Z99. številka.
I LiiMlul, v portiri. 30. lurabn 191Z.
XLV. lilo.

•Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
•elo leto.......K 24*—
pol leta   .••....    .  12*—
četrt leta     .......    6 —
na mesec    ......    _    2-__
v upravnistvu preje man:
elo leto.......K 22-—
•I leta........11*—
etrt leta.......5*50
na mesec     .   .        ....     1*90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. Crednistre:  Knaflova ulica št 5   v pritličju) levo, telefon it 34.
likata vsak Jan svecer tsvnnaaai nedelje in praznika.
Inserati   veljajo;   peterostopna  petit  vrsta za enkrat  po  14 viru,  za  dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin.  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih ineercijah po dogovoru.
Upravnistvu na; se pošiljajo naročnine, reklamacije   n sera ti itd.
to ie administrativne stvari.
■                     Posamezna številka velja 10 vinarjev.   ----------------
Na pismena naročila brez istodobne v posla t ve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it. 89.
,Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko;
celo leto .......   K 25-—
pol leta   ...#..    »   13*—
četrt leta     ......    .    6*50
na mesec     ......    .    2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30-—■
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35»—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravniitvo   spoda;, dvorišče levo). Knaflova ulicu-St. 5 telefon it. Si
Državni zbor.
Dunaj,   29. decembra.
Zjutraj ob 3. ie dogotovila zbornica svoje prednovoletno delo. Odobrila je šestmesečni proračunski provizorij, zakon o kontroli državnih dolgov, novelo k društvenemu zakonu, poročila o podporah v sili ter se razšla na novoletne počitnice. Bilo je pravo silvestrsko zasedanje.
S polno paro je moral delovati parlamentarni stroj,    da pravočasno reši one predloge, ki so bile termini-rane, predvsem budgetni provizorij, ki je moral pred novim    letom    pod streho, da ne nastane ex lex. oziroma da se vlada ne zateče zopet k sred-u § 14. Do poznega večera pa ie :o negotovo, kako izide parlamentarna kampanja:    Rusini so obstru-irali. imeli so toliko   govornikov    na razpolago, da so bili  skoraj    varni pred porazom. Grozili so torej redno parlamentarno delovanje v zadnjem trenotku  onemogočiti ter parlament sam zopet za dalj časa od njegovih funkcij    izpreti.    Vzroki te rusinske taktike so znani.    Celo    leto so jim vlada in  Poljaki obljubljali izpolniti aro zahtevo po lastni univerzi, petkrat so se pričela odločilna pogajanja, katerih stroške so- Rusini vedno v naprej    plačali s primerno, vladi ''oco taktiko v parlamentu. Toda petkrat so se pogajanja razbila. Pod pritiskom parlamentarnih  razmer in z  ozirom na    propadajoče politično ljenje v Galiciji,    katere    deželni zbor je obtičal sredi velikih    težkoč nujno potrebne volilne    reforme so se morali Poljaki končno vendar odločiti za jasno besedo. Navzlic šovinističnemu odporu vsepoljske stranke, ki se protivi vsaki pravični koncesiji Rusinom in ki je grozila celo z izstopom iz skupne poljske parlamentarne organizacije *er ^e priprav-k veliki ? narodni agitaciji    proti popustljivim ostalim poljskim stran-m. je pristal poljski klub snoči na ipijalno rešitev nisinskega \ ^kega vprašanja v obliki, katera zadovoljila tudi Rusine, ter jim je ročila opustiti obstrukcijo. Pakt. kateremu je seveda pristo-j tudi vlada,   določa v bistvenem sledeče: Po uspešnem zasedanju ga-ga deželnega zbora izide cesar-pismo, ki bo odredi-ustanovitev posebne rusinske uni-»zneje s l. oktobrom 1916. da    poda še tekom    leta 1914. v
parlamentu tozadevno predlogo, katere pravočasna odobritev pa ni absolutni predpogoj za faktično ustanovitev rusinske visoke Šole, kajti ta prične delovati tudi v slučaju, da bi tozadevna predloga v parlamentu ne bila pravočasno rešena. S 1. oktobrom 1916 zadobi zaeno stara lvov-ca univerza izključno poljski značaj, ž nje se preselijo vsi rusinski profesorji na novo vseučilišče. Pakt vsebuje tudi potrebna prehodna določila zlasti glede habilitacije bodočih profesorjev ter prepušča vprašanje sedeža poznejšim dogovorom, kar se pač pravi, da so Poljaki opustili tudi svoj oster odpor proti Lvo-vu, kot sedežu rusinskega vseučilišča.
Trezni in pametni politiki obeh narodov pozdravljajo to rešitev dolgoletnega spornega vprašanja z odkritim zadoščenjem, tudi ostali Slovani se moramo veseliti, da je izginilo s sveta neprijetno in za celo avstrijsko Slovanstvo ponižujoče lasa-nje in bojevanje za kulturno zadevo med dvema bratskima narodoma, ki živita tesno drug ob drugem in katerih prijateljstvo bi pomenjalo neprecenljiv dobiček za splošno slovansko stvar.
Slovenci pa moramo zabeležiti rusinsko - poljski vseučiliški pakt še s posebno pozornostjo. Saj tvori naravnost klasičen primer, kako bi fr-\o mogoče zadostiti tudi kulturnim potrebam ostalih slovanskih narodov zlasti naši stari vseučiliški težnji. — Pakt tvori za nas znameniti prejudic, njega izvršitev klasično formulo, katero aplicirati na naše razmere ne sme v pravem trenutku in ugodnem času zamuditi smotrena slovenska politika- — Nemci že danes čutijo, da je z rusinsko-poljsko prakso pobit in poražen princip, ki pravi, da moraio biti tudi najvitalnejše kulturne potrebe nenemških narodov izročene zlovoljnosti vsakokratne vlade in poliubnosti velikih nemških strank v parlamentu. — Morda pomenia včerajšnji dan začetek novega razvoja v vprašanju avstrijskih narodnostnih visokih šol . . .
Debata o budgetnem pr vizori-ju je bila navzlic svoji sko » neizmerni dolgosti v posamezno^ h vendarle zanimiva. Finančni minister Zaleski je izpregovoril odkr > besedo o silni gospodarski krizi, ki so jo v naši monarhiji zlasti v severno-vzhodnih deželah povzročile zunanje
politične razmere — in pa gospodarska naivnost širokih krogov. Mnogo milijonov je izgubila država in njeni narodi in silno pridnega dela bo treba, da se izgube nadomestijo, pogreški popravijo. Finančni minister mora biti o zunanjem političnem položaju izborno podučen, tem resnejše in važnejše so zato njegove besede: >Črni oblaki, ki so nekaj časa zakrivali politični horizont, se izgubljava-jo, z mirno zavestjo lahko gledamo v bližnjo bodočnost.« Nujno je potrebno, da konča doba vznemirjenja in da se povrnejo časi nemotenega in treznega dela za gospodarski napredek.
Ura je bila polnoči, ko je zbornica glasovala o posameznih paragrafih proračunskega provizorija. Uspeh teh glasovanj ni za vlado posebno časten, njena trdna večina je malenkostna in značilno je, da je bil predlog, naj se ji dovoli mesto šestmesečnega, le trimesečni provizorij s 176 proti 147 glasovom odklonjen.
Znani, že večkrat stavljeni predlog poslanca Tomschika, da naj se ustavi v proračun postavka 17 milijonov za izboljšanje plač železniškim uslužbencem in delavcem, bi bil skoraj dobil večino, poražen je bil le s 153 proti 143 glasovi. To so za vlado resni opomini. Parlamentarni položaj se zopet razvija v oni smeri, ki vodi naravnost v rekonstrukcijo — ali pa razpust . . .
Iz debate smo brzojavno poročali o zanimivem dr. Korošcevem govoru. Hrvaško - slovenski klub se je srečno dokopal do politike obupa. Začeti hoče, kakor pravi dr. Korošec, boj proti vsem, razbijati, ovirati hoče delo ostalih strank, za svoje normalno orožje si je izbral obstrukcijo. Slovence pritiskajo vsi ostali narodi ob steno in stranke so krive našega žalostnega položaja, pravi zastopnik Susteršičcvega kluba. Zato boi vsem strankam parlamenta, naj si bodo Cehi, Poljaki, Nemci, boj z vsemi sredstvi. Še dobro, da je klerikalni govornik v drugem stavku potem vendarle priznal, da ie v prvi vrsti tudi vlada kriva našega žalostnega I       /aja.
Njegova izvajanja so s politično-p ;hološkega stališča silno zanimiva. Priznavajo, da se čuti hrvaško - slovenski klub v parlamentu popolnoma osamljenega in zapuščenega, dokumentirajo, da so dr. Šusteršiču po-ši; politični načrti in da je njegova taktika padla na nivo razbijanja   in
podiranja, posegla torej po najprimi-tivnejših sredstvih političnega boja. Dr. Korošceve konfesije so žal le preveč resnične: klub. ki reprezentira večino jugoslovanske delegacije, je izgubil ugled in vpliv in ž njim vred je tudi jugoslovanska politika v tej, za nas vse tako resni in važni dobi popolnoma pasivna. Toda, da se parlamentarne stranke (o nemških ne govorimo, pač pa o slovanskih) vedno bolj odmikajo soseščini hrvaško-slovenskega kluba in vodilnega jugoslovanskega politika — temu ni krivo njih nasprotstvo napram našim težnjam, temveč to je zakrivila baš taktika in politika dr. Šusteršiča. Bili so časi, ko je ta mož vodil veliko organizacijo Slovanske Enote — razbil jo je. ker si je izpodkopal v ostalih slovanskih strankah zaupanje. Takrat je pričelo umikanje in razdvajanje, vsak, ki se je vezal z dr. Šu-steršičem, je bil skoraj razočaran, nikjer in niti za trenutek se ta ni držal dogovorjene ravne črte in baš med slovanskimi strankami je vznik-lo neprijetno ime o slovenica fides... Tako smo prišli »ob steno«, o kateri je govoril dr. Korošec, na ta način je postala izolacija naše politike popolna. Mesto spoznanja in poboljšanja pa se pojavlja pri naših klerikalnih politikih — maščevalnost, ki je tako velika, da ruje raje in veselejše proti parlamentu, kakor pa da pobija vlado. Boj proti strankam — to najnovejšo maksimo je proglasil reprezen-tant hrvaško - slovenskega kluba. — Smatrali bi jo za izrodek smešne in otročje politične užalienosti, da bi se nam ne usiljevala tako ostentativno pred ono drugo: boj proti vladi . . . Ni baš prijetno, beležiti ob koncu leta, da končava jugoslovanska politika v parlamentu z izbruhom ob-upnosti, izolirana, pritisnjena ob steno .. .           __________
Med polno in mirom.
V sobotni seji mirovne konference v Londonu, kateri je predsedoval glavni turški delegat Rešid paša, je turško odposlanstvo predložilo turške protipredloge, ki so se izkazali kot popolnoma nesprejemljive. Vsled tega so izjavili turški delegati, da hočejo stopiti še enkrat v zvezo s svojo vlado, nakar je bila konferenca v soboto ob 12. in 25 minut prekinjena ter se nadaljuje v ponedeljek ob 4. popoldne.
Turški protipredlogi so   sledeči:
1.  Vilajet Odrin ostane pod direktno upravo Turčije.
2.  Makedonija se pretvori v kneževino s Solunom kot glavnim mestom. Ta kneževina stoji pod sultanovo suvereniteto, vendar pa pod knezom, ki ga izvoli Balkanska zveza in ga imenuje sultan. Knez naj bo protestant in iz nevtralne države.
3.  Albanija dobi avtonomijo pod sultanovo suvereniteto in pod knezom iz cesarske otomanske rodbine, ki se voli na 5 let ter ie mogoče dobo njegovega vladanja podaljšati.
4.  Vsi Egejski otoki ostanejo turški.
5.  Kretskega vprašanja se konferenca ne dotakne, marveč je uredi Turčija skupaj z velesilami.
Naravno je, da so ti turški protipredlogi delegate Balkanske zveze močno presenetili. Že v naprej je bilo jasno, da delegati teh pogojev ne bodo sprejeli in po kratkem posvetovanju so izjavili delegati Balkanske zveze drug za drugim, da o teh predlogih ni mogoče razpravljati.
Bolgarski delegati so izjavili, da so turški predlogi nesprejemljivi in da o njih ni mogoče razpravljati. Če Turčija do ponedeljka ne predloži novih predlogov, vidi Bolgarska, da sto'.i pred novo veliko nalogo.
Srbi in Črnogorci so izjavili, da je vsled nejasnosti turških predlogov nemogoče razpravljati o njih.
Grki so naglašali, da predlogi Turčiie tako nasprotujejo predlogom Balkanske zveze, da o turških predlogih ni mogoče razpravljati.
Turški delegati so poskušali ovreči te trditve, češ, da so balkanske države pri izbruhu vojne izjavile, da se hočejo bojevati samo za izboljšanje razmer med svojimi brati v Turčiji ne pa za pridobivanje novih pokrajin.
Kljub tej očividno zavlačevalni taktiki turških delegatov, so se baje izrazili nekateri delegati, da situacije ne gre presejati tako pesimistično, kakor se zdi na prvi hip. Turški predlogi so jasno samo barantanje in kot tako več ali manj brezpomembni. Mnogo težje bi bilo, če bi Turčija pač hotela priznati balkanskim državam majhne pridobitve, zraven pa decidirano izjavila, od česar pod nobenim pogojem ne odstopi. Tudi je jasno, da to ne morejo biti resni turški pogoji. Največja nevarnost leži samo v zavlačevanju. Balkanske dr-
LISTEK.
lili.
Retrospektiva V. V.
(Dalje.)
Grki so imeli težkoče s Krečani, ki so na vsak način hoteli priti v grško skupščino. Znano je, da so bili kretski poslanci zaprti na angleški vojni ladji, vendar pa se je   pozneje,
i je meseca marca izbruhnila na Kreti revolucija, posrečilo odposlan-
m priti v Atene in novi muzliman-
i prefekt na Kreti je prisegel aprila zvestobo grškemu kralju. Junija je
islala Grška na Cetinje zopet svo-
s'a poslanika v znak, da so spori med Crno goro in Grško poravnani. Avgusta meseca pa je bila razglašena otoku Ikariji grška suvereniteta.
Srbi so pripravljali že meseca januarja četaško gibanje na Kosovem
*iju in v Stari Srbiji. Zaradi spora s prestolonaslednikom je odstopil januarja kabinet Milovanović, ker pa ^e sestava kabineta generala Graiča ni posrečila, je prevzel Milovanović zopet sestavo novega kabineta. Dne 14. februarja   je   bila   nato   srbska
upščina razpuščena. Nova skupki ni prinesla potrebne večine vladne stranke, kljub temu se je izkazal državni zbor v najkritičnejšem
času kot krepka opora vlade. Tekom prvega polletja sta demisijonirala finančni minister Protić in vojni minister Stepanovič, na čegar mesto je bil imenovan general Putnik. Meseca junija je konferiral notranji minister Pasić z merodajnimi ruskimi državniki v Petrogradu glede razmer na Balkanu in skoro v istem času je dovolila srbska skupščina izreden kredit 2V2 mil. dinarjev za rez. puške. Svoje rezerve je nato poklicala Srbska za konec junija k vežbanju, da se je bolje pripravila na odločilne dneve. Dne 1. julija je umrl ministrski predsednik Milovanović, njegov naslednik je bil Trifković, dokler ni nastopil septembra kabinet Pasić. Meseca julija je iskala Srbija posojila 150 milijonov frankov: vzrok posojila smo doživeli koncem leta. 2e avgusta je začela Turčija z raznimi šikanami, ustavljala ponoči vlake srbski meji in delala Srbiji težkoče tudi pri izvozu. Omeniti moramo tudi, da je obiskal francoski minister Deschanel Belgrad v posebni misiji. Važno je tudi opomniti na dejstvo, da je praznovalo srbsko kraljestvo letos svojo tridesetletnico.
Na Bolgarskem je dopolnil prestolonaslednik svoje 18. leto ter bil proglašen za polnoletnega. Zaradi zunanjih zvez je bil car Ferdinand opetovano na Dunaju in v Berolinu. Zlasti mnogo je bilo Bolgarski na tem, da se odpravi shizma v istočni
cerkvi. 2e aprila je storila Bolgarska prve tozadevne korake ter je bila pripravljena izročiti grški cerkvi svoj čas zaprte grške cerkve in šole v Makedoniji in ustanoviti v Sofiji grško škofijo obenem pa tudi urediti razmere grških škofij v Makedoniji. Zlasti je skrbela Bolgarska za ureditev svojih zunanjih razmer. Hotela je to doseči s trgovinsko pogodbo z Avstrijo, do katere pa ni prišlo. Predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev je obiskal že maja Livadijo, da se pouči o ruski politiki. Ko se je začelo obstreljevanje Dardanel od strani Italijanov, je bilo na Bolgarskem pripravljeno že vse na vojno s Turčijo. Avgusta se je govorilo na Bolgarskem o vojni že kot o gotovem dejstvu.
2e julija se je govorilo, da je zveza med državami na Balkanu gotova in »Westminster Gazette« je že tedaj odobravala načrt razdelitve Makedonije: »Resto del Carlino« je vedel o ligi balkanskih držav, ki je bila perfektna med Srbijo, Bolgarsko in Romunsko in h kateri je pristopila tudi Crna gora ter je list tudi vedel, da se vrše pogajanja z Grško.
Mrzlično so se začele priprave na vojno meseca septembra. Slo je za to, da si zasigura Balkanska zveza nevtralnost Romunske, kar se j> tudi posrečilo. Car Ferdinand pa je pripravljal tla na Dunaju. Bolgarsk^ se je obrnila še v zadnji uri do evrop-
skih kabinetov, da naj prisilijo Turčijo k reformam v Makedoniji, kar pa je ostalo brezuspešno. Turčija je začela v odgovor na to zahtevo mobilizirati v odrinskem vilajetu. Na Samosu je začelo vreti in tudi čete vlasti pokroviteljic so se zapledle v boj z vstaši. Koncem septembra so izročile velesile skupno noto pri porti, Avstrija in Rusija pa sta intervenirali pri balkanskih državah v prilog miru. Dne 1. oktobra je odredila Turčija na nasvet Angleške splošno mobilizacijo, istočasno pa so začele mobilizirati tudi balkanske države. Znana je afera Srbije s Turčijo zaradi zaplenjenega vojnega materijala. Srbska skupščina se je izrekla za vojno in istotako je bilo za vojno tudi bolgarsko sobranje. Srbski vojni minister general Putnik je bil tedaj imenovan za šefa generalnega štaba. Grška je nakupila nekaj vojnih ladij v Liverpoolu. V Carigradu so se vršile manifestacije za vojno ter so napadali poslanike balkanskih držav. Turška vlada je končno zaplenila nekaj grških trgovskih ladij, vendar pa se je do konca trudila, da bi preprečila izbruh vojne z Grško.
Dne 8. oktobra je napovedala Crna gora Turčiji vojno in še isti dan so se začeli boji. Crnogorci so zasedli Planinico in Dečice ter vzeli Berane. V poznejšem poteku vojne so Crnogorci zasedli Bjelo polje v Sandžaku, morali pa so se umakniti.
Bjelo poije so Črnogorci pozneje zopet zasedli. Rožaj je padel Crnogorcem v roke. padlo je Gusinje z Vizi-torjem in Plava. Takoj začetkom ♦ vojne so zavzeli Crnogorci Mojko-vac in Tuzi s Šipčanikom, kjer so ujeli 5000 Turkov. Začeli so prodirati od dveh strani proti Skadru. Kjer so se Črnogorci sprijeli s Turki na odprtem polju, so povsod zmagali. Samo Skader se jim je upiral do sklenjenega premirja in še Čez premirje.
Dne 17. oktobra je napovedala Turčija Srbiji in Bolgarski vojno, nekaj ur pozneje pa je dospela v Carigrad vojna napoved Srbske in Bolgarske. Isti dan so zasedli bolgarski četaši Krešnjo in okolico Krive Palanke ter cernirali Gendeli. Dne 18. oktobra so prekoračili Bolgari pri Mustafi paši mejo, Srbi pa so zavzeli Zbevac in Bukarovce, Prištino in prodrli pri Ristovcu na turška tla. Sledilo je zavzetje Palanke. Nalben-da, Prepoljca in Tedereta od strani Bolgarov. Mitrovica, Kačanik, Po-dujevo in Uroševac so padli Srbom v roke 20. oktobra. Istega dne so . vzeli Bolgari Trnovo.
En dan pozneje, t. j. 18. oktobra, je napovedala Grška Turčiji vojno ter udarila takoj čez mejo, zasedla Elasono in bregove pri Gribovi. Dne 20. oktobra so stali Grki pri Serviji in Kožani in 21, oktobra so zasedli otok Lemnos.
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
299 štev.
zave so z velikanskimi žrtvami osvojile skoro ves Balkanski polotok in so pripravljene storiti Še zadnji korak. To Je tudi status quo, ki ga je treba vpoštevati.
Tudi drugi londonski diplomatič-ni krogi presojajo situacijo optimistično. Govori se celo, da so pogajanja med bolgarskimi in turškimi delegati, ki so se vršila med prazniki imela mnogo večji uspeh, kakor je to pričakovati iz poteka mirovnih pogajanj.
Iz Pariza prihaja celo iz mero-dajnih krogov poročilo, da so tam mnenja, da bodo velesile v kratkem prišle v položaj nedvomno izjaviti delegatom v Londonu, da Evropa ne pripusti, da bi se sovražnosti zopet pričele. Najbrže se bo to zgodilo v obliki prijaznega nasveta. O splošnih temeljih tega nasveta so velesile baje že edine.
*                    *
Trgovska pogodba s Srbijo.
Pogajanja zaradi trgovske pogodbe med Avstro - Ogrsko in Srbijo se bodo, kakor poročajo z Dunaja, formalno pričela, ko bo imela londonska mirovna konferenca pozitiven rezultat. Če ve srbska vlada morda že sedaj za trgovsko - politične zahteve, ki jih hoče staviti Avstro - Ogrska, bi mogla vedeti le za popolnoma neobvezne projekte. Ker tie more Romunska izvažati onega števila goveje živine in prašičev, ki ji je namenjen, je mogoče, da odpade ta kontingent na Srbijo. Na srbski strani polagajo veliko važnost na to, da sme Srbija skozi monarhijo prevažati živo živino, s čimer bi bilo Srbiji omogočeno svojo živino izvažati tudi v druge države. Zdi se, da iščejo sedaj formulo, da bi ostala nova pogodba, ki se bo sklenila samo do leta 1917, tudi še pozneje v veljavi. Predpogoj je seveda nagodba med Avstrijo in Ogrsko, ki bo omogoč" sklepati nove trgovske pogodbe.
*
Solun.
Kakor poroča »Frankfurter Zei-rung« iz Soluna, so imeli zastopniki grške vlade, ki se pečajo s finančnim položajem Makedonije, posvetovanje z odposlanstvom židovskih tnrovcev dede sredstev za trgovine v Solunu. Zastopnik grške vlade ie izjavil.da bo prišlo med državami Balkanske zveze v kratkem do carinske zveze, vsled česar bo dobil Solun mnogo večji pomen, kakor ga ima Pirej.
*                  * *
Romunska.
Vladi blizu stoječi list >Ordinea« poroča, da je vojno ministrstvo predložilo zakonski načrt, glasom katerega se pomnoži romunska pehota za 80 bataljonov. Vsled teea bo imela Romunska že v prihodnjih mesecih 265 bataljonov pehote. Vlada zahteva za vojaške svrhe 150 milijonov frankov ter bo znašal v prihodnje romunski letni proračun 90 milijonov frankov. Kredit se razdeli tako, da pride znesek 137 milijonov na armado in 14 milijonov na mornarico.
Kakor poroča »Berliner Tage-blatt« iz Bukarešte, se govori v tamošnjih poučenih krogih, da blago- ! hotno podpira Rusija pri Bolgarski upravičene zahteve Romunske. Vladni krogi so v tem oziru optimistični ter upajo, da se bo dalo vprašanje v kratkem rešiti.
Albanija.
Kakor poroča Magdeburger Zeitung« iz Londona, je prišlo med velesilami tudi glede Albanije do popolnega sporazuma. Albanija bo popolnoma neodvisna brez sultanove suverenitete. Velesile prevzamejo garancijo. Tudi meje prihodnje Albanije so že določene in konstatira list, da bodo morale Srbija, Grška in Črna gora dati od zavzetih pokrajin mnogo več nazaj, kakor so izpočetka mislile.
Ruske in francoske zahteve.
Kakor poročajo iz turških vladnih krogov, vlada tam veliko razburjenje zaradi vesti, ki je dospela v Carigrad, da namerava Rusija v najbližjem času spraviti na razgovor armensko vprašanje. Če se bo to zgodilo v konferenci veleposlanikov ali potom posebnega koraka Rusije, do sedaj še ni znano. V Carigradu so mnenja, da je ta korak Rusije v zvezi z zadnjimi izjavami Poincareja glede francoskih zahtev v Siriji. Tudi se izreka v vladnih krogih bojazen, da bodo evropski diplomati sedaj prenesli svoje delovanje na azijsko Turčijo.
*         .     *
Stroški vojne-Kakor    ie    izračunal    londonski »Oekonomistc so    imele    balkanske države za vojno samo, brez mobilizacije in samo do premirja,   sledeče
stroške: Bolgarska, ki je imela 500.000 mož in se je bojevala 47 dni je imela 7,050.000 funtov stroškov, Srbija z 200.000 možmi je izdala v 47 dneh 4,800.000 funtov, Grška je imela 150.000 mož in se bojuje 64 dni ter je izdala 4,800.000 funtov, Črna gora se je bojevala s 40.000 možmi 56 dni in je izdala 1,120.000 funtov. Balkanska zveza se je tedaj bojevala z 800.000 možmi in je izdala 17,670.000 funtov tedaj kakih 424,400.000 K. Turčija se je bojevala 64 dni s 400.000 možmi in je izdala 12,800.000 funtov, t. j. nekako 300 milijonov kron. Vsega skupaj je stala ta vojna brez dvoma mnogo čez eno milijardo kron.              __________
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice.
Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n.
V.
Okružna bolnica.
V  jutru prihodnjega dneva smo vstali zgodaj in se napotili v okružno bolnico, ki je oddaljena tri kilometre od mesta. Upraviteljica je nam odkazala za naše stanovanje prijazno sobico s štirimi posteljami, kjer smo takoj odložili našo uborno prtljago.
Bolnica je popolnoma moderno poslopje, ima lepe, velike sobe za bolnike, v vsakem nadstropju so kopalne sobe. V prvem nadstropju je operacijska dvorana za septične, v tretjem pa za aseptične slučaje.
V  bolnici smo našli nad 200 ranjencev, večinoma težkih slučajev, ki so ležali vse navprek pomešani, in ki so v resnici že težko čakali prepo-trebne zdravniške pomoči. Vedeli so že, da pridemo in pozdravili so nas z besedami: *Hvala vam, braćo, da ste došli, težko Vas već čekamo.«
Bilo je mnogo prestreljenih glav, nrs in trebuhov, vse polno prestreljenih in zlomljenih nog in rok. Nekaj je bilo pa tudi lahko ranjenih.
Vse te naj bi oskrboval zdravniško in izvršil neobhodno potrebne operacije eden edini zdravnik dr. N., ki je bil že postaran mož in vrhu tega še pristaš zastarelih medicinskih nazorov. Čez par dni ga je premestila vojaška sanitetna uprava v kraj, ki je bil njemu bolj prikladen.
Najprvo smo pravilno razdelili ranjence: v prvo nadstroDje smo dali vse one, katerih rane so bile že inficirane, v drugo in tretje nastropje ra one s Čistimi ranami.
Prvo nadstropje je prevzel dr. Krajec, drugo jaz. tretje pa dr. Prem-rov: šef vseh oddelkov pa je bil dr. ^lajmer. Za strežaje ali bolničarje smo imeli spočetka civilne osebe, katere smo pa sčasom zamenjali s torničarji rezervnih oblegovalnih baterij, katerih je bilo v Nišu prav mnogo. Naš instnimentarijat in glavni bolničar je M jako inteligenten dečko, imenom Živon^.
Popoldne in zvečer smo prevezah vse ranjence, da smo se informirali v njih ranah in določili najnujnejše slučaje za operacije prihodnjega dneva.
Dopoldne so se vršile operacije, ponoHne pa previjanje in obve/ova-nie. Transporti novih raniencrv so na prihajali vedno ponoči. In tuko je šlo to naprej dan za dnevom, da smo bili večkrat in to posebno začetkom tako utrujeni vsled napornega in raz-dražliivera dela, da ponoči nismo mogli spati.
Ko jih je večje število toliko okrevalo, da so bili zmožni za transport, smo jih takoj naznanili vojaški komandi, ki jih je odposlala naprej, deloma v druge bolnice ali pa domov na bolovanje. Njih mesta pa so zavzeli takoj drugi ranjenci.
Imeli smo ranjence iz bitk pri Merdarju, Prilepu, Bitolju, Štipu in iz oblegovalne armade pri Odrinu. Precej je bilo pa tudi neraniencev, ki so oboleli vsled silnega napora in prezebanja; teh smo dobili posebno mnogo izpred Bitolja, kjer so morali reveži stati 15 ur do pasu in še višje v vodi.
Imeli smo tudi vojake, pri katerih je bilo vse živčevje razdraženo in njih duševno stanje popolnoma nenormalno. Tako je trdil eden izmed siromakov v enomer, da je izgubil svoj popek na trebuhu. Ko smo ga vprašali, zakaj misli, da ga je izgubil, odgovarjal nam je vedno, da zato ker je stal ves dan v vodi, ki mu je segala do popka.
Drugi ie obolel po težki pljučnici. Odgovarjal ni na nobeno vprašanje, jemal nikakih zdravil in jedel ter ravnal ravno nasprotno našim navodilom. Ponoči je pa vstajal iz postelje, begal po sobi in popra seval svoje so-druge. če ne slišijo gromenja topov. Še več drugih je bilo slično bolnih na živčevju in ti reveži, dasirav-no izmučeni ter izdelani ne bi mogli zatisniti očesa ponoči, ako jim ne bi
dajali injekcije z morfijem. Vzrok živčnega razdraženja je bil navadno zračni pritisk, ki je nastal vsled raz-pokajočih se šraplenov in granat; muke in pa druge grozote strašnega boja so pa gotovo tudi po svoje pri-pomogle.
Z bajonetom ranjenih smo imeli samo dva. Nerazumljivo, če se pomisli, da je v balkanski vojski pri vseh bitkah slavil ravno \ bajonet svoje strašne in krvave orgije. Mi mislimo, da so vsi oni vojaki, ki so pridrvili prvi v bajonetni metež, bili na mestu mrtvi ali pa tako težko ranjeni, da jih sploh ni bilo mogoče transportirati.
Strašne in grozne reči so se morale dogajati v teh krutih bojih in strahovit je moral biti pogled na bojno polje, kjer je ležalo na tisoče in tisoče mrtvih in raztrganih človeških trupelj, ker še to, kar smo videli v niški bolnici, je bilo tako pretresljivo in uničujoče, da pravimo z iskrenim prepričanjem, da je ni večje nesreče za človeštvo kot je vojska in da bi vendar enkrat že prišel čas, ko bode čut pravičnosti, Čut Iju-beznji do bližnjega zabranil in onemogočil  potrebo krvavih vojna.
Štajersko.
Trbovlje. Tamburaško društvo »Kolo« v Trbovljah priredi veselico na Silvestrov večer v prostorih gospoda Antona Volkerja. — Na svojem III. občnem zboru si je društvo izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Ivan U le, podpredsednik: Miha H o r j a k, tajnik: Dragotin U 1 e , blagajnik: Franc C u k 1 j a t i, pre-gledovalca računov: Jernej Pod-b r e g a r in Dragotin F 1 6 b u s.
Iz Celja. (Društvene novi-c e.) Moška in ženska podružnica Ciril - Metodove družbe priredita v nedeljo, dne 5. januarja v veliki dvorani »Narodnega doma« »Kmečki ples«. Priprave so v polnem teku in je pričakovati tudi velikega obiska iz mesta in okolice. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ima svoj občni zbor dne 25. januarja ob 8. zvečer v gostilni Ploj na Bregu. — Slovensko delavsko podporno društvo priredi svoj plesni venček v nedeljo, dne 11. januarja v »Sokolskem domu«.
Iz Celja. (Gledališki oder v »Sokolskem domu«.) Ga-berje je že danes skoro polovico tako veliko, kakor mesto Celje in gotovo je, da se bo v bodoče razvijalo še bolj. V sredo tega cvetočega celjskega predmestja pride sedaj velika slovenska ljudska šola. Pridejo morda samostojni sejmi in Še druge gospodarske naprave. Upati je, da se bo družabno in trgovsko življenje povzdignilo. In za nas celjske Slovence bo odločilnega pomena, v kateri smeri se bo to življenje razvijalo. Ako bo narodno, ako bo slovensko, bo naše stališče v mestu sčasoma še močnejše ko je sedaj. Imeti moramo vedno pred očmi, da je narodno zavedna okolica glavna opora nas slovenskih meščanov. Z velikimi žrtvami smo postavili v sredi Ga-berja lep »Sokolski dom«. Ta se vedno bolj razvija kot gabersko družabno središče; prireditve so navadno od slovenskih Gaberjanov sijajno obiskane. In zvezati se mora prijetno s koristnim, veselo družabnost z narodno probujevalnim delom: vedno naj bodo na dnevnem redu teh prireditev nagovori, čvrsti in navduševalni govori. Za gledališke predstave manjka oder; prihodnje leto 1913 se ga bo poskusilo kupiti. Ne luksurjozen, temveč praktičen, priprost oder. na katerem se bodo prirejale gledališke predstave. Skušnja kaže, da te v Gaberju najbolj vlečejo. In slovenska govorica na odru bo storila tudi tu svoje izobraževalno in narodno delo. V Gaberju ni le dovolj občinstva, ki rado gleda, je tudi dovolj takega, ki rado sodeluje pri igrah in se rado žrtvuje v narodne namene. Naš cilj mora biti ta, da se razvije v Gaberju samostojno, krepko slovensko življenje, ki bo celi kraj na znotraj in na zunaj preobrazilo. Vse one, ki se bodo tega dela lotili, bode spremljala naša pomoč in naše tople simpatije.
Ženska podružnica Ciril in Metoda v Ormožu priredila je 22. decembra popoldne v čitalničnih prostorih deci Ciril-Metodovega otroškega vrtca lepo uspelo božičnico, pri kateri so bili malčki bogato obdarovani. Občinstva je bilo pri tej prireditvi zelo mnogo, dokaz, da zanimanje za slovenski otroški vrtec v Ormožu od leta do leta narašča.
Šaleško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 5. januarja ob 2. uri popoldne v Šoštanju. Na dnevnem redu so zanimive točke ter aktualno predavanje. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe.
Narodna čitalnica v Slovenjem Grade« priredi dne 31. decembra t L ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma Silvestrov večer.
Dramatično društvo v Mariboru.
V nedeljo, dne 5, prosinca 1913, se poslavlja iz Maribora gosp. režiser Franc M a j e r v burki »Pojdimo na Dunaj«. Ker je bil on eden najboljših in najmarljivejših igralcev, upamo, da mu bo slavno občinstvo z obilnim posetom izkazalo svoje priznanje. Začetek predstave je točno ob pol 8. zvečer ter prosimo, da vsakdo pravočasno pride, ker se z začetkom ne bo čakalo. Obenem opozarjamo na odhodnico gosp. Majerja, katero prirede vsa mariborska narodna društva v četrtek 2. prosinca 1913 ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma.
PtuL  »Štajercev«  nekrolog  umrlemu  »Š t a j e r č e v e -m u « uredniku I. Drevenšku —   5 0%    okrajne    doklade.) Karel Linhart, urednik »Štajerca«, je celi mesec potreboval, predno je spisal nekrolog o svojem predniku    I. Drevenšku. Toda, tudi v tem nekrologu laže in pači resnico, kakor je to njegova navada; trdi namreč, da se je I. Drevenška sililo za »gospoda« študirati in da je bila to njegova nesreča, ker njegova narava ni bila primerna  duhovniškemu  poklicu  in  da je baje zato tudi kot teolog izstopil. Kolikor besedi, toliko laži!      I. Drevenška  ni  nikdo  silil  duhovnik   postati: on je prostovoljno vstopil v teologijo. O vzrokih, iz katerih je izstopil, oziroma moral izstopiti, molčimo.    Nesreča L Drevenška je bilo odpadništvo od narodnega    čustvovanja m prepričanja. S tistim dnem, ob kojem je uskočil v Ornig-Plachki-jev tabor ter postal renegat,   datira njegova nesreča, če smemo sploh pijančevanje in alkoholizem — nesrečo imenovati. Obupno hiranje pokojnika je nastalo v istem hipu, ko je postal  »Štajercev«   odgovorni  urednik, ter je moral proti svojemu prepričanju radi ljubega kruhka vse blatiti, napadati, črniti, kar mu ie prej sveto in vzvišeno bilo.     Gosp. Linhart Karel to tudi dobro ve, a hinavske in farizejske    oči    zavija,    češ, »večna usoda ne hode o njem kruto sodila, kakor površni (!) svet.« Dozdeva se nam, da je usoda I. Drevenška    pravi  menetekl  za Karel Linharta;    saj    je tudi on radi ljubega kruhka renegat postal in se  Ornig-Plachkijevi kliki vdal in vdinjal. Le premišljuj,  Karel  Linhart,    ob  svežem grobu pokojnika usodo, a ne išči veleizdajnikov   med    ptujskimi Slovenci.    Kameleonski značaj K. Linharta sicer  ptujskim  Slovencem ne more škoditi;    med  Ornigovimi    in Straschillovimi   šnopsarji  je pa    K. Linhart — duševni kralj.    Svetovali bi mlajšim gospodom, naj se na shodih ne bavijo toliko s kreaturami a la Linhart; boljše in koristnejše delo bi bilo. ljudstvo opozarjati na to, kako Ornigova klika v okrajnem zastopu gospodari. Sedaj so zvišali doklade na 50%, reci petdeset odstotkov; dokler je bila slovenska stranka    pod gosp. 1. Zelenikom na krmilu, je izhajal okrajni zastop s 27r^, oziroma 30rr. Vsak davkoplačevalec naj vzame  davčno knjižico  v  roke  in  naj sam izračuna,    kako drago je Orni-govo gospodarstvo v primeri s prejšnjim Zelenikovim! Izgovor, češ, ob-štrukcija slovenskih  deželni poslancev je zakrivila to zvišanje okrajnih doklad, je sam švindelj  in humbug. Če okrajni zastop  radi    obstrukcije ne dobi subvencije deželnega odbora, je to sicer obžalovanja vredno; toda za slovenski Štajer to nima nobenega pomena,   kajti če bi deželni zbor zboroval, bi se pač morale deželne doklade v isti meri zvišati, kakor so se sedaj okrajne. Ene in druge doklade    gredo iz  žepa  slovenskih davkoplačevalcev, katerim je popolnoma vseeno, ali  jih  guli  in  stiska okrajni zastop ali deželni odbor. Kaj sledi iz tega?    Iz tega sledi dvoje; Gospodarstvo v nemčurskem okrajnem zastopu je ravno tako slabo in Slovencem kvarno,  kakor    deželno gospodarstvo v Gradcu.     Radi tega je  treba   na   shodih   obnoviti    klic; »proč od Gradca, proč z nemčurskim gospodarstvom v okrajnih zasiopita!« Nadalje pa sledi iz tega. da je klerikalni državni poslanec Miha    Bren-čič iz Spahlja kot govornik slovenske manjšine pri plenarni seji okrajnega zastopa dne 16. decembra 1912 jako klaverno vlogo igral, če se ni mogel do baš drugačnega   ugovora povspeti. Sicer se »Štajerc« bridko norčuje iz njega, češ,    Brenčiču je primanjkovalo očividno suflerja, na katerega je ravno ta revček navezan.      V tem oziru ima  »Štajerc« prav.     Pametnim in razsodnim posestnikom, kakor so n. pr.: I. Gra-har, I. Vršič, l. Turkuš, I. Riznar itd., pa sedaj stavimo vprašanje; Ali ste po tem žalostnem in tužnem nastopu gosp. Mihe Brenčiča še    prepričani, da je najboljše,   če se brez    izjeme ravnamo po načelu; Kmet naj kmeta voli! Tudi »Slovenski Gospodar« in »Straža« naj o tem premišljujeta   in odgovorita namesto — g. Mihe Brenčiča iz Spahlje, če sta njegova suflerja in zaščitnika.
Koroško.
Ciril - Metodova podružnica v Borovljah priredi dne 1. januarja veliko slavnost v gostilniških prostorih gosp. Kleineggerja. Ob 3. popoldne slavnostni govor; ob 5. popoldne tamburaški koncert; ob 7. zvečer ples in prosta zabava; ob 12. ponoči konec. — Slovenci! Prvi dan v novem letu pokažite, da se zanimate za narodno obrambno Ciril-Metodovo družbo in njene prireditve. Pridite vsi! — Pripeljite tudi svoje prijatelje! Vabi vas odbor. — Vstopnina samo 30 vin.
K roparskemu napadu na Petri-ča. Roparskega napadalca Popotnika imajo še vedno v beljaškem zaporu. Nadaljujejo se namreč še vedno preiskave. Obtoženec, ki dejanja ne more tajiti, pravi sedaj, da je to napravil v svoji pijanosti, »kar tako za šalo«.
Velik požar. S Koč poročajo, da je pogorela v tamošnji okolici velika parna žaga in več gospodarskih stavb, last kneza Porcie v Spitalu. Ogenj je zanetila električna žica.
Primorsko.
Iz poštne službe. Poštni asistenti M. D e m o n t e, R. D e 11 a z o t -t a, P. Z u c c a t o in Fr. S a v e 11 i v Gorici so imenovani za poštne ofici-jale.
Iz šolske službe. V okraju Tolmin se razpišejo vsa mesta, ki še niso definitivno zasedena. V I. plačilni razred pridejo Izidor K o c h, Fran P e t e r n e 1 j in učiteljica Marica Perin; v II. plačilni razred pa Gi-zela J e v Š č e k. Skupni stroški za šolstvo v tolminskem okraju znašajo 249.000 K, pokritje znaša le 81.079 K, primanjkljaj se pokrije s 150% naklado na davke. V prihodnjem letu se bo začelo graditi novo šolsko poslopje v Šebreljah.
Častno kolajno za štiridesetletno službo so dobili; višji inšpektor Južne železnice v Trstu H. S t ii m p f 1, glavni učitelj in vodja šole v Zagradu Karel B o s i č. delavci Južne železnice Jernej Č e 1 a n, Ivan S c h m u t z, Franc D o 1 e s, Jakob V i z j a k, Anton T e r č i č, Ivan Dolenc, Matevž Majcen, M. Koren in Martin K o r e n ter dekla Antonija O p a-t i č e v a.
Za župana v Mirnu je izvoljen soglasno gosp. Peter U r š i č.
Smodnišnica pri Zavijah. Korno poveljništvo v Gradcu in mestna ob? čina v Trstu sta se sporazumela, dž sme biti v smodnisnici pri Zavijah največ 28 irr streliva. Vsled tega znižanja se je zmanjšal tudi krog, v katerem so bila prepovedana stavbi-šča od 760 m na 380 m.
Velik požar na Lloydovem par-niku »Cleopatra«. V prosti luki v Trstu je izbruhnil v soboto popoldne velik požar, ki bi bil skoro uničil cel parnik. Ob 4. uri 10 minut je zapazil stražnik velik dim, ki se je valil iz neke odprtine iz skladišč v prednjem delu ladje. Opozoril je moštvo par-nika, ki je šlo v skladišče. V tem trenutku pa je izbruhnil ogenj z vso silo in le z veliko težavo se je moštvo pravočasno umaknilo. En krmar je Mi smrtno nevarno poškodovan. — Kmalu se je dvigal plamen v močnih stebrih iz skladišča nad krov. Gasit so prišla vsa gasilna društva, javna in zasebna in tudi več parnikov se je udeležilo rešilne akcije. Toda zaman, ognja niso mogli udušiti. Bilo je preveč goriva v skladišču. Več sto zabojev bombaža in žakljev od sladkorja. V spodnjih skladiščih pa so naložili ravno prešnji dan skoro 40 voz sladkorja, manufakturnega blaga in preprog. Ko so uvideli, da ne morejo pogasiti ognja, so sklenili skladišče potopiti. Napeljali so 14 velikih vodnih cevi v skladišče in kmalu je bilo vse pod vodo. Parnik bodo pre-vlekli v Franc Josipovo pristanišče, kjer bodo s parnimi sesalkami odstranili vodo iz skladišč in izložili ostalo blago. Škoda se še ne more ceniti, gotovo pa je, da je ogromna. * Cleopatra« bi bila morala odpluti na novega leta dan pod poveljni-štvom kapitana N. Cersicha v Bom-bay.
Strašen zločin očeta. Matevž Macovac iz Cortinara se je vrnil pred kratkim iz petletne ječe. Ubil je svojega brata. Ker se s svojo rodbino in tudi s svojo ženo ni mogel razumeti, se je preselil v Špado. Zahteval pa je, da mora iti žena ž njim in vzeti s sabo tudi vseh 5 otrok. Žena tega ni hotela storiti. Mož, jezen, se je vrnil na svoj dom in zahteval ponovno, da naj se žena vda. Toda ona ni hotela ugoditi njegovi prošnji. Macovac se je razjezil in je začel ženo neusmiljeno pretepati. Strašno pretepena je pobegnila k sosedom. Macovac pa je šel v njeno stanovanje, kjer je ustreli! svojega triletnega otroka in nato sebe, oba v glavo. Ko so prišli sosedje, sta bila že oba mrtva. Ženo, ki ima polomljenih več reber in težke poškodbe na glavi, so odpeljali v skoro brezupnem stanju v bolnišnico.
2 99 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Smrt divjega lovca na begu. \z 'azina poročajo: V okolici je zasadi! orožnik Josip Seher 51 letnega aneta Josipa Rabaca pri divjem lo-iru. Ko je hotel orožnik Rabaca prije-, je ta pobegnil. Orožnik je stekel ta njim in se mu je že precej približal. Naenkrat se kmet obrne in ustreli na orožnika. Toda strel je zgrešil [n letela sta oba naprej. Kmet je priletel do nekega skalnega, precej visokega parobka. Zaletel se je proti skali z vso silo. oprl se na puško in skočil. V najvišji točki skoka pa se :iu je sprožila puška in cel strel mu je predrl spodnje telo. Padel je smrt-) ranjen na skalo. Orožnik je takoj roklical pomoč, toda bilo je prepo-:no. Predno so prišli rešitelji, je bil Rabac že mrtev.
Ponarejale! denarja. 2e delj časa opažajo, da krožijo po Reki in Mrežnih krajih ponarejeni 20vinar-rfri novci. Dolgo časa so iskali zaman, od kod prihaja denar. Končno ie je posrečilo policiji, da je dognala. da morajo biti ponarejalci v predmestju Sv. Križ. In res je izsledila am v neki kleti delavnico in iznena-iila v soboto zvečer ponarejalce pri ielu. Štiri je policija aretirala, nekaj pa jih je ušlo.
Samomor vpoklicanega rezervista in njegova oporoka. Na Reki se je ustrelil pred kratkim vpoklicani •ezervist Anton Schmidt. gledališki ^ralec iz Slavonije. Vzrok samomo-ra ni znan. Schmidt je zapustil pismo, v katerm določa, da dobe nje-: vo premoženje, ki znaša okroglo
1 K, po odbitku pogrebnih stroškov, na mejah dislocirani vojaki. — Vegovo truplo morajo sežgati in mresti pepel v morje.
Šolska Matica.
V soboto popoldne se   je   vršil n^cni   zbor    »Šolske    Matice«    pod rredsedstvom ravnatelja Schreinerja 7 Maribora, ki je s   pozdravom   na : člane otvoril 5 redni občni zbor ^nlske Matice -.    Društvo ima   kot -edagogično - književno društvo na-nen pospeševati    izobrazbo    potom -erarnega   delovanja,    potovanj    in nih predavani. Nameravano po-■ vanje, za katero se je bilo priglasi-' 65 udeležnikov. je moralo žal   izdati, zato je priredilo društvo navalne tečaje,   ki so se   izvrstno vnesli.    Morda bo mogoče letos   v citnicah prirediti izpadlo    potova-■  :. Društvo zbira v svoji sredi vse I   vensko  učiteljstvo    brez    razlike "ankarskega mišljenja, število članov narašča od leta do    leta.   Toda rudi smrt je z nemilo roko   ugrabila vcejšnje število društvenikov. med njimi   dr. Sketa   in   prof.   Apiha   v vcu, prof. Orožna v Ljubljani in wkm Koprivnika v Mariboru.   V spomina se dvignejo drustveni->edežev.
Nato predava    prof. dr. Osuald ^edagogičnem    in    psihologičnem disra učiteljstva. za kar se    mu -ovalci z živahnim odobravanjem zahvalijo.
Iz tajniškega poročila g. dr. Pirka (Maribor) posnamemo, da je ime-uštvo v pretekli triletni poslov-0 sej. Izdalo pa te društvo razen letopisov v tej poslovni dobi sle-niige: A. Vales    Kemični   po-. L Lavtar Ukoslovje računstva 2. in 3. del. dr. L. Pivko Zgodovina encev 2. in 3. del, dr. Josip Zu-Zrakoplovstvo. Glowacki Bo-ka 1. del.   Hauptmann Ukoslovje ;a in Kukovec    Domovinoslovie. "Hska se vseh knjig po 2500 izvodov. Članov ie štelo društvo koncem lanskega leta 1792. priraslo ie   tedaj   v ?nem letu društvu 170 članov. Koncem tega leta bo štelo društvo kakih Kfx~»  članov.  Posebnih  podpor  društvo ni dobilo. Darovala je pač dru-::vu posojilnica v Mariboru 50 K in Drot Orešec *0 K. Nagrade so se do-'očile na kakih 40 K od nole.   Tečaii * prirejajo vsako drugo leto. Oosp. '.uzner priporoča naj se število vo-' :rjenikov pomnoži, nrof. dr. Vester oroča. da je družba sv. Mohorja "nravljena izdajati klasike.   Izidejo kot prva  knjiga Prešernove  poezije : redakcijo dr. ?igona. Iz blagajnikovega poročila, ki je oda g. Dimnik, posnamemo, da    je ^elo društvo leta    1910    dohodkov ~"rS K 0? v in stroškov 5144 K 45 v, ;  prebitka 2613 K 57 v, premo-nie pa je znašalo 5281 K 75 v. Leta 1911 pa je imelo društvo 10.899 K 64 dohodkov in 7704 K 78 v izdat-tedaj prebitka 3194 K 86 v. Pre-~ °ženje pa je znašalo 3643 K 94 v. V •nenu pregledovalcev računov poroda ravnatelj g. Machar   ter predlaga ^olutorij. Sprejeto. Nagrade se dobijo na to enako, kakor   do   sedaj. Pri sledečih volitvah, ki so se vršile ^er acelamationem, so bili izvoljeni 7a predsedn. g. dr. Schreiner, za odbornike pa: s Kranjskega    %^. Dimnik, Oaberšek in Kruleč ter gdč. Vida Zupančičeva, s Staierskega gg. prof. pirc in nadučitelj Cemc, za Primorko - Goriško gg. ravnatelj Bežek in F^nžgar. Za namestnike so bili izvo-
ljeni za Kranjsko dr. Ilešič, za Štajersko dr. Pivko in za Koroško g. Košir iz Velikovca. za preglednike računov pa gg. ravnatelj Macher, Ke-celj indr.Svetina. Nato zaključi predsednik zelo lepo uspeli občni zbor.
Dnevne vesti.
+ Politična uprava v klerikalni službi. Za časa občinskih volitev v Prečim" je novomeško okrajno glavarstvo izdalo odredbo, da ondotni gostilni Drenika in Pečariča med časom volitve ne smeta biti dostopni volilcem. Ker sta obe gostilni od volišča oddaljeni nad 150 metrov in je odredba okrajnega glavarstva grozila, vzeti gostilničarjema dober zaslužek, se je eden teh gostilničarjev pritožil na deželno vlado. Drugi gostilničar, klerikalec Pečarič se ni pritožil, sicer ni verjetno, da je imel že v naprej zagotovilo, da zaradi te odredbe ne bo imel škode, a faktum je, da je Pečarič na dan volitve užival popolno prostost, med tem ko je bila Drenikova gostilna od vseh strani zastražena. Pardoniranje Pečariča je šlo celo tako daleč, da so potlačili krvavo nasilje nad Vintarjevim hlapcem, katerega so klerikalci do krvi pretepli. Kar se tiče Drenikove pritožbe, je grof Chorinsky obljubil takojšnjo rešitev, a pristavil, da nima dotičnega akta na razpolaganje, Dre-nikov pravni zastopnik je telegrah-čno prosil novomeško politično oblast, naj pošlje dotični akt. Bilo je še dovolj časa za rešitev zadeve. Toda — okrajno glavarstvo je akt zadržalo toliko časa, da bi bila tudi ugodna rešitev brezpomembna, ker so bile med te mvolitve že pri kraju. £ele te dni, ko so volitve že davno končane in že pozabljene, se je politični oblasti zdelo vredno, pritožbo rešiti. Da se pritožbi »ni moglo ugoditi«,, se pač ob sebi razume, a priznali so Dreniku velikodušno, da se sme še dalje pritožiti, in sicer na trgovinsko ministrstvo. Kakor čujemo, se bo g. Drenik te pravice tudi poslužil, že ker je pravna stran tega vprašanja važna ne samo zanj za prihodnje volitve nego sploh za vse gostilničarje.
— Vse hoče sedaj   na   Balkan!
Vse misli, da teče sedaj tam doli ob vznožju Balkana samo mleko in med. In vendar počiva tam doli vsa trgovina, ves promet in vojne erinije gospodarijo še vedno od Jadranskega do Črnega in Belega morja, od Save pa do Marice. Vkijub temu pa se vozijo od nas in drugod doli na Balkan vagoni pisem, v katerih najrazličnejši elementi moledujejo in beračijo za službe. Takšnih hrezstidnih beračev je mnogo tudi med Slovenci. Mi se jih v resnici sramujemo, ker se nam zdi naravnost neokusno in sramotno, da beračijo službe že sedaj, ko še ni niti končana vojna in ko še bo dosti časa preteklo, predno bodo tam doli nastale urejene razmere. Kje pa so bili ti junaki, ki sedaj tako elikodušno ponujajo Srbom in Bolgarom svoje usluge, takrat, ko so le-ti v potokih prelivali svojo kri na bojiščih, zakaj jim takrat niso prihiteli na pomoč, zakaj so takrat mirno čepeli v varnem zavetju v zapcćju?! Seveda sedaj, ko ne pokajo več puške in ne grme več topovi, so ti »junaki polni najiskrenejše ljube/ni do svojih srbskih bratov, ker se nadejajo, da bodo na ta način ugral li kako mastno službo. Sicer pa se ; rične vojna na Balkanu, kakor vse kaže, iznova, za to smo v Sofiji in Belgra-du nasvetovali, naj tiste iz slovenskih dežela, ki moledujejo za kako službo, enostavno pokličejo kot prostovoljce pod zastavo ter jih pošljejo v vojno. Morda se bodo na ta način iznebih nadležnikov! Na drugi strani pa smo dobili tako iz Belgrada kakor iz Sofije obvestilo, da se vse prošnje za nastavljanje ali kako službo vržejo v koš, ker niti na Srbskem, niti na Bolgarskem nimajo oddati prav nobenih služb!
4- Osebna vest. Vladni svetnik gosp. dr. E. Š 1 a j m e r je imenovan za člana najvišjega zdravstvenega sveta na Dunaju.
—      Petdesetletnica profesorja Funtka. Na današnji dan pred 50 leti dne 30. grudna 1862. leta se je tam na bregu bistre Gradaščice v ljubljanskem Krakovem na št. 73.. v sedaj že podrti hiši. pri Planinsku, rodil naš čislani pesnik, dramatični pisatelj in časnikar, gosp. učiteljski profesor Anton F u n t e k. Na duhu in telesu enako čilemu jubilarju kličejo ob 50Ietnici njegovi častilci, posebno še ožji rojaki izpod trnovskega zvona: Na mnoga leta še, želeč, da podari njegova spretna Muza slovenskemu narodu še nebroj izvrstnih duševnih proizvodov!
Harambaša.
—  Za mestne uboge zapustil je umrli gospod Valentin K r i s p e r , zasebnik v Ljubljani, znesek 200 K, katere je mestni blagajni izročil gospod dr. Valentin K r i s p e r. odvetnik itd., tukaj.
— Tretji slovenski protiaikohotnl kongres. Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« tretji slovenski protialkoholni kongres, sklican od društva »Sveta vojska« in »Društva zdravnikov«. Ob obilni udeležbi tudi najodličnejših krogov je otvoril kongres predsednik društva »Sveta vojska«, gosp. Kalan, nakar se je oglasil k besedi gosp. dr. Demeter vitez Bleiweis Trsteniški ter v svojem nagovoru naglašal, da vidijo zdravniki v protialkoholnem gibanju veliko socijalno in nacijonalno vprašanje. Medicinske preiskave so dognale neupravičenost trditve, da ima alkohol re-dilno moč ter priporočajo popolno abstinenco. S tem, da so se stremljenjem protialkoholnih društev pridružili tudi zdravniki, je izgubil protial-koholizem svoje asketično lice in stopil na realna tla. Govoril je nato Škof Jeglič v imenu duhovščine in deželni glavar dr. Š u s t e r š i č, ki je pozdravljal protialkoholno gibanje kot narodno delo. Deželna uprava mora tako gibanje po svojih močeh pospeševati, ker se prepogosto kažejo posledice alkoholizma, zlasti pa žganjepitja. Zlasti vpliv alkoholizma na mlajše generacije je poguben. De-želnovladni svetnik Kremenšek je pozdravil kongres v imenu deželne vlade, ki je pripravljena pospeševati delo društva. Višji deželnosodni svetnik Kočevar p 1. K o n d e n -h e i m je opozarjal, da je morda ju-stična uprava najbolj v položaju, opazovati škodljivi vpliv alkoholizma. V dveh tretjinah vseh kazenskih zadev se izgovarjajo obtoženci na totalno pijanost, še bolj pa se vidijo sledovi alkoholizma v civilnopravnih zadevah. Zato se bavi justica že dolgo s tem važnim vprašanjem. V novem zakoniku bo veljala pijanost samo še kot olajševalna okoliščina; tudi se ne bodo mogli dolgovi na zapitku iztožiti, če ima dotični iz istega naslova dolg že od prej. Magistratni svetnik L a h je naglašal interes mestne občine na boju proti alkoholizmu ter naznanil, da se bodo vršila v najkrajšem času na ljubljanskih šolah poljudna predavanja o uspehih kongresa. Govoril je končno se dr. Lampe in gosp. Babic v imenu hrvaške pro-tialkohhme organizacije. Sledili so nato razni referati.
—  Cigare s predivom. V uredništvu nam je prinesel neki gospod danes cigaro, ki dokazuje, da nadzorstvo v tobačnih tovarnah vendar ne more preprečiti vseh nepravilnosti. Namesto tobaka je bilo namreč zavito pod krovni list predivo. Ne gre tu samo za oškodovanje odjemalcev. Opozarjamo tedaj ravnateljstvo tobačne tovarne, da nadzorstvo še bolje vrši svojo nalogo.
—  Žrebanje. V četrtek, dne 2. januarja 1913, ob 10. dopoldne, se bode vršilo v mestni blagajni 48. žrebanje srečk mestnega loterijskega posojila. Ta dan bo blagajna za stranke zaprta.
—  Nove razglednice. Pred mano leži prva serija razglednic: »Klub slovenskih amater-fotograiov« v Ljubljani. Obsega 7 številk: Triglav (L), Triglav (IT.), Špik, Brana, Rja-vina, Jalovec, Kredarica. Poslej ne moremo reči, da nimamo klasičnih razglednic iz naših planin. Mlado fotografsko društvo, ki se je predstavilo jako simpatično že lani na lanski razstavi v Jakopičevem paviljonu, šteje med svojimi člani par zelo odličnih moči. Ze uspehi lanske razstave so vzbudile občo pozornost, in hvalo zasluži društvo, da popularizira sad svojega truda v obliki teh vrlo uspelih kart. Kot fotografska dela se drže razglednice društva »Klub slov. amater-fotografov« hvalevredne srednje poti: predmet je gledan z uvaževanjem svoje individualnosti in umetniških predpogojev estetskega učinka, ne da bi izginjal za kakimi virtuoškimi triki tehnične izvršitve. Tej vseskozi fini treznosti se pridružuje simpatično diskretni ton izborne bromotipije, ki je in ostane klasičen način razmnoževanja prvovrstnih razglednic. Mislim, da ni nikakega dvoma o naglem vdomače-nju teh proizvodov; z globokim oddihom bo segel po njih turist, ki ima količkaj zmisla za kvaliteto, vneti zbiralec lepih pokrajin in, pa tudi Širše občinstvo, ki bo v teh sličicah gotovo bolje spoznalo svoje omiljene gore, nego v koloriranem milijonskem Šundu. Cena 20 vin. za razglednico, ki ni tiskana kopija, marveč pristna fotografija najfinejše izvršbe, je naravnost nizka, če se vpošteva, da stanejo razglednice, ki se pomno-žujejo v mnogo tisočih izvodih v bromotipiji (n. pr. pariški salon itd.) vseskozi po 20 vin. in še več. Ker sem prepričan, da bodo ti pogledi na slovenske Alpe kmalu razširjeni v tisočih in tisočih širom naših dežel, se mi zdi skoraj odveč, omeniti vsako posebe. Tehnično so vse enako dobre; prikupi ji vost sujeta pa se iz-preminja individualno po kupčevem okusu: »Triglav I.« se kaže n. pr. 1        in zase, »Triglav II.« štrli bolj
•«-i*tno z ozadjem in oko-
lico pod pretnjo temnejšega neba. Prav Čedna in krasna je »Brana«, ki spominja s prijetnim ozadjem v tonu nekako na tiste fine, stare jekloreze, »Jalovec« se kosa z njo ter priča v družbi »Špika«, »Rjavine« in »Kredarice« o globoki razliki med stremljenjem čutečega amaterja in površno plehkobo fotografa-rokodelca. — Društvu pa gre prav iskrena čestitka za ta poizkus na plevelni njivi našega razgledništva; vsi prijatelji naših planin in dobrega okusa naj smatrajo za svojo dolžnost, omogočiti mu z vnetim nakupovanjem neprestano množenje započete zbirke. Koristilo bi si pa društvo tudi, če poskrbi z marljivo propagando, da se razširi ta dobra roba pravočasno pred začetkom prihodnje tujske sezije in izpodrine slabo, vzlasti v krajih tujskega prometa. Občinstvo, ki prihaja na Kranjsko iz daljnih krajev, je iz večine dovolj razvajenega okusa, da bo vedelo ceniti vrline takšnih kart, v primeri s povprečnim blagom. S tem bo izvršena tudi naloga, ki je bilo že zdavnaj čas, da jo nekdo opravi; kajti po dosedanjih razglednicah iz naših krajev, se je tuj človek kvečjem lahko prepričal, da se šund pri nas neguje in časti s prav posebno, perverzno naslado.
Vladimir Levstik.
— Zahtevajte v trgovinah, ko nakupujete kavni pridatek, izrecno in odločno samo Kolinsko kavno primes z znamko »Sokol«, kajti samo ta je najizvrstnejše blago domačega izvira in na prodaj v korist Družbi sv. Cirila in Metoda.
Z Unca pri Rakeku se nam piše: Prosimo gosp. župnika, naj v prihodnje v lepšem tonu napada svoje žup-ljane, ne pa tako, kakor je to storil dne 29. t. m. na prižnici. V nasprotnem slučaju bomo namreč tudi mi ubrali ostrejše strune, kar gosp. župniku gotovo ne bo po volji. Omenimo le še nekaj: »Niso taki< samo naprd-njaki (saj veste, gosp. župnik, kaj ste govorili), nego so »taki« tudi lastni pristaši gosp. župnika.
Več Unčanov.
Županska volitev v Postojni. Na mesto umrlega gosp. P i k 1 a je izvoljen za postojnskega župana gosp. Josip L a v r e n č i č, tovarnar in posestnik v Postojni. Meščani so na večer priredili novemu županu živahne ovacije.
Nesreča pleterskih samostancev. Iz Novega mesta: Ko sta se dva samostanska brata iz Pleterja vračala s tukajšnjega kolodvora z dvovpre-ženim vozom skozi mesto, sta se konja splašila. Skušali so ju ustaviti, pa konja sta le dirjala ter prevrnila voz. Pri tem sta oba samostanca padla iz voza; eden je priletel z glavo ob zid ter se onesvestil; prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Konja sta nato zdirjala še naprej po mestu. Ko sta prišla do Poznikove hiše. se je odtrgala vprežna vrv, nakar sta se konja še bolj preplašila ter dirjala na Glavni trg. Tam pa sta se zapletla v vprego in obstala.
Uboj pod Trško goro. Znani konjski mešetar Tekster se je na praznik sv. Štefana z vozom vstavil v gostilni pri Kuharici pod Trško goro (na Sevnem). Proti večeru zapazi, da hodi nekdo okoli voza in vpraša neznanca, kaj ima opraviti pri vozu. Namesto odgovora, ga udari neznanec s sekiro po glavi. Baje mu je čre-pinjo prebil. Ko je storilec pogledal na tleh v krvi ležečega, je rekel: »Nisem pravega doDil, pa sem vseeno dobro zadel.« Iz tega se da sklepati, da je napadalec nekega drugega čakal ki da je Tekster postal žrtev te pomote«. Storilec je Miha Trkaj iz Crešniice pri Št. Petru, znan rogovi-lež in razsajač.
Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri vidijo se krasni naravni posnetki iz boja na Balkanu, posebno bajonetni naskoki pri obleganju Skadra in TaraboŠa in druge jako zanimive slike. — Tudi drama »2enska brez srca« je jako krasna in je vzbujala občo pozornost med gledalci. — Jutri nov krasen spored.
Nesrečna smrt. V soboto popoldne je od doma odšel na bližnji travnik posestnik iz Črne vasi št. 14 Ivan Šivic, roj. 19. junija 1867. na Brezovici ter pristojen v Ljubljano. Ker ga celo noč in tudi drugo dopoldne ni bilo domov, so ga šli domači in sosedje iskat in ga našli mrtvega pri nekem jarku. Mož je imel glavo v vodi, truplo na suhem, pod pazduho pa še sekirico, s katero je odšel od doma. da bi posekal nekaj jelš. Ko je prišel k jarku ga je zadela kap. Ker je na lice mesta došla policijska komisija konstatirala naravno smrt, je dovolila, da so Šivičevo truplo položili doma na mrtvaški oder.
Aretiran je bil včeraj delavec Mihael Jakopin iz Javorja, občina Dobrunje, ker je na sumu, da je ukradel v baraki na Kodeljevem 20 kron vredne čevlje. — Tudi dninarja Frana Dernovška je včeraj policija prijela, ker je došla ovadba, da je nad neko žensko zagrešil § 125 k. z. — Anton Kralj, brezposelni najem-šček,   roj. 15. januarja 1880. v Pod- I
gori ter pristojen v Aržiše je bil pred nekaj časom zaradi hudodelstva § 99. k. z. pri tukajšnjem deželnem sodišču obsojen na trimesečni zapor, katerega pa še ni prestal, vsled česar ga je sodišče preganjalo po policijski tiralici. — Ker se je menda naveličal se potikati po skrivnih krajih, se je včeraj na policiji sam javil in ga je ta takoj utaknila v zapor.
Prevroča plesalka. Snoči bi bila v Trnovem neka likarica rada šla na ples, katere pa mati ni hotela spremiti. To jo je tako razkačilo, da je ušla ter se skrila pri trnovski cerkvi pod most. Ko je mati to naznanila stražniku, je ta takoj hitel tja in ko ga je likarica zagledala, je planila v vodo. Ker ji je bila pa premrzla, je stražniku radevolje podala roko, da jo je potegnil iz neprijetne kopelji. S tem je bilo tudi konec veselja za ples.
Izgubljeno in najdeno. Posestni-ca Frančiška Matičič je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 16 K denarja. Policijski stražnik Josip Jezovšek je našel zlat ženski uhan. Služkinja Julijana Stare je našla otroško pelerino.
Silvestrov večer. Jutri priredi kolodvorska restavracija (I. Schrev) Silvestrov večer s sodelovanjem Slovenske Filharmonije pod vodstvom gospoda kapelnika C. M. Hra-zdira. Točke sporeda, ki obsega samo skladbe najslovitejših komponistov, obetajo obilo umetniškega užitka in zabave. Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 50 vin.
Narodna obramba.
Podružnica družbe sv. Cirila if# Metoda in Sokol v Mostah priredita jutri pri g. Pečarju v Novem Vod-matu Silvestrov večer. Na sporedu so: tombola, božično drevo, slovo od starega in pozdrav novega leta ter še razne druge točke. Začetek ob 7. zvečer, vstopnina 30 v. Za jedi in pijače je kar najbolje preskrbljeno in tudi vozniki za odvoz bodo na razpolaganje.
Društvena naznanila.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Li ubijani priredi običajni plesni venček v soboto 11. januarja 1913 v zgornji veliki dvorani Narodnega doma. Svira slavna godba Slov. Filharmonije.
Predpustni zabavm večer priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 5. j a n u-arja 1913 pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Vstopnina 20 v za osebo. Na vsporedu so izredne zanimivosti. Začetek ob pol 7. zvečer.
Na Silvestrov večer »Ljublj Zvona«, ki bo jutri zvečer v Mestnem domu še enkrat vabimo vse one, ki jim je na tem, da se v zabavi poslove od starega leta. V sporedu, ki bo nudil vsakomur nekaj, ni treba priporočila. Da kdo ne bo omagal, poskrbijo požrtvovalne gospice v paviljonih: točilo se bo izborno vino iz kleti Petra Stepiča v Šiški in prodajale jestvine iz Mencingerjeve delikatese. »Ljublj. Zvon« ima v letu malo prireditev in Silvestrov večer je edina med njimi, ki društveni blagajni nekoliko pomore, ker koncerti ob prazni dvorani ne nesejo. Zato priporočamo, da ljubljansko občinstvo uvažuje to in s svojim obilnim posetom podpre »Ljublj. Zvon« moralno in gmotno! Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 1 K, podporni člani vstonnine prosti.
Gasilno društvo za Vič-Glince je imelo dne 21. dec. 1912 v prostorih gostilne „Pri pošti" občni zbor. Otvoril ga je načelnik Gašperlin. Za zapisnikarja je imenoval tovariša g. Klemenčiča. Tajnik Boltežar je poročal, koliko je imelo društvo požarov, pogrebov, shodov in sej, blagajnik g. Malavašič pa o društvenem premoženju. Izvoljen je bil sledeči odbor: Načelnik: Ivan Gašperlin, podnačelnik Ant. Novak, tajnik Bol-težar, blagajnik Malavašič, odbornika Schulz, Zolnar, računska preglednika Miš, Erjavec. Občnega zbora se je udeležil občinski zastop z županom na čelu. V imenu župana se je zahvalil obč. odbornik g. Knez g. načelniku, da tako spretno vodi gasilno društvo kljub njegovemu rahlemu zdravju in mu izreka vse zaupanje v imenu občine. Društvo je eno prvih društev ljubljanske okolice in ga je ustvarila skoraj izključno delavska roka. Zato mu bo občina stala na strani in bo pripomogla, da se bo sezidal nov gasilni dom. S tem je bil dnevni red izčrpan in načelnik je zborovanje zaključil.
Telovadno društvo „Sokol" na Vrhniki priredi v torek, 31. dec. 1912 v prostorih Narodne čitalnice na Vrhniki svoj običajen „Silvestrov večer". Spored je bogato izbran in zato trdimo lahko že naprej, da bo prireditev na višku vseh do sedaj prirejenih. Nastopil bo vrhniški Ženski pevski zbor ter solistke in solisti. Igralo se bo dve burki-enodejanki in več komičnih
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
299 štev.
prizorov, tako, da s« bo z a m ogel vsak ločiti od starega leta in začeti novo leto v veselju. O polnoči »Alegorija% po polnoči ples! Začetek točno ob 8. uri. Ker ima društvo pri tej prireditvi ogromne stroške, se nadeja obilne udeležbe.
Narodna čitalnica v Kranju. Dne 21. t. m. se je vršil 50. občni zbor „Nar. čitalnice" ter so se izvoljeni gg. odborniki sledeče konstituirali: g. Fock Makso, predsednik, g. Cvar Jos., podpredsed., g. Crobath Mirko, tajnik, g. Mikuš Lavoslav, blagajnik, g. Pučnik Adalbert, knjižničar, g. Zupančič Fran, gospodar, g. Šinkovec Anton mL Namestniki: Rus Rudolf, Kukovica Fr. in Majdič Fran. Delovanje minolega poslovnega leta izkazuje dokajšen napredek; posebno lepo se razvija .ljudska knjižnica*. Društvo slavi letos svojo SOletnico.
Slovensko bralno društvo in telovadno društvo Sokol v Tržiču priredita dne 31. t. m. v prostorih gostilne pri Bastelju ob 8. uri zvečer Silvestrov večer. Na sporedu je godba, petje, šaljiva pošta in ples, — Občni zbor telovadnega društva Sokol v Tržiču bo dne 5. jan. 1. 1913. v prostorih gostilne pri Slugi ob 11. uri dopoldne.
Delavsko bralno društvo v Idriji je imelo v nedeljo dne 22. t. m. svoj redni občni zbor. Po poročilu preds. Ant. Gruma se je v preteklem letu pomnožilo društveno premoženje za K 209-12 in znaša koncem 1. K 3456' 16. Poročilo tajnika Fr. Dežela se vzame odobruje na znanje. Društvo šteje koncem leta 1912 166 rednih in 3 podp, člane. Društvo je bilo v preteklem letu naročeno na 43 izvodov slovenskih časopisov. Priredilo se je med letom več društvenih priredb. Blagajnikovo poročilo izkazuje dohodkov K 1661*05 in K 1614*32 stroškov, torej prebitka K 46*73. Knjižničar poroča, da se društvena knjižnica v letu 1912 pomnožila za 40 knjig in šteje sedaj 863 raznih del. Knjižnici se je posvečala posebna pozornost in so se je člani marljivo posluževali. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik "Anton Grum in za njegovega namestnika Josip Hladnik, v odbor pa Anton Kogej, Ivan Pajer, Fran Dežela, Viktor Novak, Josip Brus in Anton Krčnik, za pregledo-valce računov Aleksander Gosler, Ivan Ferjančič in Ivan Zupančič. Določitev časopisov v letu 1913 se je prepustila odboru. Med slučajnostimi se je med drugim sklenilo, da se kakor običajno priredi tudi letos Silvestrov večer v društvenih prostorih. Po izčrpanju dnevnega reda je zaključil predsednik Grum občni zbor z željo, da bi bilo novo leto še uspešnejše društvenemu razvoju. To pa bo mogoče le, če se društva oklenejo vsi, katerim je do povzdige delavskega stanu na narodni in napredni podlagi. — Za Silvestrov večer je obljubljen najlepši spored s pevskimi točkami, srečkanjem in plesom. Želeti je, da se ga člani udeleže v čim večjem številu.
Narodna čitalnica v Metliki priredi dne 31. decembra t. 1. v svojih prostorih običajen „Silvestrov večer" z nasiednim sporedom: ^Popolna žena" veseloigra spisal Kari Zorlitz. „Velika vinska tombola". „Ples," godba si. metliškega orkestra. Nečlani plačajo vstopnino 1 krono za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Jutri, na starega leta dan Akademija, nato Courtelinova groteska v enem dejanju »Neizprosni stražnik«. Pri akademiji proizvajajo posamezne točke dame gdč. Fantova, Richterjeva in Lowczynska ter gospodje Bohuslav, Harfner, Križaj in Povhe. Vse točke spremlja na klavirju g. Niko Štritof. Vsebina bo deloma resnega, deloma šaljivega značaja. Prireditev se začne ob 6. in traja do 8., da imajo vsi obiskovalci prost večer.
Slovenko gledališče. Ubijač. Po romanu Emila Zole spisala W. Bus-nach in O. Gastineau. Režiser A. Ve-rovšek. To zanimivo in obširno (pet dejanj in devet slik, trajalo je od 7. ure zvečer pa d» 11.) ljudsko igro, ki .se odigrava v Parizu leta 1851., 58., 60. in 68., so vprizorili na našem odru včeraj ob priliki antialkoholi-stičnega kongresa. Predstava je hišo napolnila in vzbujala tudi splošno zanimanje in odobravanje. Dasi je cela stvar samo senca Zolinega romana in označuje samo sebe na mnogih mestih za povprečno dramatizacijo, vendar ne zakrivajo posamezni prizori ženijalno krepkega francoskega naturalista in zlasti spravljajo na dan dialogi neverjetno silo in množico plastične karakteristizacije. Po besedah in dejanjih, ki jih pade v dramatizaciji v primeri z romanom, malo na osebe, stopajo posamezniki ostro v ospredje in ni ženske in ni moškega med njimi, ki bi se mešal v ozadju po megli negotovosti in neplastičnosti. Živ in frapantno resničen je zapit delavec Bibi, poštena perica Oerveza, zlobna šivilja Virginija in istotako Nana, ki nastopa v »Ubijaču«    kot
šestletna in na koncu 161etna deklica, in ki jo je pozneje porabil Zola za junakinjo svojega velikega in zelo znanega romana njenega imena. Proti-alkoholistična tendenca se javlja že v ospredju in stopa proti koncu vedno odločneje in silneje na dan. Slika se nam familija in krog njenih znancev, ki se tope z alkoholom. Mož umrje vsted žganja, žena vsled beraštva in mraza, tisti, ki se iztreznejo in odrečejo alkoholu, se povzpno do zdrave in pametne človeške družbe in s tem do sreče in zadovoljstva. — Dasi se je na nekaterih mestih poznalo, da je dana igra na naglo roko, vendar ni mogoče reči, da bi bila vprizoritev slaba. Nasprotno celo treba poudariti, da je bilo na odru dovolj življenja in tempa, in da so zlasti skupine dobro uspele. Med igralci omenjam posebe gospo Danilovo, ki je kot perica (lerveza izvedla svojo nalogo čuvstveno in celotno, dalje gospo Se-tfilovo kot Virginijo, ki je opremila svojo zlobo z dobro realistiko. Vlogo z najefektnejšim koncem je imel v rokah gosp. Skrbinšek. Igral je kleparja Conpesana, ki umrje vsem navzočim v strah in grozo — v diliriju. Svoj tragičen konec je odigral divje drastično in žel za to zelo burno odobravanje. Po svoji zunanjosti kakor tudi v igralskem oziru je bil dober gospod Danilo. Delavci gg. Buk-šek. Molek in Povhe s ozelo ugajali, enako gg. Fišer, Bohuslav, Verovšek in ceni. dame gg. Juvanova, Vera Danilova, Kreisova. Tudi vsem ostalim gospodičnam in gospodom, ki so bili zaposleni s krajšimi vlogami, sodi hvala in priznanje. Režija je bila dobra.                                            P.
Umetnost.
Koncert   v Mestnem   domu.   V
petek, dne 3. januarja 1913. se vrši koncert, ki ga priredita mlada umetnika J. Ravnik, gojenec praškega konservatorija in J. Rijavec, gojenec dunajske glasbene akademije. G. J. Ravnik, čigar ime smo že srečali zadnje čase v Novih Akordih bo proizvajal lastne skladbe in umotvore iz svetovne gled. literature. G. J. Rijavec pa bo podal bisere slovenske moderne pevske literature (predvsem skladbe Lajovica) in arije iz svetovne operne literature. Natančni spored priobčimo jutri. Opozarjamo slavno občinstvo iz mesta, kakor iz dežele že sedaj na izvanredni glasbeni užitek, ki ga bo nudil ta večer.
Razne stvari.
*  Teška nesreča pri zgradbi predora. Pri zgradbi .predora skozi Hauensteinberr? se je udrla zemlja ter usmrtila tri delavce.
*  Dunajski odvetnik pobegnil. Z Dunaja poročajo: Odvetnik dr. Aleksander Grauer je pobegnil z Dunaja. Napravil je za več nego 500.000 K dolgov.
*  Duhovnika — špiona. Tz Lvo-va poročajo, da sta dva ruska duhovnika, ki sta osumljena kot špiona, v tukajšnjem zaporu, začela stavkati s tem. da nočeta ničesar jesti.
*  Psi pri vojaških stražah. Z Dunaja poročajo: Dunajsko poveljni-stvo je odredilo, da naj se pri skladiščih na Dunaju in v okolici vnorab-Ijajo psi — stražarji.
*  Roparski umor na Tiro'^kem. Iz Tnomosta poročalo: Posestnika Jakoba Thonvja v Dalaasu so predvčerajšnjim zvečer neznani zlikovci na njegovem posestvu umorili. Najbrže gre za roparski umor.
4 Nezgoda na morju. Iz Montevi-deo poročajo: V petek je parnik »Prince of Austrian« zadel ob parnik »AmaviS', ki ie bil na potu iz Južne Amerike v Hamburg. »Ama-vis« se ie takoj potopil.
*  Mesečen artilerist. Iz Olomuca poročajo: Neki artilerist je v petek ponoči zlezel v mesečnem stanju na okrajek vojašnice ter padel z drugega nadstropja. Padel je na kol. ki se mu je zapičil v trebuh. Umirajočega so ga nrenesli v bolnišnico.
*  Nove ruske trdnjavske zgradbe. »Nova Reforma« poroča iz Varšave, da na ruskem Poliskem znova z vso hitrostjo utrjujejo trdnjavo Modlin, ki so jo že enkrat opustili. Dozda] so baje izdali nad 20 milijonov rubljev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gosposka zbornica, Dunaj. 30. decembra. Gosposka zbornica bo imela danes sejo, v kateri bo odobrila in sprejela    proračunski provizorij.
Glasovanje   o   proračunskem provizoriju.
Praga, 30. decembra. »Narodni Listy« poročajo k sobotnemu glasovanju o proračunskem provizoriju, da so mladočehi in češki agrarci zato glasovali za šestmesečni provizo-
rij, ker bi se moralo sicer vršiti meseca marca zasedanje državnega zbora, kar bi preprečilo eventualno zasedanje Češkega deželnega zbora.
Proti češkemu plemstvu. — Preokret v državni politiki na vidiku?
Dunaj, 30. decembra. »Montags-Revue« priobčuje članek, v katerem vehementno napada češko plemstvo, češ, da se trudi na vse načine, da bi državno politiko spremenilo v Slovanom prijaznem zmislu ter Avstrijo čim najbolj približalo Rusiji. List naglasa, da v merodajnih krogih tem stremljenjem niso nenaklonjeni, vsled česar obstoji tako za Nemce kakor za Madžare velika nevarnost, da se posrečijo načrti češkega plemstva.
Monopol vžigalic. Dunaj, 30. decembra. Vest, da namerava vlada že meseca januarja predložiti državnemu zboru zakonsko predlogo o podržavljenju vžiga-liske industrije, se potrjuje. Včeraj se je ustanovila družba »Melios«, obstoječa iz nemških in čeških vžigaliških tvornic, ki si je nadela namen, da ščiti interese vžigališke industrije.
Odstop grofa Thuna? Dunaj, 30. decembra. V praških političnih  krogih  kroži  vest,  da  bo v kratkem odstopil namestnik   grof Franc Thun.
Borza in politični položaj.
Dunaj, 30. decembra. Vsled neugodnih poročil o zunanje-političnem položaju je današnja borza silno slabo tendirala.
Cesarjevo zdravstveno stanje.
Dunaj, 30. decembra. Budimpeštanski listi poročajo, da se je zdravstveno stanje cesarjevo poslabšalo. Temu nasproti izjavljajo na kompetentnim mestu, da so te vesti brez podlage.
Potrditev VVeisskirchnerjeve izvolitve. Dunaj, 30. decembra. Cesar je potrdil izvolitev dr. Weisskirchnerja za dunajskega župana. Weisskichner bo že tekom tega tedna zaprisežen.
Kakšno škodo je imela Avstrija vsled svoje »pametne« politike.
Dunaj, 30. decembra. V »Sonn-und Montags-Zeitung« priobčuje neki odlični strokovnjak na narodno-go-spodarskem polju članek, v katerem razpravlja o škodi, ki so jo povzročili v Avstriji dogodki na Balkanu in znana politika avstro-ogrske diplo-plomacije. Poleg kurznih izgub v znesku 2 in pol milijarde kron je izgubila industrija 150 milijonov od svojih terjatev na Balkanu, 200 milijonov znaša njena izguba na eksportu. Pozitivni izdatki za vojne priprave znašajo 300 milijonov, k temu prihajajo še razna vojna naročila, glede katerih se stroški še ne dajo dognati. Vsa škoda, ki jo je v sedanji krizi doslej pretrpela Avstro-Ogrska, znaša okroglo tri milijarde kron.
Češko-nemška sprava.
Dunaj, 30. decembra. Nemško-nacijonalna korespondenca piše baje iz zelo zanesljivega vira: Oficijalno se bodo češko-nemška spravna pogajanja zopet pričela, ko bo končana medministrska konferenca glede notranjega službenega jezika na Češkem. Zaeno pa je treba opozoriti na to, da ne bo namestnik knez Thun v položaju končati teh spravnih pogajanja, ker razni dogodki njegove pozicije gotovo niso utrdili. Razpust češkega narodno-socijainega društva.
Praga, 30. decembra. Namestni-štvo je razpustilo češko narodno-so-cijalno društvo »Barak« v Kraljevem Gradcu. Premoženje in biblioteko društva je namestništvo zaseglo. Papirnica v Gradcu pogorela.
Gradec. 30. decembra. Včeraj zjutraj je izbruhnil požar v papirnici *Mariemuh!e«, ki je v kratkem času vpepelil vse poslopje. Škode je nad 400.000 kron. Pri požarju je bilo poškodovanih 29 ognjegascev. Požar so pogasili še le popoldne.
Ogrska volilna reforma.
Dunaj, 30. decembra. O uspehu avdijence ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa pri cesarju se izve, da je dobil pooblastilo predložiti zbornici volilno reformo. Vsled tega je sklical ogrski ministrski predsednik takoj po avdijenci ogrski državni zbor k seji dne 31. decembra, da predloži volilno reformo. Po avdijenci je imel Lukacs daljšo konferenco z zunanjim ministrom Berch-toldom. Zastopnikom časopiov je izjavil, da je dobil predsankcijo za zakon o volilni reformi.
Bitka pri Lipskem.
Berolin, 30. decembra. V spomin 22.000 padlim Rusom v bitki pri Lipskem je položila posebna deputacija temeljni kamen za cerkev ter je bila obenem odkrita mramorna plošča. Slavnosti se je udeležil tudi ruski vojni minister Suhomlinov.
Lipsko, 30. decembra. Ruski vojni minister Suhomlinov se je izrazil napram nekaterim časnikarjem povodom polaganja temeljnega kamna o razmerju Rusije napram Nem-
čiji, da je to razmerje prisrčno in prijateljsko. Veseli ga, da kaže Nemčija toliko interesa na spominski slavnosti Rusov. Upa, da se bo evropski položaj razjasnil tako, da se bo mogoče izogniti evropskemu konfliktu.
Berolin, 30. decembra. Nemški cesar bo sprejel ruskega vojnega ministra Suhomlinova v avdijenci.
Smrt nemškega državnika.
Stutgart, 30. decembra. Danes zjutraj je tu nagle smrti umrl Kider-len-Wachter, ki je bival tu na dopustu pri svoji sestri. Kiderlen-Wach-ter je bil eden najsposobnejših nemških državnikov.
Ponicare in Ribot   —   predsedniška kandidata.
Pariz, 30. decembra. Ponicare in Ribot sta imela včeraj sestanek, na katerem sta se dogovorila, da bo vsakdo izmed njiju vstrajal pri svoji kandidaturi za predsednika republike.
Kitajska in Rusija.
London, 30. decembra. Iz Pekinga javljajo, da je dr. Sundjatzen izdal na narod manifest, v katerem ga poziva na vojno proti Rusiji.
Eksprezident Castro.
Novi Jork, 30. deeemlrra. Izselje-niški komisar Williams na Elis Islandu je dobil od vlade nalog, da naj skrbi za to, da se bivši predsednik države Venezuela, Castro, ne izkrca. Najbrže bodo zdravniki konstatirali, da je bolan in mu prepovedali izkrcanje, ker mu tega na drug način ne morejo prepovedati.
MED  VOJNO  IN   MIROM. Mirovna    pogajanja v Londonu razbita?
London, 30. decembra. V političnih krogih presojajo položaj skrajno pesimistično. Mirovna konferenca namreč ne obeta prav nobenega uspeha. Turčija je dala svojim pooblaščencem navodila, naj vztrajajo na svojem stališču glede Odrina ter naj izjavijo, da Turčija nikakor pod nobenim pogojem in za nobeno ceno ne odstopi Odrina. Na drugi strani pa imajo balkanski delegati povelje, naj brez odlaganja prekinejo mirovna pogajanja čim se Turčija ne uda na vsej črti. V tem slučaju bodo delegati zaveznih držav premirje odpovedali na štiri dni. Balkanske države so na zopetni izbruh vojne popolnoma pripravljene. Bolgarska je poklicala pod orožje vse novince, tako pa je spravila iz okupiranih dežela pred Čataldžo vse vojaštvo kar se ga neobhodno ne potrebuje v dotičnih krajih. Tako je n. pr. odšlo iz Soluna vse bolgarsko vojaštvo pred Čataldžo razen dveh bataljonov, ki še ostaneta v Solunu. Nemški listi pišejo, da ie vprašanje glede Albanije med velesilami že rešeno. Temu pa ni tako. Prav glede albanskega vprašanja obstoie med trojnim sporazumom in med trozvezo ostri konflikti. Trojni sporazum hoče takozvano Malo Albanijo, dočim zahteva tro-zveza — to se pravi Avstro-Ogrska, da se Albaniji priklonijo Debar. Pri-zren. Peč. Diakova, Janina in Bitolj.
DunajL 30. decembra. Med tripe-lentento in trozvezo obstojajo glede re«Uve balkanskega vprašanja nove diference, ki se v glavnem osredoto-čujeio v albanskem vprašanju.
Tripelententa zavzema stališče, da naj postane Albanija avtonomna pod sultanovo snvereniteto. Istotako nai prihodnji Albaniji pripadajo le oni deli. ki so zgodovinsko in etno-graflčno resnično popolnoma albanski. Tripelententa ie naziranja — in to naziranie se sklada z Balkansko zvezo, da naj prideio pod države Balkanske zveze Debar, Pri^ren, Peč, Diakovica, Janina in Bitolj. Samo ob sebi razumljivo je, da pride v območje Balkanske zveze tudi Skader.
Trozveza zastopa nasproti temu stališče, da naj bo Albanija samostojna država.
London, 30. decembra. Danes pričakujejo tu prekinjenje mirovnih pogajanj. Nove turške instrukcije, ki so popolnoma nesprejemljive so sledeče.
1.  Turčija hoče resignirati na Makedonijo.
2.  Turčija vstraja na tem, da mora pripadati Odrin turškemu ozemlju.
3.  Turčija vstraja na tem, da ostanejo Egejski otoki, ki leže pred Dardanelami pod popolno suverenl-teto Turčije, ostali Egejski otoki pa dobe avtonomijo.
Te nove ponudbe Turčije se zde balkanskim delegatom popolnoma nesprejemljive. Računa se s tem, da bodo pogajanja danes prekinjena In premirje odpovedano. Če se to zgodi, pride   morda do nadaljevanja vojne.
Predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev le izrazil upanje, da bodo v tem slučaju prisiljene evropske velesile poseči vmes in se splošno govori, da obstoja pri evropskih velekabinetih namen intervenirati na obeh straneh za ohranitev mira.
Važna konferenca.
Belgrad, 30. decembra. Kakoi poročajo listi, je imel srbski ministr ski predsednik Pasić v soboto dolgo konferenco z ruskim poslanikorr rlartvigom, ki ji pripisujejo velike važnost.
Bolgarska in Romunska. Paris,*30. decembra. Po infor. macijah tukajšnih listov se je razmerje med Bolgarsko in Romunsko znatno poslabšalo, ker Bolgari poc nobenim pogojem niso pripravljeni dati Romunski teritorijalnih kom. penzacij. Vendar se pogajanja niso prekinila ter se v Londonu nadalju* jejo. Tja je dospel sedaj tudi romun ski notranji minister Jonescu.
Položaj v Carigradu.
Carigrad, 30. decembra. Kiamil paša dobiva dan za dnevom grozilna pisma, v katerih se mu grozi s smrtjo če preda Turčija Odrin. Revolucionarno gibanje se vedno bolj Širi. Kiamil paša je odločen poklicati v tem slučaju ladje velesil zopet na pomoč.
Albanija bo propadla.
Rim, 30. decembra. Tsmail Ke-mal-bej, predsednik albanske provi-zorične vlade, je zaprosil kabinete velesil, naj napravijo konec turŠko-grški vojni v Epiru, sicer da bo Albanija propadla vsled lakote, bolezni in vojne.
Skader.
Cetinje, 30. decembra. Skadrski poveljnik Hasan Riza beg ni hotel sprejeti črnogorskega odposlanca, ki mu je naznanil zahtevo, da se drži premirje. Nato je sklenil črnogorski poveljnik, da bo odgovarjal na turške sovražnosti s protinapadi.
Boji v Epiru.
Rim, 30. decembra. »Giornale d' ItaJia« poroča iz Valone, da so napravili okrog mesta sanitetni kordon, da preprečijo prihod turških čet, med katerimi vladaio nalezljive bolezni. Kakih 500 turških vojakov je prišlo izstradanih in bolnih v vas Fines, en dan hoda pred Valono. Džavid paša je sporočil albanskim voditeljem, da bo dal razdejati Kori-co, če bodo razobesili tam albansko zastavo. V vaseh v okolici Korice so prebivalci silno trpeli vsled grozovi-tosti Turkov in Grkov. V Janini primanjkuje živil, ker so vse zveze pretrgane.
Reka, 30. decembra. Kapitar parnika »Villan«. ki je dospel na Reko, je sporočil pomorski oblasti, da ni mogel pristati zaradi balkanske vojne v pristaniščih Santi Ouaranta in Valona. Zunanji del mesta je totalno razdejan, prebivalstvo je pobegnilo. Pred Valono stoje grške voine ladje, ki ne puste nobene tuje ladje v pristanišče.
Carigrad, 30. decembra. Glasom poročil od zahodne turške armade so uničili Turki pri Janini cel grški armadni zbor.
Atene, 30. decembra. General Sapuncakis brzojavlja. da je položaj pri Janini popolnoma neizpremenjen in da so Grki odbili turški napad Grki nadaljujejo svoje operacije proti Bisani.
Ciper.
Milan, 30. decembra. »Corriert della sera« poroča iz Aten, da so poslali delegati vseh krajev na otoku Cipru angleškemu kolonijalnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo priklopitev otoka na Grško.
Posledica turških porazov.
Berolin, 30. decembra. General-feldmaršal baron von der Goltz paša bo odstopil kot armadni inspektor šeste armadne inspekcije.
Italija se pripravlja.
Rim, 30. decembra. Italijanska vlada je odredila mobilizacijo X. ar-madnega zbora v Neapolju, ki je določen, da odide v Albanijo.
Milijarder Carnegie za Balkance.
New York, 30. decembra. Znani milijarder Carnegie je daroval 12C milijonov v blagotvorne namene ir bo sestavil poseben odbor, ki bc obresti te ustanove uporabljal za gospodarske žrtve balkanske vojne.
—  Nesreča v Štepanji vasi. Ponesrečil se je delavec v Pollakovi tovarni in posestnik v Štepanji vasi Anton Bokavšek na novem mostu pri Štepanji vasi Čez Grubarjev kanal. O tej nesreči in v vzrokih bomo poročali jutri več._________________
Gospodarstvo.
—  Kartel izdelovalcev podpla tov. V soboto so sklenili kartel av-stro-ogrskih izdelovalcev podplatov Kartelu se je pridružilo 98 odstotkov vseh producentov. Odpor konzumen-
tov in izdelovalcev čevljev bo oster
■—     —     —       **
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj   in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina In tlak »Narodne tiskarne«.
29
299 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Zahvala.        I
Vsem, ki so z denarnimi prispev-. lepimi dobitki ali na kak drug način ripomogli k dobro uspeli božićnici, je bila dne 22. t. m., izreka podgani odbor na tem mestu iskreno ihvalo s prošnjo, da bi ostali naklo-•eni društvu tudi vbodoče.
V Ljubljani, dne 27. dec. 1912.
M iBlTtielieia tnmi miancr u Krniskin. iorzna   porodila.
L|ubl1anska
Kreditna banka v Ljubljani*.
i4m\ toffti iflujske torte 30. decembra 1112
■ ■!•*»•■!  oaplrfl.
majeva renta     ....
2«\ srebrna renta ....
avstr. kronska renta   .   .
OJfr.          „           „        •     •
!, kranjsko deželno posojilo - k. o. čelke dež. banke   .
Sr«6k«.
cčke lx 1. 1S60 %    m   „ ,.      m    t» »554 .    •    •    •    •
„     tlake.....
semeljske   f. izdaje
„      odrske hfpotečne   .    .
m      dan. komunalne
lf      avstr. kreditne  .    •    .
m      IJnbHanske              ■    .
H      avstr. rdeč. križa    .    .
„     oer.      „      „       .    .
„     bazilika.....
tnr$ke       .    •   •    ,    •
oeSulee.
ianske kreditne banke   .
kreditnega zavoda .    .
v-*<ske bančne družbe .   .
m železnice  .   .   .   .   .
desnice   ....
n^-^ontan.....
Ceste sladkorne dražbe   .   . ; "^stenske banke.   .   .   .
5 ■* c     •   .   •   •   •   •   •   . fnaJri    •   •......
m*.......
I   I>«itrBl
185*60 87 85' 85 60 84 80
89-'
446-— j 63<r— i 2S7-- | 267 — I i 2S3-— '
1240 —i 483*— ! 479— 69 — 53-50 3275 26 75 21725
i *35-
II  618 50 1 513 — j 104-25 !! 704-50 ...1042-50 I 369--! 267-50
1144
ii 118-95-80
S   9.
75
SUfOf«
8580 88-05 85 80 85 — 94-50 90-
458 —
648 —
299 —
279-—
265 —
252 —
495 —
491 —
75 —
5950
38 75
32 75
220-25
436 — 619 50 I — 1C5 25 70V50 1043 370 ''O 268-50
49 - 30
94 75
^50
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30 decembra  1912. Termin.
a arrtl 1913     .   .    za 50 k* 11-76
: za april 1913     ....    za 50 kz 10-15
-3  april 1913     ...    za 50 k2 10-56
i sami 1913   .    .   .    za ^ k?   7-M
-iza za jnffi 1913 .    .         ■ H kz   7^7
M5t5grnln$ff!lP WQ$to
Kfiaa maš mmr)tm set-2             Snmmji   g»?ai ti** 7*f ■«
čas  I*!*    I« tftzo-   **£    fS     Vetrovi        Neao
'    Ta,Ja   r mm   g!  ___________________
2 pop. 737-8        5*1   si. vzhod dei. iasno
o. zv.   738 9       3-0   brezvetr. del obtlt
7. zj.    738-9       62   sr. jzah.    oblačno
2. pjp. 73° 1 j      9-1 '        .         del.   asno
9. zv.    7397        60   si. sever      lasno
7. z .   74W        1-0   si. svzh.
,dnja   predvčerajšna   temperatura  30°, - -ti. —2 6° in včerajšna 7*1°,   norm. —2*6 . ;avina v 2\ urah 00 mm in 00 mm
Vdova
ednje   starosti, s primerno   izobrazbo in  kavcijo,                     4765
ieli vstopiti v kako pisarno,   ali kot biagajaičarka oz. prodajalka.
Eventuelne ponudbe pod 9Zanesljiva,
upravni?tvo  »Slovenskega   Naroda «
i        Zahvala.
Vsem tistim, ki so si prizadevali olajšati hude muke moji preblagi hčerki                                                  4795
Zbv£il3szi
in ki so jo v tolikem in tako častnem številu spremili k večnemu počitku, se najtopleje zahvaljujem.
Zlasti se zahvaljujem g. med. drju. Juriju Davidu, ki je v teku več tednov stal vsak dan požrtvovalno ob strani trpeče.
Šiška pri Ljubljani, 29. dec.   1912. Dr. Travner,
vis. dež. sod.  svetnik.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja novodom smrti naše pre-ljubljene hčerke, oziroma sestre, nečakinje in sestrične, gospodične
Milene Pelan
koatoristinje  pri  tvrdki   F.  Ka.   Souvan
izrekamo   vsem   najsrčnejšo   zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo cenj. q;g. osobju tvrdke F. Ks. Souvan in ^reblagorodnima gospodoma Ferdinandu in Leonu Souvan za vso izkazano naklonjenost ter vsem darovalcem krasnih vencev.                         4796
V Ljubljani, 30. decembra 1912. Globoko  žalujoča  rodbina   Pelan.
Potniki
za   razŠtrjevarre    nabožnih   predmetov
M iSčeio ob visoki proviziji.
Lahek in getov  z^uŽek. — Ponudbe
pod „DsvoSmalien" na upravništvo
»Slovenskega Naroda«.        4300
Spref*ne*o se iako!
1 učenec
in                              4785
Iva mizanka pomita
zanesljiva v stavbnem   in   pohi^venem delu,   pn    Irjriaoa   Toplaka,    mizarju v Trbovljah II.
Najflneise fokavlce , - pravi iiaiitoi parili
*t»     in   vsi   v  to   stroko   spadajoči * ™    predmeti v najfinejši kakovosti.
948          Za obila naročila se priporoča
OTILIJA    BRAČICO
i Wm. Dunajska cesta 12, f latliioi hiši.
Zelivala.      4794
Za iskreno sočutje,   katero so   mi   moji   znanci in prijatelji izkazali ob priliki prerane smrti moje drage žene
Mili-     3srk©
izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. V posebno dolžnost si štejem zahvaliti se onim, ki So ji stali v težkih dneh njene mučne bolezni ob strani, v prvi vrsti njeni dolgoletni prijateljici Anici Zupanovi, ki se je z občudovanja vredno udanostjo žrtvovala dram" umrli, in ki ji je bila v vseh kritičnih časih njenega mukotrpnega življenja vedno zvesta pomoč. Bog plati!
VRANSKO, dne 30   decembra 1912.
Dr. Eduard Serko,
okrožni zdravnik.
Solicitatorja
|          mer«Mtl kaadMata    4775
spnine ntar v mestu s sadnim dveram
Ponudbe z naznanilom dosedanjega poslovanja na upravništvo   »Slovenskega Naroda« pod šifro „SoHcitator"
vso noč     ^^ "^^•■r ^^^Florfianska ulica it 6.
Dobrotvoriteljno drnštvo
,Blagodat'
v Ljubljani
se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste  na  Kranjskem.
Društvo Ima aamen Izplačati velike podpore In velike po-smrtnlne svojim redn. člaaom.
Cirr> več je članov, temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaiu Te vr>te društva fo pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, ^n so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vza-emuosti za male prispevke članov izplačujejo velike posmrtnine.
Prospekte in natančna pojasnila  daje brez-r lačno društvena pisarna         4265
v Udlini. Hzrtai !T3 !lev. 13, L nadstrapje.
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinku i očih   4544
Sal mi Jakovih /. pasiilij /.
CkašelJ    Isjšajočih, slez    razkrajagočih)
leharia PICC0LI v Ljttbl*aiii9   c    m  kr.
dvornejra založnika, papeževega dvornega založnika Ena škatljica 20 v, 11 skatjjic 2 K. Naročja   po   novzetiu
umetniške/,
in
pokrajinske
se   dobe vedno
v veliki izbiri v       ?
Juni W
j Prešernova ulica 7.
POZOr! M M upi a prodaja TlOOVHl
galanterijsko blago in pletenine
mM^m^    iz  konkurzne  mase   Ludovika   Dolenca v     ^*^mm 1^^        Prešernovi ulici pod tvorniškimš cenami.        49»^S
iiiiiiiS^iilii
Na Silvestrov večer
«VK        R       mJ'&-lil ^K  k m
^ s sodelovanjem Slovenske Filharmonije. ^
Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 60 v.
Za obilen obisk se priporoča                  4799                 Jos. Schi*ey,   restavrater.'
najfinejša domača znamka.
Izborna štajerska vina v steklenicah. ^=   Kleti v Radgoni.    ^=
Gospod Mi pl. Inuaj. iu v Uiiii
Vaš sladni čaj, imenovan Sladin, se je tako pri bolnikih in okrevajoči h, kakor tudi pri otrocih in dojenčkih prav dobro sponesel, prosim torej, pošljite ga še 5 zavojev.
S poštovanjem    Sr. Ferdinand Zeisler,
kopališki  zdravnik na   Bledu, Dne 2. januarja 1888.                                                        Kranjsko.
Varčne gosnodinfe!
Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladni ca]'* 1 zavojček z /4kg samo 60 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkociv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: Vili, Josefstadter-strasse 25; 111 , Radetzkvplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. Razposiljanfe po pošti. — Prva največfa eksportna ivrdka. — Preizkušeno lekarnarsko blago. — Drogijske cene. — Mastin za živinorejce. — TeL 190.
2^^f ^^^ a*3l^' ^?*S    I ^5^ fžtf"?
■M     m ŠOB 4ta%mm 8rJR       1 SSSsfi 2   Pl
ini luiiuia i oimiiu
je vsled sklepa upravnega odbora z dne 19. dec. 1912
zvišala obrestno mero
počenši s 1. januarjem 1913
m liiiiiis vlooe na 4V/o ,
in za
hipiii io ena poila na 51/4%.
Rentni davek od vložnih obresti bode hranilnica še nadalje sama plačevala, ne da bi se isti vložnikom zaračunal.
Narasle in nedvignene obresti se pripisujejo h kapitalu in obrestujejo dvakrat na leto in sicer 30. junija in 31. decembra vsakega leta,  ne  da bi bilo treba vložnikom to zahtevati.
4775                       Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
Manufakturne trgovina J. Kosten
Ljubljana       9MW   Sv. Petra cesta štev. 4   "VI   '   Ljubljana
Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega blaga za zimsko sezono, ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo ::   solidnih cenah. — Vzorce pošljem poštnine prosto.   ::
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
2yy štev.
Dojska bo za mmi* \am m hm izdelke nn Mestnem trm
ker prodajam vso zalogo galanterijskega in papirnatega blaga radi opustitve galanterije znatno pod nakupno ceno.
Vsakdo hI lakko ogloda brez obveznosti nakupa
ty*a$n© nouoletn© razstauo.
Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg štev. 11—12.
Metana mm soba
s posebnim vhodom
se ceno odda stalnemu gospodu.
Več se izve v                4740
Rožni ulici  štev. 25n DL nadstr.
Sprejmem takoj       4793
učenko
15 K t, staro, ter zmožno tudi nemšči-n e za manufakturno  trgovino
T. Ocirin, Novo mesto.
ANTON SCHUSTER
Konfekcija
za dame in deklice.
Modna trgovina
Ljubljana. Stritarjeva uL 7.
jiftofl. blago
sukno, platno, g ar nit ur e,   pr epro ge, šerpe,  rute,  pleti itd.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci franko.
Dobra šivilja
za obleke, se sprejme na dom.
Kje, pove upravništvo »Slov. Nanoda«. M**^«     se
ki  bi  prevzela novorojeno dete za  leto
dni   ali   za   vedno    Plača  po   pogodbi.
Ponudbe na upravništvo  »Slovenskega
Naroda« pod štev. „4789"
Velika novoletna priložnostna prodaja
damskih pale to jer. raglanov. kostumov in bluz
r vseh najmodernejših barvah in fasonah. —
JSadalje ogromna zaloga raglanov. oblek in
klobukov za gospode in dečke.
Cene priznano nizke!                           Postrežba, solidna:
„^Angleško slzlacZišče oblek," O. JBemaJbavič, JMestni trg št. o.
ipzMiiifouipipir
„Zdravnik ito" i« »aH lita n M.
MM Jhjitir i Beli cerkvi
bode s L januarjem 1913 prenehala.
Dunajska nvljgnskain rentna zavarovalnica
Dun a i IX,   Marta Theresiestrasse št 5.
:: Varnostni zaklad K 45,000.000.— ::                        Zavarovana glavnica K 150,000,000*—
Val   načini   življenskega  zavarovanja
pod   najugodnejšimi   pogoji: z   garantirano 40      dividendo,   zavarovanje  za doživetje  in  smrt  z garantrano padajočimi premijami in rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaško službo brez zdravniške   preiskave I Ce  starši umro, odpade vsako nadaljne plačevanje premije.               Nadzornik za Kranjsko:
mr Ciril Glebočnik v Ljubljani, Elizabeta a cesta št 4. twi
Uifrilnitfbs brnriiiiis h q it 1/3 u liiihliani
Delniška glavnica K 8,000.000-—                                                   neservni fond K 800.000-—
Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica in Celje
naznanja svojim vlagateljem, da bode zvišala od L Januarja 1913
::   obrestno mero od starih in novih vlog na knjižice na letnih   ::
-------   Rentni davek od vlog na knjižice  plača  banka sama.  :^=
Sprejema vloge na tekoči račun
proti  30  dnevni   C OJ                                   in proti 60 dnevni   C II    O
.: odpovedi   po  K  V    1°                                 "   odpovedi  po   sa  W   |2     ,0
Preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz, valut; zavaruje srečke proti kurzni izgubi pri žrebanjih; == izvršuje vse  bančne transakcije točno in  kulantno. =