C. C. postale. — Esca ogni giovadl mattinii.
Posamezna Hevilka 30 stol., stare 50 stot
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
ŠTEV. 13.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
V GORICI, ČETRTEK 20. JUNIJA 1929.
LETO I.
Tedenski koledar.
21. junija, petek: Alojzij (Veko slav), spoznavavec; Alban, mučenec.
—	22., sobota:. Pavlin Noi., škof; Aha« cij; Nicej, škof. — 23., nedelja: 5. po« binkoštna nedelja. Agripnia, devica, mučenica. — 24., ponedeljek; Janez Krstnik. Kres. — 25., torek: Viljem, opat; Henrik, škof; Prosper, škof. — 26., sreda; Janez in Pavel, mučenca.
—	27., četrtek: Hema (Ema), vdova; Ladislav.
V soboto 22. junija je ščip; veliko dežja.
Novice.
Finančna politika.
V torek je govoril v zbornici fi« nančni minister Mosconi. Poudaril je, da so se javne finance uravnovesile in da je gospodarstvo v državi v naj« boljšem razmahu. O nedotakljivosti lire niti ni treba več govoriti. Tudi uvaža se manj v državo kot se je prej. Glede bodočega gospodarstva se da reči, nadaljuje finančni minister, da bo za okroglih 358 milijonov prebit« ka. Ministrov govor, ki je trajal eno uro in tri četrt, je bil sprejet z Živah« nim odobravanjem.
V višinah neba.
Polet Balbovega oddelka zračnega brodovja na vzhod se je sijajno obnesel. Letala so premagala več tisoč kilometrov dolgo zračno pot. Vlad« ni načelnik je poslal zračnemu mi« nistru Balbu že v Carigrad svoje ča« stitke. V Atenah so imeli na čast ita« lijanskih letalcev velike slovesnosti. V torek se je zračno brodovje dvig« nilo na pot proti domu.
Ob 9.45 je zračno brodovje pri« stalo v domačem morju v Tarante. Podminister Balbo je brž odplul na« prej v Rim in stopil tik pred govorom inančnega ministra v zbornico, kjer e bil deležen burnih častitk.
V	soboto popoldne je na španski obali pristalo francosko letalo »Ru« meni ptič«. V njem so letalci Ano« land, Lotz in Lafevre preleteli v 29. urah Atlantski ocean. Tako hitro ni še noben zrakoplov prišel črez. V Pa« rižu so letalce nad vse slovesno spre« jeli.
Tako je treba!
V	Hamburgu bo začel izhajati list »Hamburg « Amerika « Post« v nem« škem in angleškem jeziku. V list bo« do pisali sami znanstveniki članke, kjer bodo poučevali Ameriko o nem« ških razmerah in obratno.
Tudi na Japonskem se kažejo po« četki zpanstvenega zbližanja z Nem« ci. Japonski milijonar Genzo Šimadzu je določil v ta namen par milijonov.
Slovenski izseljenci v Argentini imajo svoje glasilo. V Buenos Airesu so začeli izdajati »Slo« venski tednik«.
Papež podedoval milijon lir.
Iz Filadelfije v Združenih državah poročajo, da je tam umrl neki člove« koljub Martin Maloney, ki je zapu« stil nad 5 milijonov dolarjev v dobro« delne namene. Med dediči je tudi papež Pij XI., kateremu je zapustil 50.000 dolarjev, približno milijon lir.
Važni sklepi.
Ministrski svet je sklenil, da se do junija 1930. ne bodo sprejemali novi nameščenci v službo državne uprave. Na isti seji je sprejel zakonski načrt# s katerim se od 1. julija 1929. dalje raztegne na nove pokrajine italijanski zakon o taksah na vknjižbe. Ta od« lok je bil potreben, ker s 1. julijem stopi v novih pokrajinah v veljavo italijanski civilni zakonik. — Sprejet je bil tudi zakonski načrt, da se s 1. julijem raztegnejo na reško pokra« j ino italijanske postave o raznih kol« kovnih taksah.
Visok obisk.
Pretekle dni se je mudil v Gorici vojni podminister general Gazzera.
Šole.
Naučno ministrstvo je določilo, da se s 15. junijem v e šole končajo. Zdaj se vršijo izpiti.
Iz piometa
bodo vzeli 30. junija prihodnjega leta kovane novce po 50 stotink.
Mejni grof
je postal s posebnim kraljevim odio« kom slavni izumitelj Marconi.
Zborovanje kat. pisateljev. »s Od 26. maja do 2. junija so zborcqg vali v Parizu najodličnejši katoliški pisatelji. Glavno vprašanje dnevnega reda je bilo: Ali je mogoče združiti katoliške intelektualne sile? Zborova« nja so se vdeležili tudi kardinal Du« bois, maršal XVeygand in druge od« lične osebe, To je znak, da je katoliški preporod na Francoskem v polnem razmahu.
Vstaši v Cirenajki so se vdali.
V koloniji Cirenajki, ki smo jo zad« njič opisali, so poglavarji vstašev, ki so se že pet let borili proti italijanski nadvladi# dne 13. t. m. položili orožje. Njih vrhovni načelnik Omar el Much« tar je izjavil viceguvernerju Siciliani ju, da se vdaja z vsemi četami in da bo ves njegov rod pokoren podložnik ita« lijanske vlade. — V Cirenajki bo s tem začela doba miru. Ta vdaja vsta« šev je velik uspeh nove kolonijalne politike v italijanski Afriki.
40.000 delavecv
je zaposlenih pri cestnih delih v dr« žavi. V Julijski Benečiji in Furlaniji jih je 2211.
Kaznovana sebičnost.
V	neki lepi vipavski vasi se je pri« petil ta čudežni slučaj: snaha in tašča kaj radi »kofetek« pijeta. Stari gospo« dar mora pa ječmenovo brozgo ote« pati. Pred starim seve tudi skrbno skrivajo škatljo s pristnim zrnjem. — Nekega jutra stara vstane in gre brž podnetit za se in snaho, ki je še malo poležala. Malo mračno jutro je bilo, hitro nekaj zmelje in skuha predno pride gospodar. — »Mati, danes pa diši po kozah,« pravi snaha ko pokusi ljubo kavo. Gresta v skrivališče po škatljo in res, kaj bi ne dišalo, ko pa so bili med kavino zrnje neki temni bobki pomešani... Kdo jih je pome« šal pa nismo zvedeli.
Ljudsko gibanje.
V	goriški pokrajini je bilo v mesecu maju 107 porok, 339 rojstev in 255 slučajev smrti. Število prebivalstva se je pomnožilo za 84 oseb.
Turati v Trstu.
Kakor poročajo listi, pride glavni tajnik fašistovske stranke Turati 30. t. m. v Trst. Prisostvoval bo načelstve« nim sejam raznih fašistovskih organi« zacij in bo potem obiskal še Reko.
Dobra nagrada.
Glavni delavec sv. stolice pri poga« jan jih z Italijo je bil advokat Pacelli. V zahvalo za njegov trud mu je papež dal bogate darove, dva plemiška na« slova, najvišja odlikovanja in zdaj še pol milijona lir v denarju.
Julij Andrassy,
zadnji avstroogrski zunanji minister, je pretekli teden umrl. Še do zadnje« ga se je trudil, da bi se znova združili Avstrijska in ogrska republika pod žezlom Karlovega sina Otona.
Zračni promet.
4. oktobra t. 1. se bo vršila v Var« šavi mednarodna konferenca glede zračnega prometa. Posvetovanje, ka« terega se bodo vdeležili zastopniki 50 narodov, ima v prvi vrsti namen po« staviti temelje mednarodnemu zrač« nemu pravu in urediti zračni poštni promet.
Posebno sodišče.
Na tri leta ječe je bil obsojen pred posebnim sodiščem v Rimu Ivan Ko« vic iz Reke. Razširjal je komunistične letake, ki jih je dobival iz Jugoslavije.
Vojaška dolžnost. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt, da se vojaška dolžnost raztegne do 55. leta.
Hrvatje v Braziliji.
V Braziliji v južni Ameriki je toliko hrvatskih izseljencev, da so začeli izdajati v tamošnjem glavnem mestu San Paolo hrvatski dnevnik pod na« slovom »Hrvatski list«.
NOVI list /v“
1929 C	:-TR^
Koliko je državnih nameščencev?
Glavno državno knjigovodstvo spo# roča: 1. aprila je imela država 500.335 nameščencev, ki so stali letno skoro 5 in pol milijard lir. Poleg teh je pre# vzela država od bivše Avstrije 4781 oseb, za katere plača letno nekaj nad 51 milijonov lir. V kolonijah (preko# morskih deželah) je 9762 nameščen# cev, ki stanejo okrog 110 milijonov lir. Razun teh je zaposlenih pri upravi dr# žavnih monopolov 2400 uradnikov in 25.500 delavcev, pri državnih cestah 412 uradnikov, 369 miličnikov in 3944 delavcev, pri pošti in brzojavu 29.500 uradnikov, 282 miličnikov in 294 de# lavcev, pri telefonu 875 uradnikov, pri državnih železnicah 159 tisoč železni# carjev in 4900 miličnikov.
Tržaški mesečnik.
Tržaški mestni magistrat je začel izdajati mesečnik, ki se bavi z vpraša# nji tržaške mestne uprave.
Rimski grob.
Pri prekopavanju svojega vinogra# da je neki podgorski kmet odkril star grob. Strokovnjaki, ki so zadevo pre# iskali, so ugotovili, tako poročajo listi, da gre najbrže za grob rimskega vo# jaka. Ker so rimske legije za časa rim# skih cesarjev, kakor je splošno znano, ponovno korakale preko našega ozeim lja in imele tu svoja velika taborišča, je naravno, da trčimo v naših krajih večkrat na spomenike, ki pričajo o raz# sežnosti nekdanjega rimskega cesar# stva.
Misijonar piše.
V majski številki »Katoliških misi# j ono v« beremo zanimivo poročilo mia# dega misijonarja g. Vladimirja Zmeta. Med drugim piše tudi sledeče:
Dne 18. okt. 1928. smo se štirje kle: riki in dva študenta odpeljali iz Geno# ve (na ladji »Colombo«) mimo Ne# aplja, Mesine, Dakarja v Rio de Ja# neiro in dajle v Santos, Montevideo ter 7. novembra dospeli v Buenos Ai# res. — Z isto ladjo se je peljalo tudi 70—80 Slovencev iz Goriške v Buenos Aires. Našel sem med njimi celo znan# Ko smo se bližali Buenos Airesu,
smo sestavili mešan zbor in krepko za# peli par narodnih: Sirota jaz okrog blo dim, Po jezeru itd. Tuji potniki so se kar čudili. V Buenos Airesu smo mo# rali čakati en mesec na ladjo, ki bi nas odpeljala v Punta Arenas. Mučila nas je silna vročina. Revni izseljenci, tudi Slovenci, stanujejo v predmestju Pa# ternal in so zaposleni v tovarnah. Ker ne razumejo jezika, jih mnogokrat zelo izkoriščajo. Cerkve ni v bližini, pač pa veliko gostilen. Posebno ubogi so tisti, ki delajo daleč zunaj na že# lezniških progah. Marsikak izseljenec bi se vrnil, ko bi imel denar.
Ko so spali na klopeh...
Blizu »Trga svobode« (Piaza della Libertà) v Trstu so javni vrtički, v katerih zdaj poleti prenočujejo brez# domci. V torek zvečer, ko se je mra# čilo, se je priplazil h klopem enega teh vrtičkov možak, ki je skušal obra# ti siromašne letoviščarje. Zapazili so ga stražniki in odpeljali na pol. komi# sarjat, kjer je povedal, da se imenuje Marko Konich, da ima 45 let in nič denarja.
Za Cankarjev spomenik.
Pisatelj Ivan Cankar, ki je zlasti med Italijani že dobro znan, bo kmalu prišel do svojega spomenika v rojst# nem kraju na Vrhniki. Dosedaj so že nabrali 25.000 dinarjev, iz Amerike so poslali 30.000 dinarjev.
»Predstavljam Vam...«
Ko je Mac Donald nastopil vlado je občinstvu predstavil svoje ministre kar v govorečem kinu. »Predstavljam Vam,« tako je pričel, »člane svojega kabineta, ki so izbrani, da vrše težko narodno delo. Tu je moj prijatelj Filip Snowden« ... in na platnu se prikaže finančni minister Snowden. »Thomas ima,« nadaljuje Mac Donald v mikro# fon, »široka pleča, pa bo tudi imel kaj nositi na njih,« in minister se obrne ter pokaže svoja široka ramena. In tako gre dalje po vrsti. Angleškemu občin# stvu se je tudi vsled tega novi kabinet na mah prikupil.
Prosto stanovanje za učitelje.
Finančni minister je predložil po# slanski zbornici zakonski načrt, po katerem bodo prejemali stalni ljud skošolski učitelji v obmejnem pasu Julijske krajine prosto stanovanje ali pa mesto tega posebno doklado. To velja za dežele zadrsko, reško, in i# s trsko ter za okrožja Gorico, Gradi# ško, Idrijo, Tolmin in Postojno. Sta# novanja oziroma doklado bodo mo# rale učiteljem dajati občine.
Romarji v zraku.
Iz Tarragone v Kataloniji se od p ra vi j a večje število romarjev na obisk v Vatikan. Potovali bodo z le tali do Ostije in potem z avtomobili do Rima. To bo prvo romanje po zraku.
Težek klobuk.
Ko je 37 letni težak Emilij Pettaros hotel prestopiti carinsko mejo v tr# žaški prosti luki, so ga ustavili cari# nar ji in vprašali, ali ima kaj za ca# rino. — »Nič!« je dejal mož. Pa cari# nar ji so nekaj vohali in so ga prijazno povabili v stražnico na preiskavo. Pre# obrnejo mu vse žepe, pa nič ne dobe. Kar zapazijo, da ima mož klobuk na glavi. »Kaj to,« pravi možak, »plešast sem in se bojim prehlada.« — »Kar brž ga snemite!« — »Počasi,« ugovar« ja možak, »klobuk je fin!« — »Ta je pa težek,« ugotovijo carinarji, ko tež# kajo klobuk, ki je v dvojnem dnu skrival šest kilov žlahtne kave. V so# boto je navihanec stal pred sodnikom in plačal postavno globo.
Previdnost ne škodi.
Nemčijo je te dni prišel obiskat egiptovski kralj Fuad. Še pred obis# kom je berlinska vlada sklenila, da se to pot odlikovanja ne bodo ne spre# jemala ne delila. To pa zato ne, ker jih je izučil afganistanski ubežni kralj Aman Ullah lansko leto, da je kar na debelo delil visoka odlikovanja »voj# vodskih plaščev«. V Egiptu imajo pa tudi Angleži večjo moč kot kralj. Podgorska industrija napreduje. Brunnerjeve tvornice za izdelova# nje tkalnih strojev v Podgori so do# bile naročilo za 1000 strojev za itali# jansko industrijo. Zadnje dni so jim došla velika naročila iz Balkana.
Potreben pouk.
Državna zveza bojevnikov bo te dni priredila po deželi več kinematograf# skih predavanj o kmetijstvu. Začela do 18. t. m. v Gorici in šla okoli po va# seh do 28. julija.
Goriška stolnica dovršena.
Goriška stolnica, lepo umetniško delo, je dovršena in bo slovesno po# svečena 24. t. m.
Ne marajo Evropcev!
Kakor vsako leto tako so severo# ameriške države tudi letos določile, koliko priseljencev sprejmejo. Največ se sme preseliti Angležev, namreč 65.000. Potem pridejo Irci. Za Italijo je določeno število 5802, za Jugosla# vij o le 845.
Nemarni zvonarji.
V	zvoniku zagrebške stolne cerkve se je utrgal kembelj velikega zvona.
S svojo težo je prodrl skozi več pre# grad in se končno ustavil v stanova# nju zvonarja. Škode je precej, druga# če pa ni bilo nobene nesreče.
Iz Trsta na Barbano bo letošnje prvo romanje v nedeljo 30. junija. Prostora na parniku je za 230 oseb. Vožnja tja in nazaj stane 10 L. Listki se dobe pri Mar. družbi v Rojanu in pri g. kaplanu rojanskem. Odhod iz Trsta ob 7. uri, z Barbane ob 17. (Na Barbani se dobi kosilo v gostilni po zmernih cenah.)
Brezobzirnost.
V	Leningradu, prejšnjem Petrogra# du, so izdali sovjetski oblastniki ukaz, po katerem se morajo zapreti vse sinagoge (židovske molivnice) razun ene. Kakor poročajo časopisi, hočejo komunisti židovska svetišča porabiti za svoje strankarske pisarne.
Smrt.
V	nedeljo 9. t. m. je umrl v tržaški bolnišm^l pri Magdaleni Alojzij Vo# dopivec? lastnik »Zadružne gostilne« v ulici Media. Pokopali so ga v torek. Rajnki je bil doma iz Dornberga* kjer je bil vsem dobro znan, ker je točil dornberško vino. Gostilno je le po razvil, nabavil si je tudi kamijon a druge načrte mu je prekrižala tržaška jetika.
Sirotišče sv. Družine.
Cerkvena družba Sirotišča sv. Dru# žine je imela v četrtek dne 13. t. n redni občni zbor. Iz poročil posr mamo, da zavod v vsakem oziru pra lepo napreduje. Tudi šolski uspehi s< vsako leto prav izvrstni. Želeti bi bi# lo le, naj bi se občinstvo bolj zanima# lo za ta zavod. Prosimo zlasti obrtni# ke, naj bi se obračali po učence za svojo obrt v ta zavod. Vsako leto končajo nekateri dečki in nekatere deklice ljudsko šolo. Te je treba po# staviti v primerno delo, da začnejo srečno pot svojega življenja. — Za# vod priporočamo prav toplo.
Velikanka v tržaški luki V petek se je na tržaško obalo pri# vlekla velikanska želva (tartaruga). Dva mladeniča, ki sta tam ribarila, sta jo zvlekla na varno. Želva tehta nad 300 kil in je živa izložena v ulici Ma# donnina. V juhi je želva prav okusna slaščica. Dober tek!
Kako je s politiko.
Nova angleška vlada, ki jo je se« stavil Mac Donald, je že začela svoje delo. In te tedne se oči politikov ra« dovedno ozirajo v London in zašle« dujejo delovanje novih državnih vo« diteljev najmogočnejše svetovne dr« žave.
V predzadnji številki smo opisali velikanski pomen zmage angleške de« lavske stranke za države in narode vsega sveta. Danes pa poglejmo, kaj misli nova vlada napraviti v notra« njosti države.
Načrti nove vlade.
Delavska stranka je ob volitvah sto« pila pred angleško ljudstvo z jasnim načrtom, kaj misli delati, ko pride na vlado. Ta načrt obsega velikopotezne, a zmerne, praktične in brž izvršljive predloge. Novo ministrstvo, ki s tem programom začenja svoje delo, nima nič namena, delati kake vratolomne poskuse v državnem življenju. Zato pa ima izdelane načrte, kako stvarno m temeljito rešiti poglavitna vpraša« n j a, katera v sedanjem času mučijo delovne množice na Angleškem.
Najbolj pereče je vprašanje brez« poseinosti. V Angliji je že deset let velikansko število brezposelnih. V mesecu maju 1929. je bilo nad 1,300.000 brezposelnih! Vsak šesti delavec je brez posla. Vsem izplačuje država po« sebno podporo, ki znese okoli 70 do 120 lir na teden, kar pa v Angliji ni ve« liko. Stroški za brezposelne so veli« kanski, beda in nezadovoljnost med brezposelno vojsko pa je kljub temu precejšnja. Prejšnje vlade so upale, da se bo brezposelnost manjšala in sčasoma zginila, ko se svetovno gospo« darstvo izieči od vojnih ran. Toda vse kaže, da so vzroki za brezposelnost stalni. Kupna moč evropskih držav, ki imajo nižjo valuto od angleške, je oslabela. Rusija, ki je pred vojno ku« povala velike množine angleških in« dustrijskih izdelkov, je po vojni pre« trgala skoro vse trgovske zveze z An« ghjo. V angleških kolonijah, ki so glavni odjemalec Anglije, se je začela razvijati mlada industrija, ki radi ce« nih delovnih moči učinkovito tekmuje z angleško in jo izpodriva. Poleg tega pa še Amerika, ki je v vojni oboga« tela in izpopolnila svojo induštrijo, prodira s svojimi izdelki v dežele, kjer je preje gospodoval angleški tr« govec. Zato so nekatere panoge an« gleške industrije, posebno še tkalna in železarna, morale ustaviti na stotine veletovarn in odpustiti na stotisoče delavcev.
Kako torej odpomoči brezposelno« sti? Ali naj Anglija čaka še leta in le« ta, da se položaj industrije izboljša, mej tem pa naj izplačuje milijarde za brezposelne podpore? Nova delavska vlada pravi:	Brezposelnim je treba
preskrbeti dela. Zato bo vlada začela z velikanskimi javnimi deli: brezposel« ni delavci se zaposlijo pri gradbi no« vih železnic, pristanišč, pri izboljše« vanju zemljišč in pri drugih koristnih javnih delih. Za ta dela bo treba ve«
likanskih svot. Delavska vlada name« rava naložiti nov davek, ki bo zadel vse osebe, ki imajo nad 500 funtov (45.000 lir) letnih dohodkov. To po« meni, da bodo bogatejši ljudje plače« vali poseben davek, da sé pomore brezposelnim in da se obenem izvrši« jo za narodno gospodarstvo potrebna javna dela. Ta načrt prav živo kaže, kako znajo Angleži združevati social« no skrbstvo za revne stanove s prak« tičnim poslovnim duhom. Obenem pa je ta načrt delavske stranke tako ja« sen in zmeren, da mu tudi nasprotni« ki stranke ne morejo zlepa oporekati.
Druga poglavitna zahteva angleške« ga delavstva je, naj se razmerje med kapitalom in delom spremeni. Gospo« dar, lastnik kapitala, je bil neomejen vladar v svoji tvornici. Po lastni volji je določal delovne pogoje, plačo, de« lovni urnik in drugo; kadar in kakor je hotel je odpuščal delavce. Ko so se pa angleški delavci začeli združevati v svobodna strokovna društva, se je po« ložaj v tvornicah in podjetjih začel spreminjati. Gospodar ni imel več opravka s posameznim delavcem, marveč se |e moral pogajati z mogoč« nimi organizacijami, ki so združevale v svojih vrstah milijone disciplinira« nih članov. Saj je danes v Glavni strokovni zvezi Anglije združenih nad sedem in pol milijonov delavcev! Delavske organizacije so omejile prej popolno in neomejeno oblast gospo« dar jev. Zdaj ne sklepa več posarne« zen delavec pogodbe s posameznim gospodarjem, anroak delavska orga« nizacija sklene z društvom gospodar« jev skupno pogodbo, ki velja za vse v dotičnih podjetjih zaposlene dela v« ce.
Angleško delavsko gibanje hoče iti za korak naprej in zahteva, naj vlada izda zakon o obratnih svetih. Po tem zakonu bi delavci v vsakem podjetju izvolili zaupniški odbor, ki bi imel postavno pravico, pregledovati in nadzorovati, kako podjetje uspeva. Tako bi delavstvo prišlo do močne j« šega vpliva v podjetjih. Delavsko gi« banje izraža to svojo zahtevo z ge« slom: »Hočemo ustavno tvornico!« Kakor se je absolutistična država, v kateri je kralj ali cesar imel neome« j eno oblast, spremenila s časom v ustavno državo, v kateri si delita ob« last vladar in ljudstvo — tako naj se absolutistična tvornica, v kateri je lastnik neomejen gospodar, spreme« ni v »ustavno tvornico«, v kateri bo« sta sodelovala, vsak s svojimi pravica« mi, delavec in kapitalist.
Nova vlada bo morala seveda zelo previdno in počasi udejstvovati te zahteve delavstva, ker v zbornici ni« ma polne večine. V koliko bo mogla nova vlada izpolniti to temeljno za« htevo delavstva, zavisi od liberalne stranke, ki je s svojimi 58. poslanci jeziček na parlamentarni tehtnici.
Liberalna stranka pa se dobro za« veda svojega položaja. Nje voditelj Lloyd George je dne 13. t. m. imel
govor, v katerem je izjavil: »Liberai« na stranka je pripravljena podpirati novo vlado-pri delu za mir, za razoro« žitev, za sporazum z Rusijo in za od« pravo brezposelnosti. Toda če bi ho« tela nova vlada delati socialistične poskuse, jo bomo vrgli.«
Zato bo marala nova angleška vla« da z veliko previdnostjo in le kora« koma udejstvovati svoje načrte.
Novi možje.
Značilno za novo vlado je, da imajo najvažnejša mesta v njej možje, ki so izšli prav iz vrst delavstva in torej iz lastne izkušnje poznajo potrebe rev« nih stanov. Ministrski predsednik Macdonald je sin škotskega ribiča in je začel svoje delo kot vaški učitelj. Finančni minister Snowden je bil ni« žji poštni uradnik, zunanji minister Henderson pa je do 30. leta poprav« ljal stroje. Notranje ministrstvo je prevzel bivši plinski delavec Clynes, min. za pomoč brezposelnim je železni« čar Thomas, za javna dela pa bo skr« bel nekdanji pristaniški nosač Lans« bùry. Gospa Bondfield, ki vodi mini« strstvo za socialno skrbstvo, je bila v mladih letih prodajalka. Ti delavski možje so vsi dolgo let delovali na vo« dilnih mestih velikih delavskih stro« kovnih zvez in si nabrali pri tem de« lu veliko znanja in izkušenj. Vsi so že zreli, zmerni ljudje, saj ima Mac« donald že 62 let, Snowden in Hender« son že po 66. Naj mlajši med njimi je 55«letni Thomas.
Zraven ministrov, ki so izšli iz de« lavstva, stoji nekaj mož, ki so znan« stveno delovali za socialno blaginjo delavstva. Najbolj znan med njimi je stari Sidney Webb, ki je napisal veli« ko zgodovino delavskih strokovnih zvez in slovi kot temeljit poznavalec gospodarskih vprašanj. Macdonald mu je izročil ministrstvo za kolonije.
V krogu angleških ministrov sedi prvikrat ženska, gospa Bondfield. S tem imenovanjem je Macdonald ho« tel izreči priznanje angleškemu žen« stvu, ki je delavski stranki priporno« glo do zmage. Nova ministerca je bila tajnica zveze prodajalk.
Za svetovno javnost je najbolj važno, kdo je mož, ki vodi zunanje zadeve angleške države. Artur Hen« derson, novi zunanji minister, je bil do leta 1918. načelnik delavske stran« ke. Ko je predal to mesto Macdonal« du, je postal voditelj socialistične in« ternacijonale v Amsterdamu. Ta in« ternacijonala je zveza onih sociali« stičnih strank, ki hočejo z mirnim razvojem in s svobodno demokracijo odpraviti kapitalistični družabni red. Henderson je večkrat prepotoval Ev« ropo in dobro pozna politične in so« cialne razmere. Dosedaj pa se je Hen« derson izkažal za sila sposobnega de« lavskega organizatorja in voditelja, v zunanji politiki pa je novinec. Zdaj bo imel priliko delovati za pravičen mir med narodi.
Mac Donald je izbral za svoje sode« lavce zmerne in previdne može iz svoje stranke in ni dal levi, radikal«
nejši skupini niti enega mesta. »Prišli smo gradit in ne podirat! Hočemo mir v industriji in mir v svetu!!« tako je povedal Mac Donald. Možje, ki tvori;
jo sedanje ministrstvo, so res možje miru, zmernosti in previdnosti. Zakaj res je, da angleški socializem ni kr; vavordeč, ampak milo rožnat.
Okno v svet-
Jugoslovanski kardinal.
Prihajajo vesti, da bo še pred koti; kordatom med Jugoslavijo tt; Vati; kanom imenovan za kardinala eden izmed jugoslovanskih škofov. V po; štev prihajajo ljubljanski, zagrebški in belgrajski.
Po AbdselsKrimovih sledovih.
Se je živo_v spominu, kako je leta 1926. Abd;el;Krim branil svobodo ma; roškega ozemlja pred Francozi. Konč; no je moral položiti orožje ter iti v pregnanstvo na otok Reunion. Fran; coska maršala Lyautey in Steeg sta s puškami krotila svobodoljubna pie; mena. V Parizu so že menili, da je Maroko končnoveljavno pokorjen.
Zdaj pa prihajajo poročila, da so Kabili znova razvili prerokov bojni prapor. V neki soteski blizu trdnjavi; ce El Bordš so en cel francoski bata; ljon poklali. Plamen upora se vžiga od plemena do plemena.
Za italijansko šolstvo v Švici.
»Corriere della Sera« z dne 13. ju; ni j a poroča iz Lugana o seji švicarske državne zbornice, ki se je vršila prej; šnji dan. Nemški poslanec Zimmerli je zahteval od osrednje vlade, naj na; kaže tičinski deželni vladi večjo pod; poro za italijanske šole. Razni drugi francoski in nemški poslanci so se toplo zavzeli za ta predlog. Posebno zanimivo je bilo poročilo notranjega ministra, ppslanca Pilet;Golaza o tej zadevi. Minister je poudaril, da tičin; ska dežela ni samo sestaven del Švi; ce, ampak tudi narodna manjšina in je torej čuvarica italijanske kulture, ki je sestaven del splošne švicarske kulture. Zato se švicarska vlada po; polnoma strinja s predlogom za pod; poro italijanskim šolam in vzgojnim zavodom. Načrt o tem bo vlada pred; ložila v septembru. Minister je zaklju; čil: »Hočemo pomagati tičinski deže= li, da lahko vrši svojo dolžnost, to je da brani svoje italijanstvo.«
Gospodarska konferenca »Malega sporazuma« se bo vršila me; seca septembra v Pragi. Sedaj se pri; pravlja gradivo, ki bo prišlo v raz; pravo. Zastopniki treh prijateljskih držav se bodo pogajali o ureditvi med; sebojnih trgovskih odnošajev, o usta; novitvi skupne trgovske zbornice, o proizvodnji, katero naj posebno goji vsaka izmed zaveznic, o prevozu, o ob; mejnem prometu, o tarifah za plovno društvo po Donavi in drugih rekah in o splošni trgovski propagandi.
Pred sporazumom v Mehiki.
Nadškof Ruis, ki vodi po navodilih sv. očeta pogajanja s predsednikom mehikanske vlade, je izjavil, da upa, da pride do popolnega sporazuma med Cerkvijo in državo v Mehiki. Pričakovati je, da bo v kratkem pod; pisana pogodba, ki bo jamčila kato; liški cerkvi dovolj svobode.
Mac Donaldov manjšinski članek.
V ponedeljek je priobčil angleški list »Sunday Express« neki članek an; gleškega ministrskega predsednika o narodnih manjšinah v Evropi. Članek je priobčila tudi »Kolnische Zeitung« in znansveni list »Geopolitik«. Članek je izzval v vseh državah in političnih krogih zanimanje.
PISMA ROJAKOV.
Cagne, Aosta. — Rojaki iz tolminskega in kanalskega Loma, iz Levpe, Avč, Lokovca, Loga, Logaršč in Cerkna pošiljamo vsem do; mačim pozdrave. Ali ste nas, zlasti dekleta, že pozabili? (E, gotovo Vas še niso! Ur. opomba.)
Potrerillos, Argentina. — Podpisani fantje iz okolice Šempetra na Krasu pošiljamo po; zdrave iz Argentine staršem, bratom, sestram, prijateljem in vsem čitateljem »Novega lista«.
Rafael Bergoč, Zdravko Tomšič, brata Mo; celj, Fatur Anton, Kuret Franc, Janez Koluža in Anton Smrdelj. — Marsikateri fant je to; lazil svojol drago pred odhodom v tujino1, da poroma kmalu za njim. A ko je prišel sem, je kmalu spoznal, da so bile to le sanje. Rojakom v domovini svetujemo, naj ne hodijo sem, ako nimajo svojih znancev tukaj, da jim preskr; bijo vsaj začasno delo. Kajti gorje mu, kdor pride in ne ve, kam bi se obrnil. Prebiti mora mogoče par tednov v barakah med tisočerimi ljudmi vsakovrstnega naroda.Vodstvo jih potem pošlje kam daleč v neznosno vročino in pomanj; kanje vode. — Sicer pa je tudi dosti dobrot za naše delavno ljudstvo. Na primer: zemlje je dosti ; največ še neobdelane in rodovitne. Ako se združi par mož (kakor so ponekod že pri; čeli) in skupaj kupijo kos zemlje, ki se dobi tukaj poceni, si s pridnimi rokami lahko po« magajo. Seveda, treba je vztrajnosti in razpo; lagati vsaj z 2000 pesi za nakup orodja in ži; vine. — Zgoraj omenjeni se imamo še precej dobro. Zaposleni smo pri napravi velikega vo; dovoda za mesto Macdoza. Včasih se nam zbudi domotožje. In takrat si zaželimo' nazaj, nazaj...
Cordoba, Argentina. — Prosimo Vas, gosp. urednik, da sporočite naše pozdrave našim dragim v domovini. — Francetič Jožef, Fran; cetič Alojzij, Gregorič Franc, Gregorič An; drej in soproga Panica, Gregorič Januar, Žiž; m on d Feliks in sopr. Terezija, Martelanc A; lojzij, Nardin Anton, oče, Nardin Anton, sin, Fornazarič Alojzij, vsi iz Vogerskega. Grego; rič Karol s sopr. Karolino in otroci, Batič Stanko, Saksida Vladko, Gregorič Jožef, Faga; nel Alojzij, Sulič Franc, Furlan Franc, vsi iz Prvačine. Anton Mozetič, Dombrava pri Vol; čjidragi. — Lepo Vas prosimo, da sporočite v Vašem cenjenem listu, da naj se enkrat naši ljudje spametijo in ne hodijo v južno Ameri; ko, ker tukaj je na tisoče ljudi brez dela.
Ko je pisal v »Novem listu« g. Terčič iz Podsabotina, kako je tu, mu nismo verjeli. Morda nam danes tisti, ki še hočejo v »zlato« tujino, še ne verjamejo. Bodo že na sebi brid; ko okusili kot smo mi.
»Giornale d’Italia« ostro zavrača Mac Donaldove trditve, v kolikor bi se tikale Italije.
Poročevalni urad »Reuter« je nato v torek poslal v svet vest, da je bil tisti članek napisan še pred prihodom angleške delavske stranke na vlado. Na podlagi te izjave ugotavlja »Pic; colo« od srede v nekem dopisu iz Ri; ma, da je s tem rečeno, da se politika Mac Donalda kot poslanca ne sme točno istovetiti s politiko Mac Donai; da kot prvega ministra. Francosko ča; sopisje Pa še vedno ostro nastopa proti Mac Donaldovemu manjšinske; mu članku.
Aumelz, Francija. — V soboto 25. maja smo pokopali v Algrange (Moselle) Slovenca Franceta Poženela, doma iz Godoviča, starega 35 let. Pred dobrima dvema mesece na je pri; šel v Aumetz, kjer si obilo Slovencev v želez« nem rudniku služi svoj kruh. Takoj prve dni se je ponesrečil. Kos rude, ki se je odluščil od stropa, ga je zadel na glavo in ga omotil, da je omahnil in si pri padcu zlomil križ. Zdravniki mu niso mogli več pomagati in po nekaterih težkih tednih v bolnišnici ga je smrt rešila trpljenja. Slovenci so mu napravili lep pogreb. Okrog 80 jih je prišlo samo iz Au« metza. Društvena zastava se je poklonila nje; governai spominu. Pevci so mu zapeli dve ža« lostinki v slovo. Slovenski gospod župnik iz Aumetza je v svojem nagrobnem govoru ome; nil, da ga je našel z rožnim vencem v rokah, ko, ga je prišel v bolnišnico obiskat Zapušča ženo in dveletnega sinčka v domovini. — Malo preje smo pokopali v Moutiersu ženo gospoda Antona Novaka, godoviškega rojaka. Pred kratkim šele poročena, sta živela presrečno življenje, kateremu je smrt prezgodaj naredila konec. Ko je nekaj dni pred njeno smrtjo obiskal Moutiers slovenski duhovnik, je rajna še sama prišla v cerkev in opravila svojo ve« likonočno dolžnost. Nihče ni mislil, da bo ta spoved zadnja v njenem življejnu in da jo bo smrt tako hitro že poklicala po plačilo za vzgledno življenje. — Naj oba v miru poči« vata v tuji zemlji!
Žalujoči tovariši : Pišlar, Vidmar, Govekar, Šen in ostali.
Čebele brenčijo.
V košati lipi pod goro brenčijo če; bele. Brenčanje pa je kot godba de; lavcev, ki jih žene skrb za dom, za ub n jak. Čebele si prislužijo tovorček me; du in obložene odlete proti domači hiški.
Oj, koliko je naših čebel v svetu! In zdaj, ko je vsa naša dežela ozeles nela in si že opasujejo kosci oslo in gredo črešnje že v kraj, bi marsikaka naša bučela rada priletela črez gore in vode v domačo hiško.
Kajžica res ni velika ... Naša krneča ka kajžica je revnih ljudi dom. Saj bi jo radi lepo poslikali in na belo po; grnjeno mizo v izbi položili maslenega kruha velik hleb in postavili majoliko vina za tiste, ki bi prileteli iz daljav domov. Pa je ni moči lepše pomalati in kruha smo veseli kakršnega Bog dà.
Kaj je s kmečkimi delavkami?
Člen 4. novega zakona določuje, da se pravice in ugodnosti, ki jih daje omenjeni zakon industrijskim in tr* govskim delavkam ter uslužbenkam na predlog ministrstva za narodno gospodarstvo, lahko raztegne tudi na kmečke delavke.
Kazni.
Gospodar, ki se bo pregrešil proti določbam novega zakona, bo mùral plačati za vsak slučaj 50 do 200 lir kazni, skupno največ 5000 lir.
Gospodar, ki se pregreši proti do* ločbam glede dojenja, bo moral pia* čati 50 do 500 lir kazni.
Gospodar, ki se bo pregrešil proti določbam pravilnika, bo moral plača* ti 500 lir kazni.
Plačane kazni bodo šle v korist ma* terinskega zavoda v Rimu.
Svarilo vojnim oškodovancem.
Mnogi vojni oškodovanci so vložili na finančno intedanco prošnjo, da bi jim izplačala predujm na račun ter* jatve, ki so jo prizadeti prijavili nas* proti Avstriji na podlagi dogovora med Italijo in Avstrijo od 6. aprila 1922. Finančna intendanca pošilja v zadnjem času prizadetim vojnim oškodovancem odloke s tole vsebino: »Ker niste predložili prošnje za pred* ujm v zakonitem roku do 31. marca 1926 in ker niste za omenjeno škodo vložili vojnoodškodninske prošnje, se Vam daje na znanje, da Vam ni mo* goče priznati in izplačati zaprošenega 70 odstotnega predujma na račun av* stroogrskih rekviziti j.
S tem odlokom nikakor ni prizadeto postopanje avstrijskega likvidacij» skega urada, ki bo reševal vašo rekvi* zicijsko prijavo.
Proti temu odloku lahko vložite re* kurz tekom 30 dni na vojnoodškod* ninsko komisijo.«
Da prihranimo vojnim oškodovan* cem brezpotrebne poti in stroške, jim odločno svetujemo, da ne vlagajo pro* ti tem odlokom rekurza, če res niso zaprosili 70 odstotnega predujma do 31. marca 1926. Le pri škodi, ki je bila prijavljena tudi v vojnoodškodninski prošnji, je mogoče vsak čas prositi za predujm. Le v teh slučajih ima tudi pomen vložiti proti tem odlokom fi* nančne intendance priziv.
Samski davek.
Pri našem tajništvu in uredništvu premnogi iščejo pismeno in ustmeno pomoči glede samskega davka.
Da ne bo treba vsakemu posebej od» govarjati, hočemo v listu razložiti zakon o samskem davku.
Kdo je dolžan plačati samski davek?
Samci od 25. do dopolnjenega 65. leta morajo plačevati samski davek. Samskega davka so oproščeni:
1.	katoliški duhovniki in redovniki;
2.	veliki vojni invalidi;
3.	vojaki;
4.	osebe, ki se radi umobolnosti ne smejo poročiti;
(Nadaljevanje na str. 14.)
Načelstvo »Posojilnice v Pevmi«
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil dne 30. junija ob stirili popol» dne, z običajnim dnevnim redom,, v uradnih prostorih.
ZDRAVNIK
tir. LOJZE SIMONITI
bivši asistent noriške bolnišnice
spre j ema
vsak dan od 10 — 12 in od 3	5.
O O M I C A
Piazza Vittoria 22/II (Travnik)
Kmetovalci!
Kmetovalci! Zavedajte se, da dobite
ajdo
za seme, zajamčeno in po najugodneje ših cenah vedno na razpolago pri:
O. Cori o Ilo,
GOBICA, P Cavour (Stolni trg) št. 3,
Oott. BIOS. COHIEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Odlikovani zobozdravniški ambulatori)
R. BREZIGAR
sprejema

ZAVOD LEPOTE!
TRST
via S. Lazzaro 20 via Torrebianca 34 Kotiranje in striženje las negovanje rok, nohtov (manicure) in masaže. Posebnost : zajamčeno neškodljivo barvanje las.
Zelo nizke cene.
Lastnik: A. PIRH

JI pn Risparmio"
TRST - VIA S. LAZZARO 9
S. LEVI
Vedno novi dohodi po ugodnih cenah:
Odrezki po ll-< metra	po cent. —.75
Kotenina, bela in ruja\ a	po	L	1.90
Platno »Coredo«	po	L	2.20
Domače platno	po	L	290
Platno »Dovias«, težko	po	L	3.20
Platno za rjuhe, vioko 150 cm	po	L	4.50
Platno za rjuhe, težko	po	L	5.50
Platno za rjuhe »Dovias« extra po L 6.— Svila za otroške oblekce bela in
modra	po L	2.80
Svila platnena za ženske obleke po L	3,-
Tarliž za žimnice, težak,
visok 120 cm	po L	4.50
Zefirji za srajce	po L	2.80
Popelin za srajce od L 3.50 naprej Volnen muškin, v vseh barvah po L 9.— VELIKA IZBERA »BORGO« ZA HLAČE IN VOLNENEGA BLAGA ZA OBLEKE.
Velika izbera perila za opreme ne* vest; prti, prtiči, brisače, kuhinjske cunje, posteljna pregrinjala, končena
	
GRA1 Izborna oskrba pogoje.	
	)\ÌL PENSIONE LYDIA kuhinja, v bližini obale, popolna dnevno 24 lir.	Vprašajte za Dopisujemo slovenski.
	
•♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦am»
POVH ALOJZIJ t
X
X t t t
X X
URAR in ZLATAR Trst, Piazza Garibaldi L nadstr.
Največja in naj priporočljivejša o—o delavnica v Trstu o—o
Kupuje krone in zlato : Darila za birmo :
Cene in blago brez konkurence!
***++0*4
v Gorici
na TRAVNIKU 17/1.
Gostilna »Alle Corriere44
v Trstu via Romagna N. 4 (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr» sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
JAKOB BEVC - TRST
Campo S. Giacomo štev. 18.
Bogata izbera zlatenine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure.
Cene najnižje!
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
trgovina čevljev
Trpežno blago po najnižjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
INOVA
H Trpežno blago po
5.	bolniki, ki se nahajajo v urno* bolnicah ali pa v oskrbovališčih;
6.	osebe, ki so za delo stalno nespo* sobne;
7.	inozemci, čeprav stalno bivajo v Italiji.
Koliko davka je treba plačati?
Samci od 25. do 35. leta morajo pia* čati 70 lir davka na leto;
Samci od 35. do 50. leta morajo pia* čati 100 lir davka na leto;
Samci od 50. do 65. leta morajo pia* čati 50 lir davka na leto. *
Poleg tega stalnega davka morajo samci plačati še doklado, ki se odmeri na podlagi njihovih dohodkov in si* cer najprej na podlagi obdačljivega dohodka za dopolnilni progresivni do* hodninski davek; če pa samec ne pia* čuje tega davka, se odmeri doklada na podlagi zemljiškega, hišnega in davka od premičnega premoženja. Če pa sa* mec ne plačuje nobenega davka, od* meri davkarija približno njegove do* hodke. Če pa samec ni vpisan v se* znam davkoplačevalcev in ga mora družina vzdrževati, se odmeri dokla* da na podlagi obdačljivih dohodkov staršev. Starši morajo v tem slučaju tudi plačati mesto sina davek in do* klado.
Od 1. do 31. januarja vsako leto mo* rajo samci, ki so dopolnili 25. leto v preteklem letu, prijaviti davkariji tole: 1. ime, priimek, očetovstvo, bi* vališče, poklic in dohodke, od katerih plačuje dopolnilni dohodninski pro* gresivni davek ali kakšen drugi direk* ten davek ; če pa ne plačuje davka, naj samec prijavi dohodke, ki jih sploh ima.
Za uslužbence in delavce pa preskr* bi prijavo podjetje; istotako plača tu* di podjetje za uslužbence in delavce davek, ki jim ga potem pri plači od* bije.
Svetujemo pa vsem samcem, ki ži* vij o v slabih in v težkih razmerah, ki so bolni in brez dela, ki živijo pri rev* nem očetu, da vložijo prošnjo na dav* kari j o, da jih oprosti samskega davka.
Vprašanja in oilgouori.
POMNI! Na vprašanja brez navedbe točne* ga naslova in od nenaročnikov ne odgovarjat mo. Za pismeni odgovor je treba priložili eno liro v znamkah. To velja tudi nepodpisanemu vpraševalcu na dopisnici z dne 18. t. m.
Vprašanje št. 78: Ali so v Gorici ob nede* ljah odprte lekarne?
Odgovor: V vsakem mestu so ob nedeljah in praznikih, kakor tudi v nočnem času od* prte nekatere lekarne, katerih naslov najdete zapisan na posebni deščici ob vsaki lekarni dotičnega mesta.
Vprašanje št. 79: Katero gnojilo bi bilo po* trebno ajdi za težko zemljo?
Odgovor: Na 100 štirjaških metrov površi* ne raztrosite 1 kg žveplenokislega amonijaka, 5 kg superfosfata in V/z kg kalijeve soli. U* metna gnojila podorajte ali pobranajte pred setvijo.
(Nadaljevanje na str. 15.)
OSCAR CANARUTTO
zlatar - urar
Trst — via Imbrlant 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
Tt^ST via Vietali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odo-
Velik semenj
bombaževinastega in svilenega blaga
ALL' ECONOMIA FAMIGLIARE
hrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
TRST - Piazza Ponterosso 5
po najnižjih cenah !
Mussola za obleke . . . . od	L	1.90 naprej
Volnena mussola vseh barv ,,	,,	8.90	n
Flavina..................„	» 2.90	„
Perkali zajamčenih barv . . „	„	3.75	„
Bombaževina rumena težka „	„	2.20	„
„	bela, podobna
platnu................• „	„	2.80	„
Jajčna koža (pelle ovo) . „	„	2.80	„
Platno Madonna...........„	„ 2.20	„
„	„ za rjuhe 150 cm. „ „ 4.50	„
Zefir za srajce..........„ „ 1.90	„
Rigadin (Borgo) za srajce in
halje.................»	„ 2.90	„
Rigadin dvojna širokost .	.	„	„ 3.90	„
Flavina dvojna širokost .	.	„	„ 3.90	„
Blago za spodnje hlače .	.	„	„ 3.50	„
«	« Plašče........„ „19.-	„
Popeltn za srajce........„	„ 4.50	„
Narodna nosna................  „	3.50	„
Svila fantazija..........„	„ 3.50	„
Obrisače različnih barv in
visokosti.................  „	1.90	„
Obrisače lanene za meter . „	„	2.90	„
Velika izbera ženskih in otroških nogavic, Posebnost: otroške majce, športne in moške poletne majce itd. itd.
Proučite naše cene in prepričali se boste.
Mice Mira
um retili
prodaja - zamenjuje - popravlja in uglašuje klavirje in druga godala.
..Cene zmerne I I
,
TRST, VIA VINCENZO SCUSSA 8
!
i
1
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BOIA
TEST - Corso Baribaldi 35
»src«

Če se hočete
za tekoče poletje in bodočo jesen obleči elegantno in po naj nižjih cenah, kupujte samo pri
„aiLE 6ITO1 FABBRICHE"
TRST - Corso Garibaldi 1© - Telet. 179-35
kjer boste našli vedno veliko izbero gotovih oblek površnikov in Trench coats, posameznih jopičev in hlač za odraslo mladino.
Športne in mornariške obleke za otroke.
Vsi kosi oblek so izdelani v
lastni krojašnici pi*we
s priključeno zalogo blaga fantazija, plavega in črnega katere jamčimo v podrobnostih.
Nezadovoljivo blago zamenjamo ali pa vrnemo denar
vrste
za naročila po meri,
PRI TVRDK I
davide CAVALIERO - trst
Corso Garibaldi N. 5 Telefon št. ts-33. (Stara Barriera)
dobite po najnižjih cenah zelo bogato zalogo IZGOTOVLJENIH OBLEK, ENOTNIH IN OVOJNIH OPRSNIKOII, FLANELASTIH HLAČ, TRENCH COAT, Jopiči ALPAGAS, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bagata izbera blaga na miter iz damičih in inazemsltih tonam.
LASTNA KROJAČMICA
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
Vprašanje št. 80:	Mladim črešnjam, h ruš«
kam in jablanam sem odrezal vejo voditeljica.
Ali je to krivo, da mi toliko časa ne rode, čc« ravno so precej močno razvite?
Odgovor: Pomanjkanje veje voditeljice ni vzrok nerodovitnosti. Čitajte članek »Kako povečamo rodovitnost« na strani 75. v knjigi »Sadjarstvo«, katero je izdala lansko leto Gos riška Mohorjeva družba.
Vprašanje št. 81:	Ali smem v tem času
škropiti nasad breskev z bordoško mešanico?
Odgovor: Ne smete škropiti, ker bi bor« doška mešanica ožgala mlade liste.
Vprašanje št. 82:	Kakšne breskve so bolj
cenjene za trg oziroma za izvoz ali »Amsden« ali »Triumf«?
Odgovor:	Centralna Evropa želi predvsem
breskve z belim mesom, zato so za izvoz bolj« še »Amsden«, kar pa ne pomeni, da ne boste mogel dovolj dobro prodati tudi rumenomes« natih »Triumf«.
Vprašanje št. 83: Imam na vrtu jablane, kas terim pa ne vem imena. Kam bi poslal v je« seni sadje, da bi določili jablanam pravo ime?
Odgovor:	Ako ne najdete v od Vas omc=
njeni knjigi »Sadni izbor za Slovenijo« imena Vašim jabolkam, pokažite sad voditelju bližs njega oddelka Kmetijskega urada (Cattedra ambulante d’ Agricoltura). V jeseni lahko poš= Ijete tudi koš jabolk našemu uredništvu, in uredniki bomo poskrbeli, da dobe Vaše jabot ke pravilno ime. Uprava se tudi priporoča.
Vprašanje št. 84: Ali je Mac (Donald) Dos naldovo ime ali je to kakšen časten ali sta: novski pridevek?
Odgovor: Celotno ime sedanjega angleške« ga prvega ministra se glasi: Jaso n Ramsav Mac Donald. Jason in Ramsay pomeni toliko kot Vaše ime Jože ali Anton. Mac Donald pa toliko kot sin Donalda. Mac pomeni v angle« ščini toliko kot nemški Sohn, ki se pozna predvsem pri judovskih imenih (Jakobssohn, itd.) ali pa kot v slovanskih jezikih končnica »ič«, na primer Nikola Petrovič, kar pomeni, da je imel Nikolaj oziroma Miklavž za očeta ali deda nekoga, ki se je imenoval Peter.
Vprašanje št. 85: (Radovednež Jože).
Odgovor: Noben list ne more biti odgovo« ren za resničnost obljub v oglasih. Mogoče je res, mogoče tudi ne, kontrole nad tem nimaš mo..
b)	Nimamo pojma, posebno ker niti ne ve« mo, na čem ste bolan.
c)	Nekakšne prednosti gotovo imajo, a do« sežejo lahko le podrejena mesta (vratarji, slu« ge, čuvaji itd.), vsled česar je skoraj gotovo bolje izvrševati naprej poklic mizarja ali kij us čavničarja.
Vprašanje št. 86: Kako bi se dal zatreti na njivah volčjak, neka fižolu podobna rastlina?
Odgovor: Ne vemo, kaj razumete pod vol« čjakom, ker kroži med našimi ljudmi ime vol« E jak za vse mogoče plevele. Mogoče mi= slite motikico ali Elijev voz, ki doseže do pol metra višine, in ki je začel sedaj cvesti m cVej£ vse do septembra z vijoličastimi in tudi belimi cveti. Če je Vaš volčjak tak, potem ne pomaga drugega, ko okopavanje in uničevanje plevela, preden nastavi seme.
Če pa Vaš volčjak ni tak, ko opisani, po= tem pokažite plevel bližjemu voditelju Krnc« tijskega urada ali pa pošljite eno rastlino naši upravi.
Listnica uredništva.
Velike Žeblje: V zadnji listnici smo odgo* vor le pomotoma naslovili na »Maksa«.
p. Twrdka TeedL Hribar - Gorica -g
H	CORSO G. VERDI št. 32	gg
£9, priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh •£( vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast, duhovščino in ™ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ,eg Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse —, potrebno za njihovo popolno opremo.	,/£
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
!B5SBilŠS59SčS«5fii9i^seSeeBlS8SBl6S!6Sč«5S3iSi9SSB
Josip Kerievani, Gorica
PlEsiKasai Cavour štev.. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov menovanih predmetov.
UHehamčna
Gorica - Piazza
delavnica
Cavour štev 5
r»$r Bencin „ Lampo 'W
Telefon št. 415,-Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Ortopcdični zaiiod B. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, i. nadstr.
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
KILE
j Srčna zahvala dveh zakoncev iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Alpaos, bivajoča v Gama d’Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe - moški, ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih :
Reka: četrtek 20. in petek 21. junija v hotelu Italia, Opatija: sobota 22. junija vila Ferlich štev. 197, Cres: nedelja 23. junija v hotelu Mir amar, Moščenice: ponedeljek 24. junija v hotelu Armanda, Labin j: torek 25. junija v hotelu Maggiore,
Pula: sreda 26. junija v hotelu Miramar,
Pazin: četrtek 27. junija v hotelu Roma,
Rovinj : petek 28. junija v hotelu Antico Volto, Poreč: sobota 29. junija v hotelu Venezia,
TRST: nedelja 30. junija v hotelu Moncenisio. Buzet: ponedeljek 1. julija v hotelu Alla Fontana, Podgrad: torek 2. julija v hotelu Narodin,
Piran: sreda 3. julija v hotelu Città di 1 rieste, Izola: četrtek 4. julija v hotelu Aquila d’ Oro.
/
Valuta — tuji denar.
Dne 19. junija si dal ali dobil za:
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.66	lir
100 dinarjev	33.60	lir
100 šilingov (avstr.)	268.70	lir
100 čeških kron	56.60	lir
100 nemških mark	456	lir
100 švic. frankov	367.75	lir
100 franc, frankov	74.76	lir
100 belg. frankov	265.50	lir
Beneške obveznice 72.90; obveznice »Consolidato« 81.30.
Loterijske številke
dne 15. junija 1929.
Bari	33	13	19	87	2
Firence	11	43	84	45	7
Milan	36	27	64	10	3
Neapelj	84	14	68	55	63
Palermo	63	85	24	55	62
Rim	64	45	86	67	81
Turin	6	86	84	25	3
Benetke	63	72	79	18	54
llovd latino
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove
9. junija 1929. s parobrodom VALDIVIA v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. junija 1929. s parobrodom ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L. 1800
v Montevideo in Buenos Aires L. 1850 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nois Aires 19 dni.
On FRBHCESCO D9HEL0H
ZDRAVNIK
prvi asistent na kirurško-porodniškem oddelku go riške bolnice
sprejema
v Gorici, Via IX Agosto štev. 2
od 2 do 3 pop.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaualy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ,
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 -11.
Ob sredah in sobotah ordinira
v POSTOJNI
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedena posebna „šifra“, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku na katerem je navedena „šifra“.
PROSTORI za trgovino jestvin ali pekarijo se oddajo v najem. —- Trst, via Caprin 5, Botteghelc.
CEMENT prima »Udine« ali » Isonzo«, ce» menine cevi in dimnike, štedilnike, mreže za ograje, traverze in razno železnino priporoča trgovina Repič v Ajdovščini.
DOMAČA VINA, namizna in sortirana, od» daj a po zmernih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi.
MLADEGA BIKA sive švicarske pasme ku= pi Spacal, Vojščiea 67 (Komen).
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
SPOSOBNEGA POTNIKA za province Gorica, Trst, Videm, išče velika tvornica za vsakemu kmetovalcu potrebne izdelke. Po» trebno znanje slovenskega in italijanskega je» zika. Pisati: Firma Wilhelm Bayer, Kufstein Austria.
Odgovorni urednik: dr, Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta štev. 18.
TROPINOVEC pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dornbergu.
NOVA ZALOGA pohištva, lastna delavni» ca v Solkanu. Sprejemam vsakovrstna naročila. G. Jug, Gorica, via Rastello 37.
IŠČEM učenca tapetnika (štrmacarja) z do» brim spričevalom. Jelerčič, Trnovo » Bistrica.
UČENCA iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj v trgovino meša» pega blaga in železnine. Anton Križaj, Aj= dovščina.
MIZARKEGA delavca za izdelovanje po» hištva in za stavbena dela sprejmemo takoj. Trst, via Paolo Vergeri 16.
ELEKTRIČNI MLIN 4l/2 HP na en kamen za koruzo proda Pegan, Grojna, Pevma (Go» rica).
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
KIPAR GORŠE sporoča, da se je preselil v via Cipressi št. 4, prvo nadstropje (Gorica).
DNE 27. JUNIJA se bo vrišla v Sp. Nova» kih št. 3 pri Cerknem ob 10. uri dop. na licu mesta dražba posestva, ki meri 34 ha 4a 30 m2 površine. Najnižji ponudek je 30.000 lir. Obsega: hišo, hlev, klet, travnike, njive, go» zdove, v katerih je veliko smrekovega lesa. Pri hiši se nahaja inventar (2 kravi, 1 konj, mlatilnica, slamoreznica in drugo poljsko o» rodje), ki je vreden 5000 lir. — Zelo ugodna prilika, katere ne smete zamuditi.____________
MLEKAR z dobrimi spričevali, vešč sloveli» ščine, italijanščine in knjigovodstva, išče služ» be. Naslov pri upravi.
PRODAM hišo z vinogradom in velikim sadnim drevjem v Rožni dolini pri Gorici. — Pojasnila dobite »Pri bajti št. 68.«
REDKA PRILIKA! Radi selitve prodam mlatilnico in motor z novimi jermeni. — J. Ambrožič, Buje p. Košana pri Št. Petru.
GLASOVIR dunajski, dobro ohranjen in Ra» dio nov prvovrsten se proda. Vprašati: Petrič, Postojna 228.
Ljudska posoj. v Šempetru pri Gorici |
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se bo vršil dne 3. julija 1.1. ob 9. uri predpoldne v svojih prostorih.
Dnevni red:
L Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za leto 1928.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Vabilo.
Kmetijsko društvo v Cerknem
v. z. z n. j. vabi svoje člane
k rednemu občnemu zboru,
ki se bo vršil dne 30. junija t. 1. v društvenih prostorih DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. čitan» je revizijskega poročila; 3. potrditev računske» ga zaključka za 1. 1928. 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. slučajnosti.
Ako bi ne bilo zbrano ob določeni uri za» dosino število članov, se bo vršil občni zbor pol urej kasne jej ob vsaki vdeležbi.	Načelstvo.
Kmečko-delavska posojilica v S0V0DNJAH
r. z. z n. j.
vabi svoje člane na
redini občni sabor,
ki se bo vršil dne 29. junija 1929. ob 10. uri v »Občinskem domu« v Sovodnjah s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva
2.	poročilo nadzorstva;
3.	potrjenje računskega zaključka za 1. 1928;
5.	volitev nadzorstva;
6.	slučajnosti.	Načelstvo.
Kmečka posojilnica v Šturijah
vabi na svoj
redni občni zbor,
ki se bo vršil dne 23. junija t. 1. ob 10. uri v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanjc zapisnika zadnjega obč. zbora;
2.	poročilo načelništva in nadzorništva;
3.	potrjenje rač. zaključka za 1. 1928;
4.	volitev načelništva in nadzorništva;
5.	slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil drugi ob» čni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu na\>zočih članov.	Načelstvo.
VABILO.
Dne 30. junija ob štirih popoldne bo
občni zbor
Kmetske posojilnice v Kostanjevici na Krasu.
VABILO.
Kmečka posojilnica v Kojskem na* znanja, da se bo vršil
redni občni zbor
dne 23. junija ob 4. uri popoldne v poslovnih prostorih (župnišču). Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1928.
4.	Slučajnosti. /	Načelstvo.
NOVI listU-T*5*!
1929 c \v\lmg
mito i /LRfi 36=163 6)