hirala vsak rHtH.	h petek . ¥«»> «črtetetoSBtic. m »atkUlSlr.
4i trt iMMceTiir 50 stot. /* ■» »«*c 2 IM 80 »tat Naročila m sprejemajo Sak d^T natoči naj se »o. de poWa «* naročbe ob honcume*««.-Ftanaicina ItcvUki at Ifcadnilhre til uprava. Tut, via dtllt Zinlcuhc Mv. &
Telefon 19-50 in 58«. - DopW.«aJ m pešljejo m «f#<ta*vo. N^kianajrt*«« sc na sprejemajo; rokopisi te n« vračajo. - Oglasi s« i»čunajo v Breko*! en« kolone i7 mm. Finančni ogla*! po 1 liro; osmrtnice, as hvale, poslanice, vabtta po 90 stot.; trgovski ia c*rtntšk( ogM po «0 stot — PWa sa naprej. — ,. .	Oglase	sprejemi	Inseratnl	oddelek .Dela".
Na svatu le S« mnoso stvari, katera se mora uničiti z o&njem In ielezom.
LENIN
V TRSTU, v sredo 27. oktobra 1920.
CliASIltO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
nega miru in premirja in po zasHšantu govorov zbornega maršala Tronpczynskega ia predsednika državnega svet* Wltosa enoglasno odobril ratifikacijo.
udeleži stranka parlamentarnih volitev in da jih izrabi v svrho revotacijonaroe propagande posebno med poljedeltskimfl masami.
Pravzaprav ne bi smeli ie govoriti o razkolu. Vendar ja res, da preživlja italijanska socija-iisSična srtrattka težko notranjo dnevno krizo, • kaleri se 9odi, da bo rešena na prihodnjem
prestobeH pre/bavalstvo brez dovoza iz ino-zer.;.r.-a. Ako prida do -revolucije in do pro-te^V:a diktatura, pride gotovo tudi do tega, da bodo one države, od katerih dobiva danes
strankinem kongresu, ki se <bo vršil v Firesici Italija premog, *ir,crvtae in žito, bojkotirale v prvih dneh meseca januarja prih. 1. Da je proletarsko vlado, ki bo premagana in j>o ka-priilo do te krize ni nič nenasravaegaL Obratna teni bo nastopita težka reakcija kakoT n* bi bčio čudno, skoro nadnaravno, ako bi bila j Ogrskem. Poleg desničar;«v .imamo >*vičarje, ostala ta kriza franki prihranjena* V zgodo- j ku se bodo kmalu zbrali na posebnem posve-vio< nastopajo pogcstoma kategorični položaji, iovanju v Imeli. To posvetovanje ima namen, ki zahtevajo od vsakega posameznika, od vsa- ■ da združi vse levičarje (msksimahste elekc jo-ke pe tične stranke in od vsake stru* v pesfl-loisle in akstenzioniaie) v eno samo komum-meznih strankah, da (Jasno pricizirafo svoje strino strujo, ki se hoče ravnati strogo po skie
GrJkl krni] Aleksander umrl
ATENE, 25. ob 17'20 (S.) Griki kralj je umrL
Rigo, poraz zapaHno-Europ-skesa proletarl]ata
■menje napram takim položajem. goričn> položaji ne trpe nobenih sredlnjih poli. nobenih dvoumnosti. V takih fcrenotkih je dobro, je pametno :n poileno, da je vsak na svo-
Taki karte- pčh drugega kongresa komunistične interna oijcnale in izjo&tu ex stranke vse elemente, ki so prisegli na program* desničarjev v Re^Jio Emšlia. Onr’ 90 prot-! temu, da .bi stranka prev-
|em' mestu, da zasede vsak, ki je v njem kos; zela vlado v sodelovanju z njeij sorodnimi stTan-
J ..__ .. . .1; _	w	I	1___•	 «vnr.a:	*Va*Al)tl
značaja, pogumno n z vso odgovornostjo me-
sto, ki si ga sam po sv-etjem prevdarku izbe-« Da, afi ne. Za, aH proti. Na desna, ali na levo. In kakor nastopajo v javnem življenju taki položaji za pcfcaanezni-ke, nastopajo -tudi v strankah in' oeio v strujah posameznih strank.
V takem težavnem, kritičnem položaju se nahaja dsmes tudi italijanska socijaListična stranka. V pojožani tor«}, ki ne tnpt. po našem nroenju nobettih srednjih poti več in, 3ci zahteva od vsakega posameznika, da precizira svoj« a tališče in, da zavzame pogumna svoje mesto na levi ati na desni strani v stranki.
Kriza v socijaiistični strani, ne pomeni Se krize v delavskem, v .ptr<ieUrsk«m gibanju. Tudi ni treba, da bi vplivala ta kriza neugodno na revelucijonaroo gibanje proletariata. Zgodovina nas uča, da niso vplivale ©rezitevAlrffe krize v meščanskih političnih strankah prav oič na razvoj kapitalizma in na razvoj kapitalističnih iassitituc}. Stvar nam postane precej jasna aiko pomisliano, da ni niti socijaini razvoj tn da niso eocijatoa gibanja posledica volji in žeije posaroezmetkov, nit« 1» ^posameznih pdj-fičm:h strank. Obratno je res, da 90 ie podeduje vedno le čisto naravni rezultat razmer, v >1* terih «e nastajajo iai pod vplivom 'katerih se node, deJu^ajo, izvrie svojo nalogo in izginejo, da puste prostcr in prosto gibanje novim strujam, novim strankam, :lrf nastanejo kot rezultat novih razmer. Oni, ki si mislijo, da ste od-razvoj in bodočnost od dobre ali slabe
vetje posameznikov ati posameznih političnih strank, »o na napačni pota. Naloga pol:Učnih strank ni 'ta, da bi ustvatjaJe nove pogoje in nove razmere za svoje delovanje, marveč ta,, da izkoristijo raeiaere in pogoje, v karterih so1 se rodife m v fcaterih delujejo najboijše v korist in prospeh svojih principov in v korist interesov katere za/stopajo in za 'katere se bore. S tem pa seveda ni n;kakor‘redeno, da je vedno vsaka stranka kos svoji nak*$ in da vr5i vedno sve^o nalogo in svojo dolžnost v smislu pogojev, ki so je} dani.
SAramke vodijo osebe; osebe pa »o zmotljive. Todi na esebe, kakor na stranke, kakor na vse ter se godi v živLjenju, vpliva» razmere in pogoji pod vpkivotm katerih mi«t>'. in delujejo. Človek, ki gleda in proučuje stv vi iz svojega itaVšča, bo pr'£e4 do dnugačnih sklepov kakor Slovek, kj gleda in opazule stvar: iz dmgač-nega staiiiča. Oba sta logična. Stranke imajo lahko voditelje, 5d sodijo, da so razmere take in take in bodo daii radi tega svojem« političnemu delovanju smernic««, 1d bodo odgovarjale razmeram in pc.gojem kak«- ne sama sma-U~ajo da so. Drugi člani v str ar 4.ah smatrajo, da so pogoji drugačni, da ie treba dati radi tega stranski tstu drugačn« sin^r, izrfibtti razmere v naivečjo korist in vresov, ki jih stranka zastopa. Gre se torej za vaiuta-cijo pogojev in razlika v pojmovanju teh pogojev vstva^t v stranki stanje iz (katerih se po-
kami, matrveč trde, da mora stranka vršiti tako deVovamej, 'ka to povzroč:k> revciuoijo, v kateri se lmsra ta.koi nvestii proletarsko diktaturo. Oni se ne ozirajo na itežtkoče glede preskrbe s premotgom to žitom o katerih govore deanačn^ in ,pravijo, da bo moratf prenesti pro-letar jtsb v s\rho svoje popolne osvoboditve, tiadU druga'čne nepriietnoata in vse neprilfke svoje revolucije.
M«d levfčaa# in deanKasf imamo centrum, ki ga zastcpai glavni iiredni »Arantaja«, *odr. Serratt. V »Avantiju« od 34. t. m. objavlja so-drug SenraU dolg Man ek v katerem pnierzira svoje stališče natprans levemu ia desnemu kri-hi stranke in napram razmeram v katerih se nahaja, po njegovem mnenju, stranka in država-On trda, da so razmere revofoicijoname. Je proti temu, da bf prevzeta stranka vlado v sodelovanju z nesoči.jalisrtičnrmi elementi'. Je za to, da prevzame stranSea vlado v svoje roke Sele po revohrciji. Sicer je pa. proti temu, da bi se po Si! jak) množice, po nepotrebnem na cesto in, da bi se siMku kakonkcii v revoluero ne da bi bila stranka prej dovolj pripravljena. Da se bo pa izvT&ilo revolucijo najboljše, je, po nje-igovem mnenju potrebno, da ise stranka ne razbije. Stranka potrebuje predstražo, kn jo tvorijo levičarji in potrebuje tudi vse one elemente, ki so v desnem kriki stranke. J« torej proti razkolu.
iNe vemo v koliko se ibo posrečilo Serra.fai.ju, da obvaruje stranko razkola. Zakaj: Je sicer pnoti razfcclu, vendar trd: Serrati, da se mora izločiti iz stranke disepti-narrrira potom one etemente, ki hočejo po vsej sli '»delovanje pri vladi in, ki so proS koman^fcični intemaciijo-Tatki elemente dctb:mo pri desničarjih. Desničarji pa pravdo (Treves je povedal), da ako se 'izki>;uči koga izmed nijh, pojdejo v znak soiidamasti vsi iz stranke. Ako ostanejo desničarji pri tsvoji nameri, se torej ne bo pcsire čilo Serrati:fu, da ohrani stranko kompaktno kakor je sedaj. LevČarji pav keje vodijo Bor-diga, Bombacci H1 Misana, 90 že povedaži, da ?ko se »tramka ne očisti vseh reformistev-desničarjev, poidejo iz stranice sami in ustanove sveto novo komunistično stranko. Položaj je torej težak in sila n?tpet. Danes bi bilo prezgodaj prerokovat? kdo bo imel na kongresu v Firenc’ večino. Nejasen položaj in ne-gotovdst v stranki odgovarja do pičice nejasnemu priložaju, ki -vlada v državi in torej tudi med proietansisrmi množicam’. V takih trenot-•kih ni niti lepo, niti pametno se izgubljati v predsodkih in forma4izm:h in ne bi bilo niti splrftno koristno, ako bi zaigcrvarjal človek, radi eventuelne popularitete, teorije in de:anja, Jd
Korikl župan M«« Swioey je bil aretiran pred dvenri metseoi od angleških obia«U, ki »o ga smatrale odgovornega za ustaje irskčh mest. Tako} po aretaciji je stopil Mac Swi®ey v gladovno stavko, r (kateri ie vzdržal do svoje smrti. Tako ustvarja angjleSJd nepopustljivi imperialnem mučenike irskega ljudstva, katero bo iz vzgleda korškaga župana gotovo čapailo nove sile in duha v baju za svoje osvobojen j e izipod angleSke tiranije.
'Kakor znano je bS griki fcraSj Aleksander pred dnevi tugrlaen od neke opice. V tenn incidentu so ho teki videti nekateri' listi, zlasti inozemski, ventzeE stični atentat. G otavo pa je, da se s smrtjo tega mladega kratfa, bofce rečeno kraljevega namestnika (ker je bil kronam takrat, ko t* Wl njegov oče Konstantin izgnan od zarotniike družbe 1947.1.) otvarja *a Grčijo doba ne samo ustavni, ampak tudi socijalne krize, ker se je tudi v domovini H<nner}a, ka- ^ ^ kor povsod po vojni, poostrila razredna iborba. jK>^jna Galicijo
Podlajgo riSk':m pogajanjem «0 tvori* predlogi vseruskega osrednjega IzvrSevalnega odbora. V teh mirovnih pogojiih se je odrekla Sovjetska Rusija ratzorodenju poljskega iinpe-rtjaffznta, železniški progi VctSkovsk-Grajevo, ki veže neposredno Rusijo z Nemčijo, in j« odstopna beli Polijski prostrano pcferai.:ne, ki so breztdvomno naseljen« .cd mskega Jfudetvia. Mejna črta Poljske teče daleč bolj proti vzhodu od one meje, ki jo .je določila antanta, teko da objema na svoji rapadni strani Vz-
Smrt korikeifl župana
LONDON, 25. 2upan mesta Korft je umrl. Sovjetske Rusije, danes zjutraj ob 5'20 ur* po agoniji, v kateri' je bil zmerf* brez zavesti. Spovedn!k, dominikanec Je bij pri umlraijočemu vso noč in je zapusti umirajočega nekoliko tir po smrtt. Ukire-oiio ise je potrebno ca prenos mrliča na Irsko, kjer bo pokopan.
Vsotsa poljsk;ii pridoibitev je sledeča; bela Poljska je povečana in stoji popolnoma ob meji
Leto I. - Štev. 65,
cije. S Poljetko j« sfcer sklenjeno premirje, sovražnosti so ponehluie, toda za kOHko časa? To znamo gotvo: a ima je pned vrati, in evropsko dela vstvo bo zmrdovalo, stradalo in trpelo največjo bedo, v katero so ■ga pahnili' kapitalistični psi. Kar 90 delavci zamudili pdetu ta v jeseni, to bodo moraSl nadomestiti pozimi: resno ofenzivo proti 'kapitalu in proti meščanski državfti oblasti. Morajo Jo nadomesti tij in sfeer radi sebe, kakor tudi radi Sov'«teke Rusije.
Rdeče armade Sovjetske Rusije ae dofvrStle svojo nalogo, evropski delavci je niso niti začeli. Popraviti morajo io, kar so iKamudifa. Njl-hoiva krivda je, ako bodo morali bojevati ofenzivo pod težjimi zunanjimi in notranjima pogoji kakor je bilo te mogoče pred ritfdn* mirom. Njihova 'krivda, njihova težk* krivda, ako mora mskl preletarijat za6a-~-o vtakn*H v nožnico meč, katerega ja vihtel ne fcarao zase, temveč za svetovno revojucflo, na osvffbojenje tlačenega d«Sa>Mstva vsetja sveta.
Politični rn\m
se projivrto vsema nte^ovemu nr^tranjemu raz-sAm hoče ^	-21	ču9frvovanhr.	PcložaJ	v	s	Iranki se
mora izčistiti in nsstvajrit® se mora v stranki pogct;e, da «e napoti na eno .izmed dveh poti, ki f’h ima na raarpolago. Tako 'kakor je sedaj ne mere, ne sme ostati. Zaikaj ako ostane
rodi pogostarna najprej kriza in potem razkol	f*	**	n^e'	?*	v	P^kaah,
 Z.,	  L...	i	med	desnico	an levica bo ostala stranka Še
tPrav »ki so vzroki krize v kateri se nahaja danes šta&janska soc:jaJ.':stična stranka.
Itadijanska socdjhstičaa stranka je danes, | lahka
nadalje neakt!v.na -in da se bodo nadaljevala gibanja, ki imajo to veliko napako, da ne do,-, sežejo nič drugega razun tega, da pomnnže ipo
trd.mo, država v državi. V parlamenru nepotrebnem števio prcleU^kih žrtev. Zato .m« 156 poslancev Po pravkar se vrSec-h <*- bomo povedali v prihodnji številki tudi mi svo-č-insk h v^fvah, bo imel« st.«*ka v svoph je mne,n;!e, ga bomo potem zagovarja«. In rokah nad 3000	obfrme^	sIcoto	bomo	zagovarjali	ne	zato,	da	bi	verjeli,	da
, ~ r ..	t	r	*	i	.t	t -i.	i	xinivu.}<x	o*uv>3>seii	vz'& bo a med
bo rmela ttKfe v mnegih dezetnh zbonh. Stran- strujam* na tan^esu, marveč zato, da »ove-ka ima vzorno politično organizacij in n;en mo. naSim gekdjajn tatcra struja odtfovarfa vpliv ni le reJ*k in absoluten le na. delavske ^oij razmeram v nai!h pokrajinah te tradiri Strokovne in gospoda reke organzacije, marveč našega Sjadstva. Povedali bomo svode mm-na vos proietariiat. Ves projetarajat obrača a!e odkr:to in precizno. Zato nam bo zelo vš-6 sveje oči vanjo. Od tod tudi dejstvo, da izvr- i ako bodo napram nam odkrite in precizne tudi šuje p.otefcarrjat res brezpogojno vse sklepe naše sekcije. Ako se ne bomo skladal- b po-vodstva J;aiitenske soc«jalist;čne stranke. j treboo, da si izberejo sekcHe drugo uredništvo (Stranka, k: ima -takSno moč, da se mora na- j fcj bo odgovarjalo bolj nfhovim sVem-jonjem O ozirali in z njo računati vsaka vlada v dr- fa hc-ienjem. Pri vsem tem smo pa prepričani,
da kakršenkoli bo izid kongresa v Firenci, bo izvr«-'.} proletarij«, pod dobrim vodstvom vse, kar ttcu bo m egoče v danih razmerah izvršiti. Nitr ene pike manj, niti ene pike več. V vsem drugem pa prihodnjič.
o*>
žavi; stranka, ki ima. tako globok vpliv na italijanske proletarske mnoiice, ne more več ijjrati vfoge navadne opozicijonalne stranke in se njeno delovanje ne more a"* omejiti le na 'kr1 t'ko to teoretično razpravljanje ipo časopisju. To uvideva stranka tatni tn uvidevajo tudi druge meščanske stranke. Zato se nahaja stranka pred težko alternativo da, ali izvrši revciucro. afi pa prevzame legalnim potom
Zonteve poit. oslDžUeneg sprelete
i tRIM, 26. (Izvirno.) Osrednji odbor Zveze vlada v svoje reke s sodelovanjem drugih njej sindikatov pritno-brzolavnih uslužbencev spo-sorodnih stran/k. Diuige poti tu, ni drugega iz-1 roča, da so zastopn:id organizacij po končanih
hod*.	...	.	I	komisije	za izenačenje csobja Julijske in
V strarkf Imamo dejn^čarje: ki so se zbrali Tridentinske Benečije glede tre;re kategorije,
dosegi danes sprejem vseh sivofh gospodarskih zahtev. Pokrajinski delegat? bedo ob svo-
pred kratk!m na posebnem posvetovanju v!
snestu R*t#o En*Hia. Ti trde, da je stranka ________________________________________
sicer močna, da pa nžso dani pogoji, Id bi jo j«® povratku dali natančne^ podatke prh:¥H, da IzvrK stranka revolucijo in, da uvede proletarsko dikta-hsro. Pravijot »Italija t* država, ki {* močno odvisna od inozemstva.
Italija ahm premoga, ttfaut surovin za svojo mdastrfo ha srma cela den-o1* žita- da bi £ n?im
Mi ško ratificiralo rlSK! mir
VARŠAVA, 25. Državo! zbor je po drugem in tretjem fi>banjta ratilScacije riikaga predliod-
Za mir to obaovo Sovjetske Rusije. »Pravda« glBMilo sovjetske vlade v Moskvi piše:	Vel ka
važnost miru s Poljsko ie jasna za vsakega delavca; ampak to ni še pravi mir, ki mora dvigniti ruska proletarijat. Poljski magnati držijo pod svojo oblastjo še mnogo nepoljskih krajev, to zato ^e tra^nr nur nemotgoČ ... Mir je sklenjen, aanpak ravno zato moramo 'biti pozorni. Kri ruskih in poljskih kmetov se ne sme več pretakati na zapadni fronti. Delavski mir bo sklenjen z delavskimi množicami Poljske.
 »Izvestča« in »Kra.'«aja gazeta« poročajo, da
je Poljska skten:la tfr le radi tega, ker je tro-jporazum ngotcivil, da m vsč v stanru, da ol vzdržala zimsko vojno. — Sovjetisika vlada bo izkoristila odmor, da si zagotovi končno zmago nad Virangtom, nakar se bo Rusija posvetila obnovitvenemu to popravljalnemu delu v notranjosti.
RdeSa Sibirija, Moskovski listi priobčujejo uk^ep »Vsa^uskega osrednjega izvrševafeie^a odbora« s potrdiloml »Sibirskega revolucijskega odbora«, ki obstoja Iz sledečih oseb: Kotmana, SokcSova, Šumj*tskega, Kosareva, Pajkesa, Šorina to Kavilkina. Osni^e se skupna trgovska-, pomorska- in vojna .mornarica. — Rdeča z a,stava z zladimi črkami R. S. F. S. R. (Ruska socijatlstična federativna sovjetska republika) z leve^n n« gorenjem polju čislane. Za trgovsko mornarico se vpelje rdečo zastavo z vel kimi belimi črkami R S. F. S. R. v sredini. Za visokiounorsto mornarico velja rdeča zaistava s s!drom an z rdečo zvezdo sredi sidra, kakor z belimi čikami R. S. F. S. R. v gornjem delu sidra.
Splošna stavka in obsedno stanje ▼ Rumu-
nijl. Dne 19. t. tn,. je predložila glavna tecmisija rumunske scuci^al stične stranke predsedniku ministrskega sveta Av arescuju spomenico z značajem »tuilutnaiUima* m z igrožnjo splošne stavke za dne 20. ektobra, v d-učaju, da se ne ugodi delavskim zalite varni. Predsednik ministrskega svete je spoim|enico odbil, železniški stTo-jn^ki to kurjači sa takoj proglasili stavko, vlada pa je odredila mob^jzacjo vseh železn!-čarjev, strojnikov in kurjačev, 8d so vojno-obvezni. Na železnicah se je nastanilo vojaško povdistvia — Nai.to je glavna fcomrs'ja dela vsk h srjdlikatov prcj35a®:Ja sploino stavko, nakar je osrednja vfiada: dekreiftrala obsedno stanje in časopisno cenzuro. Rusiki siccijali-stični poslainci'. Dragou in Tam se in gfcuvni agi-'taterri sindikatov so vsi aretirani. Upravo na železnicah oskrbujejo deloma potom vojakov-železničarjtev.
Grški komunisti prod vojaški diktaturi. List »Risospa',%«, glavno 'glasila socljaCAsitJčne delavske stranke Grčije (komunistov) priobčuje okl’ic strank: noga odbora na grSki proletarijat in na vse :ino'zemi;ike bratske stranke V Istem oklicu protestira koatunističn a stranka proti brutalni, samolastni politiki diktatorja Venizeto-sa. Zapadmo maeedonski tn grški delavci so izpostavljeni najgrozn ejš'n* zasledovanjem. Brez-fcevalnit sedru^ ječijo v zaporih iu 90 obsojeni od vojnih isiodišč za najmanjše prestopke na leta zapora; med njimi se nahaja v Ječi že nad 5 mesecev sodrug Petopulos, gfavnt urednik lista’ »Risospatis«. Spričo predstfoječlh parlamentarnih volitev je podvojila meščanska stranka svoje reaikc:joaaroe ‘ukrepe proti grikirn delavcem in kmetom. Prepoveda se večina zborovanj, to državni agende nadzorujejo delavska društva in jih često razpuščajo. Z vsema sredstvi preprečuje vlada agitacijo med kmeti; poštna uprava nadzoruje in sabotira pisemski promet' stranke. — Socijadistačna delavska strank^ Grčije {komunistov) ožigosa najostrejše ta 'samovoljna režim Venizelosov« >vtade in privija vse razrednozavedne delavce in kmete Grčije, kakor tudi inozemske bratske sUranke, da jo podpfrajo v bo?u proti meščanski diktaturi. 7. strankini kongres je sklenil v soglasju 7. načel: Tretje Intemecijonale, da se
Meščansko časopisje Evrope izrablja ta po ložaj in raaširja po vsem svetit na 'tisoče neresničnih poročil o vojaSkem Vn 'poUffičnem položaju Sov;«tiske 'Rusije, da more navduševati tolpo pomagačev, kaitere je najeto Francija za »»veto vojno« proti kmečki in delatvsSd Rusiji ■‘m da popari in prestraši delavstvict zapadne Evrctpe. nt-Budjeml pobegn'4 k so.vraž.njki-is, vlada Lenina in Trockega pred padcem^ kozaški in kmečki upori, rdeča armada se razkraja,« tako klepetajo evropski buržuazijsfci Časopisi.
Proletarijat srednje in zapadne Bvrcpc se ne da opilašštt pot takem sračjiean vpš’;u. Sovjetska Rusijai ni premagana; ona s v. ^ ,,y i* Poljake, da se nanovo ojači, to Je *■.. %( aioben ztv?tk ruske Sčtkosti; o moči .-VX)p Rusiije priča dejstvo, da je ista izvedi - ,s. očilno to bt*ezob^roo umk iz Pcljske.	..
Le tepci morejo tolma čili t» umik kot kak pogrešek Sovjetske Rusije. iLe proletarsko de-lavsivo1 je povaročšfo ta umCk, le ono Je lerfvo tet ja umka, kajitii mirovna pot^janja iv Rigi se t£'če',ci predvisem evropskega delavskega razi eda. Jasno in odkrito se moramo zavedati pcdedic riSkih miirovnih psigajarj.
Vojaški neuspeh Sovjetske Rusi';« je posle-drca revolucijonarne^a brezdelja delavskega razreda v zapadni h deželah, posebno v Nemčiji:, Italiji, Franciji, Angliji, CeakosSovašk? itd.
Že vnaprej je bilo jasno, da ne ibo mogel meč samo rdeče armade razdrobiti bele Polij stke in ■vEpcstav^tr’. mosta v srednjo ito zapadno Evropo. To bi balo mogoče 3e tedaj, ako trnu bo prišli z delanji na pomoč delavslkf razredi zapadne Evrope. PrislSIr, bi m«,rali1 svoje vlade, da odpovejo beli Poljski vsako poHtično in vojaško pomoč, da napovejo popolno 'blokado bele Pol tek e. In meč rdeče armade bi bil potem 'tr.kem Je kiSadrvo, ki b* udanjn'o na vraAa pro-letaM':e rervolucilje na zaJpadu. Ako .i* dokazala zndnn 'aniperi^allstičniai svetovna rvo'na, da cd-lr>čwje’o navsezadnje pedirtačni fef ita- ji vojni Vtd in pciV^ični uspeh, velja 'to dejstvo Se maj-p <ej z* revo!iucii'ionarnc> vejno. Revoli*c: jonarna vOšna to njen uspeh sta v prvi vnsti odvisna od revofucijonairnih akcij mas, kaitere izloča v sosedinih dežetllah.
Ko so napadale hrabre enote rdeče armade izzivajočo reakcijonaimo PcJjako in ■udarjate m vraifcs evrops/ke revoluciljie, niso našli- ti udarci dovolj razumevanja na zapadu. Mesto enerjgičn:h revcJucrijirtnamiih ekdn, ttSlVii so se zajpninjpfci' le 9 tfirupatajaimi za soVetsko re-vOhicr.jo, irj?sito enen^ličn:h reve?nc: jona-rnih dej stev. 'so odlgov?ir:ja61 s hrepenenjem po miru.
Z?.ka^ 'bot? Ko so v zmagosča/vmeini pohodu dosegli Budjanijevi jezdec' varšavsko predmestje in m« v^hcldne Pruske, Je zaviralo ve-selle v vrstah evroipftcega delavstva. V Angliji so se osnoval' akcljisikir odbori, Ud so prisilili vl?idlo I ilovd Gecrgetei, da je vtaknila v nožnico svoj meč. In na drugi sitrami, na strani buržu-aiziie je zaviladjtla zmešnjarvia in st-ah. Zdelo se jie, da so visil pcigolj? iizpO'lnjeni:', da skopi re-voi’icT.a ko"*ak naprej, da se razžrrl sa.j v srednji Evropi in da povzroči v zapadni Ev-rotV 0’idiec amperijal'Stičn'h vlad.
Zakaj se torej ni pesreč'! ta korak, (a skHk v svetovni revofeciji? Radi tega, ker se Je .ua-h»Jal v Šotoru de!av«klh vrst sovražnik ▼ po dobi socrjaipatrijotOT in socijalpaciftstor, ▼ podobi Leg-enov h» Hilferdsngov ta Rosenfetdov vseh dežel. Oni so tisti', ki ®o vklenili delavske mase v sužnjost brezdelja. Oni so ponovno rešili evnrpsko kontrarevolucijo. Onž so vs'iiii Sovetski Rusiji liške miirovne pogoje, onf vzdrSujeio bela Poljsko kot žandarji na ruski mej:!. Oni so oahnčlA Sovjetsko Rusijo še enkrat v n tam-e'1'osr cnj so oviirali lačni, zmrzujoči evropski proSetarijaJt, da si najde izhod iz strašne krize kapdtJtfzmta in odkrije kcmimistačnf obnovi Evrope delavne moči, zemiio, prirodna bogastva in kom^ističnii red Sovjetske Rusije.
Mest z Nemčijo preko Sovjetske Rusije s« je !£ja!ovi!. Zgodilo se Je to po .krivdi izdajalskih socijalistov, reformistov. Delavci morajo iztrebiti te gnile elemente iz delavskih vrst, kamor so se prikradli, iztrebiti jih morajo iz vseh političnih in gospodarskih organizaciji. Vodstvo vseh delavskih ustanov morajo poverita le pravim hrabrim, neustrašenim revolu-ci.jonarjem>
Razbiti morajo vse spone, kaitere oklepajo delavske revolucionarne energije, revolucijo-namo \irijo. Dovolj je stmpatHsfch manifestacij, dovolj Je Hzjanr za pristop k Tretji Itnemacijo-naHf Vse teze, vsi Statuti Tcretje Internacijo-na?e 9e stekalo le v eno točko: Hraber, odločen boj ob strani ruskega proletariata za uresničenje komunizma po čelen svetu.
•Nismo Se gotovi, ako bo prihranjena Sov-jtfikr Rw'ji zimska kampanja. Antanta je namreč obdaja Rusijo s kon*rarevwluc0!on»iixa m se ji Je zahotelo, da tmiči srce jvrtovne renroJu-
Zločin! poltenih rodoljubov
Med mnoge nelepe reči, ki jih 'jo porodila svetovna vojna, moramo prištevati tudi škandalozne zločine poštenih redoljubov, Jd s« vrše po vsem svetli. Ne manjka Jih niti v Italiji. Brezsrčni, za vtejno navdušeni' ljudje, so imeli tekom vojne priliko, da so si nagromadiit na čeden način ogromne milijone. Nečeden način obstoji v tem, da so goljufali vlado, vnoajaške o-blasti, državne financc in. ljudske fcori*ti. Nesrečnim avstrijskim vojakom je prav dobro znano, da je trgovinil nadvojvoda Salvador z onimi umazanimi zelenjavami, ki so Jih dobivali za vsakdanjo hrano. Vojak feo trpeli tn stradaili. Visoki gospod nadvojvoda si je na-
vsal svoje Magajne z. težkimi m-jiijoni. Take •-	—Vle samo v Avstriji, marveč
Ko je vojna končala, so se nekaterim liudes,; cedile sline po lepih voto-h dneh in se niso znali potolažili tudi jim ni šlo v glavo, da bi morali služiti takozvani vsakdanji kruh na pošten ntčto. Kdor je le mogel to smel, je goljufal in s'epari'1 na svoj način kakor je pač zna1. Dru# 30 zopet sleparili v velikih družbah i,n podjetjih. Prilik je b)Mo d os/ti in ako jih že ni bilo, se je prilike lahko dobilo. Tako so bili cdkriiii velik škandali n so bile odkrite velike sleparije pri komisjah, k so imeie natfogo ski beli za od Avstrijcev v vojni razdejanih pokrajinah v Furlaniji. Veliko oseb Je bito aretiranih ta zaprtih. Mnogo jih je uilo. Vlada je dajala ogromne svete ljudskega denarja, ki ni b’l uporabljen »a zgradbo to popravo razdejanih poslopij in za obdelavo razdejanega polja. Ljudstvo je trpelo mraza to glad. Visoki dostojanstveniki in oficirja'1 so pa žrli in devai; milijone v svoje blagajne. Tak sleparski škandal je bil Iztaknjen tiudi pri komisiji žitnih izvoznih skladišč v Livorna.'. Nadalje je bi odkrit nov škandril pri rimski družba ovčjega sira, ki je obdolžena poleg drugega tudi, da je osleparila državo 9 tem, da je akrila pred državnim era-rjena oelik del svojih dobičkov. Ta družba je delala tudi nekaj drugega. * Kupovala je sir, gnjat, klobase, salame to druge reči po višji ceni nego je bila doiočena hi jih prodajala izven aprovtzadje po takih cenah, ki se jih le lahko Imenovalo sleparske. Vse De eefti so bie odtegnjene trgu na katerem kupuje revno delavno ljudstvo. Njen ravnatelj gospod Prosperi !e zbežal v tujino. Več drugih prizadetih oseb je bilo aretiran'h med tem} tudi odvetnik Nen-nis, Mario Accirn in drugi. Pravi se, da zasleduje sedišče tudi druge, ki sa jih bo areitiralo te dni. Imeid bomo več velikih procesov in zanimivih, kjer bomo videi' kako pošteno sl slu-£?in svoj kruh nekatere ljudske pijavke, ki f-malto drugače igobec vedno pota nodctijsJbja.
IZ STRANKE
Okroialoa
Po Sklepu pokrajinskega zbora komunistične stranke v Trstu, dne 4. in 5. oktobra se imajo ustanoviti v svrho propagande posebni okraji oziroma .pasovi propagande. Namen te nove organizacije je združevati vse krajne politične organizaciji® enega jezika in ene geograiične skupnosti v eno .skupino, da se s tem olajia občevanje med posameznimi organizacijami in tajništvom. V svrho, da se konstituira posebni okraj za organizacije slovenskega jezika, kl imajo s topne zveze z Gorico, sSdicuje podpisani kot član izvršilnega odbora sestanek vseh odbornikov in zaupniko v komunistične stranke, Soške, Vipavske dol‘ne in Brd,
Sestanek se bo vršil v nedeljo, 31. oktobra ob9X v prostorih Delavske zbornice v Gorici, Via Carducci št. 23, s sledečim dnevnim redom:
1. Organizacija stranke v slovenskem delu-dežele — poroča sodr. Tuma,
2. Taktika in propaganda — poroča sodrug Stdfa.
3. Razmerja med strokovnimi to poUtičnfmi organi z ac: jami — poroča siodr, Kosič.
4. Gospodarska organizacija — poroča »odr. Gustničič.
5. Izobraževalna onganizacija — poroča sodr. Kašča.
6. Posebni predlogi.
Ker Je ta sestanek posebnega pomena zn razvoj komunistične stranke v slovenskem delu dežele, vab:$o se vsi odborniki in zaupniki, kjer organizacije niso Se ustanovljene.
Ker pridejo z novim načinom organizacij« krajevne organizacije v gorenjem delu Gortifc« in Vipavske doline do t«dae#e zveze med se* bol, ki omogoči krepko organizacijo, komunistične stranke v dežela sploh, pričakuje podpisani, da se vsi odborniki ia zaupniki strank« sestanka za gotovo udeleži.
GORICA, dne 22. oktobra 1920.
Dr. Henrik Toma m. p.
Domna Mik
Sodruiom m stnnKlnloi sekdKM
Ker so se nahajali uradi tajništva socialistične zvete v Julijske Beneiii v prostorih „L« or*torja“, so bili uničeni ob napadu na „Lavoratore“ tudi vsi akti in vse listine našega političnega tajništva. Uničen! so bfli tudi imeniki naših strankinih sekcij. Meseca decembra se bo vriil v Firenzi kongres socijallstrčne strank«. Glavno strankino tajništvo v Rimu potrebuje imenike naš h sekcij, da upraviči delegacije sekcij na kongresu. Zato naprošamo vse sodruge in odbornike isefccij, da nam pošljejo natančne imenike kolikor mogoče najhitreje ▼ Trst. Poleg tega zamorej« sekcij« Imenovati že sedaj svoj« delegate. Bodoči strankin kongres bo nedvomne izmed najvažnejših kar jih je imela ptranka. Zato Je čisto prav, ako skrbe sekcije, da bodo na koagresu zastopane vse. V eni izmed prihodnjih številk objavimo naznanilo kongresa inopraviinlk po katerem le bodo moralsj vse sekcije ravnati.
. Imaeevaa)s v uU ■laiki. Generalni civilni komisar u Julijsko Benečijo je v sporazumu s pred* sadaivoai ministrskega. sveta odredil rasna imeno-Ytn)i v vodni sluibi. Omenjamo naslednje: Sodni svsteik in voditelj okrajne sodnije v Komnu Franc , Dominko |« imenovan ca sodnega svetnika, in voditelj okrajne sodnija v Bovca Franc Vidmar in o-krajni sodnik okrožnega sodišča v Gorici Friderik Koršič sta imenovana ra sodna svetnika pri o-krožnetn sodiiču v Gorici; okrajni sodnik »ad per-sooajn« Milan Zfombič pri okrajni sodniji v Poreča je imenovan ca okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Puli; ca okrajnega sodnika voditelja v Podgradu je imenovan sodnik deželnega sodifča v Trata Ivan Sušanj; sodnik okrajne sodnije v Se* lani dr. Milan Bogataj je Imenovan za okrajnega sodnika voditelja v Senožečah; Filip Černe, sodnik okrajne sodnije v Komnu za okrajnega sodnika voditelja v Komnu; Ivan Brelih, sodnik pri okrajnem sodišču v Gorici za okrajnega sodnika vod:* telja v Bovcu; okrajni sodnik »ad personam« Karol Beftič j« imenovan za okrajnega sodnika voditelja v Sežani; sodnik pri okrajni sodniji v Buzetu S. Mogorovič je imenovan sa sodnika pri skrajni niji Voiosko-Opatij«; sodnijska avskultanta F Kompara in Josip Kernev ata imenov sodnika.
Predvojne pogodbe s tvrdkami L ..vin-člje, ki so se ohranile v veljavi. Uradni „08srvatore Triest no o1 javlja naslednjo naredbo: Min ta stvo za obrt in trgovino naznanja, da so ostale v veljavi naslednje kaiegorje pogodeb: 1) Družbene pogodbe; ?) pogodbe, sklenjene z ozirom na družinske odnofiaje; 3) pogodbe, ki imajo kot p ©duet pes >jila za prehrano sil ki imajo kakršenkoli dobrodeni namen; 4) pogodbe za darovanfa in pogodbe, ki imajo kot objekt j kakršnok ii radodarnost, istotako so veljav-1 ne tudi posamezne pogodbe, za katere <e je naredilo ob istem času posebno obvestilo prizadetim strankam.
Razpis učiteljskih mest v političnem okraju Go*
rMkem. Civilni komisarijat sa politični okraj Go* riSki nam {avlja:
Z odrom na okrožnico generalnega civilnega kamisarijata za Julijsko Benečijo z dne 22. sept. 1920., «t. 321*848, razpisuje tuk. civilni komisarijat (za okr. Šolski svet) natečaj v stalno nameščenje spodaj označenih izpraznjenih učiteljskih mest:
a) na ljudskih Šolah z italijanskim učnim Jezi* komi
1. Mesto učitdja-roditelja na enorazredni Soli v Podgori.
2. Mesto učiteljice na petrairedni Soli v Ločniku.
b) na ljudskih Šolah 8 slovenskim učnim jezikom:
1. Nadučiteljema mesta na dvo* in večrazrednih tolah: St. Andrež, Batuje, Bukovica, Kal, Cerova Kozana, Deskle, Dol pri Ajdovi čini, Grgar, Go-renjepolje-Ložice, Lokavec, Opatjeselo, P e ve a. St. Peter. Prvačina, Kojsko, Rihemberg, Ročinj, Solkan, Sovodnjo in Vogrsko.
2. Mesta za učitelje-voditelje na enorazrednfli Šolah: Bate, Dol pri Opatjemselu, Gojače, Otlica, Pcdsabotin, Ravne, Zapotok, Seberljak, Tevče, Stomaž, Vedrijan, Viitijevik in Vrh pri Kanalu.
3. Mesta ra potovalne učitelje:	Levpa-Zavrh, Podlaka-Lokavec in TribuSa-Krtoviče.
4. Učiteljska mesta na večrazrednih šolah: A|-dovičina, Kanal. Čepovan, Dornberg, Grgar, Lo-žice, Miren, Podgora, Prvačina, Kojsko, Rihemberg in Solkan.
5. Mesta za učietljice na dvo- in večrazrednih Šolah: Banjiica, Bilje, Bukovica, Kamnje, Kal, Cerovo, Deskle, Dornberg, Št. Florijan, Grgar, Lokavec, Miren, Opatjeselo, Vitovlje, Ozeljan, Pevma, St. Peter, Prvačina, Kojsko, Renče, Rihemberg, Ročinj, Solkan (dve mesti), Šmarje, Vrtojba in Vogrsko.
S temi službami spojeni prejemki to določeni v zakonu od 20. julija 1914., dež. zak. št. 24 ter v
ffcrofaki pmibedutva ministrskega #vt'a t dne 8, januarja l9Xk, st. 1118/05010 b.
ntotlU miMft dobivajo potniae letnih 390 lir.
Pravico do natečaja imajo le učne moči te po-krajine, ki imajo izpit učiteljske Usposobljenosti Učiteljem brez tega izpita je dovoljeno predložiti ta dokument po prestani izkušnji. ki (e bo vršila v prihodnjem mesečo novembru.
Prosilci imajo vložiti na tuk. okrajni žoL svet z Vsemi potrebnimi prilogmai opremljene ' proSajs n&fpoeneje do vštetega 15. novembra 1920.
Prošnjam |e priložiti sledeč« listine: izpričevalo učiteljske usposobljenosti, vse dosedanje imenoval* ne dekrete, izpričevalo okr. zdravnika o zdravt telesni konstituciji in seznam kvalifikacije (v dvojnem izvodu).
Učitelji (ce), ki namerujejo alprostti ca več mest, imajo vloiiti za vsako teh posebej kolekovaae proSnje.
Mesta se zasedajo • pričetkom prihodnjega šoL leta.
Za t. pr.: prot. BONNES.	Civilni	komisar;
podp. OOTTARDt
Dve Studijski podpori »c podelite sa Šolsko leto 1920-21. iz ustanove »Josipa Mihaala Mauserja vit. de Marquado« mladeničem, rojenim v Trstu, kakršnekoli veroizpovedi ali narodnosti, kateri so dovršili kakšno realko in so vpisani na kakšni višji tehniški Soli; podpore amaSajo po 750 lir vsaka. V slučaju enakosti pogojev, bodo imeli prednost sorodniki ustanovnika. Prošnje, katerim se imajo priložiti rojstni Ust, zrelostno izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo, ubožci list in potrdilo o vpisn na kakSni višji tehniški Soli, naj »e vložijo prt vložnem uradu na tukajšnjem magistratu do 20. novembra t. I.
Studijske podpor«. Tržaški magistrat naznanja: Z začetkom Šolskega leta 1920*21 se podeli iz u-»tanove »Babette Valammi študijska podpora v znesku letnih 1000 lir ubožnemu in pridnemu dijaku, pristojnemu v Tret, kateri je vpisan kot redni slušatelj na kaki živinozdravnice!, Soli In se z rever* zom obveže, da bo služil kot živinozdravnik r tržaški občini, če bi ga po njegovih dokončanih študijah tukaj rabili. Enkrat podeljena podpora se bo uživala tekom vseh rednih študijskih let. Prosilci naj vložijo svoje prošnje do 20. novembra vložnemu uradu pri tukajšnjem magistratu. Potrebne priloge so; rojstni list, domovnica, ubožni list, šolska izpričevala preteklega leta m dokazilo, da je prosilec vpisan na kakšni živinozdrav* niški Sol.
Za šolsko leto 1920-21 se podeli Studijska pod* letnih 134'40 lir iz ustanove »Štefana Rupla«; o»a je določena v prid gimnazijskemu dijaku, ci izjavi, da se posveti duhovniškemu stanu.
■,'ipora se bo uživala razen tekom gimnazijskih let tudi v letih semeniSkega študija do prve maše. Pri podelitvi podpore se bo dala prednost mladeniču iz Proseka, ki dokaže, da je bližnji sorodnk usiinovnika; v slučaju, da s« tak dijak ne najde, se podeli podpora ubožnemu in pridnemu mladeniču, pristojnemu in bivajočemu v Trstu. Prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami (rojstni list, domovnica ubožni list, zadnje šolsko Izpričevalo, izpričevalo o eventualnem sorodstvu z ustanov, nikom in izjava za posvetitev duhovniškemu etanu) naj se vložijo do 20 nov. t L magislratnemu vložnemu uradu.
Tovarn* svei na Vrdeli. Civilni komisar za mesto Trst in okolico razglaša sledeče: Vsled prošnje Jo«ipa Vitala za odobritev tovarne aveč na Vrdeli St. 690 pri Sv. Ivanu se napoveduje za 16. novembra 1920. ob 9yi komisijonalni ogled na licu mesta v zmislu | 29. sedanjega obrtnega pravilnika. Pozivajo se vsi intereeiranci, da predložijo svoje morebitne prigovore proti nameravani namestitvi o-menjene tovarne pismeno do 16. novembra 1920., najkasneje pa ustmeno o priliki ogleda na licu mesta. Prigovori, predloženi po poteku tega roka, »e ne upoštevajo. Načrt si prizadete osebe lahko o-gledajo vsak dan od 10. do 12. v uradu civilnega komisarijata za mesto Trst in okolico v ulici XXX. Ottobre 7, II. n. soba St. 19.
Statistik« mestnega prebivalstva. Statistični tirad javlja: V Trstu se je rodilo od 10. t. m. do 16. t. m. 34 otrok moSkega ta 32 otrok ženskega spola. Umrlo je med tem časom 70 ljudi vsled raznih bolezni, ta sicer: 1 na legarju, 2 na drugih nalezljivih boleznih, 9 na pljučni jetiki, 4 na jetiki drurib organov, 3 na raku In drugih nevarnih oteklinah, 3 na organičnih srčnih boleznih, 7 na griži ta 10 na raznih drugih boleznih.
Mani kat ari so t* dobili povabila mat© veselic«, si lahko odrSijO m ptihodajo veselico, katero podružnica ravno pripravlja, in M W golt v®
Tiskarni skistf „0*1*“
Omizje pri Dolencu darovalo v protest proti početju fašistov L Socijalistična Sekcija Kontovelj-Prosek.................................L
Nabrano v Gropadi ob priliki predavanja sodr. učitelja Hrrilčaka L Sodr. Anton Vrčon nabral pri so-drugih v Skriljah .... .JL_______________________
Skupaj , . L 101.15 Prej izkazanih . . L 1308.15 Skupaj
12.
20.-
54,-
15.-
L 1409.15
*
* *
Popravek. V zadnji štev. objavljeni dar kontoveljsko-proseške mladine znaša 12 L in vsled tega skupni znesek 1308-15 L.
Komunistično posojilo
Splošna mladinska zveza v Idriji L 50 -Zveza stavbinskih delavcev' v So-
vodnjah.......................-L	25*-
Socijalistična sekcija Kontovelj-Prosek ........ L 50*-
LJUDSKI ODER
»Lfadski Oder« Bark ovije. Vsak četrtek odbo-rova seja, vsak prvi torek v mesecu, člansko zborovanje. Pevsld odseki vsako sredo in soboto od 19. do 22. ure pevske vaje in teorija. Mandolini* stični odseki vsak torek od 19. do 21. ure in vsako nedeljo od 11. do 14. ure .pouk. Krojni odsek: vsak pondeljek in vsak petek od 19. do 21. ure pouk. Priporoča se vsem sodrugom in sodružicam, da se držijo točnosti. Za knjižnico Je vsak večer od 19. do 21. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne na razpolago en član odbora, kateri daje tudi vsa pojasnila, tičoča se podružnice, in če treba sprejema tudi članarino.
»Ljudski Oder« Barkovljc. Podružnice, katere so dobile povabila za razdelitev med člani, so naprošena da jih vrnejo, ker «rtna veselica te podružnice ni bila dovoljena od kvesture. Posamezni
DelnKki pregled
StnUnikln delavcem I
Jital^aoski la*wU sa »a vsamUčMt ca&a nasikofcil] tiskarno in uredniike (prastare nai* listov r. Lav cr »tore« in rDeto* < 4cid to uničili im sežgali) vse, floair JSm je prrt&o pod irOke.
(Njihonr namen je fcii #*s*ns on*ma4&čitf ia-haflanje naših k*kxv in • Itm ortwnaa^oeiti cr-jaiki nzvkv nafc strank« v usedenem
Dta ge ifm ta mune* M he povračil Je prole-terifat te	ceerafe sa iz caie Itaii)e
že podukmk % tein, <U »e *e prvi -teden reahrai v to evrho rfaord 200.000 Im en s tem takoi cmtfgoSS izbeza«!« naftife S*w.
• To ne amdoatuje: 5kwi», ki so jo laibfti na-praTflSl te veUkanstoa. Zaito f» swt Itatjaafckizii p;o>eiBri}atc«n x neitavadff!.w navAieettoat.io na-da^e nabirajo prispevki.
Pri ttera pa is» pri® aidMi tvtdl sto veneti de-lavcii.
Podpisano .tap*ltvo »e obrata ido .4ov«twkih stavbinskih delavcev, d* n« zaostanejo za svo-}iraš štaidjanstomi *va^>i « prispeva*}««! za svoj stankini fot.
V«a3ta podnužnžca naj akžičc sestaivei ivoj-h članov, sa ka/terem naj se diojoči m v»e člane obliga^oričen priapicvek asa n»ž tiist »Delo*.
Pr'is^)eviek na) s« določi recimo 10 Ur. kafe-rega ec lahko plača v več ©fcrdch. — Nabrani denar naj podmržnčoe od|po£fye$o na upravo »Dela«, Trst, via Zttdecche 3.
SUTbiaski deta v dl
Pokažite svetu, da. ata neredne zavedni in pripjaivijeni na vsako irtev zm Vaie ideje.
ftinvnle ccstiih tfetemt •kraj« Pszli
V nedeljo ob 14th te zborovanje ^-sih cestnih delavcev v gostilni »Roma« v Pazinu s sledečim dnevnim redom: DojinO&ti in pravice sndajkata in potreba organizacije.
Na zborovanje pride tajnik organizacije. Nihče naj ne majska!
Za vodstveni cvett Tajnik.
Iz dežele
KOJSKO.
Dne 17. ofctofcra ae ^e vrti! na Kojskem vei:k shod feetonov Brd. Bili eo v prvič drtuženi vsi koloni slovenskega jezakft, lahko se ireče, da je miaklka/teri manjkal. dvorana; Marinče-va na Kofeskem ni kaela prostora d<woH. Pred-sedarkom V* bal izvoljen Jernej Bratuž, ■tajnikom Josip Pclcn&č. Predsedndk je e srčnimi besedami pozdravil prvi vrinki shod sftovenskih kolonov, poudarjal, da fe to pa* pr\-i shod, ko briško ljudstvo samo n&stcpa in zahteva avofe pravice in n« kot prive^-ek političnih strank fcakor doslej. Da besedo sodr. Tumi, ki je poročal o pomenu kolonske organizacij, ter razložil posamezne točke predlagane nove kolonske pogodbe. Predlagana pogodba odgovarja v bfstvu pogodbi, fel }e bi!a s&ienjena dne 21. avguste 1920 za kolone na Furlanskem. Radi krajevnih posebnosti pa ®e je na eestan-
iett itupnlur kolosov zjutraj pred Mmb prc menilo posamezna tfoteiila po pa^aM kx*>-
/a. Zaupniki kolcnov to pokacalf, d? »o na svojem niaatu, in da zoaio camostolan la ra*
z umno zastopati- koristi kotooov bran pomoči domače inteligence.
Le v »ein je dano zagotovi uspeha. Dokler
ijjudstvo nima svojih lastnih zastopnikov, ja zaman, da se razmere ieboljsajo. Vsa dci*da-nja poikika> .in organizacija bil* je zgrel ker Je vedno slonela r,a f-^kainJ ipoittfkl in so vedno odločaii duhovniki, ofciteiji Jn velepo-seatniki. Km&t in kcSon sta bila vedno pod ra-rufttvom ljudi, Jci rfso razumeli ni duha časa, ni-položaja inffliso znali izkoristiti tudi najugodnejšega položaja, da bi 'pomagali ljudstvu. Držalo se ga je vedno v od visnosti in v prepričanju, da mora imeJi voditelje, ki ■stoje nad njimi. Strokovna erganizaoija fio&onov daj« prvo ,'am-«tvo. da krene brhko 1,'udstvo drugo pot lastnega dela in samovodstva. Zaupniki »o pokazali, da razumejo svcjo nalogo in so zre!’, da sami vodijo svojo organiacijc.
Uatftfiovitev eirckovne organizacij koljnov je prvi korak samozavesti in samostojnega dete. Plod bo pridobitev kolektivne kolon k e pogodbe, s katere se priznava samostojnost gospodarstva 'briškega kolona t upanjem, Ja
s tem izboljša ves gospodarski položaj Br^. Višji pcmen kolonske pogodbe ni boi proti ve-(eporesto&om, marveč bo) za izb olj Sanje gospodarskega položaja v prid kolonom in celokupnosti sploh. Brž ko v* izvede organizacija
debi stalna tla, pojde v bnj za polno osvoboditev delavcev na zemlji naprej m do konca, ko se pride do uveljavitve reka: »kdor me d*la, naj n« li«, le kdor dviga Iz zem&e zaklade, ki jih »udi prii oda, le kolikor človek s evtojbn telesnim In umstvenim deicm in trudom paidobi človeku v prid življenja, le tisti ima pravica do uživanja!« Delavec, ki vsifVarja bogastvo iz zemlje, mora ne le fcrneti vsakdanje ziae Sn družino pe.Li ebnega, ampak mora pridobiti tudi t€*iko bogastva, da se s tem dvigne njegova feobrasba in da zna ulivati pravo človeiko ži vij anje.
Poročevalec je povdartal, <ia mma strokovna organizacija kolonov na sebi pod’tičnega značaja. Brez ovinkov pa je treba povedati, da pripravlja vsaka »trakovna organizacija, razumljena prav, tudi po novem političnem življenju. Gospcdrtk* cs&mcsvo^tev kmeta pomeni toliko kakor raaruiitev starega kapitalističnega rtatema in aistvaritev keSektM-stičnega, id Je edini pogo^ bosega žrviianta.
Ako razumejo to duhovnik, nčilelji ta sptoh razumniki, ki bivajo med ^udatvom, bedo slediti za tem pravim ljudskim gibanjem.
Konečmo priporočil je poročevalec, da ©e Brict tudi politično organizirajo, kajti spored-no z gospodarsko crganfzadlo treba je oživeti •oidi pc4’Učno organizacijo, ki prične bo} za o-svoboditev občin.
Poročevalec je poudarjal .potraba posafcne gospodarske orgaaiizad^e potem velikega toa-aumnega društva, ki bi zalagalo potrebe Brd in iWr*ks pridelke, ki gredo v trgovino, ter gospodarskega društva * namenom dvigniti tehnično izebrazbo In pričeti a tfcko potrebno ameiijoracijo briške zemlje.
»Demokracilir AmerDte
Ritom rodjene lil ratom uvečane državice Europe uztmaju burfuazne republike kao pri-mjer svojim konstitucijama, a pft tom m naf-vi5e oslanjaju na ..demokradfu" S}edin|enih država Amerike t njeainog, danas več Ismeia-oog predsednika ^Viisona. Ovtm člankom smo se osvmnll na taj ekaemplar .demokracije". Jtigoalovenskl radnld I aeljad fc imati skoro odmčttl Iz med ju o%’«kova demokracije za buržoazljn lli demokracije zs rudnike 1 »eljake kakova postoji u Sovjetsko] Rusiji.
Radnici sa sv*h *tnana sviieta sa sele u Ame-riku, u n*di, da če tamo nači više slobod« i snesnije ž?votna prtJake, nego u zemljama kwe ostavifaju. No, opčenntio govoreči, n:ie tako.
Ova> članak o-1e uperen prot<v iseljivanja, jeir lzseljHfanfa — potrage za radom t boipm živoSsm — bit če sve dok bude \4a«iao način kap^ajVgt^e proizvodnje:	privatneg	vlased-
6tv«. Protiv isetjivanja, kok ne doooai nika-kove korfsti radnicima, ne koristi p:aatj, več treba ureifeti domače ekonomske prilike ta4oo, k*ko bi svaskiom grat^anu bila' c«:gurana ži-votna eksistenc« kod njego<\"e via-stne k uče. Aii to pitanj-e ostale proletarijaru da ga riješL Buržuazija ga neče niti može r.je&ti, Jer je jE^ljivanje, uvažanje redne snage jedaa nuidan elemenat kapitalis&čkog ovganizma« ko^i čini, da se u vei kim ind-ustrivalnim sredršttnia na* gotniila ogromna kc^čina radhe snage, ito onda
utjače sa Mfcfvaa}* rnjtmait«. To fe •taval cakca knnkuraaoa, f»r«M ntšmm |fm
facoikv prdrtičke efcooom#*,
Ise^ivanje se zato ml>, f mora kjcM kM I dfitga društvena da, koja a« nniai prattoal kapitalističkog uredjenja, unšMea^em toga —» kapHaUsMčkog — uredjenja.
Sad nam n^e ciii da «e bavimo l'm pitanjem« jer mb počeii govor o »demolcrac^i«, koya «* boža viada o Amezici i koia služi kao prlmfar
— osobito novim, mladim, još neodrašfas —*■ buritocugkm državicama, koje su ponikle iz rato, ti au te ratom djelomično uvečate, i koje mrnju »tažnjn« da postanu »demokratične«.
Osvmkno se zato časom na ta). eissemplaJ »demokracije «.
O teme bi i-x dala napisati cijeia knjega, na mi demo se ovim člankom samo letfemčao ba-citi na to pitanje, jer opt.^m-ja raspram vaijfl.* da nebi ni dc&tetpe zanimata, pošto stčan pro bi cm im»fu i lx*d feuče.
Podjimo 'daCtf e cd početka, od samog temeljil
— od kottstStucfie.
Kc«st:'tt»ci-^. S/ed. Drž. Amerike, kao i ken* »iirucije op?alih kapd-Uiirirčkih drža^ bfto komtiit uc'jca afciih mionarh‘ča, ifc repubtka, nije druga, J,o t izjava prarva privatnog viasnfMva.
T-e'f teme^ni zakon — konstttnd|a — kna jedru glavnu tendencu, a ta jc: obrana i u> *twta SMeto#tt .priva-neg viasn£Mva.
Kad su, napclmSer, Železničarski rskkl 1917 god ^vefora scfklamom akefiom pairfU Kongres, da jscpc-iml za&on osamMatnog radaog dana, taia te taj za?.on, kao f svodri dm& zakon
— pcrc nego <po*Orne zakon — bto pcdaeSrl viiatcsi audifttu, da ijpem, da i ovm cdhika kongriesa ima kcnsti-fccijonaJnu osno\-u. Od* vjeibJcš že^eznščkfli korpo nacija su doo£f«U nebr3|en? tk^caza, tža tafcov zakon nema kon-e^.t-jc^cnaine osnov« j da ta ho unota protiv privateog vksnifilk«.. I da cražnici niau atapiri-Jetifc obu&tavnm rada, a&o vrhovno sutf.it« ne potvrdl ta} zakon za 41 sa.#, ofe» je, da bi bio prcgjaien ne koastžtudponafaiSm, kao »to su več ne koost<4<uci|oaalnlm progiaieni mnogi za<ocn?, od kefih bJ raAici luogtl imaAi ma kakova koristi
Sam sK»taiV, *e, <fa3co mitcane amerakaaske »Atnoknacfce«, «<*•	botjj	od onoga u
En^esko|, ItsHiri i naga |e kčo u Njemnčkoj za mframe fcajcara.
Pz-Atmens/t se saakU Iz gornje i denje koč*
— prestaroiSta ktače f senata — kao i u ara-koi drugoj konstStuc^oOBino) buržoerttoj držav:.
RazJika Još može bfei samo u torne, ito n drugim b«rfc«5Žkim laoRst^tuci^onsMm monerS-jema zakon «itup« n krijapost kad ga p<r.p< i e krajij, dak n An»erici ne srtupa u krijepost kad ga potp-te prad^jeAnk, nego tek, kad ga pot tvedr vrlKn-no s^dS<e,
Vrhovno sotfiitie se sastcii od »edam csoba, ko#e ne bira ©»od, nego koje imenuje prad-erednfk doživotno g |fo^ se danas sasto^t od samdh ndeadan^ih rrfvjetnfka vei kih korporacija, i kojt su ti isto vr^eme sva zain eresovanJ n ko9of vetkoj industriji.
Kafco vdkno, u omou smčshi fe esneriSki ka-pštal boke cgradftn, da nefto ne postane zakon l#o njem« ne ide u korist, nego kapiteli nm i koje druge konsrt>tucifc?natoe mcnarhrje. Ako u torkovo# kopo? monarha slučajno pogri-je#f Vraft. više se neda lahko isprar.-čti. No ako preds#edoflt Arrterike, pcHpSe fcc^i zakon, ko# niye po vcg% azr»erfi6kim kaprtafistima, to če Ss-praaiti sedam nefkadamfch vfern’h kapštaHsti* čkih shigPi, ko^i su sad i sami kapttalbti Sa senatom — gosnjom kučom — ne stoji nimalo bolje. U Sema<*ju su dvje trečtee inda-strijateib kopitaSata t velepoiednika • Jedaa trečina tept-taist^Scrh odv^etnika. Sv« »to zaključi donja ku^a — >house of representsti-ves« — mora potvnStJ Senat Sv« ftto potvrdl Semart mora pntpisaiti predsiedn^c, a sve Ito poi"p^« pred sredin-Je, mora odofceitt vrhorvno sndSšt«, pCT^e nego pcNtan« zafron.
{Dalje pribodio^č.)
ANTON PANNEKOEK:
NOVI SVET
Svetovna vojna je svet cpuslošaLa fai ga' pa-hn'iia v največjo bedo.
Vtje produktivne moči so bile postavljene Stari teta v siužbo vojne, kar pomeni porabiti vse surovine, vaes.tpoje, vsa prometna sredstva v neproduktivne «vrhe, v svrhe uničevanja. Vse to se je obrabilo ne da bi. se kaj proizvajalo, ampak samo za to, da se potlači sovražnika. Posledica <temu je spiefoo pomanjkanje vsega, kar potrebuje družba za svo} nadaijni obs.f 4- Da se je moglo vse to nadaljevati skozi štiri teta fe balo mogoče le s tem, da se je znižalo življenjski pogoj »nag do skrajnosti, ker,, kar se Je proizvajalo za vojne namene, se je manj proizvajalo za iivjjenske potrebe poslednjih. Toda to je moglo la deloma pokriti vo*ne potrate. Zraven tega. s« le zanemarjalo vsa produktivna (a prevozna grecUtva, katere se je uničilo, mesto da sc Jih je obnovilo. Tako stojimo po končaai voiaa pred popolnim razpadom ekonnmJčaega življenja; mi njka nam ,pncdulat'vnih sredstev, surovin in de4wvnih moti, ker 4e človeštvo radi dolgega pomanjkanja telesno ošlbeLot Toda vkljub temu bi se pdožaj lahil<o izboHia! potoni kapitala, fe se je st«ra§ansfco povečat in koncentirt rsd. Toda to ^e kapital po imenu, kapitsff. Ud jt'c »e dsonaža? }e last na tovsrneh, ki niso v‘ ■»'Janu takri? nadaljevati s produkcijo. Mase
tlači predvsem državni ddg, kateri zahteva o-gromnih obresti, ki lih mora v obtki davkov plačevati proleta-rijat, maiome^čan^Jvo in kmet kapitalistom. Pomnožite v kapi .bla zahteva razdelitev produktov — povzroči razdelitev pror!®vajanjih prodbktbv čim molnejše nepravično — ne zvtfša pa s tem produkcije. Obo* gatenje »Velikih« pomeni, da bodo ti vampir! Se povečali splošno bedo s tem, da si nabavijo večji del potrebščin zase. Iz Cisto gospodarskega vidika, svoji svet že pred strašanskim boa-kerotom, pred prazno puščavo, pred ekonomičnim kaosom (zmešnjavo).
Kapital ne more dati svojemu sužnju — pro-<eterH&tu — več žhijenske potrebe: '.temu zija nasproti strašanska brezposelnost, ker sam kapital ne zmore nič več. Strašanski razvoj industrije v Nemčiji ▼ preteklem stotemu je na mah odrezan. Vojna }e potfsnSta Nemčijo na dosti nižjo stopnjo gospodarskega razvoja. Kakor vsa srednja Evropa, bo morala fbdi Nemčija začeti spet s primitivnim: pdfeddstviom; ft-ajalo bo desetletja predno «1 bo opomogla do večjega proizvajanja To sa predvideva ako ostane buržoazna produkcija, torej ako obdrži buržuazija državno oblast v svojih rokah.
Toda bodočnost ae nam kaže v še slabši luči, Živeža in premeiiih sredstev za njegovo razdelitev je tako majo, da nas more obvarovati golega življenja le najstrožja uporaba njskrb-nc‘&h predpisov močne vlade. Dokler životari kaka mešana vlada — ki hoče ustreči obe ni razredom — se »i£ ne napreduje, ampnk se nriprav^a de ie hisfši razpadi. Močna '4ada
je lahko samo vlaida razredov; na) bo ta aK odkrita buržuazzM vlada, Id raepolaga e veliko oboroženio sito, ki pelje pndetarijat potom najmanjših odmerkov ob robu smrti vded lakote in ga brezobzirno tfl&čl, ali pa resnično proletarska vlada, katera pregleda vse zaloge buržuazije in vse kar je tokat alt pa je za pre-sterbetf, gotovo in pravične razdeli med mase.
Kapitalizem na more dati nič več pToletari-fatn, katerega pri&ii! pcman]kan}e, da »e navzame eocHafema. Ljudstvo stoj* pred izbiro: ali naj pusti vodstvo sveta v nesposobnih rokah — ki so povzročile to zmes buržuaz^e, birokracije, reskdje ■— Ib potem propasti, medtem ko H ktvršujefo avo) šzmoaga^oči sistem — ali p* naj previaase aam vafetl v svoje roka In spmvi produkcijo spet r red. V prvem slučaju se bo produkcija potegoma to težko povzdignila, ker jo ovira pomanjkanje kapitala in dobičkarstvo; donesek rinil le za obnovitev kapitala. Medtem pa bo v drugem slučaja njena delovanje energično pospeševano, ket aarooprehrana vsega deUvekega ljudstva. Izbira se bo vršdta na prisilen način. Delavstvo bo primorano Izvr«* socijalizem; to pa ne morda iz Jasnega' vpogteda, ne ta teoretične premrHtljenosti njegovih dobrin, temveč le It neposredne potreba.
Ebert (nem, socijalpatrljo*) — ali kdo dru-i* — K r*k«li da ni t» In pripraven za uresničenje teorije. Tem ljudem je bil socijaluzem Je nek* postranska feorife, mesto praktičen
življenski pc-gnj delavstva. Sanjariti so, kakor
mnogi o kakem idealnem kapitalizmu s tem,, da bi izsilila precejšnja večina sodiajnihdemo-kratov v parlamentu adren preobrat In to, ko
bi vladato blagostanje in nadpcicidi^kcija. So-cijafdzeaii iroora (pri.ti kakci rešitelj v največji potrebi, kod ediina nnožnos;! masam, da se rešijo pred popolnim propadem. In on bo tudi rešitelj, ker oko bi tega ne bilo, bi bilo ljudstvo v bankerotnl Rusiji popolnoma izpostavljeno laicciti Jn poginu. Začetki socljaliama so neši&i mase v najtežjem času, fh ekonomično okreipfceSi vkljub vsem zunanjim in notranjim napadom, ki eo ofežkočMe do skrajnosti dobavo Ži vilenskih potrebščin. Potom
PO SVETU
Delegati vzhoda v Moskvi. Odposlanci vzhod arh fcudsiev so prispe’« dne 25. v Moskvo. Med nji mi se nahajajo zaa*epnrk: Kurdistona, Turčije, Ind<<e, Kitajske, Perzije, Turkesiana, Buhare, Kavkaza, Kive, ka<«rih delegacije so bile tudi na kongresu vzhodnih narodov v Baku.
Silvija Pankhurv. aretirana. Neki angleški ‘st prinaša vest o aretaciji sodružice S:lvijs Pankhurst, ki ji Obtožena, da je ■objavila v svo-iem listu oek podpihujoč dfi»ek. — Sodr. Pank* hu-st le priškt ravno pred kratkim s svojega potovanja v Moskvo.
Učenjak umri gladu. V Pcrchtotodorfu pri Dunaju i« umri dobesedno od gladu 65 fmd doktor Margules, ki je užival kot meteorolog vel:k znanstveni sloves za sroje cenjene študije o nebesnih prikaznih.
Lakot ▼ Variavi. »Roboteik« piki Od aekai dal sem vlada r Variavi katastrofalno pomanjkanje na najpotrebnejših živilih. V prodajalnah se nc mor« kupiti ničeaar: ne krompirja, krnha, a« sira ali jajc. Vzrok temo leži v organizirani akciji oderuhov in kri.n.rjev, ki hočejo z islrtdanjcm ljudstva pob!|r.i n .•.Vjunalse cene dolono od vlade.
Izdaja za sodj. zvezo v Julijski Benečiji In ohjovsrjs zs uredništvo IVAN RKGENT Tbks tiskarna .l^avoratore* v Trsta.
matične, ticda strogo itn-a^ane produkcijske organizacije in preskrbc-vanja z Uvelem v najhujših razmerah, bo rešil soctjaiizem tudi v Nemčiji In v drugih sredofeevncfMkih deželah mase. Postavil pa bo s tem istočasno temelj novemu načinu proizvajanja, temelj nov* prostosti
Leta 1847. je rekel Man proletarcem: *-Ne morete izgubiti dragega nego verige.« Pred desetletjem pa so rekli zastopniki prolatarija-ta v obrambi proti marzčzmu: »Sedati delavstvo lahko nekaj zgubi; zatorej ni treba revolucije.« Doktor je delavstvo — v {asu bla<So-sianja — m-istlo in čutilo da lahko kaj izgub*, ni poslušalo Marža la Je zaničev«lo njegovo besedo, kaitara je postala sedaj sipet resnična. Vsa — kar bi lahko nudil kapitalizem \ resnici aR pa le natAdezno — le to^dblfeno. Delavstvo ne mone nič -več izgubi«!. V*ega eTopano, nago in golo sto# r goščavi, pred vnartS bodočnosti; pridobilo si bo čelt s^-et.
(Kem
dobrega kolarja, ki ima lastno o-rodje. Dam mu stanovanje, če j« vešč kmetijstva, tudi kos zemlje. PIa6k> po dogovoru. — Milič Anton, kovač, Salež
p. Prosek.
ItfOlfl dobrega kovača. Dam mu stano-liVUu vanje in hrano. Plačilo po dogovoru. — Milič Anton, kovač, Salež p.
Prosek.
ZiltH sr la ztotnloi Ur fetmlca Tvt',v
ALOJZU POVH
Trft Vam L SadBUl 3 (a Barrltra)