386
Slovensko slovstvo.
* Jezičnih ali potnenki o slovenskem pisanji. Spisal J. Marn. VI. —VIII. leto. V Ljubljani natisnil J. R. Milic 1868—1870. Dobiva se pri bukvarju Gerberju v Ljubljani; cena 16 p61 debeli knjigi je 1 gold.
387
Jezičniki navadni niso priljubljeni svetu; oni navadno dokaj kvasijo, a vendar malo poved6. Vsa druga je, kakor so „Novice" že večkrat priliko imele povedati, z Marnovim „Jezičnikom", ki malo govori, pa veliko uči o slovenskem našem jeziku. Študije profesorjeve bodo vsacemu izobraženemu Slovencu tudi
i*ako zanimivo gradivo za lastne mu študije našega prekrasnega jezika.    Kaj bode čitatelj „Jezičnikov" našel v tej novi knjigi, naznanja jim pisatelj sam tako-le:
„Da bi sebi, učencem in sploh rojakom svojim pojasnoval kolikor že razne knjižne oblike slovenske, sem 1. 1863. v„UčiteljskemTovaršu" spisovati jel po-menke ali razgovore o slovenskem pisanji, ter dajati jih v „Jezičmku" posebej na svetlo. Kakor tvarina, tako se je spreminjal tudi „Jezičnik"; boril in prepiral se je z jezikom brez jeze o marsikterih književnih oblikah, pomenljivih besedah, občnih in posebnih imenih, pa tudi o drugih rečeh slovenskih in slovanskih. Kazal je zlasti, kako naj se množi in olikuje novosiovenščina. Prva in prava hčerka veličestne staroslovenščine ima prva, je dejal, pravico do premoženja svoje matere. To premoženje pa se hrani nekako v veljavni knjigi „Lexicon palaeoslovenico-graeco-la-tinum", ktero je 1. 1862—1865 na svetlo dal prvi sta-roslovenski jezikoslov Fr. Miklosich. Po tem slovstvenem hramu je rad stikal „Jezičnik". Bes da so v njem besede, ki so popolnoma ostarele ali cel6 zamrle; pa so tudi take, ki se dajo še oživiti in pomladiti, krepke v korenikah, lepe po končnicah, temne nekoliko ali malo navadne, ki se pa dajo pojasniti ter pripraviti spet v občno književno rabo. Koliko pridobi po tem jezik naš slovenski! Ker se pa ta staroslovenski slovar nahaja le v malokterih rokah, toraj sem leta 1868. jel kar po njem popisovati besede, kakor so se jih popri-jemale mi oči, razun tistih, ki so dokaj razložene že v prejšnjih letnikih. Prav bi bilo, ko bi bil koj popustil obliko po razgovorih; pa — bodi si oblika ktera koli, da ima le novi „ J e z i č n i k" mnogo v sebi, morebiti več, kakor bi si človek mislil na prvi pogled! Ravnal sem se v pisavi največ po virih; toraj se kaže tu in tam nekaka razlika. Znamnjal sem staroslovenske pismena sprvenja po svoje; v teh treh letnikih pa, ki se nahajajo sedaj v enem zvezku, po načinu Miklošičevem, po kterem pisme e beri kakor en, a kakor on, i na kratko kakor v besedi sit, u kakor v besedi kes, e kakor naš e v besedah vest, lep, y skorotako kakor nemški ti ali češki y. vNektere besedne kratice so raz«
1*asnjene na koncu. Cim dalje sem prebiral in preis-:aval po omenjenem staroslovenskem hramu, tem bolje sem spoznaval, koliki zaklad tiči v njem, kako olikan in bogat je jezik slovenski, in kako zelo se pregrešajo oni, kteri mu očitajo, da je še neolikan in siromak! Je neolikan je in siromak — v njihovih glavah, da ne rečem — buticah! Vi pa, mladi učenci in blagi rojaki moji! radi berite in preiskujte stare njegove spominke, pridno prebirajte mlado slovstvo njegovo ter vadite se marljivo jezika slovenskega, in
Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodom!"