Mateja Petan STROKA IN PRAKSA Razvijanje knjižnične vzgoje pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu Developing Library Education during Environmental Education Lessons in Third Grade Izvleček Šolska knjižnica je pomemben del osnovnošolskega izobraževanja. Prek medpredmet- nega povezovanja s preostalimi učnimi predmeti pri učencih razvija kompetence na treh ključnih področjih – branje, informacijska pismenost in učenje. V prispevku je osvetljen teoretični del knjižnične vzgoje ter konkretni primer povezovanja raziskovalnega dela pri pouku spoznavanja okolja ter knjižničnega informacijskega znanja. Ključne besede: knjižnično informacijsko znanje, raziskovanje, medpredmetno povezo- vanje, spoznavanje okolja UDK 027.8:5 Abstract The school library is an important part of primary education. Through cross-curricular in- tegration with other subjects, it develops pupils’ competences in three key areas – read- ing, information literacy, and learning. The article sheds light on the theoretical premises of library education and gives a concrete example of integrating research work during lessons in environmental education and library information skills. Keywords: library information skills, research, cross-curricular integration, environmental education Mateja Petan: Razvijanje knjižnične vzgoje pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu 28 STROKA IN PRAKSA Šolska knjižnica, 33 (2024), št. 1–2 , str . 28–33 1 Uvod Zaradi nagle rasti informacij in hitrega napredka večina informacij, ki jih pridobimo in se jih naučimo, zastara v obdobju petih let. Pogosto zaradi kopice informacij, ki jih ne moremo več ustrezno memori- zirati, le-te pozabimo. Kot rešitev se ponuja znanje pridobivanja zanesljivih virov informacij in kritično mišljenje. 1.1 Knjižnično informacijsko znanje 1.1.1 Kaj je knjižnična vzgoja? Pojem knjižnična vzgoja lahko enačimo s knjižničnim informacijskim znanjem (KIZ). Zajema spozna- vanje informacijskih virov, njihovo organizacijo, vrednost in rabo. Kasneje tako omogoča samostojno pridobivanje, izbiro in ovrednotenje informacij – široko uporaben model razreševanja raziskovalnih in drugih problemov. Devetletka naj bi prinesla boljšo povezanost različnega znanja in vključevanja medpredmetnih po- vezav, med drugim tudi KIZ-a, ki je v posodobljenih učnih načrtih postalo kroskurikularna tema. Cil- je in vsebine izvajata učitelj predmeta in knjižničar, tako da načrtujeta vsak svoje cilje in vsebine, uro izvedeta skupaj v knjižnici, ob tem pa učenci usvajajo cilje in vsebine predmeta, hkrati pa tudi določene knjižnične in informacijske spretnosti (Steinbuch, 2002). 1.1.2 Pomen in koristi Vsaka dejavnost, ki jo izvajamo, mora za svojo smotrnost imeti tudi jasni končni cilj. Če pogledamo na formalno izobraževanje res kot celoto, je eden izmed končnih ciljev le-tega posameznik, ki obvlada informacijski proces za samostojno učenje. Sposoben je samostojnega pisnega dela, tvorjenja semi- narskih, maturitetnih ali raziskovalnih nalog. V prvem triletju devetletne osnovne šole učenec prek KIZ-a pridobiva prve izkušnje o šolski knjižnici. Spoznava prostor , ustrezno vedenje, protokol izposoje in vračanja ter gradivo. Razvija se v samo- stojnega bralca in uporablja osnovne storitve šolske knjižnice. V drugem triletju usvojeno znanje in vedenje nadgrajuje. Spoznava različne medije v šolski knjižnici, zna uporabljati enciklopedije in leksikone. Njihovemu izvajanju so namenjene štiri pedagoške ure letno v vsakem oddelku, kar pomeni, da je učenec deležen 36 pedagoških ur v devetih letih šolanja. 1.2 Šolska knjižnica kot učni prostor Knjižnica je drevo življenja, informacijska pismenost pa lestev do njegovih sadežev (Novljan, 2010). S svojimi storitvami šolska knjižnica tako podpira učenje in poučevanje ter predstavlja odprto učno okolje za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa (Steinbuch, 2010). Novljan (2010) opredeli šolsko knjižnico kot informacijski in komunikacijski center vzgojno-izobraže- valnega dela, ki z zbirko knjižničnega gradiva, informacij in z bibliopedagoškimi storitvami omogoča vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega programa uresničevati cilje izobraževalne organizacije v skladu z načeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri razvijanju znanja, sposobnosti, spretnosti in navad. Ob ustrezni knjižni zbirki je pomemben kriterij za dobro šolsko knjižnico tudi prostor . Poleg prostora za izposojo in vračanje gradiva, prostora za učno tehnologijo, kotička za najmlajše, kjer so slikanice zlože- ne na nižjih policah ali v zabojih, oddelka za leposlovje za večje učence in razvrščenih knjig strokovne literature je za učenje s pomočjo informacijskih virov pomemben prostor za branje, raziskovanje in pisanje v neposredni bližini strokovnega knjižnega gradiva. S svojimi storitvami šolska knjižnica podpira učenje in poučevanje ter predstavlja odprto učno okolje za vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. 29 Mateja Petan: Razvijanje knjižnične vzgoje pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu STROKA IN PRAKSA Slika 1: Splošni cilji knjižničnega informacijskega znanja Avtorica: Mateja Petan, 2023. Mateja Petan: Razvijanje knjižnične vzgoje pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu Spoznava: • ozračje knjižničnega prostora, • ureditev knjižnice, • osnove vedenja in obnašanja v knjižnici, • postopek izposoje in vračanja gradiva, • starostni stopnji primerno gradivo. Postaja samostojni bralec. Uporablja osnovne storitve šilske knjižnice. Se motivira za branje. Spozna knjigo kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici. Spozna pot knjige od ustvarjalca do uporabnika. Seznani se s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za njeno identifikacijo. Postopoma spoznava tudi sekundarne informacijske vire. Za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve. Zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone. 30 STROKA IN PRAKSA Slika 2: Neposredna bližina študijskega dela in strokovnih knjižnih gradiv Foto: Mateja Drnovšek Zvonar, 2022. 1.3 Učenje s pomočjo informacijskih virov Ko učenci usvojijo tehniko branja, lahko kot novo metodo poučevanja in učenja uvedemo učenje s pomočjo informacijskih virov. Steinbuch (2002) piše, da s takšnim pristopom zmanjšamo vlogo uči- telja kot edinega prenašalca znanja, povečamo pa aktivnost učencev, ki jih tako navajamo na samo- stojno pridobivanje znanja in informacij. Učitelj, ki je strokovnjak za posamezno predmetno področje, je kompetenten za vrednotenje vsebinskih informacij, knjižničar pa je v tem procesu odgovoren za usposabljanje učencev pri pridobivanju in usvajanju temeljev informacijskega procesa. Pri učenju iz informacijskih virov učenci hkrati usvajajo spretnosti informacijske pismenosti in predmetnih vsebin med uporabo različnih informacijskih virov pri obdelavi ene same teme. Takšen način dela krepi medpredmetno povezovanje učenja knjižničnega informacijskega znanja z znanjem drugih predmetov. 2 Razvijanje knjižničnega informacijskega znanja pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu Pri pouku spoznavanju okolja sem se odločila, da bodo učenci del znanj pridobili z raziskovalnim de- lom oziroma prek učenja s pomočjo informacijskih virov. Cilja takšnega dela sta bila pri pouku spozna- vanja okolja pridobivanje strokovnih znanj o določeni temi ter plakat, ki so ga učenci predstavili; hkrati pa so bili zajeti tudi cilji knjižnične vzgoje. Učenci so utrdili cilje KIZ-a prvega triletja osnovnih šol in tudi nekaj ciljev KIZ-a iz drugega triletja – za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve ter zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone. Učitelj, ki je strokovnjak za posamezno predmetno področje, je kompetenten za vrednotenje vsebinskih informacij, knjižničar pa je v tem procesu odgovoren za usposabljanje učencev pri pridobivanju in usvajanju temeljev informacijskega procesa. Šolska knjižnica, 33 (2024), št. 1–2 , str . 28–33 31 STROKA IN PRAKSA Mateja Petan: Razvijanje knjižnične vzgoje pri pouku spoznavanja okolja v tretjem razredu Delo je potekalo v šolski knjižnici v manjših skupinah glede na časovnico plakatov. Na naši šoli imamo dobre pogoje – veliko aktu- alnih knjižnih gradiv ter usposobljen kader. S šolsko knjižničarko sva se dogovorili, kako bodo potekale ure ter najini vlogi. Moja pre- težno za vrednotenje vsebinskih informacij in njena predvsem za prikaz ter usmerjanje pridobivanja, usvajanja temeljev informacij- skega procesa. Učencem sem najprej določila teme. Vsak učenec je obravnaval svojo temo. Upošte- vala sem, da so bile del učnega načrta spo- znavanja okolja v 3. razredu. Razmišljala sem tudi o dostopnosti gradiva v naši šolski knjižnici. Delo smo nadaljevali v študijskem delu šol- ske knjižnice. Knjižničarka jim je pokazala oddelek strokovne literature ter posamezne police s knjižnimi gradivi glede na določeno tematiko. Pri uri slovenskega jezika smo se učili rabe abecednih in tematskih kazal, kar smo ponovno ponovili na konkretnem pri- meru. Učencem sva pomagali z izbiro knjig, ki so jih nato sami prebirali. Ključne besede, bistvene krajše povedi so sproti pisali na list papirja. Od- ločiti so se morali, kateri podatki so bistveni, in tako so hkrati krepili tudi kritično mišljenje. S pomočjo izpiskov so oblikovali skelet oziroma načrt svoje naloge. Faze branja gradiv, obliko- vanja izpiskov ter skeleta naloge so trajali dve do tri pedagoške ure. Ključne besede in krajše povedi so dopolni- li, dodali in oblikovali končne misli na posa- mezne manjše liste. Tretješolci te pogosto le prepišejo iz knjižnih gradiv. To fazo so lahko opravili v knjižnici, učilnici ali doma. Trajala je različno dolgo. Doma so oblikovali plakat. Narisali so tudi slikovno gradivo ali ga poiskali na spletu ter natisnili. Svoj plakat so predstavili sošolcem in sošolkam. Pri evalvaciji aktivnosti sem ugotovila, da učence nisem usmerila k navajanju virov. Ta- kšno odločitev sem sprejela predvsem zato, ker je del ciljev KIZ-a zadnjega triletja. Kljub temu pa bom pri prihodnji takšni aktivnosti učencem dala navodilo, da na list papirja za- pišejo ime avtorja in naslov knjižnega gradiva ter prilepijo v kot plakata. Slika 3: Faze učenja s pomočjo informacijskih virov Avtorica: Mateja Petan, 2023. DOLOČITEV TEME • Vsak učenec svojo temo • V skladu z učnim načrtom predmeta SPO ISKANJE GRADIV • Ponovitev rabe kazal • Lociranje strokovne literature SAMOSTOJNO BRANJE IN IZPISKI • Zahtevano branje z razumevanje • Sprotno oblikovanje izpiskov • Razvijanje kritičnega mišljenja SKELET NALOGE • Oblikovanje načrta, manjših poglavij določene teme • Uvid v širino teme, celoto DODAJANJE • Dopolnitev ključnih besed in povedi iz izpiskov OBLIKOVANJE PLAKA T A • Pozicioniranje na plakatu • Kreiranje in iskanje slikovnih gradiv NAVAJANJE VIROV 32 STROKA IN PRAKSA Šolska knjižnica, 33 (2024), št. 1–2 , str . 29–34 Mateja Petan, učiteljica razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Polje Naslov: Osnovna šola Polje, Zaloška cesta 189, 1260 Ljubljana Polje E-naslov: mateja.petan@ospolje.si Sklep Formalno izobraževanje naj bi med drugim posameznika opolnomočilo za samostojno pisno delo, oblikovanje seminarske naloge idr. Za dosego tega cilja pa je treba učence opremiti z znanji informa- cijskega procesa za samostojno učenje. Pomembno je, da aktivno spoznajo vse stopnje procesa in jih strokovni pedagoški delavci (učitelji in knjižničarji) le ustrezno podpremo oziroma usmerjamo. Učenci bodo postali samozavestnejši, samostojnejši v učnem procesu in uspešnejši. Viri in literatura Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Steinbuch, M., Novljan, S., Zabukovec, V., Andrin, D., Brilej, I., Fekonja, R., Kosi, J., Kuštrin Tušek, N., Prijol, V., Vagaja Petrič, N., Zwitter, S. (2010). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Zavod RS za šolstvo. Sušec, Z., in Žumer, F . (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Minist- rstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Stružnik, E. idr. (2002). Učenje in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli. Zavod RS za šolstvo. Slika 4: Faza prebiranja knjižnih gradiv in iskanje informacij Foto: Mateja Petan, 2023. Šolska knjižnica, 33 (2024), št. 1–2 , str . 28–33 33