Izhaja vsak Četrtek. Ceni mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) - Posamezne številke se pro- Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi In dopisi sc pot 1)1 o : Urcdnlitva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. 2. Naročnina, reklamacije In inseratl pa: Upravniitvn .Domoljuba", Ljublana, --Kopitarjeve nllce tt. a. == ste». 37. V Ljubljani, dné 10. septembra 1908. Letom. Ne dajmo se razdvojiti! Pridni Rimljani so imeli pregovor: Nulla dies sine linea — Noben dan brez vrste. To se pravi: Noben dan naj ne mine. da ne bi kaj koristnega storil. Naši liberalci so si ta rek prikrojili pò svoje, češ: Noben dan brez laži in obrekovanja. Za tarčo so si izbrali naše državnozbor-ske poslance, ki bi jim radi izpodnesli zaupanje pri ljudstvu. Venomer trobijo o njih, da niso še nič storili za kmeta. Zlasti ob letošnji suši so mislili, da se jim posrečijo njihovi umazani nameni. Povejmo najprej splošno to-le, da bodo slišali vsi, ki se jih tiče: Naši državni poslanci drže skupaj kot trdna veriga. Mirno lahko rečemo, da ga ni kluba v državnem zboru, ki bi se po edinosti in medsebojnem prijateljstvu mogel meriti s Slovenskim klubom. Kdor se hoče prepričati o tem, naj vpraša poslance drugih klubov. Vsi, tudi tisti, kateri so jim po načelih nasprotni, priznavajo našim poslancem spretnost, znanje, pridnost in, kar je največ vredno, odkrito poštenost v vsem nastopu. Ni lahko delo v državnem zboru. Po-samni poslanec dobiva z doma toliko naročil, da mu že to delo vzame mnogo njegovega časa. Treba si je pred vsem zagotoviti veljavo pri drugih poslancih in pri vladi. To je pa mogoče edinole z neumornim delom v odsekih, kjer se pokaže, koliko kdo zna in kakšnega duha je. Gre se za gospodarstvo v državi, ki ima nad 2000 milijonov kron stroškov na leto; gre se za zboljšanje postav, ki se tičejo ljudstva in njegovih teženj; gre se pa tudi za to, da se zavrnejo strupene nakane nasprotnikov, ki hočejo začeti versko preganjanje po naši domovini. Našiin poslancem mora vsak priznati, da so v vseh ozirih storili svojo dolžnost. Najbolj ne- umna je ta, če kdo pravi, da je kak uspeh delo samo enega poslanca, zato, da potem ložje udari po drugih. Ta liberalna šiba ne bije prav, ker v politiškem življenju se ne meri moč enega poslanca drugače nego po tem, koliko jih ima za seboj. Zato je prazno delo enega riniti lTaprej, druge pa pobijati. Tu velja načelo: Kar eden, to vsi! »Domoljub« je že sporočil, da se je pc.dpora 200.000 K za seno zvišala na 500.000 K. To so vpili liberalci, kako zani-kerni so naši poslanci, da si upajo s tako podporo domov; čeprav je kranjska dežela razmerno od vse vsote, ki jo je določila vlada v ta namen, največ prejela. Zdaj delajo dolge obraze, ko vidijo, da je krepak nastop naših zastopnikov naenkrat več nego podvojil imenovano vsoto! O podporah naj bodo le lepo tiho! Lani in letos je razmerno kranjska dežela dobila neprimerno več, nego kadarkoli prej. Tu so uspehi, ki jih vsak lahko v številkah gleda pred seboj. Povejmo pa enkrat za vselej, da podpore niso in ne morejo biti poglavitno delo naših poslancev. Gre se za dobre postave in za dobro pošteno upravo. Tudi v tem oziru se je že mnogo doseglo in se bo polagoma še vedno več. A najprej je treba v kot pognati hujskače. Na Dunaju ima z državno podporo neki Hohenblum pisarno, ki *iz nje pošilja zlasti po kmetijskih družbah silno strupene papirje, češ, da brani poljedelstvo. V resnici mož dela tako, da bi spravil kmečke zastopnike v državnem zboru vsaksebi in jim vzel vpliv, kar ga imajo. Zdaj imamo poljedelskega ministra Ebenhocha, moža, ki iz celega srca ljubi kmečki stan, ki je zlasti Slovencem silno naklonjen. Kaj bomo dosegli, če mu onemogočimo, da bi bil še nadalje minister. Ce pride kak nemški kričač, ali bo potem boljše. Seveda Ebenhoch je tudi odločen katoličan. In to smrdi liberalnim petelinom. Zakaj tudi na- ša kmetijska družba seda Hohenblumu na lini, naj povedo gospodje, ki pošiljajo njegove spise po podružnicah. Zdaj se gre za srbsko pogodbo. Važna je ta reč, a tako kot kriči Hohenblum, se ne da rešiti. Tudi tu je treba najprej zaupanja našim poslancem. V politiki se naprej zaklinjati, ni dobro. Prepričani bodimo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost in skrbeli, da ne bo na škodi naša živinoreja. Njihova načela so znana že iz predloga, ki ga je v njihovem imenu že lani meseca junija stavil poslanec Demšar, ki je zahteval, naj ostanejo ruska in rumunska meja zaprti in naj se srbski živini ne da nobena ugodnost. Taka vprašanja se pa ne rešujejo s krikom. Treba je previdnega postopanja, da se doseže, kar se da doseči, in prepreči, kar je mogoče, hudega. Poročali bomo še o tem vprašanju, ki smo prepričani o njem, da bo ravno tako malo, kakor podpora o suši, oslabila zaupanje do naših poslancev, pač pa bo še malo nižje potlačila hinavske butice naših liberalcev, nego jih imajo že zdaj. Političen pregled. AVSTRO - OGRSKA. Cesar. Cesarjevo zdravje je sedaj popolnoma dobro. Dne 8. t. m. se je peljal v Budimpešto, kjer zapriseže pravoslavnega metropolita v Banjaluki, Popoviča. Dne 10. septembra bo navzoč v Budimpešti pri sveti maši, ki se bo brala za rajno cesarico. Elizabeto. 15. septembra pa odpotuje cesar k vojaškim vajam v Vesz-prim, na zahodno Ogrsko. Po končanih vajah obišče našega cesarja bolgarski knez. V začetku oktobra se vrne na Dunaj. Odstop poljedelskega ministra dr. Eben- hocha. Poljedelski minister je naznanil ministrskemu predsedniku, da je sicer sodeloval pri sklepanju trgovinske pogodbe s Srbijo,-toda, ker se razširjajo napačne vesti o njem, poda svoj odstop. Poljedelci so pozvali člane svobodne agrarne zveze, naj glasujejo v zbornici proti srbski trgovinski pogodbi in naj začno opozicijo, če vlada ne zagotovi, da ničesar ne dovoli glede na uvoz živine in mesa Rumuniji in Bolgariji. Cesar pa Ebenhochove demisije ni sprejel. Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Pri prihodnjih deželnozborskih volitvah v Dalmaciji, ki se prično 26. oktobra, ne bo boja med Hrvati in Italijani. Kajti Lahi imajo zagotovljenih šest mandatov. Tudi s Srbi se ni bati resnejših prepirov. Pač pa se bodo borile med seboj razne hrvaške stranke. Kmečke občine volijo 20. oktobra, in sicer 20 poslancev. Mesta izvolijo 28. oktobra 8 poslancev. Trgovska in obrtna zbornica pa določi in izvoli tri poslance. Veleposestniki volijo dne 31. oktobra deset poslancev. Srbi so postavili sledeče kandidate: J. Amanoviča. J. Kuli-šiča in doktorja Baljaka. Dr. Rybaf v zagati. Slovenski državni poslanec za tržaško okolico je dr. Rybaf. Mož pa je hotel te dni odložiti svojo državnozborsko čast. Liberalni list »Edinost«, ki izhaja v Trstu, je na vse pretege tajila liberalizem v Trstu. Povsod se je izzivalo in hujskalo na vse pretege. toda »Edinost« je hotela vse potlačiti. »Narodno delavska organizacija« je priredila dva shoda v Ricmanjih in Boištu. kjer se je udrihalo po poslancih naše »Slovenske Ljudske Stranke« in tudi duhovščino so napadali po svoji stari navadi. »Edinost« je hotela pridobiti »Delavsko organizacijo«, toda ta je nastopila proti »Edinosti«. Te čudne razmere je spoznal tudi poslanec Rybaf in je hotel odložiti svoj mandat. Ker je »Slovenski Narod« tudi nekoliko posvetil v te razmere, je Rybaf porabil to priliko in odložil svoj mandat, toda le na papirju. V resnici ga še obdrži, ker so se razmere baje zboljšale. TURŠKA. Več kot 400 uslužbencev iz Ildiza, ki so jim odpovedali službe, je poskusilo demonstrirati. Toda policija jih je razgnala. Razširjajo se govorice, da se sultan odpove vladarstvu. Na njegovo odpoved vpliva njegova hčerka, ki je že tedaj posredovala, ko so dali ustavo. Zelo nevaren položaj je v Mali Aziji. Grki in Turki groze z umori in požari. Ni nobenega jam stva za varnost tujcev. Vojaki in policaji so kar nekam zginili, tako da jih ni videti Mladoturki so vrgli v ječo mnogo uradnikov. — V Carigradu je. začel izhajati nov list z naslovom »Turčija«, ki bo pisan v francoskem in laškem jeziku. Časopis bo zelo »napreden« in pisan v Avstriji in Ogrski sovražnem duhu. Na Turškem uvedejo obvezno vojaško dolžnost. Zato se bo vršilo ljudsko štetje. Orožje bo moral nositi vsak Turek od 25. do 45. leta. Službeua doba bo znašala šest let, tri leta v aktivni, tri pa v rezervni službi. PREOBRAT V MAROKU. Turška ustava je nekoliko odvrnila pozornost od zanimivih dogodkov, ki se vrše v Maroku v Afriki. Pri maroškem vprašanju se gre za velike gospodarske koristi, in pri tem se je pokazalo franco-sko-nemško nasprotstvo. Francija je dobila nalogo, da naredi mir v Maroku, s tem pa ni bilo rečeno, da ima^nogvekako oblast nad to deželo. Ne! Pa Francozi so zviti. Ce bi nastale v Maroku navadne, redne razmere, bi tudi Francozi izgubili svojo moč in oblast nad to pokrajino. Zato hočejo vzdržavati zmede in nered. Začeli so pa s tem, da so porušili Kasablanko. Toda francoske račune je prekrižal Mulej Hafid. Sultan Abd el Azis je bil, kakor smo zadnjič poročali, igrača v francoskih rokah. Dokler je bil on vladar, so lahko Francozi prodirali v notranjost dežele. Toda drugačen mož je Mulej Hafid, ki je sklenil, da se mora polastiti prestola in pregnati prejšnjega sultana Abd el Azisa. Poroča se. da bodo druge države priznale za sultana Hafida, ki bo naredil mir v Maroku. Po pravici je Francija v zadregi. REVOLUCIJA V PERZIJI. Zgodovina narodov vedno zapusti nekaj revolucij in bojev. Položaj, če je slab, hoče preosnove in korenite spremembe. Tudi v Perziji vladajo žalostne razmere. Posledica je revolucija, boj proti sedanji vladi in oblastem. Sah je napadel nasilno s kozaki večino poslancev v državni zbornici, druge je pa potaknil v ječe. Toda ta korak perziskega šaha je bil brezuspešen. Revolucijonarji so pa porabili ugodno priliko in zanetili veliko nezadovoljnost skoro po celi Perziji. Glavno shajališče imajo »puntarji« — pristaši ustave — v Tebrisu. Sah sam pa se nahaja sedaj v vojaškem taboru blizu Teherana in je nekak vjet-nik lastnih vojakov. Zelo se boji, da bi ga ne ubili. Pravi vladàr v Perziji je sedaj ruski polkovnik Liakov, katerega je šah nedavno imenoval za generala. Liakov vlada, zapira, obeša in zaplenjuje zemljišča. Večje sovraštvo vlada proti njemu nego proti šahu samemu. Svojega življenja ni varen, čeprav ga spremljajo celi bataljoni kazakov, kadar kam jezdi. — Turško ustavno gibanje je močno upiivalo na enako gibanje v Perziji. Ce bi hotel šah sedaj kaj doseči, bf moral imeti mnogo denarja. Tega pa nima. Tajno mu je Rusija posodila veliko vsoto. Zdaj je moral zastaviti pri ruski banki drage kamenje svoje krone. Zadnja poročila javljajo, da je upor v celi južni Perziji. V Tebrisu so se utabo-rili revolucionarji in so dali šahu rok petih dni, da se uda. Izročili so mu naslednje zahteve: Ministrstvo se sestavi iz samih revolucionarjev, iz Teherana se preženo vsi reakcionarji (ki nasprotujejo revolucionar jem), popolno pomiloščenje, vsi guverner ji (nekaki namestniki vladarjev) morajo biti pristaši revolucionarjev. Katoliški shodi. Na Nemškem so se letos katoličani sešli v Diisseldorfu. To je petinpedeseti shod nemških katoličanov. 560 društev jc poslalo poleg zastav 48.000 (48 tisoč) zbo-rovavcev. V izprevodu je korakalo med udeleženci 67 godb z 700 godci. Zborovalo se je v 30 dvoranah. V slavnostnem šotoru je zborovalo 12 tisoč oseb naenkrat, torej samo tu jih je bilo več kot na slovenskem katoliškem shodu, in sicer fetJisoč več Vseh zborovavcev je pa birc.°lTivw> sedemkrat več kot pri nas leta 1906. To je navdušenje, to je gorečnost, to je prepričanje o veri Kristusovi, to je pa dalje tudi dokaz, da imamo še na tisoče ljudi, ki se ne sramuje javno izpovedati vere v Kristusove nauke in njegova nravstvena načela. Govorilo se je o blagoslovu katoli-čanstva, o katoličanstvu in sodobnih zmotah o veri (ali modernizmu), o delavstvu in drugo. — Veličasten shod se je vršil tudi v zlati Pragi na Češkem. Češki kato-ičani so se četrtič zbrali, da se pogovore, cako se bodo borili proti močni organizaciji soc. demokracije in liberalcev. Nad 10 tisoč udeležencev je prišlo na zborovanje. Razpravljalo se je o društvenem delovanju čeških katoličanov, o razvoju in stanju čeških organizacij, o stavkah, plačah in kar-telih (zvezah velikih podjetnikov), o poljedelskem vprašanju, o katoličanstvu in izobrazbi žena, o krščanski šoli, o tisku, o krščanski ljubezni, o razmerju cerkve in države in tako dalje. — Od devetega do dvanajstega tega meseca se vrši v Londonu, ki šteje šest milijonov prebivalcev, torej 12krat več kot cela Kranjska vse-angleški katoliški shod, katerega se udeleže katoličani cele Angleške. Zborovalcev bo nad 12 tisoč oseb. Poleg Ircev pride na shod tudi veliko Kanadcev iz Amerike. Sv. oče papež Pij X. so zelo veseli, ker se tako probuja verska zavest med angleškimi katoličani. Shod je v zvezi z 19. mednarodnim shodom za češčenje sv. Rešnjega Telesa. Tega shoda se udeleži nad 100 škofov. IzohnzM. Josip Jurčič. Dragi čitatelj! Morebiti si že bral »Jurija Kozjaka« ali »Desetega brata« ali »Tihotapca«, znabiti »Rokovnjače«. Morebiti ti je tudi znano, da je spisal ta dela Josip Jurčič. Kdo pa je bil ta pisatelj?« Rodil se je na Muljavi blizu Krke na Dolenjskem leta 1844, torej istega leta. kot nepozabni slavček goriških brd, Simon Gregorčič. Oče mu je bil priprost kmet, ki je imel malo zemljo in hišo, krito s slamo. Mlada leta so mu potekla v rojstnem kraju, kjer je že kot deček pridno opazoval vse znamenitosti. Bil je poseben ljubljenec svojega deda, ki mu je pripovedoval pravljice in dogodbe o čarovnicah, strahovih, o bojih s Turki, o Francozih, ki so fante lovili za vojsko, o tihotapcih, o nekdanjih zatiških menihih itd. Tako je dobil že v detinski dobi kopico snovi za povesti, črtice, pravljice in romane. V šolo jc hodil na Krko, pozneje v Višnjo goro. Enajst let star je prišel v Ljubljano na ljudsko šolo. V gimnaziji je izvrstno napredoval. Imeli so ga radi profesorji, ker je bil zelo talentiran in marljiv pa reden študent. Bil je sprejet v Aloj-zijevišče, kjer je imel priliko razvijati svoje duševne sile pod spretnim vodstvom tedanjega prefekta Jurija Grabnarja. V sedmi šivii je izstopil iz Alojzijevišča in si služil kruh z inštrukcijami in s peresom. Leta 1865 je šel na Dunaj študirat za profesorja ali če hočemo biti pravični: šel je stradat. Pravijo, da kdor hoče iti na Dunaj, pusti trebuh zunaj. Vso bridko resnico je izkusil tudi Jurčič in pred njim in za njim toliko slovenskih študentov. Gotovo si je že takrat nakopal kal bolezni, ki ga je pozneje v tako rani dobi položila v grob. Ker se je stradanja hitro naveličal, kakor se ga vsak človek, če noče ravno umreti vsled njega, si je poiskal službe. Prišel je v Maribor koj drugo leto in je bil potem časnikar do svoje smrti. Bil je urednik »Slov. Naroda«, ki pa tiste dni ni bil brez-verski kot danes. Umrl je dne 3. maja leta 1881 spravljen z Bogom. 2e zgodaj je začel pisati naš Jurčič. Kot četrtošolec je priobčil v »Novicah«, ki so bile tedaj zelo razširjene in so zanesle mnogo življenja med zaspane Slovence, spis »Spomini na deda«. V sedmi šoli je spisal povest »Jurij Kozjak«, ki jo je izdala »Družba sv. Mohorja«. Samemu sebi, dolenjskim šegam in navadam, pristnemu narodnemu življenju je ostal zvest v vseh svojih povestih. Iz vseh veje še-gavost, zdrav humor, domač duh, domača beseda. Zato bo vsak bral njegove spise s tako slastjo. Kdo ne pozna pijanega bahača Blaža Mozola ali pa zamazanega smolar ja Krjavlja? Udomačila sta se kot Martin Krpan z Vrha pri Sv. Trojici, ki je znan že vsakemu petletnemu paglavcu. Ne bom cenjenemu čitatelju na dolgo in široko pripovedoval vsebine posameznih spisov, ker bi imel preobilo posla in bi samo dolgočasil. Zato bom le na kratko «značil smer njegovega pisateljskega delovanja in naštel najznamenitejša dela. V svojih povestih se suče najrajši okrog kmeta. In narod, kmeta i.am je pogodil Jurčič kot malokdo. Oospoda se mu ni tako posrečila. Poznal je pač bolje kmeta, med katerim je živel, kakor pa gospodo. Iz narodnega življenja je vzel tc-le povesti: »Domna«. nesrečnega, neza-< konskega sina, ki je zašel med hajduke in se prišel maščevat nad svojim hudobnim očetom, »Tihotapca«, Grad Rojinje«, »Ponarejeni bankovci«, »Vrban Smukova ženitev« itd. Izmed zgodovinskih povesti so važne: »Hči mestnega sodnika«, »Klo-šterski žolnir«, »Erazem Tatenbach« in nedovršena »Slovenski svetec in učitelj«. Jurčič nam je prvi ustvaril roman. Marsikdo je že čital »Desetega brata«, »Ro-kovnjače«, »Lepo Vido«, »Doktor Zobra«, »Med dvema stoloma«, »Cvet in sad«. — Kdor še ni čital, naj bere! Videl bo, da je bil Jurčič velik pisatelj. Ce pomislimo, s kakšnimi težkočami se je moral boriti, ker je bil jezik tedaj še nerazvit in se ni poučeval v gimnazijah, se moramo čuditi našim prvim pisateljem, ki so nam ustvarili tak slog. Se eno lastnost opažamo pri Jurčiču. Oholega tujca nam predstavlja vedno kot zvitega okrutneža, ki škoduje našemu narodu, kjer more, domačina slika kot sina proste narave, nepokvarjenega in zaupljivega. Če beremo njegovo žalo-igro »Tugomira«, ki nam opeva nesrečno politično smrt polabskih Slovanov, ali »Veroniko Deseniško«, »Hčer mestnega sodnika«, »Erazma Tatenbacha«, »Lepo »Vido« ali »Domna«, povsod se nam vrinja ista misel. S tem vzbuja v nas čut narodnega ponosa, ker se zavedamo, da stojimo nravno nad tujimi narodi. In to nas veseli pri Jurčiču. Spoznal je, da narod in posebno še tako majhen narod, kot je naš, more obstati le, če stoji na visoki nravni stopinji. Kako veliki narodi so izginili vsled lastne nemoči, v svojem lastnem blatu so utonili. Še veliko načrtov je imel Jurčič. Nesel jih je s seboj v grob. Spoznavajmo dela, ki nam jih je zapustil in same sebe v njih. Fr. Leveč je uredil njegove spise. Imamo jih enajst d^bettb zvezkov. Tako je s pravico pel ob pisateljevi smrti Simon Gregorčič: »Ti spis na spis si nam podajal, Za sliko sliko daroval, Ko narod jih je občudaval, Strmeč je sebe v njih spoznal.« Listek. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLA V). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J. I. DEL. Druga knjiga. UPOR. Sedemnajsto poglavje. Stranke. Srečno je ubežal Simon ben Giora iz, vrta deželnega oskrbnika in je poiskal zakotno gostilno južno od tempelja, kjer so se zbirali njegovi ljudje. Nekaj stotin jih je bilo tisti čas v romarje preoblečenih v mestu. »Glej ga, Simona!« ga ogovori krčmar, majčken, grbav možic, »stavil bi bil, da te bom prej videl na križu, kakor pa takole na lastnih nogah. Tembolj si dobrodošel meni in nam vsem. V resnici bi ne bil mislil, da bo Flor takoj zadovoljen z našo ponudbo. Saj bi mi radi plačali zate tudi tri ali pa še več talentov, Ananu in Eleazarju na kljub, ki bi rada, da bi ti obtičal v ječi.« »Anan je nemaren člcrvek. Ničesar drugega nisem od njega pričakoval; tudi o njegovem sinu vem, da bi rad postal vojskovodja v boju zoper Rimljane,« odvrne ben Giora. »Pelji me zdaj v gorenjo sobo in mi prinesi kaj pijače in malo prigrizka. V kleti rimske ječe sem se izlačnil in na-žejal do smrti.« »Precej, precej! Mastne jagnjetine, sladkega kruha, kozjega sira, čebule in vrč rdečega vina ti prinesem. Ali hočem poslati k tebi gori tudi katerega tvojih tovarišev? Rdeči Tubai, črni Abner in še nekateri drugi sede pri majolkah.« »Pazi, da ostanejo trezni in pripravljeni za odhod. Njihovi konji naj stoje osed-lani. Zdaj pa bi bil rad nekaj časa sam, dokler ne utolažim svoje lakote, nato hočem govoriti s teboj o nekaterih zadevah.« Krčmar prinese ben Giori mrzle ju-žine in mu iz meha nalije v vrč temnorde-čega vina, ki ga rodi sladka trta v deželici Eugadi. Dobro je teknilo roparskemu glavarju. Konečno potisne ostanke jedi od sebe in pokusi vino. »Ta ima moč,« dč pri sebi. »Pazi, Simon; rabil boš danes svoje petere čute. Še en pošten požirek, potem bo dovolj. Tako, zdaj čutim, da sem zopet človek, ki zna misliti in delati. Zdaj naj pride stari Zàbulon.« Ben Oiora potrka na mizo, in takoj se prikaže krčmar. Njemu prične pripovedovati o svojem govoru z Gesijein Florom. »Ali veš, kak utis sem dobil?« vpraša konečno starca. »Mislim, da me je deželni oskrbnik zato osvobodil, da konečno udarimo.« Zàbulon zmaje z glavo in pravi: »Mogoče, da mu je po volji upor. Znabiti hoče v naše taborišče s tem zasejati neslogo; kajti vsak otrok ve, da se svetohlinski farizeji ne bodo marali podvreči tvojemu poveljstvu. Morda pa je to storil samo zato, da si mu obljubil nemoten beg iz mesta. Hm, meni se zdi škoda, da bi mu to s sveto prisego obljubil. On bo kajpak še nocoj odhitel v Cezarejo. Pa kako bi ga mi lahko dohiteli. Na petdeset do šestdeset talentov cenim njegovo imetje, ki ga pelje iz Jeruzalema.« »Toliko! Tristo medvedov!« »Najmanj toliko! Kaj ne, če bi ti to vedel, bi mu ne obljubil. Zato skoraj dvomim, Hčerka Sadokova je lepa. in gotovo jo je hotel stotnik peljati na svoj lastni dom. Kmalu bom poiskal kraj, kjer jo je skril.« »No, tudi za to jih bo dobil po plečih!« zakliče ben Giora. »Kaj pa je z rabijevim sinom? Ali ga že ima v oblasti ben Kajfa!« »Se ne. Sajk baranta za odkupnino, kolikor vem.« »Sajk? Če bi tako krvavo ne potrebovali njegovih jezdecev — pri bradi mojega očeta, potisnil bi mu bodalo skozi rebra! Nič ni zaupati beduinom! Precej mora izpustiti dečka! Dati ga mora v roke ben Kaifi, ki bo po očetovi smrti njegov varuh. Bomo že poskrbeli, da se to zgodi. Tako pride vse velikansko premoženje v našo pest. Takoj naj skoči eden mojih ljudi na konja in naj sporoči šajku, da nam dečka precej pošlje semkaj!« »Semkaj, v mojo hišo — to si dobro povedal! Ben Giora, ti si moder mož! Ko bi le hotel ti oropati tega Gesija Flora —.« Ben Giora udari s pestjo na mizo in dé: »Tega nočem nikoli!« »No, le ne vrti svojih oči, kakor bi me hotel požreti s kožo in kostmi, ker sem hotel premoženje sovražnikovo obrniti nam v korist. Toda ti si poglavar, in vsi smo ti radi pokorni. Zdaj grem klicat rdečega Tubala, da pripelje rabijevega sina semkaj.« »Sem naj pride. Sam mu bom potrebno naročil!« Krčmar je šel iskat rdečega Tubala in mu je sporočil vse, tudi o begu Gesija Flora. Ko mu je poglavar dal potrebna povelja, je odjezdil rdeči Tubai skozi mestna vrata v puščavo. Pri potoku Cedronu je srečal nekaj mož z nosilnico. Nesli so ranjenega Sadoka v mesto. Ob jutranji zarji se splazi ben Giora z Zabutonom in nekaterimi drugimi glavarji Sikarijcev v Kajfovo hišo. Vratar jim je takoj odprl vrata in jih peljal v sobo, podobno kleti, kjer je zbor duhovnikov in starejšin nekoč izrekel smrtno obsodbo nad Jezusom Kristusom. Niso čakali dolgo. Anan ben Kajfa je precej pridrvil v sobo in zaklical: »Kaj slišim? Simon, ljubi Simon, brat moje duše; zopet si pri nas, ti glava in desna roka naše zveze.« S temi besedami je hotel ben Gioro objeti okrog vratu in ga poljubiti na lice. »Ne lilini preveč svoje ljubezni! Povej rajše, kaj naj storimo zdaj, ko je deželni oskrbnik popihal iz mesta in pustil tukaj le peščico vojakov?« »Udariti moramo. Nekaj voditeljev, bojazljivcev, hoče sicer na vsak način ohraniti mir, toda te moramo žrtvovati v blagor ljudstva. Moj oče je rekel nekoč, da je boljše, če umrje en mož, kakor če se pokvari vse ljudstvo. Jaz pa pravim, da je boljše, če jih umrje sto! Tukaj so napisana vsa imena tistih, ki na vsak način hočejo miru. Pasti morajo, sicer ne dosežemo svojega cilja.« Zapisani so bili med drugimi tudi veliki duhovniki, Ananov sorodnik Ecehija in drugi. Ko je stranka zmernih zvedela o odhodu Rimljanov, je sklenila zavleči vso zadevo, dokler ne odidejo romarji iz Jeruzalema. Med tem je postal odhod deželnega oskrbnika znan po vsem mestu in množica se je v gostih četah valila po ulicah. »Pošteno smo prestrašili včeraj Rimljane, ko nas je na stotisoče prišlo pred grad,« dč eden jeruzalemskih meščanov. »Tako je! In še boljše bi storili, če bi precej pali čeznje in jih pregnali s kamenjem in batinami v pekel,« se razvname drugi. »Ali ste že čuli? Ben Giora je osvobojen!« vikne tretji. »Ben Giora osvobojen?« kriči vsa množica začudeno. »On je sicer pravi razbojnik in je že stokrat zaslužil kazen na križu, toda njegove čete in njegovo moč bomo strašno potrebovali, ko zaplešemo z Rimljani. Pravijo, da on zapoveduje čez deset tisoč tovarišev.« »Se več! Rimljani bodo imeli precej opravka, predno nas ukrote. Kakor en mož se bomo vojskovali proti njim.« »Tako je. Bog naših četov nas bo podpiral!« , Bil je Eleazar, ki je slučajno prišel po poti in izrekel te besede. Sprejeli so ga z velikim začudenjem. »Glejte, naš Juda Makabejec! Slava junaku!« je zvenelo od vseh strani. Tempeljski poveljnik pa je stal pred množico v bleščečem orožju, v resnici podoba junaka iz dobe Makabejcev. »Oklep, ki ga nosim, je resnično ščitil Jucia Makabejca. Naj njegov duh in niegov pogum napolni mene in nas vse. Bratje, pridobivajte bojevnikov za naš sveti tempelj in našo sveto postavo! Ne manjka nam orožja. Še ga bomo dobili, če bo treba. Ne dajte se premotiti od tistih, ki sc boje samo za svoje polne žepe in kriče: »Mir, mir!« Ni miru med Bogom vojskjnili trum in med rimskimi maliki!« »Slava našemu Judu Makabejcu! Slava Eleazarju, sinu Ananovemu!« vpije množica. »Ne vpijte, ampak delajte!« odvrne Eleazar. »Zdaj pojte v tempelj in darujte prvi snop Gospodu. Ko mine praznik, na-brusite svoje meče in sulice in napolnite tule s puščicami. Kdor je prereven, da bi sam ne mogel kupiti orožja, ta se oglasi pri meni v Kajfovi hiši — ves Izrael jo pozna.« Spremljan od bučečih vzklikov množice odkoraka Eleazar v tempelj s ponosno dvignjeno glavo. (Da'.Jc prih.) Razgled po domovini. Iz škofijske kronike, ljubljanske. Ka- nonično umeščeni so bili čč. gg. Engelbert Berlan na župnijo Zagradec; Andrej Lavrič na župnijo Vipava; Jos. Ocepek na župnijo Dobovec; Jos. Pravhar na župnijo Loški potok in Jan. Rihtaršič na župnijo Sv. Helena. Imenovani so čč. gg. Andrej Lavrič, župnik v Vipavi za dekana in kn. šk. duh. svetnika; Stanko Premeri za prefekta v Alojzijevišču ; dr. Ant. Ratajec za profesorja na kn. šk. gimnaziji in Ant. Bukovič za prefekta na zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu; Franc Juvan, kaplan na Brezovici za žup. upravitelja ravno tam. Stalni pokoj je dovoljen čč. gg. Ant Korbič, župniku v Železnikih in Vilj. Paulus, žup. upravitelju na Šenturški gori. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Vinko Čibašek iz Kranjske gore za žup. upravitelja na Šenturško goro Al. Kralj iz Velike Doline za kurata na Goče ; Fr. Rakovec iz Blok v Semič; Jak. Kalan iz Tržiča v Vreme ; Albert Pravst iz Vrem v Podbrezje. Nemški vit. red je premestil č. g. P. Rajmunda Kubinek O. T. iz Semiča v Črnomelj. Premeščeni so čč. gg. župtii upravitelji: Feliks Knižek iz Babnega polja na Sv. Goro; And. Zgaga s Sv Gore v Babno polje ; Jan. Maus-ser iz Poloma v Poljanice Na novo nameščeni kaplani: Viktor Čadež v Tržič; Anton Kastelic v Črnem vrhu nad Idrijo; Viktor Kragl v Fari pri Kostelu; Franc Krische v Šmartnem pri Litiji; Jan. Vodo-pivec v Čemšeniku; Al. Vovk na Brezovici. Razpisane so župnije Brezovica v ljubljanski, Polom v kočevski in Železniki v loški dekaniji. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj je določen 1. oktober t. 1. Trume gosenic na zelju in repi. Po zeljnatih njivah med Medvodami, Mavčičami in Smlednikom kar mrgoli gosenic. Ljudje jih obirajo in požigajo. Bo treba pač veliko truda, kdor bo hotel kaj zelja ubraniti in rešiti pred to požrešno golaznijo. Oosenčna gnezda je treba o pravem Času po drevju in sečeh obirati in pokon-čavati I Iz Kamnika se nam poroča, da se je zlata maša, katero je daroval preč. g. Janez Teran, župnik v pokoju, obhajala posebno slovesno. Nad sto mlajev je zalj-šalo prostor krog cerkve in vso pot do župnišča, iz katerega je imel gospod zlato-mašnik slovesen vhod v praznično ozalj-šano župno cerkev. V sprevodu smo opazili zlatomašnika-sošolca prečastitega gg monsignore generalvikarja Buha in kanonika Kajdiža, potem gg. svetnika Ažmana in Jamnika, eksprovincijala P. Konstantina in dolgo vrsto drugih gg. duhovnikov. Velika množica vernega ljudstva je napolnila župno cerkev do zadnjega kotička, mnogo vernikov je moralo izven cerkve ostati. Slavnosti so se udeležili tudi načelniki raznih uradov. Popoldne je počastil g. zlatomaš-nika sam presvitli g. knezoškof dr. Jeglič. Ženo in sebe ustrelil. Iz Amerike poročajo: V Clevelandu je 22 let stari rojak Štefan Petrič, doma iz Oorske vasi pri Velikih Laščah, ustrelil svojo ženo Marijo in potem še sebe. Petrič je bil s svojo 18 letno ženo Irko Marijo Clark poročen komaj tri mesece. Vzrok strašnega dejanja je ljubosumnost. Poleg tega je bil pa še več mesecev brez dela in zadolžen pri rojakih, kar je vse vplivalo na njega in ga pognalo do tako žalostnega konca. Zasledovanje slovitega Krkoviča. Iz Clevelanda v Ameriki poročajo : Rojak John Krkovič, o katerem smo poročali pred tedni, da je od avstrijske vlade zasledovan radi ponarejenja denarja, je še vedno v ječi, Pri prvi obravnavi je bil oproščen in je bil na potu proti domu, ko ga je še v sodnij-skem poslopju dal v novič zapreti avstro-ogrski konzul, ki pravi, da ima v rokah nove dokaze zoper njega. Več rojakov se je zvezalo, da pomagajo Krkoviču iz ječe. Krkovič slovi, da zna izborno ponarejati avstrijski denar ter da je že mnogo oseb obogatil. Premll. g. knezoškof ljubljanski so opravili dve nedelji zapored sv. mašo na božji poti na Dobrovi pri Ljubljani in spo-vedali mnoge romarjev, ki so prišli od vseh krajev. — 4. t. m. so imeli v Marijinem Celju pontifikalno sv. mašo. Te dni so birmovali v leskovški dekaniji na Dolenjskem. Goriški knezonadškof dr. Sedej na Brezjah. Ob obletnici kronanja podobe Marije Pomočnice je došel na Brezje goriški metropolit premil. g. knez in nadškof Frančišek Borgija. Zvečer je bila velika raz svetljava, Brezje vse v zastavah. Knezonad-škofa je spremljal knezonadškofijski tajnik č g. J. Ličen. Našemu knezonadškofu je pri odhodu iz cerkve okrog sto telovadcev v uniformah delalo špalir. Popoldne so se poklonili nadškofu; v njihovem imenu je govoril predsednik „Zveze telovadnih odsekov" brat dr. Lovro Pogačnik. Pozdravljal je knezonadškofa kol prvega zastop-nika katoliške vere na slovenskih tleh; pozdravlja ga kot škofa demokratičnih idej. Naše telovadce navdajajo tri ideje : duh vere, duh ljubezni do domovine in misel demokratična. Odgovarjal je prevzvišeni, pov-darjajoč, da ga veseli in da je iznenaden nad tem pozdravom naše nadebudne mladine, na kateri leži naša boljša bodočnost. Veseli ga, da vidi v teh čvrstih vrstah ljubezen do vere, do Brezmadežne Device in da se zavedajo dolžnosti, da so katoličani. Veseli ga tudi, da tako gorko plapola ogenj navdušenja za ljubo materino besedo. In demokratična misel, pomagati drug drugemu, bo v zvezi s prvima dvema prinesla slovenskemu ljudstvu konečno zmago pod zaščito presvete Device. V tem imenu Vas blagoslavljam in želim na Vaši začrtani poti obilo uspehov in da se to Vaše delovanje raztegne po celi slovenski domovini Viharni živio-klici in ploskanje je sledilo tem nad-škofovim besedam. Telovadci so nato uprizorili nekaj prostih vaj pred nadškofom in veliko množico ljudstva. Krščansko slovensko učiteljstvo je zborovalo v nedeljo v Bohinju. Kljub žuganja liberalnega učiteljstva in „Slov. Naroda" je bila udeležba povoljna. Slovanski časnikarji so zborovali tekoči teden v Ljubljani. Na katoliškem shodu v Pragi sta zastopala Slovence državni poslanec dr. Krek in dr. Brecelj iz Gorice. Predsednik shoda je bil nam Slovencem izza katoliških shodov znani državni poslanec dr. Hruban. V Ljubljani se je vršil minoli teden cerkveno-glasbeni poučni tečaj v „Rokodelskem domu". Tečaj je otvoril premilostni g. knezoškof ljubljanski. Bilo je na njem nad 90 udeležencev. Podučevali so dr. Man-tuani z Dunaja, vikar Franc Trop iz Maribora, Stanko Premrl, prof. Foerster, kanonik dr. Karlin in prefekt Fr. Kimovec. Udeležniki so'imeli v frančiškanski cerkvi v četrtek in v stolnici v petek slovesni sv. maši, kjer so udeležniki peli koralno mašo. V petek je imelo k sklepu cecilijansko društvo občni zbor. Hrvaško-slovenski bogoslovni sestanek o vzhodnem vprašanju se je vršil pretekli teden v Zagrebu. Vse jugoslovanske škofije so poslale na ta važni sestanek, ko-jega namen je delati za združenje od rimskokatoliške cerkve odpadlih Slovanov z Rimom, svoje zastopnike. Slovencev je bilo navzočih 15, med temi iz Kranjske: profesorji dr. Janežič, dr. Gruden, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Orivec in dr. Debevec. Ceškl katoliški shod se je izvršil v stostolpni zlati Pragi z največjim sijajem. Do dvanajst tisoč oseb je bilo na shodu navzočih: Vse prostrane dvorane v Sofiji-nem otoku so bile prenapolnjene. Slovesnih sej se je udeleževal praški nadškof kardinal Skrbensky, olomuški nadškof dr. Bauer in vsi drugi češki škofje. Moravski Slovaki so došli v narodnih nošah s posebnim vlakom. Bilo jih je okrog tisoč. Praški občinski za^ stop, ki je v liberalnih rokah, je dal okrasiti z zastavami ulice, po katerih se je premikal slavnostni sprevod. Praški župan, liberalec dr. Gros je poslal na shod dva občinska svetovalca, da sta pozdravila shod v imenu mestnega zastopa. — Gotovo se spominja naše ljudstvo zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani Na tisoče Slovencev je bilo tu zbranih Štirje škofje so bili navzoči. Liberalci in socialisti so se zbrali in barab-sko napadali udeležence. Hribar, ljubljanski prevzetni župan še ni nikoli prišel pozdravit katoliškega shoda. Sicer se kaj rad ozira gori na Češko in vpeljava razne češke navade pri nas, svetujemo mu, naj se gre učit olike in dostojnosti k praškim liberalcem. Po pravici je pripomnil te dni nek gospod : „Tako surovih in nesramnih liberalcev, ka-koršni so naši kranjski ni najti nikjer drugje pod solncem." Iz Črnomlja se piše: Znani liberalni župan Julij Mazelle iz Gradaca je v preiskavi radi zlorabe uradne oblasti. Zato mu je deželni odbor vzel uradno oblast kot županu in jo izročil njegovemu namestniku. Mazelle je bil pri zadnjih volitvah protikandidat deželnega glavarja Šukljeja. Za predsednika kranjske kmetijske drutbe je cesar potrdil državnega poslanca g. Fran Povšeta. Jugoslovansko časnikarsko društvo se je v Ljubljani osnovalo. Zbor Jugoslovanskega časnikarskega društva" je bil prvi zbor, ki se je vršil v novi knjižnični dvorani „Katoliškega tiskovnega društva". Dru- štvo že sedaj zastopa 28 slovenskih časopisov, pristopijo pa tudi Hrvatje. Za predsednika „Jugoslov. časnikarskega društva" je bil izvoljen dr. Ig. Žitnik, za njegovega namestnika dr. Evgen Lampe, za tajnika Ivan Štefe, za tajn. namestnika Fran Kremžar, za b'agajnika Fran Terseglav, za blag. namestnika Silvester Škerbinec, za odbornike: dr. Korošec, V. Cenčič in F. Smodej. Društvo je pristopilo „Zvezi slovanskih časnikarjev" v Pragi. Članarina za podporne člane je 10 K, za redne 12 K na leto. — Ustanovni član plača 200 K. Zagrizenost liberalnih učiteljic na Češkem. Naši liberalni učitelji so posebni prijatelji svojih čeških tovarišev. Kako pa češki svobodni učitelji in učiteljice „delujejo", o tem priča sledeči dogodek, o katerem poroča zdaj „Severna Morava". V Kostelec pri Prosnicah je prišla na letovišče učiteljica S. Ko je prišla na obisk k neki rodbini, ji je mati pokazala malega otročička. „Pokaži gospodični, kje je Bogec", je dejala, in pokazala na križ. Te priložnosti pa naprednomisleča učiteljica ni smela zamuditi in zato je materi dejala: „Ta košček lesa kažete otroku? Saj sami ne veste, kje je Bog, pa ga otroku kažete!" „Severna Morava" pripomni: „In takim vzgojevalkam naj svoje otroke izročamo ?" Tudi na Kranjskem so začele zadnji čas na dan stopati razne liberalne učiteljice. Te pobirajo knjige in jih pošiljajo liberalnim študentom, da ustanav- . ijajo po deželi liberalne knjižnice, v katere prinašajo razne grde in pohujšljive knjige. Ne vemo, če gre tako opravilo nežnemu spolu ! V Novem mestu so se vršile nedavno občinske volitve. Brez posebnega boja je prišlo v odbor tudi nekaj pristašev S. L. S. Za župana je izvoljen g. Josip Ogoreutz, posestnik in trgovec, prvi svetovalec je znani Korel Rosman. Iz Amerike je prišel na počitnice v Ljubljano za par tednov k svojim starišem č. g. Alojzij Blaznik, župnik v Newyorku. Imel je 8. t. m. slovesno sv. mašo in govor v cerkvi sv. Jakoba. Č. g. Gregor Elnspieier, prošt tinj-ski, je imenovan knezoškofijskim konzisto-rijalnim svetnikom. Na mnoga leta I — Umrl je 25. avgusta po dolgi mučni bolezni v 55. letu svoje dobe splošno spoštovani župnik škocijanski, č. g. Anion Mikuluš, kn. šk. duhovni in dekanijski svetovalec. Rajni je bil rojen 7. avgusta 1854. v Pevmi na Goriškem. Vzornemu duhovniku in rodoljubu svetila večna luč! — Še daljna bridka in velika izguba je zadela koroške Slovence. Po dolgi in mučni bolezni je preminil dne 20. avgusta gosp. nadučitelj Fr. Eller, ki je bival zadnji čas v pokoju na Peravi ob Beljaku. Kakšen je bil blagi pokojnik in kakšen pomen je imel za koroško Slovenstvo, je znano po vsem Koroškem, a tudi izven njega po slovenski domovini. Saj je bil med starejšim učiteljstvom edini, ki je ob vseh nasprotovanjih in ob vsem preganjanju stal kakor skala za pravice slovenskega jezika. Bil je iz šole rajnega prcšta Serajnika, pri katerem je, dokler je ta žup-nikoval na Žili, tudi več časa stanoval. Tam se je zavzel, dasi je bil napolnjen v šoli z nemškim duhom, kakor skoro vse koroško učiteljstvo, onega kremenitega duha, ki se je odlikoval po njem vse dni do smrti, in one goreče ljubezni do slovenske domovine, ki ni poznala nikake žrtve, nikake zapreke, ki je prevevala vse njegovo mišljenje in delovanje. Da so ga vrgli nemški, oziroma ponemčeni učitelji pred nekaj leti ravno zaradi njegove ljubezni do zatiranih koroških Slovencev iz učiteljskega zborovanja, je znano in ostane ta čin neizbrisen madež na teh čudnih vzgojiteljih ljudstva. Na Žili je deloval nad 40 let. Da je Žila še trdno slovenska, dasi tik Beljaka, je njegova zasluga. Da govori ljudstvo v župniji krasno slovenščino, je sad njegovega truda. A deloval je plodonosno tudi izven šole. Naj v miru počiva! Nesreča na Krškem. V Savo je padla in utonila Ana Račič iz Viher pri Krškem. Reva je bila skoro popolnoma slepa. Vendar je lezla malone vsaki dan čez Krški most na Videm baje k maši. Most je sedaj zaradi popravil deloma razdrt, varnostne naredbe so nezadostne. Tako je slepa žena zašla na odprtino in padla v vodo. Ljudje so gledali za utopljenko, ki jo je nesla de roča Sava proti Brežicam, vendar rešiti je ni skušal nihče, ker ni bilo nobenega čolna blizu. Zopet obsojeni rudečkarjl na Zidanem mostu. Radi izgredov na kolodvoru Zidani most, katere so uprizorili sociji zoper poslanca dr. Benkoviča o priliki ustanovitve Prometne zveze v Radečah dne 31. maja 1.1., bili so 31 avgusta 1.1. obsojeni železničarji Pečnik, Štigl. Lokar in neka ženska Koritnik na občutne globe. Znano je, da je tudi Miha Čobal iz Zagorja bil obsojen na 24 ur zapora, ker je grozil poslancu Oostinčarju, in na 8 dni zapora, ker je poslancu Oostinčarju na shodu v Radečah očital, da laže v svojem govoru, pri sodniji pa Čobal ni mogel niti sence dokaza doprinesti. „Ne poznam malega kmeta!", tako je baje rekel poslanec Benkovič na nekem shodu na Loki. Saj sociji so to raztrosili po loški lari, zlobni kakor so. Toda pri razpravi 31. avgusta t. 1. se je po pričah dokazalo, da poslanec dr. Benkovič tega ni rekel v tem smislu, kot sociji lažejo, ampak da ne pozna malega kmeta, ki bi imel korist od uvoza tuje živine. Sociji so namreč zadnji del stavka prekričali, potem pa trosili neresnico, da se je dr. Benkovič javno izjavil kot sovražnik malega kmeta. Zopet nova socialdemokraška laž razkrinkana 1 Mladeniška organizacija na Štajerskem vedno bolj procvita. Šlajerska mladina predniači v organizaciji in nam je v zgled. V nedeljo 30 avgusta je bil v Na-zarjih zopet velikansk mladeniški zbor mladeničev savinjske doline. Blizu 800 mladeničev je prihitelo na mladeniško zborovanje. To je samozavest, to je odločnost in navdušenje. Taka mladina se ne obeša duhovniku za talar, kakor nam očitajo liberalci ; ampak taka mladina si je sama postavila krščanske vzore, katerim hoče slediti. Naj bi kot grom neba tudi našo kranjsko mladino pretresel in vzdramil klic: „Mladina, vstani in hodi po poti krščanske organizacije!" — Naj bi kot mogočni val morja za-valovala po naši lepi Kranjski misel: „Mladeniči združite se po izobraževalnih društvih in telovadnih odsekih, da bodete nekoč postali zdrav sad na drevesu slovenskega ljudstva." Kot ravnatelj „Gospodarske Zveze" v Ljubljani nastopil je svojo službo dne l.t. m. g. Silvester bkerbinec, izvrsten veščak v trg. strokah. S. L. S. na Goriškem zmaguje. Pri občinskih volitvah v Črničah, ki so se vršile pred tednom, je po hudem boju v vseh treh razredih zmagala S. L. S. V tretjem razredu je bilo nad 300 volivcev na volišču, med tem ko se jih je pri prejšnji volitvi udeležilo komaj polovico toliko. Liberalci so popolnoma poraženi. Doslej je bilo v Črničah županstvo v liberalnih rokah. Čast in slava vrlim volivcem! — lz Pliskovice se nam poroča, da je pri občinskih volitvah v četrtek dne 27. avg. zmagala kat. stranka v vseh 3 razredih z 18 starešinami, od katerih je 16 prav odločnih pristašev naše vrlo napredujoče slov. ljudske stranke. Nasprotniki so se kar poskrili; jih ni bilo od nobene strani na volišče, razun en par v vsakem razredu in pa očka župana ter dveh podžupanov, ki so bili v komisiji. Agitacija nasprotnikov je bila silovita do nedelje — obetanje velikansko! Konečni vspeh je ta, da so v 1. razredu štirje liberalci volili deloma tudi naše. Tedaj klerikalna trdnjava naša na Krasu stoji prav trdno — mi gremo naprej! Slava! Iz deželne bolnice kranjske. Gospod primarij dr. Šlajmer je odložil vodstvo deželne bolnice in bo vodil kirurgični oddelek. Dokler deželni zbor ne sklepa defini-tivno, se poveri začasno vodstvo deželne bolnice g. primariju dr. Vinku Gregoriču. Umrl je v Ljubljani pretekli teden črevljarski mojster g. Karol Hinterlechner, najstarejši častni član Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Pokojnik je pristopil k društvu meseca novembra leta 1855 in }e bil blizu 54 let vzoren član društva, preje kot vrl pomočnik, pozneje kot občespoštovan mojster. Pri nobeni društveni prireditvi ga ni manjkalo. Skupnih društvenih sv. obhajil se je vedno udeleževal do svoje bolezni. Za časa dolge bolezni je bil previden vsak mesec Umrl je popolnoma udano v voljo božjo. Kako spoštovan je bil, je pokazal njegov dolgi pogrebni sprevod, katerega se je udeležilo katol. društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo in vencem, črevljarsko društvo in velika množica občinstva. Naj počiva v miru! — V Opatiji je umrl sin ljubljanskega trgovca Bernatoviča, g. nadporočnik Pavel Berna-tovič, ki si je pri skakanju v morje zlomil vrat. Mladega nadporočnika so v Opatiji že pred dnevi svarili, naj ne skače z deske tako silno v morje, a na opomine se ni oziral. V nedeljo je zopet skočil v globočino 6 metrov ter priletel z glavo na dno. Truplo so prepeljali v Ljubljano in pokopali na novem pokopališču pri sv. Križu. Duhovniške vesti z Goriškega. Za voditelja na deškem semenišču v Gorici je imenovan gosp. dr. Jožef Srebernič, dosedanji knjižničar in prefekt v osrednjem semenišču. Na njegovo mesto pride posp. Ivan Rejec, pomožni profesor verouka na c. kr. gimnaziji. Za prefekta v deško semenišče pride novomašnik gosp. Alojzij F o g a r. Duhovniške spremembe v tržaški škofiji. Č. g. Anton K ri ž man, dosedaj kaplan v Sežani, pride za kaplana k sv. Jakobu v Trst. Novomašnik Avgust Zlobec pride za kaplana v Sežano, novomašnik Vincenc Zigulič za kaplana v Kastav, novomašnik Julij Lažič za kaplana v Buzet. Duhovniške spremembe na Štajerskem. Preč. g. dekan Franc Bohak je imenovan kn. šk. duhovnim svetovalcem. Č. g dr. Franc Lukman je postal profesor moralke na mariborski bogoslovnici; na njegovo mesto v Slov. Bistrici pride č. g. Fr. Doberšek Nov telovadni odsek na Goriškem. — V nedeljo 30. avgusta se je ustanovil v Gorici telovadni odsek „Slov. kršč. socialne zveze". Ob tej priliki so prišli na zborovanje bratje telovadci iz Mirna (40) in iz Podgore (20) pozdravit najmlajši goriški odsek. K goriškemu odseku je pristopilo že lepo število telovadcev. Predsednik mu je brat dr. Der m astia; načelnik pa brat Jožef MedvešČek. Odsek takoj naroči orodje iz Prage. Telovadcem najmlajšega goriškega odseka kličemo bratski „Nazdar"! Obširnejše poročilo o ustanovitvi prinese glasilo telovadcev „Mladost". — Na Kranjskem se ustanove odseki v Borovnici, Hote-deršici in v Košani. Surovost goriških liberalcev. Iz Šmarja na Goriškem se piše: V nedeljo po noči ob pol ene popolnoči so liberalni divjaki bombardirali župnišče in novo gospodarsko poslopje, v katerem se je priredil prostor za katoliško slovensko izobraževalno društvo. Koliko jih je bilo, se ne ve še, toda kamenje je letelo, kakor bi ga deset vragov sipalo. Ko se je zaslišal strel iz revolverja, padla jim je korajža v hlače in potekli so, kar so jih mogle liberalne noge nesti. Prihiteli pošteni mladeniči niso mogli nobenega zgrabiti. Da pa ne bo svet sodil, da so v Šmarjah sami divjaki in razbojniki, bodi povedano, da je le nekoliko liberalno podivjanih izvržkov, ki delajo sramoto vsem poštenim faranom Šmarijske lare. Ti so iz liberalne vzgoje. Kaj pravita k tej vzgoji duševna očeta iste? Vedita, da pride prej ali poslej račun. — Tukajšni liberalci ne morejo preboleti, da je preč. g. župnik sezidal novo gospodarsko poslopje in v njem priredil prostor za katoliško slovensko izobraževalno društvo, ktero imenujejo klerikalni brlog. Vedite, da v kat slov. izobraževalnem društvu se bodo pošteni mladeniči zbirali k pravi izobrazbi, ne pa kakoršna je vaša. Pravila so se že odposlala na c. kr. namestništvo v Trst, in ko bo društvo potrjeno, se bo vršil vstanovni shod, h kateremu se že zdaj vabijo vsi pošteni in krščansko misleči možje in mladeniči. — Barabstvo. Ko so v nedeljo popoldne korakali naši telovadci skozi Kranj, jih je nahrulila v grmovju nad Majdičevim mlinom skrita banda s „pereat čuki" in žvižganjem. Med izkrokanimi glasovi se je dobro razločil glas ženske. Ob enem je priletelo par kamnov iz grmovja. Eden od teh je zadel telovadca Hafnerja iz Škofje Loke na ramo. Prišli smo torej že tako daleč, da si človek ne bo več upal svest življenja skozi „napredno" mesto. Vinska letina v Bregu pri Trstu letos prav lepo kaže, grozdja je mnogo, kakor ga ni bilo že več let toliko in tudi vse zdravo ter že sedaj močno sladko, trgatev bo okoli 20. septembra Trgovci in gostilničarji, ki so prejšnja leta hodili v Breg po vino in grozdje, naj se zopet oglasijo, cene grozdja in vina ne bodo letos tako visoke, kakor druga leta. Železniška postaja je v Borštu, Boljunec je samo en četrt ure oddaljen in Dolina tri četrt od borštanske postaje in v vseh teh vaseh bo letos na prodaj obilno dobre kapljice. Zahvala. Dne 20. julija t. I mi je po streli pogorelo gospodarsko poslopje. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani mi je vso zavarovalnino in še poškodbe pri hiši točno izplačala, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Obenem se zahvaljujem gregorskemu in sodraškemu gasilnemu društvu, kakor tudi sosedom za pomoč pri gašenju. Posebno zahvalo sem pa dolžan svojim soobčanom za tako ljubeznjivo mi podarjeno seno. Vsem srčna zahvala I Perovo, 30. avgusta 1908. Jakob Zadnik. Našel je nekdo denarnico iz Naklega do Kranja z večjo svoto. Kdor jo je zgubil naj se oglasi pri Viktor Navinšeku, orga-nistu v Naklem št. 37 Vžigalice v korist obmejnim Slovencem se v Zg. Besnici pri Kran:u dobe v gostilni Ivana Papier po domače pri Žnidarju. Somišljeniki segajte po njihl Slovenci kupci! Kdor si želi kupiti dobičkanosno posestvo vsake velikosti v jako prijaznem in lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, naj se blagovoli zaupno pismeno ali osebno obrniti na Josipa Sernec, kmečkega sina v Oradiški. pošta Pesnica, Spodnje Štajersko. (Za pismene odgovore se prosi znamka). Josip Sernec posreduje pri nakupu brezplačno. Jubilejno sadno in grozdno razstavo priredi „Kmetijska podruž-iica v No-vemmestu" dne 3., 4. in 5. oktobra 1.1. in sadjarski tečaj, ki se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra t. I. na kmetijski šoli na Grmu. — Razstava sadja in grozdja se priredi v zvezi s sadnim semnjem. V razstavg se sprejema dolenjsko sadje in grozdje in sicer novo vpeljanih in starih domačih vrst. Priglasila za udeležbo se sprejemajo do 15. septembra t. I. Vsak razstavljavec mora naznaniti, koliko vrst sadja želi razstaviti, v koliki množini in koliko potrebuje prostora. Sadje in grozdje se lakko razstavi na krožnikih ali pa tudi v zabojih in košarah, pripravnih za razpošiljanje sadja. Na željo razstavljavca preskrbi podružnica potrebno posodo. Razstavljeno sadje se bo prodalo. Skupiček dobe razstavljavci. Sadna razstava je ob imenovanih dneh splošno pristopna in sicer od 8. dopoldne do 6. popoldne. Vstopnina je prosta. V sadjarskem tečaju stoje sledeča vprašanja na vsporedu : 1. Katere vrste sadja kaže pomnoževati po Dolenjskem z ozirom na dosedanje vspehe in na bodoči razvoj sadne kupčije. 2. O zadružni porabi in prodaji sadja. Pristop k sadjarskemu tečaju je prost vsem obiskovalcem razstave. — Dolenjski sadjerejci in vinogradnikil Udeležite se razstave in pokažite s tem, da ste vneti za napredek naše sadjereje. Kmet. podružnica v Novemmestu. Listnica uredništva. Gasilnemu društvu v Vel. otoku: Žal za zadnjo številko prepozno došlo: Pozdravi Dolenjske novice. Topliške novice. d Toplice, 26. avgusta. Občinska volitev. Ce si prišel dne 24. avg. v Toplice, si lahko mislil, da se vrši bitka med Rusi in Japonci, tako je letalo vse križem semtertja in se zbiralo v gruče, nazadnje pa pritisnilo v spodnje prostore županove hiše. Cemu ta dirin-daj? Vršila se je volitev novega občinskega odbora. No — in kdo je zmagal? Kakor povsod na Kranjskem, »Slovenska Ljudska Stranka«. Dobila je 26 odbornikov, 2 sta nasprotna. Eden, g. Ig>.'àeij Sitar, sicer ni popolnoma nasproten in se bolj nagiblje na našo plat, toda nekdo stoji za njim in mu brani, da bi stopil v naše vrste. Drugi je gosp. Anton Kline s Polja, ki trdi, da je demokrat ameri-kanske sorte. Nikomur sicer ni natanko dopovedal, katera načela in kakšne cilje ima ta de-* mokracija, morda sam ni na jasnem, a drži se trdovratno te misli, da je demokrat ameriške barve. Ce bi ta možakar pazno prebiral »Slovenca« in »Domoljuba«, bi se gotovo prepričal, da smo tudi mi demokrati, seveda kranjski demokrati, in da »Slovenska Ljudska Stranka« vseskozi izvaja demokratična načela. Ljudstvu pravice in kruha, za to se poganja vun in vun. Morda se sčasoma tudi ta dva gospoda premislita in pridružita »Slovenski Ljudski Stranki«, ki ima sedaj vajeti v roki in vse vodi in vlada. d Dva tabora. V začetku smo mislili, da bo volitev tekla v miru in slogi, in g. kaplan je povsod poizvedoval, katere može si želijo volivci v odboru, da ne bo razprtije. Na podlagi poizvedb in shodov se je sestavila potem vrsta kandidatov za podobčine in posamezne razrede. Ljudje so sami krivi razpora. Zakaj niso odkrito povedali: tega ne maramo, tega hočemo. Prav rado bi se jim bilo ustreglo. Nam je šlo samo za to, kar se je tudi na dr. Lam-petovem shodu povdarjalo: »Nobenega liberalca vmes!« — Ce bi bili n. pr. možje v pod-občini Dobindol soglasno rekli: Mi zahtevamo g. Kulovca v odbor, nikomur bi ne prišlo na um, druzega ponujati. Toda ker niso možje naravnost izrazili svojih misli in že poprej določili kandidate, je moralo priti do ločitve in zmešnjave. Stari boj med zgornjim in spodnjim koncem občine se je zopet razvnel. Zmagal je seveda prvi, ker je močnejši in ker je imel na listkih zapisane izključno le može »Slovenske Ljudske Stranke«. Zato mu je priskočilo na pomoč veliko število iz spodnjega konca in pripomoglo k zmagi. — Tudi nasprotniki so imeli zapisanih nekaj vrlih mož »Slovenske Ljudske Stranke«, toda imeli so vmes tudi par nezanesljivih in zagrizenega liberalca Rud. Zupanca. Zato se je vse združilo proti njim in poskrbelo, da so propadli. — Možje, prihodnjič pridite k shodom in povejte naravnost: te pa te hočemo za odbornike. Kaj ni lepše, da se voli v slogi, kot v razponi? Ce boste pa poslušali topliške hujskače, boste vselej ostali v manjšini, to je tako gotovo, kakor dvakrat dva štiri. Liberalstvu je na Kranjskem odklenkalo za vse večne čase. — Volitev v prvem razredu je bila naravnost vzorna. Ni čuda, ker so bili zraven volivci, vajeni volivnih bojev. Vse je bilo mirno in tiho v dvorani, nihče ni za-kašljal, vsak je bil radoveden na izid. »Slov. Ljud.'.ka Stranka« je imela zagotovljeno večino, če bodo vsi držali besedo. Toda dva sta skrhnila s praznim izgovorom, da tudi mi nismo ostali mož-beseda. Dokazala pa tega nista in poživljamo ju iznova, naj spričata. v čem smo prekršili dano besedo. Mi smo natanko volili po listku, ki je bil določen na Peč-jakovem shodu. Prečrtali smo samo ime tistega, ki nas je »farbal« in uskočil. Vsled odpada dveh volivcev smo bili prisiljeni, na dan priti s pcoblastih dveh častnih občanov, ki smo ju imeli eUiuole za slučaj sile na razpolago. — Žalostni pojavi in prizori. Volitev je pokazala, da v topnsKi oDcini je mnogo nemožatosti in neznačajnosti. Koliko jih je črez noč besedo sneUlo in zadnji hip preskočilo v nasprotni tabor. To pač ni lepo, pravi mož drži Oesedo, ki jo jc dal m se ne dà nikomur pregovoriti aii s pijačo pcdkupiti. Kdor pa kaj takega naredi, je mevža, ne mož. V črne bukve z vsemi tistimi, ki so besedo snejiii I Na prvem mestu botli za-pisan topliski » S k r 1 e «. Zgrozili smo se, kc smo tega moža videli med uskoki. On je bil ustanovitelj in mnogoletni predsednik konsu-ma, član vseh katoliških društev in zadrug, obiskovalec raznih sliodov, neumoren agitator »blovenske Ljudske btranke«, tretjerednik m kdo vé kaj še. bovraštvo do domače duhovščine ga je tako preslepilo, da je zapustil bliščečo zastavo, kateri je vse žive dni sledil in je šel volit najbolj srditega nasprotnika, kateri jc nestevilnokrat v »Narodu« opljuval njega iu njegov konsuin. Ravno tako v črne bukve s fantom Marijine družbe, ki se je celo voliti dal od nasprotnega tabora. Dobro, da se poznamo in vemo ločiti pleve od zrnja. d Volivni boj je končan, duhovi naj se potolažijo in blagodejni veter miru in sloge naj zap.luja jjo vaseh. Novi odbor pa naj vspešno deluje za povzdigo občnega blagostanja! d »Od farjev se ne damo komandirati«, ta surova oeseua je baje iz pijanih ust zletela nekemu volivcu. Menda ni vedel, kaj je izblek-nil. Ce je pa tudi v treznosti takih misli, mu povemo da se duhovske komande prav lahko reši. Naj se izbriše iz katoliške vere, pa bo prost. Dokler je pa v tej zavezi, ostane pod komando duhovnov, katere z ljubeznjivim pridevkom »tar« časti, od zibeli do groba, od krsta do krste. Duhovni so hoteli zadnjič to doseči, da bi bili izvoljeni v odbor le odločno katoliški možje »Slovenske Ljudske Stranke«, noben liberalec in noben polovičar, pa da bi se volilo složno. Zase se niso poganjali, saj tudi noben ni hotel v odbor priti. Vedite tudi, očka M., da je komanda »farjev« vsekako milejša in za krščansko ljudstvo ugodnejša, kakor komanda liberalnih učiteljev in drugih hujskačev, ki se ponosno bijejo ob prsi in kličejo: »Jaz sem liberalec,« to se pravi, privrženec lista »Slovenski Narod« in njegovih načel, besen sovražnik duhovščine in vsega, kar ona zastopa. Belokranjske novice. d Molčali bi, ko bi zlobni »Belokranjec« prvič ne lagal, drugič ne napadal verskih stvari. Saj se skoro ne bi splačalo, s takim zakotnim listom se prepirati. Toda, ker pride večkrat med ljudmi razgovor o tej ali oni »Be-lokranjčevi« novici — in nekateri res skoro vsako neumnost verjamejo, zato podajem pametnim ljudem v Belikrajini zopet par vrstic v poduk in zabavo. Prvič trdim, da Maceletov list laže. Na naš f>oziv, naj pove, kateri belokranjski župnik in učitelj sta ljudi varala s procesijami za dež — resnicoljubni »Belokranjec* molči — zato, ker se je zlagal. Vrzite to laž vsakemu Belokranjčevcu v obraz! Na vprašanje glede gosp. Julčeta in njegove po-štarske službe pa čenča nekaj o Šukljetu. Počasi, prijatelj Rožanc! Ce se je gosp. Julče kaj pregrešil, potem je bil pravici odstavljen, če ie nedolžen, pa naj toži c. kr. poštno ravnateljstvo, ker mu je naredilo tako sramoto! Basta! Glede črnomaljskega gosp. župnika zopet laže. Poznamo razmere bolj, kot pa znani krevliasti belokranjski misijonar. Ste razumeli? Zdaj pa premislimo nekoliko ta hinavski strah črnemaljske gospode pred — Kočevarji! Zakaj ste pa postavili za prvega govornika v Dobličah Kočevarja Eppicha? Ali ni to največja nedoslednost? In ali ni gosp. Kuder največji prijatelj (?) Kočevarja Kožarja? Pst — tiho! Poglejmo »Belokranjčevo« vero. V št. 11 piše urednik sledeče: »Kar je Kristjanom Kristus, to je budistom Huda. Tudi 011 je prišel 11a svet, odrešit svet« itd. Torej ta indijski bog Buda — je tudi odrešil svet — in Kristus Ka je tudi. Tedaj sta kar dva odrešila svet! No, Buda je najbrže odrešil liberalce, zato so tako buda lostni. — Kako grdo je zabavljal »Belokranjec« zoper procesije za dež, smo že omenjali. V svoji skrbi za sveto katoliško cerkev vpraša neki modrijan, kako je to, da morajo za cerkve ljudje sami zvonove kupiti, pa vendar moraic še plačati, če zvoni kakemu mrliču. Pustimo, naj tuhta to uganjko — morda bo začel še v cerkev hoditi, pa bo videl, kaj cerkev vse potrebuje — a mi vprašamo, kako je to, da imamo po več krajih takoimenovane okrožne zdravnike, ki jih plačuje dežela — a če gre tak zdravnik k bolniku, pa vendar še posebej zahteva plačo? Korektor izpod Kučera. d Pogorel je v Preloki neki kmet. Pravijo, da mu je tudi nekaj denarja zgorelo. Kmetje, zavarujte se vsi — pri domači »Vzajemni zavarovalnici« — ki ima svoje zastopnike v vsaki fari. Ce pride ogenj, je domači zastopnik dolžan še ti.vi n.ti nesrečo in pomoč je takoj tu. Ubogajte v svojo korist! d Obesil se je v Giršičih pri Podzemlju neki sicer tihi kmet Štraus — ker se je moral vedno prepirati s svojim malopridnim sosedom. Najbrže. se mu je zmešalo. d Posojilnice imajo zdaj v Belikrajini vse župnije razen Adlešiči. Onkraj Črnomlja so vse v liberalnih rokah razen v Dragatušu in Starem trgu — kier imajo pa tudi liberalci svoio. d Iz Dobrepolj. Resno besedo dopisniku v zadnji številki »Domoljuba« bi hotel podati, ker me imenuje modrijana. Dragi dopisnik, meni je vse eno, imenuje me tako ali tako, po božji volji sem, kar sem. Casti gotovo ti potrebuješ več kakor jaz od ljudstva, in tudi vem, da me ti iz lastne volje ne misliš napadati, ampak si primv ran od mogočneža, da me moraš. Ni res. da bi bil nasprotnik našega vodovoda in da ga ne maram. Ni tudi res, da jaz ne privoščim revežu potrebnega, nasprotno, večkrat nasitim reveža kot kak mogočnež. Iz vseh vrst je videti, da je obema čimdalje bolj hudo po občinskem pečatu, katerega se je dopisnik v predzadnji številki spomnil. Jaz vama ne morem pomagati, počakajta še dobri dve leti, pa ga bota nazaj dobila, ako bodo volivci hoteli. Kar se tiče našega vodovoda, pa nikar napadati samo mene, ker dobro vesta, da eden sam nič ne napravi, ampak jaz sem dopisniku odgovoril na zahtevo večine ljudstva. Večina ljudstva pri vseh rečeh odločuje, tako bode tudi pri našem vodovodu. Dopisnik me je opomnil v predzadnji številki, da imam občinski pečat v svoji oblasti. To ie tudi res. Toda pečat js nedolžen aparat. Jaz imam pa ljudstvo za pravi pečat, kamor bo to hotelo, tam se bode zapečatilo. Ne hujskam nobenega človeka v tem. Boljše mu je povedati po pravici, kakor pa loviti ljudstvo po krivici. Z Bogom za ljudstvo! d Iz Loškega potoka. Novega župnika smo dobili pretekli teden, č. g. Pravharja. Sprejem je bil naravnost veličasten. Do devet lepih, bogato ovenčanih slavolokov s pomembnimi napisi in na Tabru samem devet ponosnih mlajev s plapolajočimi trobojnicami je dajalo celi fari lepo praznično lice. Tudi cerkev se je oblekla v vence in zastave, da tem lepše sprejme novega gospodarja. Ob vznožju Tabra pa se je kljub delavniku zbrala praznično oblečena mnogobrojna množica, na čelu ji cel občinski odbor, da pri vstopu v župnijo pokaže novemu župniku svojo vdanost. V izbranih be- sedah pozdravi novodošleca gosp. župan. Iz besed gosp. župnika zveni ginjenost in izue-nadenje nad toliko udanostjo novih faratiov. Pot v cerkev pa sta povzdignile obe Marijini družbi, ki sta napravile lepo urejen špalir; po-klonivši se gosp. župniku v kratkih nagovorili, üosp. župniku je cela fara pokazala, kako radostno sprejema novega diišuega pastirja. d Porcijunkula na Žal. Gori pri Mokronogu bo v nedeljo, dne 20. t. 111. d Na Zaplazu je prihodnjo nedeljo na praznik Marijinega imena ob 10. slovesno opravilo. Lepa cerkev je zunaj popolnoma dodelana, razven zvonikov. Okna se bodo še letos napravila. Znotraj kaže cerkev, žaiibog, še surov zid. Ni lahko delati dandanes, ko so rokodelci tako dragi. Zunanji omet je stal do 7000 kron, notranji z obokom bo pa še več. Notranjske novice. Vipavske novice n Iz Vrlipolja pri Vipavi. Nismo prijatelji prepirov; mi nočemo delati nemira. Tihi smo bili šc preveč in molčali tam, kjer ne bi smeli molčati. Kakor se sliši, jc ga. Bunčuhova zelo vneta za >-Marijino družbo«, »Izobraževalno društvo« in pevski zbor. Baje je dobra prerokinja, samo zadnjič, ko je »Marijina družba« priredila igro »Sv. Cita«, se je nekoliko pomo-tila. Rekla je namreč, da iz te igre ne bo nič, ne sicer zavoljo igre same na sebi, temveč zato, ker jo poučuje ta (!) učiteljica! Igra bi se že dala narediti, ko bi... Govori se tudi po vasi, da je tej učiteljici velccenjena gospa Bunčuhova zelo naklonjena in da jej gre v vsaki stvari na roko. Iz same ljubezni bi jo rada še iz šolskega stanovanja spravila.Ze poprej, kakor je prišla, je govoril znani nadebudni fantiček, da v šoli že ne bo imela stanovanja, ker je klerikalna. In celo Bunčuhova družina ji je res tako naklonjena, da ji ni več prestati v šolskem poslopju in je namenjena prihodnje šolsko leto najeti si drugod stanovanje. Sedaj pa spregovorimo mi nekoliko besed o naši spoštovani učitcljici M. Uršič. Oglejmo si njeno delovanje, odkar jc v Vrhpolju. Ona je tista, katera je prvič dekleta »Marijine družbe« spravila na oder. dr so -- kakor se more z gotovostjo trditi — izvrstno igrale. Koliko večerov je žrtvovala, predno jih je izučila, koliko trudi prestala. In ali ji je za ves ta trud sedaj plačilo, da mora zapustiti šolsko stanovanje, če hoče živeti v* miru? Ne. ne, tako ne sme iti naprej! Vrhpolj-ci, toliko časti morate imeti v sebi, da tega ne boste dopustili. Ali je res naša vas tako slaba, da jo bo morala zapustiti zato, ker ne trobi v Bunčuhov rog. Ako je bila. sedaj ne bo več. Mi hočemo še jedno tako učiteljico in potem odpravimo z največjim veseljem brez Bun-čuha. Naša vas spuštuje učiteljico, in je tudi lahko ponosna na njo. To si zapomnite Bunčuh in njegovi prijatelji! Toliko za sedaj! Idrijske novice. n Shod. V nedeljo, dne 13. avgusta, popoldne je priredilo katol. politično društvo v Idriji v Didičevi dvorani dobro obiskan shod, na katerem je preč. gosp. dekan M. Arko predaval o ustanovitvi konsorcija, ki ima skrbeti za predpriprave za izpeljavo železnice na črti Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Načelnikom konsorcija je bil izvoljen drž. in dež. poslanec g. Fr. Povše. — Pripravljavni shodi v Horjuljti, Cerknem in Zireh so se dobro obnesli. Ljud-*' stvo je brez razlike stranke zavzeto za železnico. Ugledni državni poslanci S. L. S. so obljubili. da bodo z vsemi tnočmi podpirali ak- cijo za železnico, ki je jako važna iz vojaškega in narodnogospodarskega stališča. Razume se, da hi železnico samo država morala izpeljati, ker bi stala približno 27 milijonov kron. Upanje imamo tedaj, da bo v doglednem času tudi po naši dolini zapihal lukamatija, ker se bodo zaradi bližine italijanske meje brezdvonino tudi vojaški krogi pobrigali za železnico. n Komisija. V petek, dne 28. avgusta, jo prišel v Idrijo dež. odbornik gosp. h'r. Jaklič ter pregledal zidanje hiše za čitalnico, ki jo razširjajo na občinske stroške. Liberalcem in njihovim bratcem, socialnim demokratom ta obisk ni bil po volji. Še manj pa je bil ljub županu Šepetavcu, ki bo iz svojega žepa moral plačati 200 kron globe, ker se ni uklonil odredbi deželnega odbora ter pustil čitalnico razšir-. jati po načrtu inženirja Holinskega, dočim je dež. odbor zahteval, da se čitalnica le popravi za znesek 7200 K- Nekateri gospodje v Idriji res take uganjajo, kot bi imela idrijska občina dunajskega Rotschilda za strica. Ce hočejo imeti liberalci in socialisti društveni doni, naj si ga napravijo na stroške svojih lastnih žepov, ne pa na stroške že itak preveč zadolžene občine idrijske. 11 Novi grob. V soboto, dne 29. avgusta, proti večeru je umrl po dolgotrajni bolezni znani gostilničar Miha Stravs v primeroma še mladih letih. Ranjki je bil pred leti v Idrijo vpeljal laško vino. katerega se je tistočasno mnogo popilo. Bil je liberalec; a mirnega značaja iti miroljuben človek. N. v m. p.! u Našel se je. Koncem avgusta iz Idrije zgtibivši se I. Repulus, je zopet prišel domu Iskal je službe po svetu, a je ni našel in se raje vrnil nazaj v domači kraj. 11 Društveni Izlet. Četudi se je v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne precej kisalo vreme, napravila je vendar tukajšnja katol. delavska družba nameravani izlet v Kanomljo. Zmagala je korajža in vreme se je na lepo obrnilo. Čudili smo se množicam ljudstva, ki se je ta dan zbrala na posestvu g. Janeza Močnika. Toliko gostov gotovo še ni imel in jih tudi še nikdar skupaj ni videla Kanotnlja. Da so nas spodnjeidrijski sosedje in kanomeljski somišljeniki obiskali, se razume samo ob sebi. Ob krasno proizvajanih narodnih pesmih, ki jili jt prepeval družbeni zbor in ob govorih, ki so jih imeli gg. dekan Arko, katehet Oswald, rudar lv. Kavčič in akademik,Daničar M. Božič, smo se navduševali, tudi v prihodnje trdno vstrajati v bojih za pravico in resnico. — Pozabili tudi nismo trpinov, ki se borijo za boljši gmotni položaj v papirnicah ljubljanske okolice. Nabrali smo \ hipu zanje čez 40 K in s tem pokazali, da simpatiziramo z njimi. — Omeniti moramo tudi našega telovadnega odseka, ki je "skupaj s spodnjeidrijskim s svojo telovadbo pokazal, da nima strahu pred znanostjo liberalnih »Sokolov«. Zabavali smo se pošteno, zadovoljni bili z dobro postrežbo in se ob mraku vračali zopet proti domu v daljno Idrijo. n Čuden dopisnik. Čuden človek je znani dopisnik »Labacherice« v Idriji. Dočim poroča na dolgo in široko o najmanjših brezpomembnih veseličicah in malenkostnih pojavih raznih liberalnih in socialnodemokraških društev in velniož. »ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil hi mrtva stvar«, o prireditvah S. L. S., ki mu brezdvema ne ugajajo. Kot poročevalec uradnega lista bi moral biti nepristransk, a to ni in ne da 11111 žilca miru, da ne bi pokazal svojih liberalnih rožičkov in želja v dopisih. — Svoje dni mu prijateljstvo s klerikalci gotovo ni škodilo, ampak brez dvojbe precej koristilo! —< Pa — za enkrat naj bo zadosti. 11 Iz Zirov. Na angelsko nedeljo so tukajš- ' ni »Sokoli« in njih somišljeniki obhajali otvoritveno veselico svojega »Sokolskega doma«. Zirovska občina se hvali, da je napredna, a žalibog napredna v slabem. Zc pri otvoritvi »Sokolskega doma« se jc pokazalo, kaj imamo pričakovati dobrega od te vrste ljudi. Ko so sc ljudje zbirali k sv. maši. tedaj je sokolske gospode mrgolelo po cestah, da človek skoraj skozi ni mogel. Radoveden ie prašal eden ali drugi: »Kie bodo ti ljudje danes pri maši?« — No, pa tem ljudem o maši govoriti se ne izplača: saj vemo, kje smo in koliko je ura odbila! In otvoritev sama?! Kakih jedrnatih govorov, kot su pri naši stranki ob podobnih prilikah v navadi, tukaj nisi čul. Glavna stvar je bil ples iti pa komedije, ki so privabile obilno ljudstva. Na plesu je bilo baje kakor v peklu! okrog »Sokolskega doma« — to bi vedeli povedati tisti, ki so tam blizu doma in so bili hočeš-nočeš priča prizorov, ki se spodobnemu človeku gabijo. Čudimo se dekletom, ki so nastopale pri telovadbi v hlačah. In to navadna kmečka dekleta. K taki telovadbi puščajo starisi svoje hčere — dorasle in nedorasle — in se potem še hudujejo, ako jih kdo zavrne, češ da nimajo pravega verskega čuta! In taki telovadbi in takim »Sokolom« na čast je viselo samo v »klerikalni« vasi Ziri trinajst zastavi To jc torej tisti hvalisani »klerikalizem«, ki je dozdaj igral v Zireh tako hinavsko vlogo! Hvala Bogu, da se je začelo daniti, Zdaj lahko vsak trezen človek napravi jasen račun. M kličemo: »Kar je še dobrega v naši občini — skupaj ! Kar nas je vnetih za pravo Slovensko Ljudsko Stranko, podajmo si prijateljsko roko preko vode in bodimo eno z svojimi somišljeniki na Dobračevski strani! V slogi je moč! Naši nasprotniki se združujejo in ne prašajo, ali je kdo doma tukaj ali tamkaj. Vsak jim je dobrodošel, samo da je njihov. Ali bomo mi delali drugače? Tu ne velja več: držati z vasjo, ampak držati z našo vrlo Slovensko Lludsko Stranko na Kranjskem. In ta S. L. S. ima še dovolj svojih pristašev tostran in onstran vode. Iz raznih krajev Notranjske. n Iz Postojne. Vročina je minula. Bliža se jesen. Slov. katol. izobraževalno društvo vrlo napreduje. Sedaj je zopet ugoden čas, da se društvenikom prireja poštena zabava. Ker ima društvo veliko število izvrstnih igralcev, kateri so sposobni tudi za velike in težke vloge, naj si društvo omisli zopet kako večjo igro. da dobe člani ob nedeljah poštene zabave. Saj bode s tem tudi društveni knjižnici v korist, ljudstvu pa poštena zabava. Torej mladeniči, na noge, pogum naj velja! — Društveni član. n Postojna. V tukajšnjem katol. izobraževalnem društvu je predaval v nedeljo visoko-šolec gosp. Jožef Puntar. Društveniki so z velikim zanimanjem sledili poljudnemu govoru. Bodi gospodu predavatelju na tem mestu izrečena srčna zahvala. n Zaključek mlekarske šole na Vrhniki. Delo eminentnega pomena za narodno gospodarstvo naše dežele se je za etos zaključilo. Mlekarska šola na Vrhniki je dokončala svoje delo dne 29. avgusta tega leta. Koliko intrig, koliko spletk se je ìn-sceniralo proti tej šoli od izvestne strani, ki stokrat rajši vidi polom našega narodnega gospodarstva, kakor pa rumo svojega liberalstva! A ruina liberalstva je kljub temu neizogibna; kako pa je prekotega liberalstva mlekarska šola na Vrhniki častno rešjla svojo nalogo v prospeh gospodarskih interesov naše in sosednjih slovenskih dežela, naj pokaže sledeče poročilo. Mlekarska šola na Vrhniki se je pričela prvega aprila tega leta ter je trajala pet mesecev. Učencev je bilo sprejetih dvajset, a eden je moral biti ze prvi me- sec odpuščen; dokončalo jih je šolo 19, in sicer 13 Kranjcev, 3 Štajerci, 2 Primorca in 1 Korošec. Razen enega so vsi učcnci stanovali pod strogim nadzorstvom v zavodu (v prvem nadstropju vrhniške mlekarne). Tudi hrano so imeli skupno isto-tam. Pouk in stanovanjeje bilo brezplačno; Kranjci so imeli tudi hrano brezplačno, dočim so ostali plačevali. Štajerski učenci so imeli podporo od štajerskega deželnega odbora in eden od zadružne zveze v Celju, en Korošec od zadružne zveze v Ljubljani, en Primorec pa od poljedelskega ministrstva. Od 5. ure zjutraj do 12. ure so morali učenci pö oddelkih delati v mlekar- ni in sirarni, pri strojih in v kemičnem laboratoriju. Popoludne od druge do šeste ure so imeli teoretičen pouk. Od 8. do 9. ure so zopet sprejemali mleko. — V šoli, ki je tudi nastanjena v prvem nadstropju vrhniške mlekarne, je poučevalo šest učnih moči, in sicer učitelj Štrekelj (Vrh-! nika) računstvo in spisje, inženir Türk i (Ljubljana) kemijo in bakterijologijo, tajnik Zadružne zveze Kralj, zadružništvo in knjigovodstvo, sodni svetnik Mulley (Vrhnika) zakonodajstvo, dr. Marolt (Vrhnika) zdravstvo in prvo pomoč pri obolelih lju-1 deh, Legvart pa je poučeval tehnične predmete, mlekarstvo, sirarstvo, živino- Nova stavba »1 rejo, pridelovanje krme, zdravstvo živine, preiskovanje mlekarskih izdelkov, mlekarsko gospodarstvo ter nauk o mlekarskih strojih. Pri praktičnem delu pa sta pomagala učence navajati in nadzorovati domači vodja mlekarne in sirar mlekarske zveze. V praktičnem delovanju so se učenci popolnoma izvežbali v pripravi mleka za izvoz, v izdelovanju finega po danskem načinu delanega masla, v izdelovanju trdega in mehkega sira, pri čemer se je polagala posebna važnost na trdi švicarski sir, tako da znajo učenci izdelovati vse vrste sira od najfinejšega do najpri-prostejšega trapista. Izdelalo se je 3200 kg sira vsake vrste in 1300 kg surovega masla. Pri tej množini izdelkov so se učenci pač lahko izvežbali. Posebno se je pazilo na natančno preiskovanje mleka in izdelkov, čemur je služil čisto moderno urejeni laboratorij. Vsi učenci so se morali učiti tudi dobro molsti ter krmiti, tako da sedaj v vsakem kraju lahko nastopijo kot učitelji v tem oziru. Molžo je po- Tiskarne«. učeval g. Legvart sam, svoj vzorni hlev pa je iz prijaznosti v ta namen dovolila gospa Tomšičeva. — Da dobe učenci večji vpogled v zadružništvo in da spoznajo naše mlekarske in gospodarske razmere, so napravili izlete v mlekarno v Logatec, Medvode, Vodice, Komendo in Mengeš; ogledali so si vzorno prešičerejo pri gospodu Ivančiču v Medvodah, graščino Križ pri Kamniku in gospodinjsko šolo v Marijanišču v Ljubljani. Med vsem poukom se je pazilo vedno na to, da se učenci privadijo reda, pridnosti, varčnosti, snažnosti, da postanejo misleči in delavni možje. Da učenci tudi svoje domačine lahko poučujejo, se je privzela v učni načrt tudi živinoreja, prašičereja, perutni-narstvo, pridelovanje krme, zdravstvo živine za nujne potrebe. Vrhniški zavod si je v tem času pridobil ugled tudi na zunaj. Koncem maja se je priredila razstava mlekarskih izdelkov in tečaj za voditelje mlekarn. Lepo število tujcev je posetilo te dni Vrhniko. Tudi sicer so prihajali vi- soki gospodje, da si ogledajo to narodno -gospodarsko ognjišče. Počastili so zavod gg. presvetli knez in škof ljubljanski, deželni glavar Šuklje, dvorni svetnik Erti (Dunaj), referent poljedelskega ministrstva Harousek (Dunaj) itd. Proučevali so mlekarstvo tudi Poljaki in Rusini, celo iz Varšave je prišla družba poljskih dam; in ravno sedaj se mudi na Vrhniki gospod, ki ga je poslala hrvaška vlada. Veliko je bilo torej to narodno delo. Z zanimanjem smo pričakovali končne javne skušnje učencev, ki se je vršila dne 29. avgusta t. 1., od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Videli smo poleg številnega domačega in tujega občinstva odlične gospode: g. prelata Ka-lana, kot zastopnika kmetijske družbe, deželnega odbornika dr. Lampeta, od poljedelskega ministrstva nadzornika Riha, od tržaške vlade g. dvornega svetnika Friihaufa, dekana Gantarja, zastopnika zadružne zveze Kralja, zastopnika Bohinjcev g. župnika Pibra in mnogo drugih. Pogrešali pa smo Lenarčiča, ki je poslal samo svojega zastopnika Rožmana. Pri izkušnji smo se čudili, da je mogoče v petih mesecih doseči takih uspehov; s čudovito natančnostjo so učenci vodili stroje in odgovarjali kot veščaki. 19 izvežbanih učencev je na mah razgnalo vse zahrbtne spletke, ki so se vozljale zoper to šolo. S prisrčno čestitko, ki velja slovenskim gospodarjem, mlekarskim učencem in učiteljem ter vsej Vrhniki smo se poslovili od tega vzornega tečaja. Vlada pa se naj s tem nauči, kam naj obrne svojo posebno pozornost, ako hoče ljudstvu z malimi stroški napraviti neprecenljive koristi. n Z Vrhnike. Zanimalo bode morda kmete, kdo je sedaj na Vrhniki prevzel lov. To so prijatelji ljudstva — liberalci. Veselja vriskajo, da se jim je posrečilo izviti iz rok klerikalcev lovsko društvo, saj sami pišejo v »Slov. Narodu«: »Klerikalnemu Mayerju je odzvonilo«. Med temi znamenitimi lovci je tudi liberalec in demokrat, veliki notarjev in Jelovškov prijatelj Oroszy. Ta mož je nekoč, ko je bi! še železniški strojevodja, baje nekoliko telebnil s stroja na gotovi del svojega telesa, in začel je trditi, da so se mu možgani pretresli, na kar se mu je posrečilo dobiti prav lepo penzijo. Zato ima ta mož sedaj prav lep čas agitirati za notarjevo in Jelovškovo stranko, in hoditi na lov. V resnici je pa ta mož velik prijatelj kmetov, kako o njih misli, spoznamo iz besedi, ki jih je nedavno govoril nekemu našemu možu: »Kmet je največji postopač na svetu, 6 mesecev ta h ... . dela in 6 mesecev pa na peči leži«. Najbrže je ta moži-celj po sebi meril, ko je to govoril, kajti v postopanju je največji on sam. In vrh-ničani tudi že menda vedo kakšni prijatelj kmetov je Oroszy, kajti ko je bil pred nekimi dnevi v družbi dveh druzih na lovu, posrečilo se mu je ustreliti jerebico, ki je pa padla v lepo cvetočo ajdo. Ves vesel hoče Oroszy na njivo po žival, ne zmeneč se zato, da dela s tem kmetu škodo, toda veselje mu je skazil mož, lastnik njive, ki mu je odločno prepovedal stopiti na njivo ter mu obenem zagrozil, da ga naznani pristojni oblasti, ako to stori. Seveda je dični lovec Oroszy hote ali nehote moral pustiti na njivi lepo jerebičico, ter s kislim obrazom oditi s svojimi tovariši. Prav tako, kmetje le pokažite našim liberalnim lovcem, kakor Oroszyju, adjunktu Modi-cu, Mihčetu, Marjančniku itd., da ste vi lastniki težko obdelanega polja in da nimajo ti ljudje pravice vaših pridelkov po-končavati. Videl sem že večkrat, kako omenjeni lovci brezskrbno sami in s svojimi psi hodijo po njivah ajde, prosa itd. pa naši kmetje naj skrbijo, da bode tem ljudem ta grda in drzna navada za vedno odklenkala. Očividec. ti V Strmci pri Postojni je umrl v visoki starosti gosp. Janez Jež, lesati trgovec in posestnik, mož po volji božji. Bil je dalj časa vaški podžupan, občinski odbornik in do zadnjega časa cerkveni ključar. Vse te častne službe ;e vestno opravljal. 1'ri volitvah je vselej držal s katoliško stranko, navdušen za njena načela in je neustrašeno spoznaval svoje versko in politično prepričanje. Bil je zvest naročnik »Domoljubov«. Naša stranka ga bo zelo pogrešala. Naj niti bo to v blag spomin in drugim v izpodbudo, da ga posnemamo. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Iz tuhinjske doline. Fantje in možje! Skoro vsi ste kadilci. Kako mnogo porabite torej žveplenk. Vsakdo ima gotovo v žepu •škatliico žveplenk z napisom: »Mal položi dar domu na aitar«. Veste pa gotovo, ali če še ne veste, vam bodi tu povedano, da so te žvep-ljenke liberalne; dobiček teh vžigalic gre za liberalno družbo. — Da bi pa ne bilo treba vrlim krščanskim slovenskim fantom in možem, ki so kadilci, podpirati liberalcev, ki so največji sovražniki kmetov, je izdala naša »Slovenska krščansko-socialna zveza« svoje žveplenke. Na teh naših vžigalicah je napis: »V korist obmejnim Slovencem«. Dobiček teh žveplenk bo za slovenske katoliške šole. Poživljam vas torej, vsi krščanski fantje in možje, kupujte samo te naše žveplenke, z napisom: »V korist obmejnim Slovencem«. Sploh pa ne podpirajmo svojih najhujših sovražnikov liberalcev. Kupujmo vse pri naših krščanskih prodajalcih. Le poglejmo, kako so liberalci zavedni; nihče ne bo šel kupovat v naše prodajalne. Mi pa hodimo v štacune naših nasprotnikov in jim nosimo dobiček. Ali še ne veste, da je rekel v naši tuhinjski dolini nek liberalen »študiran« trgovec, da mu je to največje veselje, če kmeta za nos vleče? Seve, tega ni rekel vpričo kmetov, ampak svojemu prijatelju. 1 ako govore liberalni trgovci o vas. Ali bodemo potemtakem še kupovali pri njih? Ne. gotovo Ite. Od prvega do zadnjega, vsi bomo pustili take prodajalce, niti vinarja jim ne bomo dali skupiti. Ne podpirajmo naših nasprotnikov. ki so tudi nasprotniki naše sv. vere. Pokažimo jim pot, odkoder so prišli. — Fant iz tuhinjske doline. Bohinjske novice. g Planina Kraj. Letošnji majarji na planini Krai so bili res pridni. V prostem času, mesto da bi lenarili, so osnažili planino škodljivega plevela (šavja), očistili in osnažili močila, popravili stan in uredili ter obsekali prej slabo pot. Skoda, da ni v drugih planinah tako pridnih majarjev in planšaric! g Pot na Koprivnik so po dolgom času zc-čeh vendar enkrat nasipati in popravljati Drugo vprašanje pa je, če bo nasuto blato ostalo. I Prišel bo hiter naliv, blato bo izpral in zopet bo ostalo samo kamenje. g Občutno hladno jutro je bilo v nedeljo, dne 6. t. m. Santo 4 stopinje je bilo toplote. Iz Št Vida nad Ljubljano. g Zirovnlkov zbor priredi prihodnjo nedeljo pri »Slepem Janezu« veselico. »Slovenski Narcd« vabi na to veselico tako-le:: »ker ima ta zbor, posebno pa njegov vodja nadučitelj Zirovnik obilo preganjanja prestati od šentviških klerikalcev, katere silno boli. da proti njihovi volji in brez njihove pomoči lepa šentviška okolica kulturno in gospodarsko napreduje«. üospod nadučitelj Zirovnik, ki se v »Narodu« polni hvale o sebi in o svojem »delovanju«, mi vam povemo to-le: o vašem kulturnem napredku bomo govorili obširno tedri, ko deželni šolski svet, ki ima sedaj vašo zadeve v rokah, isto reši. Takrat, mislimo, bo precej smrdelo od vaše kulture, ki obstoji vsa v tem, da hujskate vedno in vedno proti vsemu. kar se ne klanja vaši namišljeni vsemogočnosti, ali pa proti onemu, česar v svoji omejenosti iu zaslepljenosti ne dosežejo vaši možgani. g Sokol v Št. Vidu, katerega se je Zirovnik od početka z vsemi štirimi branil, potrebuje «arcnij«. V kapljicah mu jih vliva v raz-krokani želodec nadučitelj Zirovnik. ki piše v »Slovenskem Narodu« sledeče: Naš kaplan Zabrer sc vsaj navidezno prizadeva, da bi šentviško mladino izobrazil. Zato je aranžiral v Št. \ idti telovadni odsek čukov. Da je to njegovo delo rodilo dober sad, kaže dejstvo, da se je v Št. Vidu razvilo telovadno društvo »Sokol«, v katero priletc vsi najboljši telovadci od čuka. ko prestanejo prve skušnje in ko jittt nekoliko zrastejo peroti. Gospod Zirovnik, vi se lahko vsak dan prepričate iz sejnih zapiskov telovadnega odseka, da priletc k »Sokolu« samo tisti mladiči, ki so jim v našem odseku prevroča tla. g Telovadni odr boljša in najčistejša, ampak tudi naj-cenejia in najizdatnejia mast, kar jih poznam. — Le poskusite I Ne boste se kesali! Vzajemno podporno društvo v Ljubljani RfflgreSIll M Jt. 19 registrovana xadrug» i omejenim poroštvom ROH^RSnl W St. II sprejema hranilno vloge v.ak nn Jg?\ OI to je, daje za 200 kron delavnik od 8 do 12. ure H° * '4 10 9 kron 50 na leta delavnik Druf. hranilne knjižice te .prejem.jo ke« ••t- ä.nmr, ~ * M se njih obres.ov.nje pP.ki.ile. davek plače hi-eallalee eaasa. —— N.j.lgurnejU prilik, z. «edeaje. JL Kale. I. r., predsednik. K-hm* J. S.ftalk I. r., podpredsednik. Ako hočete suole dete imeti zdravo, veselo in duševno se Živahno razvijajoče, dajte mu dr- Hommei-ow Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji 1935 20—1 čudite se! 4 pare čevljev za 7 kron. Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev za gospode in 2 para dam-skih na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino usnjatopeto, zeloeleg., najn.fas., močni Velikost v cm. Vsi 4 pari le 7 K. PoJilia po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj M. Kauf ler, Krakov109. axmsLCDOKJZJCD Izurjeni agenti se iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov. Dobra In trajna služba. Visoka provizija eventuel. stalna plača. Ponudbe na: W. W.esmaier, H uptposH. 1865 München I. 10—4 icdo; osta n ko r 10—20 m dolgih, najlineiftfh, popolno brez napake, obeljeni, primerni za najfinejio telesno ali posteljno perilo Rumburlko in batist-platno . po 50 v meter Ccflr za domačo obleko, bluze, pred- Easnike. otroške obleke izborna ka-ovost, lepij nežni vzorci ... Kanevas za posteljne prevleke, zajamč. penino, gosta kakov , živahne barve. 80 cm Urok......... 1» . ,......... Rjuhe brez šiva, z m dolge, IMI cm šir. Kuhinjske briiače, šahov vzorec . Brisače za posodo, rdeče karirane . oddaja pn povzetju tkalnica ia platno Julij Kantor, Baby it. 8 pri Nachodu. N. mini « pošilja 5 kg za poskusnjo — ca 4» metrov. Neugajajoče se vzame radevolje Barai, vzorci aa prilože 2215 le zavoju za poskušajo. I—i 38 49 70 , 180 , 36 , 20 . Cono èeéko posteljno por jo I 5 kg nov temn K 9 60, boljše K 2 —, polbelo skubljeno K 8 - , belo K 24-—, snežnobelo, kot puh irehko skublj. K 30 —, K 36 -, K <2- . Pošilja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachael, Lobea št. IM pri Hlzno,' Češko. Na prodaj je hifta z njivo In vrtom. Pripravna je za penziomsta, ker je poleg cerkve, ali za vsakojako ob't in trgovino. Več se izve pri antonu Kocjanu v St. Vidu pri Zatičini. 2137 3-1 Izšla; je nata Družinska Pratika za leto 1909 s sliko 8V. r>ružine. Posamezni izvod 24 h, po poftti 10 h več. Na debelo je na prodaj v Ljubljani i Katoliška bukvama, prodajalna .Katol. tiskovnega druStva-, Ant. Krlsper, Vaso Petrlčič, Auer-Korenčan, Iv. Kordik; v Tratui prodajalna „Katol. tisk. društva. Somišljeniki! Segajte le po edini naši „Družinski Pratiki!" Prodal bodem dne 15. septembra 1808 od svojega zemljišča ležečega v davčni občini Cerklje pri Kranju in Zgor. Brnik približno 20 oralovnjiv in gozdov z doraščenim lesom. - Kupci naj se zglase 15. septembra 1908 predpoldne pri g. Joaipu Jenkotu (Babič) na Zgornjem Brniku pri Cerkljah. - Nemcem posestvo ni na prodaj. 2197 1 — 1 Janko Vavken, Cerklje. CCKS Pro1 in revmatizem, trganje, celo najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zavživaniem iz rasti snovij pripravljen H*tntn»l-ov*aa olja proti protinu in r*vm{. Vsako drgnenje brez uspeha Steklenica z navodilom K 6 Številna, sijajna priznanja. Om Pharm Laboratorium KARI. BFMMEL, Landa-hut 109. Bavariko. 1992 6-2 (DAStSVKVO □a nai na na Hočete li fini rum? tedaj naročite 1 stekl. Ia. Jam. rum-esence za lahkotno samoizdel 5. li trna jftn Jamaika-ruma 1 K 20 h. — 1 stekl. liker-esen-ce za samoizdel vsake vrste3lit. najfin.liker kot: alaš-kreme, altvater, šar-treze, magador, karlovar, kislec, sep. kralj. Kaiser-birn.esenca K WO. 3 stekl. le 3 K. pošilja posamno stekl. le proti naprej vposl. denar, (tudi v znamkah) 3 steklenice tudi po povzetju frank, na vsako pošto z nat. vporabn, navodilom 2054 17-1 Hltschmann-Essenz-Erzeugung Humpoletz 61 Češko. Tisoči priznalnic I sanai oa na Učenca v mizarako obrt takoj sprejme Jurij Ko-iir Brod pri Novem mestu. 2120 3-2 Izurjene Šivilje za slamnike za damske slamnike, nadšiv in podšiv išče Siegfried Ornatein, Du-naj VI, Theobald gatte 13. 2127 2-1 Godbena šola _LOxiser Dunaj. 35. šolsko leto. Opsrna in Instrument, šola petje, klavir, orgle, vsa godala in pihala. Sol za teorijo vse teoret stroke, godb zgodovina. pedagogika, metodika. Te5»j z« državno izku{njo za glasovir, orgle, violino, petie. in druge predmete — Oiiqjcj 215 kandidatov zavoda državno aprobiranih. Vspre-jem tudi za posamne predmete Tečaj za kapelnike za izobrazbo kapelnikov za koncerte in gledišče Kaudidatje imajo priliko za tedenske vaje v dirigiranju orkestrov in zborov Po absolviranju se skrbi za službo Oddelek za pism - leoret 21,8 pouk. »_i Počitniški tečaj od 15. julija do 15 septembra. Vsako leto obiskuje šolo 350 učencev tu- in Inozemljat — Prospekte zastonj in franko pisarna zavoda Duna! Vll|l Zleglergasse 29. Južnoneniška predilnica išče več 2145 3 1 raztezal* (Streckerinnen) dalje delavk na predpredilni stroj (Flyrerinnen) kakor tudi za predilni stroj na obroček (Trosthlerinnen ) proti visoki plači. Ravnotako dobe moftki člani družine delo. Potni stroški se plačajo predujemoma. Ponudbe pod 8. L. 4532 na Rudolf Mosse, augsburg. Zdravo groadje najfin pl?m. vrste, debel, jag. slad., vsak dan sveže trg. 5 kg. zavoj frk. 3 50 K L. Altneu Verske z 44, Ogrsko 2145 3-1 Mai-jeva sols z internatom, Praga, Krakovaka ul. 21. Prvi in najstarejši vujaAki pripravljalni zavod. Tečaj aa kadete se prične 13. julija. te&0 ra enoletne prostovoljce pa X. septembra. Potrebna prediz-obrazba : nekaj razredov srednje ali meščanške šole. — Prospekt 1690 zastonj. 4—10 Na revmi in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Badar ■oaakOTO (MSaebea) KurfQrstenstr 40. 1615 Delavska rodbina za poljedelaka dola ae iééo. Opravilo celo leto. Poleg prostega stanonovanja, drv in polja dobe delujoči člani v krraju navadno dnevnino. Sprejme se tudi hlapec h konjem. Več pove graiftlnako oskrbniitvo Hmelnik, p. Novomesto, Dolenjsko. 2136 2-1 Snovi za mošt popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju 2207 3-1 m^. HM**»« dro/.erlji, Gradec, Murplatz 10. :: Cenike na zahtevo, zastonj! :: Odobrila c. kr. splošna preskuševalnica za živila v Oradcu. Suhe Sobe (jurje) na senčnem kraju posušene, ne prašne, kupujem, ter prosim, da se mi pošlje uzorec s ceno. Kupujem tudi „licopodi" (6rvojed.no) I rumen prah od lesa za napraševanje malih otrok;, potem čisto in presejano kuminovo lepo rumeni vosek. ZJU8 •» 1 C. F. SCHUBERT Gradec, Murplatz 10. Služba 2189 1 1 cerkvenika in organista v Mirni peči na Dolenjskem je oddati. Nastop s 15. oktobrom t. 1. Dohodki do 800 K. Župni urad v Mirni peči, D Jenjsko. Na prodaj je: I dobro ohranjen bilard z 10 quees, cena 70 K - 2 omari, ena velika in ena mala, za sprav-Ijanje'ledu: mala še dobro ohraniena. cena 20 K; Jelika dvodelna, cena 50 K: 2 veliki skoroi novi železni peči za kurjavo s premogom ibulloten1, cena 50 in tO K. pri 2151 , , Ivanu Wakoniggu. Izjat a. Jaz podpisaai Matevž Urbanija vulgo Guzi\ posestnik iz F^odbrda, obžalujem, da sem zapeljan po druzth, o posojilnici in hranilnici v Moravčah govoril o nepravil nem poslovanju. Ker sem se zdaj prepričal, da tega ne morem dokazati,' kar sem govoril, prekličem svoje trditve. 2201 l-l Na Brdu, dne 1. septembra 1908. Matevž Urbanija. - Zobozdravniški atelje - dr. Edv/Globočnik N) mM m » Kranju , _ v hiši, kjer je lekarna U) Jje od 16. sept. naprej slav. ob-~činstvu vsak dan na razpolago. loterijske številke. Gradec, 5. septembra: 27 55 41 80 81. Dunaj, 5. septembra: 24 4 57 48 64. „ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in atane po 5K na leto. Naročnino prejema upravniltvo v Ljubljani. Lcpoalovni mesečnik „Dom In SvetN stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani. MMMMM Odlikovano. Uatanovljino 1870 Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in iranko. 1917 5-5 Naprodaj j« III* \ z gospodarskim poslopjem in zemljiščem na Kup-Ijenlku. — Lastni vodovod, veliko sadnega drevja, gozdov, travnikov. Redi se pet goveje živine. — Več se izve pri Ivanu Kunòióu, lesnem trgovcu na Mlinem, pošta Bled. Zastonj pošiljam cenik šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej. ::: Lorenc Rebolj 1805 5 Glavni trg v Kranju. U Ameriko In Kanado najzložnejša, najcenejša In najvarnejša Toinj.. Cunard Line Bliinji odhod Iz domate luke Trata i Karpatija 22. septembra, Ultonija 29. septembra, Slavonija 13. oktobra 1908 Iz Lverp-lai Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 3/10., 24/10. Mavreta-nlja 10/10. Pojatnila in vožnekartepri Andrej Odlaaok, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. POZOR I člTAJ I POZOR! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašiju, tuberkulozi itd. Delovanje liborne, uspeh »l«rsn. Cena je frank« na vsaM pošto za 2 steklen cl 3K 40. , 3 steklenice 5 K 80 v , po povzet u a I če se psilje denar nsprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija) OitinoTijMii i. imi, c. kr. priv. občna zavarovalnica o»t»n»ijMu i. issi. Assicurazioni Generali v Trstu. £ ramstveni zaklad nad SOO milijonov kron. >o sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron. Družba zavaruje: Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken Sprejema tudi zavarovaoja : Zoper telesne nezgode in točo. Pri tej družbi je zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. zistop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, t lastni hiil. Izdelana poatalja ^ Is lllllll ^^ ■■■liNufl lalttal fr»? ^■BJ i.br..ip.l-^■JPF al«.«. Ptr-fi-- i sica all bla-■■■^■H alna, ISS ca Hitka K I*—, K I»—. K li la K II - S attira d.lfa, 1<0 ca tlr.ka K H —, K IS—, at IS—, K »I —. Zglaralk SO cm dale, ta ca ki rok K J'-, K 3 JO ta M 4-—, SS cm dolf, T« ca ilrak K 4*50 Ia K S-«0.Tidtla|cm ta« p. kakrtalkoll drafi acri. J-««lai BMdrod la limi aa I pattili. K ti-bollii K J»"-. Pollila m noilaint proit. p» p.vzttj. od K 10-— aipri). zamerila ali aaial al «ant prati povrnil.* potaib itrolkov. ' Benedikt Saettili, Lob« HO III ria., aa CaikMl. Lastniki gramofonov krat all tudi posameznih z gotovo znamko dobite eno ploščo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40—600 K. Dobe se plošče in valjarji i 1226 vseh vrst. 5 Valerija Kirchner, i Duna) I. Kolosrratrlng 7 — n Vsled reduciranja produkciji ae proda 500 fucato« i juh brez iiva 1*11 200 cm velikih, obrobljenih, prve kakovosti, tesi kosov za K 14 30. Priporočljive za hotele In koi ališča Krasne novosti llaneie, barhenla, ce-/ira, oksinrda, damaste Posleilno,. namizno perilo itd , le boliše kako-S05A vostl Vzorci 7»aion| 52—1 Posebn< si : Nevestine oprave, tudi : g itove. od 00 do H.iflO kron. Tkalnica platna in b-mbaža : br. KREJCAR, DobruSka, Cilko._ čistilnica črev na mestni klavnici v Ljubljani priporoča k bližajoči sezoni za- Ama«*» vseh v,st jamčeno čisto osnažena po najniž- jih dnevnih cenah, le od živine, ki je pod živino-zdravniško kontrolo zaklana. Cenjena naročila izvršuje točno in reelno JOSIP BERGMANN, Ljubljana, Poljanaka cesta 83. 2138 2 1 Kleparskega pomočnika ln učenca sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Simon Negro, kleparaki mojater v Cerknici pri Wakeku. J\ajt>oljAi òeéki i«*or ! Ceneno posteltno perle! I kg novega, alvega, skublle-nega, dobrega (osjega perja j K ; 1 kg boljiega 2 K 40 v., polbelega 2 K 80 v„ belega 4 K, belega skubijenega s K lo v, ,»ii, -r>, 1 kg izredno linega, aneino-WiJJJ belega, skublienegl 6 K 10 vin. __________in S K; 1 kg sivega puha 6 K 1584 25- 4 in 7 K; t kg belega puh» 0 K; najfinejši prani puh 12 K. - Pri odjem sltg se poilje franko. Dovriene oostelie j^Ä^ÄSEß ».'SB BSÖÄirff!Sf-aTS« ilroka nspolniem z lepim, mehkim raSJIm perjem io R., z Izredno finim 'polprt&n; SO K « najfinejiln, sivim puhom 14 K; posamezne pernice 10 K, 12 k. 14 K, 16 K blazin« s K S K 50 v.. 4 K. - Za neprimerno denar n,z,|Zamen|ava posestev Naprodaj je več rodovitnih večjih in manjših v najlepših krajih slov. Koroške. i» Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idoči finclilni s Poses,vi ter vsemi premični-nami in živino. Cene posestev so jako nizke. 1707 5 Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja — Celovec, Victringer-atraaae I, a. ^Zastonj I I I I se porabijo vnako leto mili ioni za zdravljenja i d gotovo so poskusijo vsakovrstna sr. dstva kakor kopeli, masaže, ▼ribanji» itd. in mvuo oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih lei ih zn»tne T*pehe namreč zdravljenj« potom elektriko »e v največ slučajih na veliko škodo bolnikov pie-malo vpoateva iu to le r d tega, ker večina bolnikov ne pozna ta-cega pripravnega in vspeénega aamoxdrav-Ijenja. .Svetujemo torej vsakemu bolnika, t'asti takim k* jih irtnčijo nervoznost, ncrrastenija, revmatizem, bolezni v križu in glavi, telodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na nnA nas ov, in mi mu d'»potljemo takoj 64 strani obsegajoč» ilustrirano «HO 1—1 knjigo brezplačno razprava o moderni elektroterapiji. i Elektroterapevtiška ordinacija Dunaj, I. Schwangasse št. 1, ls/i, I. n. i Na 6 /IX. 1908 elaktrotarapevftiftko orrfinaoijo na Dunaju, Schwangasse 1, 1 s /,. I. nadstr. Prosim pfttljite mi knjigo „Eine Ab-— Handlung aber moderne Elektro-The-rapif" gratis in franko pod zaprto ktTorto. I I 5000 ur zastonj vsakomur brezplačno in;poll proslo. Kron Rosk. pal. J--srcbr. rosk. 6'— želez . 1-irebr. dvoj. piali. . a — Kron budilka . 2 40 svelena . 1— • blfln.zv. 5--kubinjska . 3'— Kron uraznlbal. 7*— z bll|. n zv. 9 — z budilko 10 — z godbo . 12*— Irvlrne Omega, Schaflhaueen, Glashütte, Helios, Amalia, c. kr preizk od K 13, kakor tudi zlatnina In srcbrnlna po Izv. lov cenab. 3letno Jamstvo Zamena ali denar nazaj. Max Bobnel, Dunaj !v • "'«Kir27 Zapriseženi cenilec In veičak Največja ln najslarejia tvrdka. — Ustanovljeno S40 — S000 sli^ v katalogu i: zastonj In franko. • UM hi v, 2 lončka S K. Treba, da si vsaka obliali naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom-P. Jurlilč, lekarnar. Pakrac it. «5, Slavonl|a. Denar se poilje naprti alt s poštnim povzetjem h "Tin Rovo«!! Conili franko. Novosti - Železna pat.Roskopf-ura P || Jamstvo 3 II tri leta, * »I : oli : : denar nazaj. : Do danes se je dobila za 5 K le prav navadna ponikljana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za 5 K uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz emajla, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega niklja, In se odpre. Srebr. ure 7 K, z dvojnim okro-vom 10 K. — Zahtevajte cenik zastonj. __Anton Klffmnnn, : tovarno ur, zaloga, Izvoz zlatnine In : : srebrnine v Mariboru L. 6. : I Gofov zaslužek ponuja vsakomur neka dunajska banka brez kapitala in rizika s prodajo dovoljenih srečk. Vprašanja pod „Lose" na Rudolf Mosse, Dunaj I. Seilerstätte 2. 2214 2-1 SANATOGEN neobhodno potreba» krtpilno In (*▼•-tarmino sredstvo im vse. ki m p«<*atija :: slabe io atrajene. kakor tudi :: za nervozne in slabotne Sijajno patrjen od vef k t 7fi00 prore-sorjev in zdravnikov. It-'hÌT» se r le-17X1* karnah in drožerijah. fi—1 B'oSure ratpolllja rraako la raatonj Itaner A Co , Berila N W IH. Marno zastopstvo ('. Itradf, lltinaj l„ i: Flelarhmarkt I. t: M ti i/ti v i/km&riÀto yfaten it-h/o <\cbr\\ po ceni in msn&sl/iw- potovali ruy.w d>rnrpc> oSi/non£"Mn ctelxa V tyuAQuni JCbloàwrske ulte»20. Istotam sprejemajo se dobrl in zanesljivi zastopniki. Kje se dobe najboljii poljedelski stroji, kakor mlatilniee, gepeljni, čistilnice, proèa za sadja i. t d.? 1703 Edino le pri: 26-5 FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezija casta Ate v. I., Valvazorjev trg *tev. 6. in zakaj: zato, ker «o dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebéòin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic » na***» > » » è Priložnostni nakup I Namesto K 20'-, aamo K 3-90 ,< (30 000 komadov prodanih) stane lepa ,,Gloria" irabrna • plombo 36urna ankcr-remontolrna iepna ura, prima kol«s|e z lepim glavlr okrovjem s sek. kazalcem in lepo poziač ali posrebr verliico z obeskom, natančno Idoča za samo K 3*50 Dalje ponujam pozlačeno, 36urno (vele-prima ivlcarsko koles|e) remont, uro z lepo pozlačeno vcriiico za samo K 5'—. — Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Po povzetju poiilja: Izvoz ur KOHANE, Krakov St. 48. H» aeoffajajoč« denar aazaj. — Maogi ao aaročlll po dvakrat naročite cenik or zlatnino in srebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-1376 itnine prosto. 26 11 Valika zaloga ur, samo tvicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, orar "-. edini zas'opnlk ivlcarske lottarne ur — IJublJaaa, «Ur. trii« IlAftllnit nullilrn Kadi rodbinskih razmer se USOQnn prlllKU. po ugodni ceni proda lepo posestvo na Spod. Štajerskem. Cena je K 18.000. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Domoljuba* 2119 (3—1 asOHBIMHBaHHiHDSZ} Priznana dobra delavnica ez IZDELOVANJE OBLEK po meri kakor tudi vseh uniform po najnovejšem 1760 kroju. 3 Priznano solidno blago in zmerne cene. Dobro blago v zalogi kakor tudi vzorci v največji izberi. V obilna cenjena naročila se priporočam vele-spoštovanjem Leopold Rajmer, krojaški mojster, Metlika. Proda sa 2047 4-1 enonadstropnahiša v nekem trgu na Notranjskem. Pripravna je za kako trgovino ali obrt. — Cena okroglo 5000 kron. Os se tudi v najem. - Pojasnila daje upravništvo Domoljuba*. I«da|tl«l| Ia odcoTornl aridnlk: Di. Ignacij Žitnik. Ttakala .Katoliška Tiskam«*