolini. Po stari navadi so delavci proslavili «likof». Na vrh zvonika so izobesili delavsko in tržaško zastavo. To pa je, kakor smo slišali, zelo razkačilo župnega upravitelja Štuhca. Baje je na razne kraje telefoniral ter zahteval odstranitev delavske zastave. Pri policiji je dobi; negativen odgovor, ker je to stara navada, ki ni udomačena de pri nas, temveč povsod po svetu. In končno delavska zastava ni zastava nobene politične stranke.

DELO
VELIKO ZBOROVANJE DELOVNIH IN BREZPOSELNIH DELAVK
Enotnost vseh delovnih ljudi
je edino jamstvo za uspehe v borbi
Pozdrav predstavnice CGIL Evg’enije Chiostergi
Dolinčani pravijo, da je bil Štuhec zelen od jeze, ker ni uspel in ker je obveljala volja delavcev. V znak protesta je zaklenil stari zvonik in ni dovolil, da bi dograditev zvonika počastili z zvonenjem,. Niti zvečer in niti v četrtek - zjutraj ni zvonilo. Baje se zvonovi več dni ne bodo Cglasili.
Nad tem dejanjem se zgražajo vsi vaščani brez razlike na politično opredelitev. Vsi sogla. šajo s tem, da je dejanje g. Štuhca zelo klavrno in naravnost smešno.
Ce g. Štuhec še ni spoznal naših navad, če še ni razumel mišljenja našega ljudstva, potem je pač slab pastir. Nikar pa naj si ne domišlja, da bo v Dolini lahko uganjal take neumnosti, kot so jih njemu podobni fanatiki nekoč uganjali v Sloveniji. Tisti časi se ne bodo nikoli več povrnili.
V	nedeljo se je vršilo v dvorani Kina ob morju zborovanje delovnih in brezposelnih lena, katerega je organiz'ra'a ženska komisija Enotnih sindikatov. Kmalu po deveti uri je tov. Tominec v imenu zveze E. S. otvoril zborovanje, želeč mu najboljših uspehov, ter 'e pozdravil zborovalce, pose dej pa še predstavnico Spl o s ve italijanske delavske zveze CGIL) tov. Evgenijo Chiostergi. Po imenovanju delovnega predsedstva je imela gla-
ni referat načelnica ženske komisije ES tov. Pina Tornagli.
V	svojih izvajanjih je Toma. selijeva prikazala težak položaj, v katerem se nahajajo danes v coni A STO delavci na splošno, prav posebno pa še delavke vseh kategorij. Od. vzem linij in ladjevja našemu pristanišču je spravil ob zaslužek desetine delavk v raznih tržaških pralnicah, katere so vedno prale za moštva parnikov, ki so prihajali v Trst. Vedno bolj občutno se kaže pomanjkanje naročil in s tem skrčenje delovnega urnika in celo odpusti v številnih drugih podjetjih. V precejšnji meri so pri tem prizadete prav delavke. Poleg tega pa številna podjetja ne spoštujejo zakonskih in pogodbenih predpisov na škodo svojih nameščencev Marsikje ne spoštujejo niti osnovnih varnostnih in zdrav stvenih predpisov, s čemer se ograža zdravje zaposlenih. O-oaža se tudi verino hujše nad-izkoriščanje delovne sile; na ta način skušajo podjetniki .z manjšim številom delavcev povečati svoje dobičke.
Poglavje zase so hišne pomočnice in postrežnice, ki so zaradi posebnosti dela in zaradi pomanjkljive zaščite po zakonu izpostavljene še posebno hudemiu izkoriščanju. Najtežje pa je seveda stanje brezposelnih delavk, ki imajo v teh časih vedno man; možnosti ponovne zaposlitve.
Nat je govornica prikazala veliko skrb Enotnih sindikatov za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev žene-de-lavke ter številna gibanja in borbe posamezn h kategorij delavk, ki so rodili tudi precej stvarnih uspehov, še več pa je seveda še odprtih vprašanj, za katera de’avke še vedno nadaljujejo svojo borbo. Za do-
sego pravic vseh žena-delavk je najvažnejša, enotnost vseh delavk in delavcev, ki edina more zajamčiti enoten nastop in uspeh vseh njihovih zahtev,
poleg tega pa bo najboljša o-bramba miru pri nas in v svetu,
Sledila je živahna diskusija, v katero so posegle delavke raznih podjetij in v kateri s,o
fr±:. -.
prikazale položaj ter svojo trdo borbo, pravtako pa so prinesle tudi dragocene izkušnje iz teh borb, v katerih so često dosegle otipljive uspehe.
Burno pozdravljena je spregovorila tov. Evgenija Chiostergi, ki je prinesla bratske pozdrave CGIL ter podčrtala velik pomen za nadaljnje borbe delovnih ljudi Italije. Orisala je borbe delovnih množic za zboljšanje življenjskih po-
gojev ter njihove uspehe. Tudi ona je zaključila s pozivom za enotnost delavskega razreda.
Zborovanje je . poslalo po slaništvu ZDA v Rimu brzojavko za pomilostitev Rosen-bergovih. Ob zaključku je bila sprejeta sk-.epna resolucija z zahtevanji delavk po zboljšanju delovnih in življenjskih pogojev.
Tov. Cupina iz Škofij sla v torek ustavila dva udbovca in mu zapretila s posledicami, če ne bo prenehal s svojim delovanjem - Kdai bodo oblasti napravile konec udbovskemu terorju?
Titofašistična UDB je že zopet izvršila eno izmed svojih kriminalnih dejanj 9 coni A STO. Pretekli torek zvečer o-krc-g 22 se je tov. Viktor Cu-pin z motorjem vračal domov na Škofije. Ko je prispel v Rabujez, kjer je tik ob cesti nekaj dreves,, se je moral ustaviti, ker sta se na sredo ceste postavila dva človeka. Oba st ' bila očividno oborožena in sta imela kakih 35-40 let. Povabila sta tovariša med drevje in tam ga zadržala kako poldrugo uro. Po njunem vedenju je bilo razvidno, da je bilo skritih v bližini še nekaj takih rokovnjačev.
V poldrugi uri «razgovora», ki se je vršil v slovenščini, sta izjavila našemu tovarišu, da so se oni (t. j. titofašisti) usmilili njegovih dtveh otročičkov, a da od sedaj dalje mora prenehati vsakršno politično delovanje, ako noče doživeti kaj slabega. Prav tako sta mu rekla, da mora absolutno oleati o svojem doživetju z nji ma in da naj se dobro pazi, kaj bo v bodočnosti delal. Vsakokrat, ko jg tov. Cupin hote-!
IWifEfFSfEI
oditi, sta ga rokovnjača z grožnjami prisilila, da je ostal. In tako sta ga poldrugo uro strašila. Končno sta ga spustila d-omov.
V četrtek prejšnjega tedna popoldne okrog 5. ure je pretresla ves Sv. Jakcih silovita eksplozija. Policija in gasilci, ki so bili v trenutku na mestu, so takoj šli v četrto nadstr. hiše v ul. Muragliene 24, ;kjer so našli v kopalnici 56-letno Marijo Vitas, ki je bila že mrtva zaradi zastrupljenja s plinom. Verjetno je zaradi Okvare uhajal plin iz kopalne peči ki je zadušil lastnico stanovanja ter napolnil vse prostore. Ko jo le prišla njena hčerka obiskat ter je pritisnila v pritličju električni zvonec, je nastala eksplozija za-"adi električne iskre. Vse stanovanje je razdejano.
**! V noči od četrtka na petek se je pred stolnico Sv. Justa zastrupil z žvepleno kislino in z nekim drugim strupom 59-1 et ni trgovec F. Cairoti, katerega je zjutraj našla policija mrtvega.
*** 30-letnega Ivana Krušiča je v sobo‘0 na trgu Libertà pritisnil k zidu težak kamion, katere-a je vodil njegov brat Anton. S težkimi poškodbami na glavi so ga brezupnem stanju prepeljal : bolnišnico, kjer je naslednji dan izdihnil.
** V bliižlni bloka pri Devinu ie na italijanski strani neki avtomobil v soboto do snrti povo zil angleškega vojaka 22-letnega Arturja Railtona, Na bjrku so kmalu za tem ustavili nekega avtomobilista iz Vidma, ker je o-sumljen, da je on povozil nesrečnega voiaka, te- ga p edali civilni pollici ji v Trstu.
*** V Skednju v ulici Ronchetto je v ponedeljek neki mali tovorni avto podrl na tla 4-letnega Ferdinanda Ambrosiano. Z istim avtom so ubogega malčka prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rezervirano prognozo, ker ima verjetno počeno lobanjo Motorni čol.n «Elio Laura» ie v po ned eli ek zadel p-i valolomu na če- te,- se je .potopil. Vsi trne potniki so se s plavanjem rešili na suho.
*** PH ladjedelnici Sv Manka so v torek potegnili iz morja truplo 66-letnega delavca istega podjetja Viktorja Bertoka, ki “je verjetno šel sam, v sim-t Na zapestju so našli vrv, s katero se le zvezal, pretino je skočil vodo.
*** V noči od torka na sredo fT|.,se t,rgu Barriera Vecchia trčila dva avtomobil]a, eden iz Belluria drugi iz Trsta. Vseh - ' 'Potnikov obeh avtomobilov je ranjenih, med niimi z rezervirano prognozo šo'er Ivan Mev-Trshr, ul. Torricelli 12 za-r,an na zat>!iu. Oba bUa°rn°^1 3 s^a Popolnoma raz-
V tednu od 11. do 17. junija l®53- se je v tržaški občini --dno 47 otrok, um,-lo je 41 poročilo se je 47 pa ov
I. razreda a tudi ostali niso zaostajali.
V Barkovljah je bila prireditev v soboto,, 13. in v nedeljo, 14. junija v šolski raz-rednici. Otroci so nastopili z igro «Janko in Metka» pod vodstvom učit. Nade Martelance-ve. Igra je bila lepo, naravno odigrana. Zela sta navdušila pogumna glavna igralca, ki sta prisotne ganila, a tudi čarovnica se je že dobro kretala po odru. Tudi prihod palčkov in ples cvetic ter vsi ostali prizori so povzročili obilo smeha in navdušenja med poslušalci.
Pridni učiteljici in marljivim šolarjem- naj gre pohvala za trud. Treba pa ugotoviti da kakor smo že preteklo leto opazili je bila razrednica premajhna za občinstvo, ki je prihitelo, in oder pretesen za igro. Zato je naš predlog ,da se mora urediti telovadnica, kjer bi se tudi lahko prirejale proslave in prireditve, popolnoma na mq-stu. c
To teroristično dejanje je povzročilo veliko ogorčenje med prebivalci Škofij, Flavij, Elerjev in ostalih vasi milj-skih hribov, ki so že večkrat doživele obiske do zob oboroženih titofašističnih rokovnjačev. Taki obiski so običajni tudi po drugih vaseh, kot n. pr. v Gročani, kjer Udbovci prihajajo po, noči čez mejo, da «v miru spijejo kozarček vina v vasi», kot se izražajo.
Naše ljudstvo je naveličano titofašističnega terorizma in prav posebno naveličano pasivnega zadržanja- okupacijskih oblasti, ki ne ukrepajo ničesar proti zločincem, ki prihajajo čez mejo strašit naše ljudi, kadar se jim to zljubi. Kje je tistih <6000 in več policistov, ki jih naše ljudstvo mora plačevat ? Zakaj jih ob meji ni nikoli na spregled, -tako da imajo Udbc-vci prost vhod ne samo čez demarkacijsko črto, marveč tudi čez državno mejo? Ali ne bo nikoli konec tega fašističnega terorja? Gas je, da oblasti nekaj ukrenejo, ker se bod morali naši ljudje v nasprotnem primeru braniti sami.
su, za katere so starši dolini, c!a dajo otrokom po eno skozi osem dni zaporedoma.
Osebje kolonije je sestavljeno iz učiteljic naših otroških vrtcev, ki so za. otroke odgovorne, ter iz postrežnic in kuharic iz naših vrtcev in šol v občini. To je tudi jamstvo, da bo kolonija res brezhibno delovala, ter lahko tudi starši s polnim zaupanjem prepuste svoje otroke domačim ih izkušenim uč teljicam v oskrbo.
V letošnji koloniji bo urejena tudi posebna zdravniška služba pod vodstvom izkušene zdravniške asistentke, ki bo stalno nadzorovala zdravstveno stanje zaupanih ji otrok.
Moramo še pripomniti, da bo letos posebna novost v koloniji v tem, da dobe vsi otroci nove o-blekce, katere so sedaj v delu pri domačih šiviljah, ter vsak otrok prejme tudi po par novih letnih čeveljčkov. Oblekca je sestavljena iz srajčke, hlač ali krilca, spodnjih hlač in nogavic. Vse po dvo;no, da se lahko vsak čas preobleče.
Končno še veselo novico za otroke: V koloniji bo otrokom na razpolago posebna zbirka raznih igrač, knjige, slike itd., da bo življenje v koloniji čimbolj prijetno, veselo, tako da bo vse to uspešno vplivalo na zdravje naših malih najdražjih.
Obstoj tržaškega velesejma odvisen od stikov z Vzhodom
Velesejem se bo otvoril 27. junija - Čudna “pomota* Padove - Vedno manj razstavljalcev
Prihodnjo soboto, t. j. 27. junija 27. junija do 12. julija. Uradno
se bo otvoril V. tržaški velesejem, ki je najpomembnejša letna gospodarska manifestacija na STO. Tržačani pozdravljajo z veseljem njegovo otvoritev, čeprav so si pričakovali, da bo iz leta v leto postajal važnejši. Vržaški velesejem pa ne samo ni v teh letih pridobil na važnosti, marveč je še padel za marsikakšno 'topnjo nižje.
To dejstvo prav gotovo ni razveseljivo za naše mesto in za njegovo gospodarstvo. Kje tiči vzrok, da Trst ne more imeti velesejma, ki bi bil center trgovskega srečanja velike večine evropskih poslovnih ljudi? Vsako leto smo poudarjali, da je uspeh in povečanje važnosti tržaškega velesejma predvsem odvisen od podonavskih in srednjeevropskih držav. Lani smo videli, kako so okupacijske oblasti ovirale prisotnost diplomatskih predstavnikov Madžarske in Češkoslovaške. Vsem je znano, kako tukajšnje oblasti, ki so jim predvsem strateški in gospodarski interesi prekomorskih domovin, ovirajo vsako trgovsko izmenjavo z deželami izza takozvane železne zavese. Prav tako postaja iz dneva v dan jasno, da je promet z Avstrijo le začasnega in vojaškega značaja.
Vse to nas prepričuje, da tržaški velesejem bo vedno bolj izgubljal na važnosti ako se Trstu ne bodo odp le možnosti trgovanja in poslovanja z Madžarsko in Češkoslovaško. O tem naj razmišljajo njeccvi organizatorji. Ustanovitev STO bi nekaj takega omogočila.
Te dni je. prišlo do novega manevra proti našemu velesejmu s strani padovanskega velesejma. Nenadoma kljub prejšnjemu dogovoru, da se bo padovanski velesejem zaključil 25. t. m., se Je razvedelo, da so njegovi organizatorji podaljšali rok na 28. Zaradi odločnega protesta prebivalstva in pogajanj tržaških predstavnikov z rimskimi vladninti krogi, je prišlo do sporazuma, da bo Padova zaključila svoj velesejem 25. t. m. Ugotovilo se je tudi, da ni nameravala kršiti sporazuma. Vse je bilo le sad «pomote».
Naš V. velesejem se’bo vršil od
prisotne bodo Avstrija, Indija, Pakistan in Jugoslavija. V ostalem bo organizacija slična lanski. Torej tudi letos bodo inozemski razstavijalci manj zastopani.
Šolske razstave
Obiskali smo nckate e razstave, ki so jih priredile slovenske šole na Tržaškem, v dokaz uspehov, doseženih v minulem šolskem letu.
Smemo trditi že uvodoma, da so bile vse razstave lepe, okusno opremljene ter so s tem p. ičale o trudu vzgojiteljev in učenčevem prizadevanju.
Večja pazljivost nad šolskimi zvezki in nalogami, boljša izbira ročnih del, melodična izdelava risb in lepljenja (zlasti v Barkovljah, Rojanu, Sv. Jakobu itd.)
nam kažejo, da so Letošnji uspehi na splošno večji kot v preteklem letu. To pa nam dokazuje obenem, da se pouk na slovenskih šolah izboljšuje, da njih kvaliteta raste.
Kljub temu je pa treba izreči nekaj opazk glede napak m pomanjkljivosti, k: izhajajo iz dejstva, da na slovenskih šolah praktični pouk in globalna metoda še nista prišli do popolne uvedJbe.
Pri ročnih delih naslednje: mnogo je letos učiteljic in učiteljev, ki se tiudijo, da bi otroke naučili izdelave koristnih predmetov, da bi starši ne trosili denarja brez potrebe, toda še je kdo, ki na to ne polaga dovolj važnosti.
Sicer pa v splošnem napredek je viden, zato pa učiteljem in učencem vsa pohvala!
PD Kraljič prireji jutri, v ne dei1 j o od 16. do 23. u~e na špo-t-neti bgrišču PD Hass v SKO-LJETU društveno veselico z pestrim sporedom in plesom. Vstopnina 50 lir, s plesom 150.
POZIV GORISKiM SLOVENCEM
KPI bo branila koristi slovenske manjšine
GORICA — Te dni je Po-soška federacija KPI izdala poseben proglas v zvezi v izidom volitev. V njem je podčrtala pomen krepke uveljavitve naprednih sil ter nazadovanje demokristjanov in njihovih pri veskov. Pri tem j h niso mogle rešiti vse reakcionarne sile, niti ne visoka cerkvena hierarhija, ki je bolj kot kdaj koli poprej aktivno posegla v volilni boj.
Federacija KPI pozdravlja pozitivno stališče, ki ga je zavzela večina goriških Slovencev na volitvah, ne oziraje se na to kaj porečejo titovci, liparji ali klerikalci. To dokazuje, poudarja proglas, dà so goriški Slovenci spoznali, kam vodi politika teh skupin in da so pozivi, glede oddaje praznih glasovnic, imeli izključen namen podpreti De Gasperija in njegovo atlantsko politiko. One Slovence pa, ki so pod pritiskom klerikalcev volili za demokristjane, federacija opozarja, naj resno premislijo, kaj so storili.
Nadalje federacija KPI v
OBLINA NABREŽINA SPOROČA
Počitniška kolonija
Po dolgih in skhbnih pripravah je občinska uprava dokončala delo za organiziranje počitniške otroške kolonije, ki se bo tudi v letošnjem tela vršila v Celli di Ovaro v Karniji.
Kolonija je razdeljena v dve skupini, prva za dečke a druga za deklice. Trajala bo polna dva meseca in sicer od 22. junija do 22. avgusta. Dečki odpotujejo s prvo skupino ter se vrnejo dne 22. julija a isti dan se odpeljejo deklice, ki ostanejo v čistem gorskem zraku do konca kolonije.
Vsaka skupina je sestavljena iz 80 otrok, od katerih je 53 slovenskih in 27 italijanskih. V slovensko skupino je upravni odbor iz prijaznosti dovolil, da se vključi tudi 7-8 otrok iz zgoniške občine.
Takoj prve dni tega tedna je občinska uprava razposlala posebno obvestilo vsem staršem otrok, ki so bili sprejeti v kolonijo, v katerem so natančna navodila s seznamom predmetov, ki jih mora vzeti otrok seboj. Istočasno so bile poslane vsem otro-
Popolna enotnost delavcev v trdi borbi proti odpustom
omenjenem proglasu zagotavlja, d,a se bo še nadalje vsestransko- borila za obrambo interesov slovenske manjšine, na podlagi bratskega udejstvovanja in utrjevanja enotnosti med Slovenci in Italijani bodisi na političnem kakor tudi na sindikalnem področju. Zato pa vabi vse slovenske demokrate, delavce, kmete, obrtnike, trgovce, uradnike in sploh vse, naj se pridružijo italijanskim demokratičnim mino žicam v borbi za obrambo republike, za mir in za blagostanje- vseh državljanov.
Za teden — dni —
Sobota, 20. - Silverij Nedelja, 21. - Alojzij Ponedeljek, 22. - Ahac Torek, 23. - Eberhard Sreda, 24. - Janez Krst. - 1 Četrtek, 25. - Henrik Petek, 26. - Rudolf.
ZGODOVINSKI DNEVI 10. 26. 1933. je umiri a Klara Z kin, ustanoviteljica med' rodnega naprednega ženil ga gibanja. Rodila se je
')bn
ta 1857.
22. 6. 1941. je nacistična Nemi zahrbtno napadla So-vjet!
zvezo.
TRST II.
SOBOTA:	12.15 Za vsako!
nekaj - 13.30 Kulturni obzor-nil 19. Pogovor z ženo 19.15 Prilj' -jene melodije - 20. Operetne » lodi je - 20.30 Športna kromki 21.30 Pestra operna glasba -Liszt: koncert v e duru.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 11.30 Oddaja za najmlajš 13. Glasba po željah - 15. Ni mladina pred mikrofonom - 19. filmskega sveta - 21.30 izbr« lirika - 21.40 Puccini: MAN< LESCAUT, 1. in 2. dejanje PONEDELJEK:	13. Slo-vel"
motivi - 19. Mamica pripoved' - 22. Puccini: MANON LESCA1 3. in 4. dejanje.
TOREK: 13. Glasba po željah 19. Tehnika in gospodarstvo -Radijski oder - Herman Sud man: KRESOVI - nato Več1 m el od ije.
SREDA: 19. Zdravniški ved"
20. Slovenski zbori - 20.30 % s in vzgoja - 21. Koncert otrkri' »
»err 'ie i
"»jej
slovenske filharmonije iz Ijane.
ČETRTEK: 13. Pevski duet harmonika - 19. Slovenščina ' - . Slovence - 21. Dramatizirana loiži št^ " 22' Schuben: Simfon |,|a
PETEK: 13. Glasba po želja1 °> V 20.30 Tržaški kulturni razgled»
21. Koncert violinistke Sta« Krekove - 22. Iz angleških certnih dvoran
»hei ei »a.
Poi
DOgj
Konference :
Učni uspehi v Gorici
Nova sijajna zmaga Enotn’h sindikatov v ladjedelnicah Sv. Marka - Luški delavci so dosegli povišanje pokojnin
V ladjedelnicah Sv. Marka so se prejšnji teden izvedle volitve za novi tovarniški odbor. Kljub hudemu pritisku strani oblasti in ravnateljstva je dobila lista Enotnih sindikatov 18.045 glas :v (od teh 162 uradnikov), lista Delavske zbornice pa 7.982. Novi napredek liste ES je naravna p -sle dl njihove politike sindikalne enotnosti, ki je med delavskim razredom zelo občutena.
Delav-ci «fisso Standard#) so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri najodločneje zavračajo namero ravnateljstva, da odpusti več delavcev. V njej zahtevajo od vodstva podjetja, naj ne oddaja več del v zak-up drugim podjetjem in naj se ukine vsako nadurno delo. Delavska delegacija je to resolucijo izročila ŽiVU in županu, kateri je obljubil svojo pomoč.
Zaposleni v Aquili so nada-
kom posebne tablete proti tiju- l-jevali borbo proti odpustu
ro-
oseb.
Šolske prireditve
Na Opčinah je bila šolska prireditev v četrtek, 4. junija 1953. Na sporedu so bili razni prizori, pevske t-ečke in balet petjem malčkov II. razreda, ki je posebno navdušil. Zelo pridni so se izkazali otroci iz
Tretji redni občni zber SHPZ.
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v Trstu ima v nedeljo, 28. t. m. ob 8.30 v dvorani Kraljič svoj 3. redni občni zbor, ki bo pregled delovanja in bodočih nalog največje slovenske in hrvatske prosvetne organizacije na STO ne samo na prosvetnem, marveč tudi na političnem področju. Ta občni zbor bo obenem, izraz naše od-ločne 'borbe za narodne pravice, za mir in bratstvo med narodi, za celovitost STO.
Slovenci in Hrvatje prispe vajmo k čim lepšemu u-spehu občnega zbora.
Skupščina mestnih prosvetnih diru štev.
Danes, v soboto 20. t. m. ob 20. -uri bo na sedežu SHPZ -Ponterosso 6, II., skupščina odborov mestnih prosvetnih društev, kot predpriprava 3. občnega zbora SHPZ.
Jutri v nedeljo, 21. t. m. bo v Avditoriju v Trstu pod o-kriljem SHPZ lepa otroška prireditev s sodelovanjem dramske mladinske skupine z Opčin, kj bo uprizorila pravlji-
čno igro s pet em in godbo «Rdeča kapica» v 3. dejanjih, in pionirske skupine iz Ric-manj, ki bo uprizorila lepo «Pravljico o travici tiečem». Med obema igrama bo nastop baleta ob spremljevanju harmonik. Za uvod bo podana «Pesem miru». Obeta se lepa, zanimiva prireditev. Starši, pripeljite tudi svoje otroke. — Vstopnice dobite na sedežih prosv. društev, pri vratarju prist. delavcev in na sedežu SHPZ — Ponterosso 6, II, tel. 60-40. Začetek ob 17. uri. Kulturna prireditev v Domju.
Pravtako bo tudi jutri 21. t. m. v Domju kulturna prireditev na prostem v prid skladu za kritje stroškov postavljenega spomenika padlim. Na sporedu je petje, balet in drugo. Začetek ob 16. uri. Kulturna prireditev v Križu.
Na Petrovo, 29. t. m. bo v
Križu na prostoru novega Ljudskega doma na prostem v znamenju občnega zbora
dramski skupini iz Sv. Ivana in Cebulca, ki bosta uprizorili prva «Venček narodnih» s pe tjem in godbo- in druga komedijo «Analfabet». Prireditev je pod okriljem SHPZ. Po prireditvi bo prosta zabava s pie. som. Začetek ob 16.30. Pred pričetkom bo godba zaigrala nekaj koračnic skozi vas. Članski sestanki.
V podkrepitev občnega zbora SiHPZ in za izvolitev delegatov:
v Podiionjerju v prosvetnem domu PD «Zvezda» v sredo 24. t. m. ob 20. uri;
v Križu, na sedežu Partizanske zveze v sred 24. t. m ob 20. uri;
v Barkovljah, pri Rumeni hiši, v četrtek,, 25. t. m. ob 20.30;
Nastop združenih zborov v Skednju,
ki bodo priredili koncert slovanske pesmi in glasibe, bo v petek, 26. t. m. na športnem igrišču na prostem. To bo obenem prireditev v počastitev ob-
dveh tehnikov ter so poslali i mente. Gas za vlaganje prošenj sindikalnim organizacijam' ili bo 60 dni od dneva, ko bo na-
Deiovnemu uradu resolucijo, » kateri zagotavljajo ,syojo odločnost, da stopijo' v agitacijo-, če podjetje ne prekliče samo" voljnega odpusta. Podjetje pa je kljub temu trmasto vztrajalo pri svoji odločitvi ter je z obljub: izredne odpravnine in z moralnim pritiskom na prizadeta tehnika doseglo, da sta sam,a podala ostavko na službo.
Ker Tržaška tvornica testenin kljub odločnim zahtevam delav-stva in sindikalnih organizacij ni hotela preklicati napovedanih odpustov treh delavcev, katerim je -poslala že pred. hodno obvestilo- o odpustu, je vse -delavstvo v torek izvedlo enourno protestno stavko. Sindikalne organizacije so takoj zahtevale sklicanje sestanka na Delovnem uradu med predstav niki delavcev in podjetja.
Nameščenci Delovnega urada, krajevnih u-stanov in sanitetno- osebje je zelo vznemi-rjèno, ker d- danes še ni preje-
'o 'zredne odškodnine ' (inden nità d’emercenza), dočim so jo državni uslužbenci že davno dobili; po do-očibah zakonov pa ta odš-k-: -dnina pravtako pri-pad_a navedenim skupinam nameščencev. Zato so -se Enotni sindikati v prizadet'h ust:no vah pismeno obrnili na dr. Vi-tellija in- na vodje uradov ter zahtevali, naj se pospeši izplačilo.
Po _ dolgem, zavlačevanju s strani pristaniških tvrdk so se ta teden zaključile diskusije iri je prišlo do popolnega sporazuma glede dopolnitve pokojnin stalnim in priložnostn m luškim delavcem. S tem, je kategorija luških delavcev končno po dolgih in trdih borbah dosegla velik uspeh, ki bo omogočil vedrejšo starost upokojenim luškim, delavcem,.
Od napovedanih 10- odpustov je ravnateljstvo FGMT (Tržaška livarna in mehanična de lavnica) na pritisk ES in pri zadetega delavstva preklicala 6 odpustov, tako da bod-o odpuščeni le 4 delavci.
tečaj objavljen v Uradnem listu republike Italije.
Dovolj je bilo zatiranja!
V nedeljo je prišla v neko gostilno v Tržiču skupina fantov iz Jamevj in Medje va-si, ki s-o se mirno med seboj pogovarjali, naravno po slovensko. To pa cčividno ni bilo všeč nekemu šovinističnemu karabinjerju. Pristopil je k družbi ter jim surovo rgkgi, da ne smejo govoriti v Italiji slovenski. Fantje so m-u odvrnili, da so govorili v svojem jeziku cel-p, pod fašizmom- in da jim tega tudi danes ne more nihče braniti.
Ta dogodek, zgovorno priča, kaj bi se zgodilo, če bi zm-agal De Gas-peri, za katerega so volili klerikalci in ki -so ga podprli titovci in liparji z belimi glasovnicami. Opomin pa je tudi za Trža-š-ke Slovence, katere hočejo titofašisti prodati De Gasperiju.
GORICA — Iz poročil, ki smo jih prejeli od vodstev gori š-k ih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom je razvidno, da je bilo . ravnokar zaključeno šolsko leto dokaj u-spešno, I, razred klasičnega liceja sta dovršila 2 dijaka, II. razred 5, IV. razred gimnazije 4, I. raz. učiteljišča 5, II. raz. 3, III, raz. 9, I. raz. nižje -srednje 20, II, raz. 18; I raz. strokovne šole 43, II. pa 27 dijakov. Dijaki razredov, ki niso tu navedeni polagajo te dni izpite o kater.h bomo še poročali.
GRADIŠKA — V torek večer smo v dvorani «Bergam-as» proslavili veliko zmago, ki jo je izbojeval delav-ski razred v Italiji na parlamentarnih volitvah. Na proslavi so spregovorili razni govorniki, "med njimi t-udi tov. Pellegrini, ki je bil v naši pokrajini izvoljen za poslanca v parlamentu.
Danes, v soboto, 20. jul ob 20. uri bosta na KolonK1 cu (gostilna Bacco) govoUijo, tov. Anton Gerlanc in Jole ! ferri o temi: «Volitve v It» in vprašanje STO».
Jutri, v nedeljo 21. junija v Domju (gostilna Carni ljudska veselica s pestrim P' skim in glasbenim spored' Govorila bosta tov. Karel škovič in Giovanni Posto, Pričetek ob 16. uri.
V torek, 23. junija ob 20. bo v Trebčah govoril tov. , ne Bidovec o sv: jem potoval V po Sovjetski zvezi, o volit, v Italiji in o vprašanju S'
Mir
« Wi
«a
>in
I» . 'tla v il Svot
v
K
\
Pomoč Devetakovi*1
Izvršni komite ZKM se pridružil pobudi sekcije iz V Križa za pomoč težko pr', če deti družini tovariša Devet« 'toic Boža, k,i je tragično iprenti' '»rij, v nedavni nesreči,, ter ie 7°I organizacijah in tovariših 11»6-slej nabral 26.950 lir, katere "rial izročil odboru v Križu. °bi, Prispevali so: KP STO Zl ZKM 1.000, ZDZ 1,500, tovarišev na SHP'Z 800, 1 mokratična solidarnost 'l0!
KP v Tovarni strojev Zadruga ES 3.000, namešče|^tn Železničarske zadruge
nc
-S-........—	4.8tv"dò
skupina avtom, izvoščkov I-9, ežei Arzenal 3.000 lir.	.'»Brc
«Žen
Vi
Za demokratični ti* 'ub
> š-
Tov. Alzetta daruje 1.000 lirJ
počaSt1, |0
demokratični tisk v tiuea-"« ■ dru-je obletnice smrti brata | le, maža Vojkoviča, ki je unir' 0Re Buenos Airesu.
3. redni občni zbo*
Slovensko-hrvatske prosvetne zveze bo v nedeljo, 28. junija 1953 ob 8.30 v dvorani Kralj:č v Trstu s sledečim dnevnim redom:
L otvoritveni nagovor;
2.	izvolitev delovnega predsedstva in komisij;
3.	tajniško poročilo;
5.	diskusija in predlogi;
4.	blagajniško poročilo;
6.	poročilo komisij in razrešnica;
7.	volitve novega odbora;
8.	sklepna resolucija.
Kulturni krožek «Risoni» s KO-LUNJK (Vicolo Castagnette) priredi v nedeljo .tradicionalno veselico, Pričetek ob 18. uri. Na sporedu so številne zabavne točke. Od M. ure dalje ples. Za pijačo in prigrizek je dobro preskrbljeno. Vstopmina. za moške 100 Ur, za ženske 50 lir daje pravico tudi do plesa. Udeleženci iz mesta naj se posluži-jo filobusa št. 17. Vljudno vabljeni!
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA»
Tiska tip. RIVA, Torrebianca 12 Dovoljenje AIS
SHPZ lepa kulturna prireditev, I čnega zbora SHPZ; ob tej pripri kateri bosta sodelovala do- liki bodo izvoljeni tudi dele-mača- godba in pevski zbor, | gati.
Uprava državnih čeieznic namerava razpisati natečaje za namestitev 20-00 železniških delavcev, 2800 težakov ter 1000 čuvajev na poskušnjo. Opozar- j jamo vse, ki -se zanimajo za te namestitve, naj si pravočasno preskrbe potrebne doku-1
Trstu,
je odprla prodajo pristnih
domačih
cenah.
Steklenica
Refošk
Junij radiofonie 19531
NABAVITE SI RADIO! — V.SA-K DAN ŽREBANJE. Dovolj, da postanete radijski naročnik, pa se lahko udeležite žrebanja 30 motoscooterjev «LAMBRETTA» 125/E, OD 9. JUNIJA DO 8. JULIJA, 1953. BO VSAK DAN IZŽREBAN PO EN M OTOSCOOTER LAMBRETTA 125/E. Ob tej priliki stavi ja družba U NI VE R S A L TECNICA poleg velike izbire radijskih aparatov Telelunken, Minerva, Phonola, C. G. E-, Irradio v prodajo tudi PARTIJO 50 APARATOV PROIZVODNJE 1952 PO IZREDNI CENI LIR 20.000 — plačljivih, v 12 obrokih.
“0N1VERSALTECN1CA“
UL. DELLTSTRIA 18 - Tei. 94-465 CORSO GARIBALDI 4 - Tel. 41-243