ra /koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi te moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME7t/J£I t Od boja do zmage devoted to the interests of the laboring classes Ste-v. Í Entered a9 Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post Office * at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 7. ja nit-Varja. 1910. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX ČITATELJI POZOR! ¡Nase cenjene čitatelje opozarjamo na našo izvanredlno veliko zalogo raznih knjig, katerih cenik oglašamo v današnji številki Glas Svobode. Vse knjige so izvrstne vsebine kot v poduk, znanstvo in kratek čas, ter podamo tu kratek zaznamek : Zbrani spisi Josipa Jurčiča. — Enajst zvezkov. Jurčič je najpopularnejši vseh slovenskih romanopiscev in ni ga pisatelja, čigar dela 'bi bila 'tako razširjena in priljubljena kakor Jurčičeva. Dr. Ivan Tavčar. — Povesti. — Bk zvezkov. Znamenito 'povesti tir. Ivana Tavčarja spadajo med najlepše in najbolj priljudne u-.motvore slovenskega slovstva. Zbrani spisi Iv. Kersnika. — Vezana izdaja v 4 zvezkih. Kersi-inik je eden najodličnejših slovenskih pisateljev in spadajo njegovi romani med najlepše, v Slovenski literaturi. Kirdžafi. — Podunavska povest. Spisal Mihael Čajkovskij. Ta povest ima zgodovinsko ozadje; godi se v času, ko se je na Balkanu začelo daniti, in je po svojem dejanju in po nastopajočih osebah vellezanimiva. Strahovalci dveh kron. Spisal F. Lipič. Velezanrmiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi i razbojniki, turškim cesarstvom in beneško republiko. Trije mušketirji. — Zgodovinski roman iiz francoske preteklosti. Spisal Aleksander Dumas. ■“Trije mušket er ji” so svetovno-slaven roman; ni ga morda na svetu, ki bi bil toliko eiitan kakor ta. Dvajset let pozneje. — Roman iz francoske preteklosti. — Spisal Aleksander Dumas. Ta roman je nadaljevanje “Treh mušketirjev”. , i iv r'• Mali vitez. — Zgodovinski roman iz poljske preteklosti. Spisal Henrik Sienkievbez. Trije ilustrirani zvezki. Sie.nfeievvieževi romani slove po vsem sveto; med najbolje spada “Mali vitez.” Rodbina Polaneških. — Roman iz poljske zgodovine. Spisal Henrik Sienkievviez. Trije ilustrirani ¡zvezki. Ta 'krasni zgodovinski roman je vreden najtoplejšega priporočila. Tartarin iz Taraskona. — Humorističen roman. Spisal Alfonz D and at. Ta romian je pravi biser francoskega humorja in klasična satira na južnofrancoski narodni značaj. Mali lord. — Spisal F. H. Bur- nett. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po iz «ledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šo-larske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Itd. itd. (Komur je do izobrazbe, naj nemudoma poseže po teh v ceniku zaKiianovaniih knjigah in to so-sebno priporočamo slav. društ-vam, čitalnicam in izobraževalnim knjižnicam. Volitev društvenega odbora. Društvo št. 1 S. S. P. Zveze v ■Chicagi je izvolilo sledeče člane za uradnike v letu 1910: Martin V. Konda, predsednik, 1518 W. 20. St. Anton Dullar, podpredsednik, 2012 W. 26. St. Albin II. Skubic, finan. tajnik, 2014 Blue Island Ave. Vinter Skubic, zapisnikar, 2727 So. 4)2nd Ct. Josip/ Ivanšek, blagajnik, 1517 S. 43. Ave. Nadzorni odbor: John Werscbay, predsednik, John Marentich in John ¡Mladič, Visi v Chicagi. Z bratskim pozdravom John Marentich, zapisnikar. Poštrae-hranilinice so dobre, toda cenejša živila bi bila boljša; ako bodejo zaradi visokih colnin tako kviško šle kot do siedaj, potem poštne hranilnice sploh ne-rabimo. Razgled po sveto. Avstrija. Dunaj, 1. jan. Tukajšnji diplo-matilčni krogi so zaradi senzačnih dogodkov na otoku Kreta, silno presenečeni, ker komaj 'odstranjena nevarnost na Balkanu se zopet preteče pojavlja. Vlada v Kandiji je Vsled ravnokar storjene prisege zvestobe grškemu kralju Jur ju težkočo napravila, o kateri se ni tukaj nikomur sanjalo. V dobro podučenih krogih priznavajo silno resno stanje in pose«1 v predpravice Turčijo, kar je v Carigradu tudi razburjenje povzročilo. S tem se vprašanje Krete zopet poostri in kakor se je turška vlada opetovamo izrazila, da se ne pusti nadalje izivati. Daljni razvoj se z mrzlično napetostjo pričakuje. Z neko izjavo z dne 13. julija 1909 so zaščitne sile Anglija, Francija, Italija in Rusija, katere so svoje vojaštvo dne 26. julija m. 1. iz otoka umaknile, vlado “obstoječim oblastim” prepustile, Aokler se pereče vprašanje s Turčijo reši. Od takrat niso tozadevna pogajanja napredovala. Otok stoji prej kot slej nominelno pod sueerenstvom sultana. — Za novoletno darilo je ministrski predsednik dr baron pl. Bienerth dobil od cesarja Fran Josipa Veliki križec k Leopoldovemu redu. To je dokaz, da mož uživa popolno zaupanje cesarja, kar se soselbuo povdarja z ozirom na neizogibno rekonstrukcijo kabineta. (Op. ur. S tem je avstrijska vlada “Slovanski zvezi” zopet udarec zadjala). Belgija. Bruselj, 2. jan. Mehelski nadškof je izdal pastirsko pismo, v katerim prosi, da se -* zveličanje duše kralja Leopolda moli, kateri, kakor nadškof pravi, “vslea njegove cerkvene poroke in vzorne krščanske smrti molitev vseh dobrih Belgijcev in katoličanov zasluži.” Anglija. London. 3. jan. Dvajsettisoč premiogarjev praznuje vsled stavke zaradi, zakona o osemurnem delavniku, kateri je s prvim januarjem v veljavnost stopil. Premo-garji kateri v nekih premogovnikih še delajo, so napovedali da delo ostavijo. Španija. Madrid, 3. jan. Goveraer iz Barcelone brzojavlja, da vlada mir v 'Barceloni in da se ni poskušalo generalni štrajk vprizo-riti. Policija je šest 'sumljivih oseb zaprla, vsi inoizemci, katere so se okolo posestva v Andaluziji klatile, kjer se kralj nahaja na lovu. Grško. Atene, 2. jan. Ministr notranjih zadev., Triantaphillakes, se je odpovedal, ker je to vojaška liga zahtevala in potem ko se je posvetoval s 'kraljem in ¡premirjem. — Liga je nadalje zahtevala, d» se vse grškie legacije v inozemstvu odpokličejo, razven one v Turčiji. Le-to državno nasilje vojaške lige je bilo v to uprizorjeno, da se njen ugled pri poslancih zopet- ojači. Vsi častniki in vojaštvo so po kasarnah stali pod o-rožjem. To je bilo v petek vso noč. V soboto so odposlanci lige vodjem opozicije pisma vročili, v katerih se je zahtevalo, da zbornica tudi o božičnih praznikih zboruje in dokler se proračun in druge nujne Stvari ne rešijo. V drugem, na ministrskega predsednika odposlanem pismu, se je zahtevala odprava 1 ©gačij in odstop ministra notranjih zadev. Liga je popolnoma zmagala. Celi kabinet je podal resignacijo, toda kralj je .prosil člane, da naj v uradih ostanejo. Na to se je sklenilo odstranitev ministra notranjih zadev in odprava legacij. Nemčija. ‘Berolin, 3. jan. Socialdemokra-tičen “Vorwärts”, opisuje grozno trpinčenje, trpljenje in umira-jočnost med oddelkom 600 Nem cev, kateri so se julija meseca odpeljali iz Hamburga v Brazilijo, da taim delajo pri gradnji Madera in Mamore-železnieie. V minulem mesecu se je 99 teh izselni^ov v Evropo povrnilo. Večina njih trpijo za tropičnimi bolezni. Oni pripovedujejo, da je več 'kot 300 njih tovarišev mrtvih ter ostanek se nahaja v bolnišnicah v Manaos. Eden domudošlih ipravi, da razmerja v Brazilji ne odgovarja kar se je njim pripovedovalo pre-dno so pogodbe podpisali. Vsi so drug za drugim obpleli za mrzlico. Drugi .pravijo, da so vsi kon-traktorji pogodbe prelomili-. “Vorwärts” izjavlja, da agenti "Skušajo, nadaljnilh 5000 Nemcev k izselitvi v Braziljo pregovoriti. Bulgarija. Plodiv, 1. jan. Vzhodna Rume-lija je grozno preplovljena, naj-huja povodenj v minulih 50 letih. Vsa dežela je veliko jezero. Po ooročilih je veliko ljudi utonilo. Na ¡poljskih pridelkih in živini je neizmerna škoda. Vojaštvo rešuje kolikor je mogoče ljudi iz preteče nevarnosti. Nižje lezoči kraji okrog Plodiva so pod vodo. Procesi v Barceloni. Iz 'Madrida se piše: Od 155 v Barceloni pričetih razprav v zadevi dogodkov v ipesecu juliju je 58 slučajev olajšanih. Vojna sodišča so se v 49. slučajih izjavila za nepristojna. 24 procesov se je ustavilo, 24 obtožencev je oproščenih, 56 procesov se baje nadaljuje, od; teh je 17 toliko kot odslovljenih, v 33 slučajih se obravnave v prihodnjih dneh pričnejo, in ICO jetnikov je iz zapora izpuščenih. Generalni kapitan Katalonije je v 14 slučajih obsodbe spremenil ali pa olajšal. Abesinski cesar Menelik mrtev. Iz Rima se poroča : Tukajšnji “Tribuni” se iz Jubitila brzojavlja, da je Menelik, cesar Abesini-je, pred nekaj dnevi umrl. Njegovo smrt so prikrivali, dokler nista prestolonaslednik, Lidj Ey-assu in tega oče z vojaško močjo v glavno mesto Addis Abeba dospela. V varnost- in prilog Evropejcev je vlada obsežne odredbe storila. Razven Harrarja, kjer je ljudstvo skrajno nemirno, ni ničesar hudega pričakovati. Vpliv eesairioe-vdove je še vedno velik. KOLIKO POTROŠIJO AMERI-KANCI NA ANGLEŠKEM. ¡S rastočo skrbjo zasledujejo A-merikanei vedno pomnoženje lju-bavi njih' najibogatejših sodržavljanov za navado, njihove v Ameriki “prislužene” milijone in ¡milijarde v inozemstvu zapravljati. Sosebno v Londonu se je veliko ameriških dolarkraljev nastanilo, ki so si potom' bi iščoč e družabnosti in brezmejne potratnosti “družno” stališče ter pristop k dvoru pridobili. Amerikanski sta-tistikarji so sedaj zraj|inali o v Ameriki delujočem kapitalu, ko-jega dobiček in obresti se večinoma na Angleškem potroši-. Točno preraeunjenje kaže, da dohodek okroglo štiri milijarde premoženja se v Londonu izdaje. Na pročelju stojé Astor, Pierpont Morgan in Anthony J. Dressel, kateri pri jathuih plovbah in londonskih veselicah milijone in milijone potrošijo. Tem sledi Robert Goelet s premoženjem 80 milijonov, Harry Payne Whitney z 80 milijoni, Vojvodinja Roxburghe, Mrs. John Macikáy in Mrs. James Henry Smith z jednakim premoženjem po 80 milijonov« Mrs. Leeds, Mrs. Bradley Martin in grofica pi- Craven po 60 mili jopov; Waldorf Astor, James van Alen in Mrs. A. H. Paguet po 40 milijonov in veliko drugih, koji svoje premoženje na Angleškim zapravljajo. Na pisma brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Razne novice. Električne lokomotive. iFb temeljiti preskušnji obe-dveh novih električnihV lokomotiv, katere sti bili zgrajeni v Pitt-sbuirški delavnici Westingbpuse Electric and Manufacturing Co. za službo v New York Terminal-Division Pennsvlvania-železnice, je sedaj le ta Westinghouse družbi naročila da gradnjo nadaljuje in sicer da izdela pedeset ¡najmočnejših električnih lokomotiv, ka-koršnje so .še kedaj ¡za kako železnico zgrajene bille. Oddaja se ima s prvimi julijem 1910 zgoditi. Novi stroji imajo obliko podvoj-\ ne-lokomotive in celotno-zmožnost 4000 konjskih sil. Njih zmožnost bo tolika, kot treh najmočnejših parnih lokomotiv, ki se v tovornim prometu rabijo in pri njih konstrukciji se je na preprostost kot na ceno največi ozir jemalo. P osk ušn j e-1 o k o mot i v e, katere se rabijo na Long Island-Division Pennsylvanija-zeleznice vozijo ob težkim tovoru 60 milj na uro. Naročilo Pennsylvanije-zeieanice zahteva približno $1.000.000 in je največe te vrste naročil, kar se jih je do sedaj dalo. Premena v diplomatični službi. Washington, 29. dec. Predsednik Taft je senatu v odobrenje predložil celo vrsto imenovanj v diplomatični službi. Predlagani so prejšnji -pomožni-državni tajnik Robert T. Bacon za poslanca v Pariz, Rihard C. Kerens iz Missouri za poslanca na Dunaj, Henry Lane Wilson za poslanca v Mehiko, Charles Page Bryan iz Illinoisa za poslanca v Bruselj, William James Calhoun iz Illinoisa za pofclanca v Peking, Henry P. Fletcher iz Pennsylvanije za poslanca v Ližbono, R. S. Reynolds Hitts za poslanca - v Panamo, John B. Jackson iz New Jer-seya za ¡poslanca v Havano, Fenton R. McCreary iz Michigan za poslanca v Teguicigalpa, Honduras; Edwin V. Morgan iz New Yonka za poslanca v Asuncion; Paraguay, Charles W. Russell iz Distrikt of Columbia za poslanca v Teheran, Perzija, Laruilts S. Swenson iz Minnesote za poslanca v Bern in Horace C. Knowles iz Delaware za poslanca v Santo Domingo, Dominikanska republika. -4 Zopet justični umor. Wheeling, W. Va. 3. jan. “Jaz Vam hočem vse povedati, kar mi že mnogo let vest teži. Jaz ne morem delj grozno tajnost prenašati. Jaz in dva inozemca. katera sta 25. septembra 1903 blizo Washingtena, Pa. kontraktorja Ferguson umorila in oni mož, ko je b il zaradi tega obešen ter dru gi, kateri v tej zadevi dvajsetletno ječo prestaja, — sta nedolj-žna.” To je bilo priznanje, Josip Vastello, jetnika v jetnišniei v Moundsville, W. Va. katero je izjavil naprarn nadipazniku Dawso-nu. Milovar Kovovio (Kovačič?) bil je 'zaradi tega hudodelstva o bežen in Milovar Patrovic (Patro-vie?) obseda 201etno ječo Allegheny, Pa. Vastello je tu zaprt zaradi druze ga zločina. On je bil nekaj mesecev po umoru Fergu-sona. zaradi vloma na 8 let ječe obsojen. Njegovo kazen prestan« v novembra t. 1. Obed v a inozemca. katera Vastello kot sokrivca označi, sta gotovo že domu odpotovala. Oblasti bödo farmarja Lewis S. Liggett semkaj privedli, da Vastello identificira, ker on je baje ridel umor. Generalni pravnik Zdr. držav G. Wickersham je eden velikih delničarjev miehikanSke os redne železnice. On je celo eden ravnateljev. Ta železnica je naredila prometa za deset milijonov dolarjev mehikanske veljave. To je e-den vzrokov, zakaj goji naš predsednik Taft tako debelo prijateljstvo s trgovcem sužnov in predsednikom Diaz iz Mehike. TUTI —FRUTI. Dr. Friderik Cook ni tedaj Severni tečaj razkril. Bil pa je kot pravi Amerikanec “smart” dovolj okolo $200.000 za predavanje in članke razkriti, in to prodno je Severni tečaj za njega y Kodanju zamedld. * # * Tisti nemško-ameriški časniki, ki so si dr. Cooka (kot namišljenega Nemško-Amerikancaj osvojili, iso ga sedlaj z dolgim nosom zopet Anglo-Saiksom prepustili. * # * Mi se bližamo v Ameriki zmerom bolj ruskem stanju. Naši mogočneži pa naj se varujejo da lok preveč ne napnejo, kajti znalo bi se obupano ljudstvo konečno na ruski način braniti! # * * V “Socialist Party” v Ameriki očividno delujejo “Pinkerton-ski detektivi”. Pod plaščem ultra-radikalizma so llopovi na tem, da bi strankarsko organizacijo razbili. Gotova poročila se ne dajo drugače tolmačiti. Le-ti potepuhi so vrhutega neke tatkozvane “mili j onar-soeialiste”, od katerih e-den niti član stranke ni, nepričakovano kot — zaveznike našli. Mi bomo znali našo stranko varovati, tako pred pošteno neumnim kot pred očividno plačen im škodljivcem. “Wabrheit”. Op. ur. Da so v soc. stranki “ pinkertonei ”, to znamo že davno. “Pristni” socialist pa v prilog k apital ist a-repu(bl ikanca govore držati; aJ!i ni to “pinker-tonc”1?! * * * Izvrstno je razlagal pojem “kanonizira” v naši ljudski zbornici v Washingtonu, D. C. voditelj “u-stašev” v zbornici, republikanec Murdoak iz Kansasa: “Pod kano-nizmom se razume neko ljudski vladi in napredku sovražno stanje v ljudski zbornici; mnenje, da ljudstvo nesime vladati in tudi ne more. To mnenje se z neko politiko zavlačevanja izvršuje in ona s tgm omogoči, ko se vsa moč v eno roko. govornika hiše, združi. Josip G. Cannon, predsednik zbornice, ne da ljudstvu to, kar ono želi, marveč tisto, kar on želi. Ljudstvo se z malo črko piše a Cannon se piše z veliko. Cannon ne zrcali' željo zbornice, temveč zbornica stori, kar on hoče. In dokazil, da se tu gre za dejstva in ne 'besedičenje, ne manjka.” - * * * Vsled umoritve Ferrerja, se je pričelo daniti tudi v temni Španiji. Vršace municipalne volitve so prinesle libera.loom in republikan-comC veliko zmago, in pričakuje se, da tudi pri bodoči volitvi v državni zlbor se bo peščica konservativcev dokaj zmanjšala. Roka v roko s tem se je anti-klerikalni e-lement ojačil, in sedaj se misli, da ne bo več dolgo, ko se bo po francoskem vzgledu cerkev od države ločila. V Barceloni, kjer je bil Ferrer umorjen in kjer ,so tisoči inkviziciji podlegli, so si radikalci od 23 sedežev 19 priborili. V Madridu so izbojevali liberalci 28 in republikanci 13 sedežev. Konservativcem in klerikalcem je ostalo 8 sedežev. In tako tudi po druzih mestih. Samoumevno, da od dežele, katera je stoletja v farskih okovih bila in je deloma še, se ne sme h krati preveč pričakovati. * * * Kakor pri vsaki zbirki za ponesrečence tako se tudi godi z zbirko milodarOv za v Cherry ponesrečene premogar j e. Poroča se, da se milodari krivično delijo. So-sebno v inozemstvu rojeni in med temi Slovani, se najbolj v kot potiskajo in prezirajo. To je grozno, ako je resnično. V celi deželi se je dovolj denarja nabralo, da bi se za vsako rodbino ponesrečencev naj man j e po $1000 naložilo ali pa na razpolaganje dalo. Zakaj se denar ne porazdeli, ali pa vsaj del tistega takoj, da si za-morejo in kjeT hočejo svojih redi. te’ljev oropane rodbine same živež, obleko im drugo potrebno kupiti. SKRAJNA LOPOVŠČINA. Iz Evrope se je ljudi sem izvabilo in potem na cesto posadilo. Iz Boston, Mass, se poroča: ¡Sedaj je toliko kot gotovo, da se bo na podlagi preiskave naselniške-ga inšpektorja Burke tožba na-pram Ludlow Manufacturing Co. vložila zaradi kršenja naselniške-ga zakona. Vse kaže, da način, kakio je družba ljudi pripravila da se ,iz Poljske izselijo ter da pri njej v delo stopijo, krši določbe o uvozu pogodbenih delavcev. Trgovski departement je zvez-nega-distrik-pravnika French o-pozoril na zadevo, kateri jo je pomožnemu - zvez.-dist.-pravniku Sullivanu v preiskavo poveril. Po razgovoru z naselniškim inšpektorjem Hoe je izjavil Sullivan, da so se tovarnarji v Ludlow brez-dvomno proti zakonu o kontrakt-nih delavcih pregrešili, ker so v inozemstvo tiskovine razpošiljali, katere so nameravale, da izvabijo ljudi v Zdr. države, ter da si tu kot delavci kruh’ zaslužijo. Še le pred nekaj tedni so bili delavci, kateri so zaradi odklonitve njih zahtev m povišanje plače, zastavkali, iz tovarniških Stanovanj na cesto vrženi. Na to je go v e me rsk i- poro enik preiskav al razmerje v Ludlowu; vse je Ibilo skrajno ogorčeno nad početjem podjetnikov. In sedaj preiskuje naselniški inšpektor, če so vsi 'ali samo deloma stavk lijoči delavci ■pod 'kršenjem zakona o kontrakt-nem delu v Zdr. 'države privedeni bili. Po venojetnih virih je Ludlow Manufacturing Co. že pripo-znala, da je na Poljskim reklame razširjala, v katerih je plačo in delavske pogoje v svoji tovarni hasnovito slikala. KRANJSKE PRATIKE! Riavnokor ižišle v zalogi “Glas Svobode”. Cena komad 12c. 5 komadov skupno 50c; vse poštnine prosto. Dobro znane in na Kranjskem priljubljene “Pratike”, smo založili, da rojakom usitrežemo, ker veliko jih je, ki so po “Pratikah” povpraševali. “Pratike”, posebno priporočamo ker kažejo' lepo vreme v le-tošnem letu. Uprava “Glas Svobode”. Claridlge, Pa. 3. jan. 1910. ' Nekateri govore in trdijo, češ, da sem jaz pred nekaj časom pisal neki dopis v “G. S.” s podpisom “nekdo iz Penusylvanije” ti-čog se “Conhg. Zveze oziroma Ribniške incorporacije”, ali psov, ke katere nekateri drug drugemu v obrazi mečejo. Bodi j im’ s tem povedano, da mene ne 'briga to ali ono in še manj, da bi si s tako neumnostjo čas tratil in take “fabule” v javnost raznašal, kar ne konJsti ne temu in ne onemu, ipa 5 pa je posledica mecLsebojnib prepirov in sovraštva. Torej, z onim dopisom jaz nisem v nobeni dotiki. John Batich. Potrjujemo! Uredništvo G. S. Listu v podporo. J. Milanič 50c; A. Sterle 50e; F. Košmrl (Sv. Misel naročili) 50c; J. Govekar 50c: J. Rožanc 20c; J. Meznaričih 25c; 'ker je B. — C. mežnar cilinder nosil, pa pobarvan obraz 50c. DENARJE V STARO DOMOVINO i pošiljamo: za $ 10.30................ SO kron, za $ 20.45 ............... 100 kron, za $ 40.90 .............. 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za $ 204.00 .............. 1000 kron za $1018.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Oki* Ctrn' 7H\) IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA. Priobčil Bistričan. “Julijan, nič ni res, kar govjo- riš,” ran je odvrnila ženska, ki je poznala njegovo hinavsko sree. “'Ne žeine te strah pred' kaznijo od mene, ampak ker sem ti postala prestara, ti pa hočeš mlado, sveže blago. Zakaj- se ,pa dozidaj toliko tet nilsi Ibal nobene ječe, zdiaj pa kar naenkrat? Julijan, slatbo me poznaš, če meniš, dia ti no vidiimi v dno srca.. Akoravno seln ise dala zapeljati v tvoje pogubne mreže, vendar imam še toliko zdravega razuma, da vem, kje in kako s-e moram oprijeti, da se ototd-ržiim na površju. In potem, ljubček, pomisli na ¡resnični pregovor, ki pravi, “ Mlada koza rada sol zoblje, stara pa še vrečo poje,” tudi rada te imam in sem se (te tako- privadila, d-a bi mi ne 'bilo mloč živeti to-reiz -tebe.” Prešestno se je zasmejala in ¡se -pomaknila k svojemu čestileu ter ga prijala za roko. “Julijani”' Topo ji je pogledal v obraz, v očeh mo je pa žarel peklenski o-gienj. ‘'‘Pijva!” je dejal in natočil kozarca do vrha. Trčila sta in ¡pila iskro pijačo. Pater Julijan je natočil znova oba- kozarca, vzdignil »sv-ojega in rekel: “Uživajva veselje tega življenja, saj je zato, -da ga uživamo. Da se ti izpovem: samo- zato sem te nameraval zapustiti, ker sem našel, mlado- MLetino dek-le, ki te v -cve-tjui življenja. Všeč mi je, za Boga, -da -mii je všeč in bar koprnel šemi že, ko se bom naslajal -ob stvarci, kii je še nedolžna in ki ne ve glavnega 'cilja človeškega življenja. To miiis-el pa hočem -zdaj opustiti in se -držati tebe 'kot iz-vežlbame svoje ljubice, ki imaš navsezadnje še vseeno nekaj čarov. Naposled mii- pa znaš biti še ne-va-raiia in ipo-gubna, če se te hočem s silo odkriižaiti. Ne kaže mi torej drugega, kot da še naprej- uživava skupno n-ajinoi življenje tako veselo in brezskrbno kakor -doslej. V ta namen trčiva!” Trčila sta in pila. Ko pa sta si 'bila v strastnem objemu, je stresel pater Julijan v njen kozarec neki pral), ki ni niti najmanj spremenil nujne tekočine. A ženska je videla delo svojega ljubimca. Kos kruha je,vrgla na tla, da je padel pred patra Julijana, in boi ga> je ta pobiral, z-a-menjala je tori kozarce 0 besedami: “Vrago-Vo viin-o, kako suši človeku grlo!” dolila v zamenjana kozarca, d-a sta bila; polna ter pila s patrom Julijanom, kateremu se je demonsko svetil razburjeni obraz. Učinek strupa se je pokazal v par trenutkih. Pater Julijan je talko j -spoznal svoj stan in se z divjimi kriktom vrgel na -žensko, katero je podrl ma tla in jo davil. Kar je švignil »euirek krvi kvišku. ... Oistudne kletve so bile pomešane z divjim hropenjem. Odhitel ¡sem v svojo -celico in «kozi okno gledal proti kraju grozote. Divje hropenjei in premetavanje teles sem čul in skoraj; tod ume obšla groza. Tu utgasne luč v ¡hišici. A le za trenutek, kajti takoj se pokaže mal -plamen, ki je imel na vsak način svoj izvir na tleh lope. Plamen se je hitro povečal in objel v zmami pohlepni strasti vso hišico, iz mje-ga pa -so- se- slišali grozni o-toupni stoki; dveh umirajočih . . . ¡Lopa se je zgrudila na kup. ligenj je švignil kvišku' in jasno razsvetlil1 vs»a samostanska -okna, ki so Otom jena na vrt. To je ipa tudi -spravilo- .pokon-ci ¡samostanske preb-ivalce, ki so se kričaje drviii iz samostana. Tudi pater magister je zbudil vse novice in mas gnal n-a. vrt, -da bi pomagali, če- ¡bi) bilo- treba kaj -pomagati. -K > smo pa prišli do ognja, so nas obkolili patri in ma-s nagnali nazaj v noviieijait, češ, Ida bodo zb brez nas vse pogasili. -Danes je v samostanu silen polom-. Novicami so1 povedali, ¡da je vzorni pater Julijan dočakal nesrečno- smrt v ognju. Kako- je do tega prišlo, ne ve nihče povedati. In pater magister nam je že ‘govoril pri današnji šoli o izasluigah in vrlinah pok-ojniikovih in pravil, kako mora biti človek, vedno pripravljen na naglo in nen-aldno smrt. In -dla pokojnikova duša čimprej pride iz morebitnih vic, molili smo kleče v šoli psalm “De profundiis. ” Patru Julijanu pač ne pomaga noben .psalm več! Popoldne sem se sešel s fratrom Kajetanom, ki takoj vsako stvar izvoha, in ga vprašal o- skrivnostni smrti patra Julijana. Kajetan je pa dejal: “Ali mislite, da je res tako, kot nami! pravijo patri, da je pater Julijan molil v vrtni hišici in da ga je med, molitvijo zadela kap? Bežite, bežite! Jaz -som pa videl pod pogoriščem- žensko. slišite pravo žensko, mrtvo iseveda, ki je napravitla tak konec kot pater Juilija-n. Ženska im -panter skupaj dasta zmerom nekaj misliti, -a nikoli nič dobrega. Zakaj so- jo pa patri -sami -pokopali in niso pustili nikogar blizu? Veste, -čudne reči se gode ppi nas, samo mi jih ne ‘zvemo. Salve!” Čudne, -čudne reči, res! Pater Julijan ni sam, ampak ima tudi vredne tovariše-; razloček je le ta, da je njega zadela kruta usoda nekoliko bolj ostro nego druge njegovo so-očete. -Kakšne skušnje že doživim v tem svetem zidovju? Pater Tadej, pater Julijan — kdo bo tretji njun dostojni tovariš? Dne 25. decembra. ¡Spoei- j-e bi-! ¡božični večer. Daši- je smrt -patra- Julijana potrla ve;s samostan, vendar smo se te potrtosti že kolikor toliko otresli, saj vemo, cla gre vsak samostanski prebiva leč'v boljše življenje in ibi bilo pravzaprav greli žalovati' za njim, kdor se je srečno preril skozi to življenje v sreč-! in-ejšo prihodnost. Zato smo -sno-ci ' vsi samostanski prebivalci dobre volje sedeli na gorkem v otoadnici in se zabavali na več načinov. Patri- so z ¡došlitaii gosti kvartali ali -se samo -pogovarjali, vsi pa so -prisili razen patra -magistra im patra Krištofa, -ki sta ‘bila hinjo sovraž-nikijt sm-oidk. Novici smo igrali “domino” s pata km Stefanom, ki je prišel patra Zenona, svojega rodnega brata, obiskat, a kaditi nismo smeli, kar je posebno brata Viljema zelo jezilo. Tudi bratje lajiilki ®o dominali, a so se manj menili za igro nego za steklenice, ‘katere so imeli vedno napolnjene z vimeni. Tudi drugod se je povsod pilo. (Pater Štefan nam je ¡ponujal cigarete; a kdo bi si jih upal kaditi brez dovoljenja patra magistra? Brat Viljem je vkljub temu že hotel prižgati, ko mu jaz rečem : “čakajte, ga grem prosit za ‘dovoljenje.” Greum k njemu in ga prosim dovoljenja, češ, vsak si privošči, kar mu srce polželli, tudi novice-m bi se spodobilo! -par cigaret. -Pater magister ni rekel ne bev ne me-v, ampak jezno gledal in kimal % glavo. Povem b-ratu Viljemu, kaj in kako je. “Prokleto ste neumni, ko ga hodite vpraševat,” je rekel in si prižgal ¡šivaleiico “to kislo kumaro bi pa še za dovoljenje prosil, ha, ha, tega osla zabitega! Če sam ne kadi, pa še1 -drugi ne bomo, kaj ne? Ali je to kaka logika? Oslarija!” Prižgal seta tudi j-az, ker sem bil prepričan, da patra magistra logika ni prava. Ostali štirje novici si pa niso upa-li prižgati, češ, “pater magister bodo hudi.” In pater magister so 'bili res hudi. Ker sva z bratom Viljemom kadila, nama je prepovedal pater magister danes zjutraj en teden iti k obhajilu in celici .sva morala ¡zamenjati z najslaibšimi zraven stranišča, da sva soseda. '“Kabo-r nalašč,” se je smejal brat Viljem, “vidi se mi, -da imava srečo. Ko bodo drugi pri obhajilu, bodeva midva kvartala. Reis, srečna sva!” Dne 26. decembra. Danes je praznik sv. -Štefana. Navadno se prazniki in nedelje obhajajo v samostanu bolj z dobrimi jedili in pijačami kot ¡s cerkvenimi slovesnostmi, a danes nima- inihlče iz-me-d samostanskih prebivalcev nobenega teka ne za jelo ne «a- pijačo. Pater gvardijan je takoj -ob eni- uri dal z zvoncem znamenje, da je kosilo končano in da se po oficialni- molitvi- -poiz-gu-biino vsak v svoj-o celico. Ker sem bil pa jaz radoveden in sem slutil, da brat Ka jetan kaj ve, spravil sem se nadenj. In -res, srečno sem zadel na pravega. Brat Kajetan mii je pravil tole čudno novico! : Pater Narcis je slovel dozidaj kot najpobožnejši samostanski prebivalec, ki s-e je povzpel do tolike višine svetosti, -d-a mn še cvetka ne- zvene v roki. T-o pa ni tako. Pater -Narcis je ravno tako. malo -popoln kot (kak -drug človek, a slabši, mnogoi slabši od vsakega poštenega frančiškana. Pater Narcis se je zagledal v žensko, mlado- dekle, Ih kateri je hodil dan na dan -na njen dom, v njeno sobo. Tam sta se — tako pripovedujejo — z ¡Marijo prav dobro-imela. Krepčal jo je v -sveti veri, delil ji odjpustke in jo kar v njeni sobi »odvezoval grehov toliko časa, dokler ni-s-o ljudje opaiziii, da se je Marija na zunanje spremenila. In ko so- se prav vidno poznali znaki krepčanja patra Narcisa, ga ni bilk* več -blizu. Marijo so pa ljudje zaničevali i-n zasramovali, češ, da je grešila s posvečenim človekom in vsak se je je izogibal 'kot kužne -stvari. Te dni je porodila dete, lepega fantička. Danes zjutraj je prinesla na samostansko porto mal jerba-ščefc, ki je bil pokrit. Zahtevala je od vratarja, -naj pokliče patra INareisa. In ko je ta prišel na por-toi postavila je Marija predenj j-erbasček, ga odkrila in vpila: “Tu imaš sad' svojega semena! Dejal si, d'a- ni greh. če s teboj grešim! Prav, zato pa zdaj naredi z otrokom, kar sam hočeš'”Po tieih ‘besedah je na patra Narcisa padlo več -psovk, ne ravno lepih, a dokaj značilnih »za njegovo svetniško življenje. B-rat Kajetan je vsled vpitja prišel na porto in slišal ter videl vse. Ženska je pustila otroka in odšla, p-ater Narcis pa se je pomaknil v svojo sobo. Fratri so ubogega črva. vzeli v svojo obrambo i-n frater Kajetan mi je zatrjeval, da ga ne dado nikamor. Že mnogokrat je slišal kodi zbadanje, da se fratri in patri nikoli ne ženijo, pa jih je vseeno vedno poln samostan. Zdaj imajo vsi ti zbadale i jezik zavezam, ker se je vendar našel samostanski o-če. ki je dal samostanu potomca. “Morda najde pater Narcis še kakega posnemovalca-!” mi je dejal • frater Kajetan hr.i iomušno in odšel. To- je bil torej vzrok, da je 'bilo današnje kosilio tako klavrno! Malega črva tol pa rad videl, ker je samostanski- pridelek. Dne 23. decembra. Snoči- sem bil pri Albini. Povedal sem ji o patru Narcisa celo zgodbo i'n -pripomnil, d-a morda ni -on edini tak junak, Iki bi se zaljubil v žensko. “Jaz tudi mislim da ne”, je odvrnilo dekle, a ni mi hotelo rarzjasniti teh svojih 'besedi. Čudno se mi je pa zdelo, da je bila po tem pogovoru Albina nekam raztresena in .skoraj bi rekel razburjena. Zdi se mi, da ni vs-e v redu. 'Pater Vigilij —? Jaz ne veta ni-česar, zato tudi ne pišem ne. Danes, jutri in pojutrišnjem i-mamo eks-er-eieije, d-a- -b-o srečno končamo teto. Za pridigarja so poklicati nekega jezuita, ki nam. bo znal vzbuditi- pravi .srčni kes nad izvršenim-i grehi. Meni so pa elkserci-cije deveta briga, ker se s terni zapravlja po nepotrebnem čas. zato bom pisal v dnevnik te dni o naših fratrih. A o- njih 'hočem biti prav kratkih -besedi. Fratri, ki jilh navadili ljudje zavejo “kozle”, i-rnajo opraviti le z navadnim delom, pa -se jih tudi ne pusti- nikoli toliko kvišku, da bi igrali v samostanu tako vlogo, kot k-ak pater. B-rat zalkriistan, frater Turibij, je večen godrnjač. Zlasti nobena sveča na oltarjih ne stoji prav, zato godrnja sam med seboj, pa tudi drugim pripoveduje, koliko .sitnosti mu delajo sveče.' Brat Izidor je ponižen in pohleven ter po-svojem -poklicu krojač. Z njim se naredi kar se hoče, a notoeme ne ho- črhnil. Tiho dela lia-bit-e in kapuce, krpa -stare in jih pere. Za silo zna tudi -tonzuro narediti in. kar je še več vredno, tudi odvzeti. Brat Fid-el je m-ojster o-pank ali sandal. ‘Silno varčen človek, porabi vsak najmanjši blek starega usnja pri svojem delu. Kadar je sila, tudi me-žnari. Brata Deziderija oibligatni predmet je tako čudovito nara-stel, k-akio-r bi bi-le d-rože v njem; nav-adno ga zanaša nekoliko na levo stran, gotova zato, ker je' želodec na levi strani, zlasti kadar izprazni par steklenic. Brat Dezi-clerij še vedno reži in kadar se kaj p-oseibmega zgodi, imia polna u-sta samih “O ti komedija!” Kakor -pater Krištof je tudi on prerok. Prerokuje p-a same; do-bre reči, tako da je upati na -prav imenitno p-riho-dnjost. Brat Eligij je hinavec -prve vrste. Pot uh njeno s-e drži in svetohlinsko zavija oči. Kadar misli ‘k-ogia ovaditi, pogleda samo z “belim”, če le vidi, da se dva novica kaj menita, že stoji za hrbtom in precej hiti zatožit patru gvardiijanu- ali patru magistru. Zlasti brata Viljema ima na piki in mu preti vedno- s črnim fižolom. -Črni fižol, kaj to? Novic ostane eno leto novic. To leto razdale patri v tri -dele, -pravzaprav v štiri. Konci -prvih štirih mesecev je votacija, ki :bi se lahko primerjala -s konferenco po srednjih šolah. Dan pred votacijo -pokliče pater gvardij.an vse patre k .sebi in enega- fratra lajika, ki uživa največje zaupanje pri njem. Vpraša vsakega posebej, kaj v-e o votantur prihodnjega dneva, dobro ali- slabo in -ga odpusti. TAKI KOT TI! (Uredniku v Cuyahoga County v album.) Pred dva tisoč leti je vladajoča klerikalna stranka obdolžila Krista, kot največjega kriminal-nika in hujskača na svetu, kakor Ti še danes obdolžuješ delavstvo! — Klerikalna stranka je obdolžila Kopernika iin na -gromadi sežgala enega njegovih učencev, ker je trldil da je svet dkroge'11. Klerikalna stranka je trdila da tak uk ni v soglasju s sv. pismom, tor-aj nasprotuje veri, ¡kakor Ti to še danes delaš' napram vedi! —- Ljudsko mnenje je bilo. da je Kolumlbus. trdeč o veliki zemlji onkraj morja, bedak, osel in sanjač, kakor Ti to- še danes delaš napram napredku! — Vladajoča klerikalna stranka j-e svoje-časno pr-oklella vedo. češ da je v .zvezi z hudičem, kakor Ti to še danes -trdiš! — Vladajoča klerikalna stranka, prijateljica sulženstva je svoje-časno demuncirala vsakogar, ki se je zavzel za odpravo istega, ter ga proglasila anarhistom, kakor Ti to še danes delaš! — Vladajoča klerikalna stranka je in še dandanes denumieira -bo-ri-telje za ljudsko- omiko, kot, anarhiste in zap‘l‘enjuje njih lastnino, kakor Ti to še danes delaš! — Vladajoča klerikalna stranka je že old) nekeda-j de-nuncirala agitatorje demoikra-eije kot anarhiste in nevaren element vsaki državi, 'kaiko-r Ti delaš -to še danes! — Vladajoča klerikalna stranka je še vedno denuncirala revoluci-jona-rtee, kot puntarje, hajduke, roparje i-n izdajalce domovine, kakor 'Ti to delaš še danes-! — ^Vladajoča klerikalna stranka, ki 'Lastuje vrtečo os, denmneira svobodna, -pota, kot n e postavna in protizakonita za ljudški bl-agor, poudarjajoč, da vsaka svoboda je pogin vlade, kakor Ti to dčnuUciiraš še danes! — Vladajoea klerikalna stranka je vedno nasprotovala svobodnemu tisku i-n svobodi govora, zato ko trdi d-a bi taka svoboda škodovala, državi, ter daje demagogom naravna moč, kakor Ti to delaš še danes1! Klerikalni glumači so se branili v začetku v.s-a-kega ra-zvoja. trdeč d-a bo to njih pogin, kakor Ti delaš to še -dlan e.s! Bedak, li ostaneš še vedno na p-oti razvoja in napredka, da se te konečno (pohodi, kot črva ¡zajedale« v blaito ?! Listnica uredništva. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali dopise odložiti, a pridejo v prihodnji številki na vrsto. — Isto velja v razdeljitvi podpore v Cherrv po gospod Ko-mpu iz La Salle, 111. Glas Svobode stane $2.00 na leto. NAJBOLJŠI ZDRAVNIK je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti. ŽE VEČ KOT 10 LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj na SLOVENSKEM ZDRAVISCU ----------V NEW YORKV--------_ i Vam Je dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani Dr. J. E. Thompson. Dr. J. E. THOMPSON, najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar zal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogii bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti. NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate m j si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen. Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boieznij: Posledice onanije, triper; čanker, sifilis: impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; poluciice ali gubitek moškega životnega soka: revmatizem. Pse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse 'spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok-padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti;J srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na sfio/nih delih, i. t. d. Zdravljenje vseh spolnih boieznij ostane st|rogo tajno. Zatoraj rojaki: Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj 3i bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku^ ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE Dr. J.E.THOMPSON, 342 W. 27. St. Ne\vYork Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd.'od n ure do 3 popoludan Pol mesečne obresti zastonj. V loge prejete med 1 in 15 januarjem se obrestujejo od prvega naprej Mi vam pomagamo zaieti novo leto s bančno vlogo. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave. Ob sobotah odprto od 6 do 8 ure večer. Govori se v polskem in češkem jeziku. Zimski čas je za učenje ^ANGLEŠČINE ¡2 =brez «čitelia= po navodilu: Sloyensto-anglesKe slovnice. Slovensko-angleš^a tolmača in Anglesko-slovenskega slovarja, Knjiga r platno vezena stane $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y. PIŠITE PO CENIK . KNJIG! lovensko Narodno Samostojno i Društvo ^ V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgto\vn pri Frank Markuš v prvem nadstropju Pooblastila in prošnje na vojaške, sodnijske in wse druge oblasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priskrbim potrebna konzularna potrdila. FRANK PODGORŠEK, 56 Warrin St. New York. N. Y. Rojakom Slovencem naznanjava, d-a sva -odprla Gostilno "Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je medi Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats. Edward Paucli -----gostilničar--- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse-vrste tobak, na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, III. ODVETNIK PATENTI. MRL STROVER 1009-140 Washington St. CHICAGO». Tel, 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna, Jos S. Stastny mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom___________________ 650 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 140& VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. PL Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL CANAL 1886 “Austrian Ciuh’* GOSTILNA JOE LENIČ, lastnik SIRINGTON "PodnesVe Leadville, Colorado Potniki dobro došli! Zastopnik Glas Svobode GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK 300 Reed St., Milwaukee,Wls GOSTILNA!!! SALOON z lepo urejenim keglišoem in sveže -Bchoenhofen pivo -priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue island Ave. Chicago UL Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicago, * y * & \V \it M a- Illinois. -€ Vstanovljena dne 1. septembra 1908. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podpredsednik; Ndkoapds, 111. JOSIP IVAX&EK, tajnik; 1617 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1618 W. 20th St., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORlNHvI: JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. \VERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI: JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44. Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 26th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481. Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: A. II. SKUBIC. 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI. JOS. FRITZ. 11422 Stevenson A., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 56 Pisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivamšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. Seja vsak zadnji četrtek v mesecu. Postanite državljani. Proučite se natančno in temeljilo sledeča vprašanja in odgovore. Da se prosilcu za Ameriško državljanstvo, pomen vprašanj razjasni, prevedemo angleščino v slovenščino. The usual questions asked by jud- Običajna vprašanja, katera se ges during the examination of applicants for citizenship. 1. W'hat is your name? 2. IIow old are' you? 3. Where were you born? 4. How long have you been in this country? 5. IIow long Lave you lived in this State? 6. On what day did you arrive in this country? 7. At what port did you land? 8. What was the name of the vessel in which you arrived? 9. Are you married or single? 10. How many children have yom? 11. Have you ever made application in this country for citizenship before and been rejected. Answer: INo. 12. When and where did yon declare your intention to become a citizen of the United States? (Answer this question by stating Hie time and1 place of securing your first paper and which is called “DECLARATIN OF INTENTION”.) 13. Do you1 helive in organized government? Answer; Yes. 14. Did you ever belong to any society, or organization which advocated the assassination of kings, rulers, or heads of any government? Answer: No. 16. 'What form of government have the United States? Answer: The United States is a Republic. 16. Who makes the laws for the United States? Answer: The 'Congress at Washington, consisting of the Senat and the house of Represent atives. 17. Who executes and administers. the laws and the government of the country? Answer: The President of the United States. 18. Who elect the President? Answer: The Electors who are e-leeted by the people for t:hig purpose only. 19. Who elect the members of the United States Senate? Answer: The legislatures of each State elect two members. 20. Who elect the members of the House of Representatives? Answer -. The people of each Con- ( gressiomal District. stavijo prosilcu za državljanske papirje. 1. Kako se imenujete? 2. Koliiko ste stari? , 3. Kje ste rojeni? 4. Koliko časa stanujete v tej deželi ? 5. Koliko časa bivate v tej državi? 6. Katerega dne ste dospeli v Ameriko? 7. V katerim pristanišču ste se izkrcali? 8. Kako se imenuje ladja s katero ste dospeli? 9. Ste oženjeni ali samski? 10. Koliko otrok imate? 11. Ali ste že kedaj prošnjo za državljanstvo v tej deželi vložili, da l^am je bila odbita? Odgovor: Ne. 12. Kedaj in kje ste se izjavili, da bi državljan Zveznih držav postali? (Odgovorite nato vpraša nje, kje in kedaj ste takozvane “prve papirje” dobili, kateri so “DECLARATION OF INTEN-TION” imenujejo.) 1-3. Verujete Vi na organizira no vlado? Odgovor: Da. 14. Ste li sedaj ali ste bili že kedaj poprect č"an kake organizacije, katera umor kraljev, vladarjev in predsednikov vlad pri poroča? Odgovor: Ne. 15. Kako vladno obliko imajo Zjedinjene države? Odgovor: Republikansko. 16. Kedo dela postave za Zjedinjene države? Odgovor: Kongres v Wash i-nigtonu. kateri sestoji iz senata in poslanske zbornice 17. Kedo oskrbuje vlado in izvršuje državne postave ? Odgovor: Predsednik Zjedinjenih držav. 18. Kddo izvali predsednika? Odgovor: Elektorji, (volilni možje) kateri so izključno iza to izvoljeni. 19. Ko-neviril 700.000 kron. Da -mu niso prišli na sled, je,krivo to, da že več let v mestni blagajni ni bilo nolbene revizijč. Radi alkohola je postal zverina kmet Grigor Moldovan blizu Ko-lošvara na Ogrskem. Prišel je po noči pijan domu, začel hudo razsajati. da mu- je žena iz doma pobegnila ter je prijel svoje tri mesece staro dete za noge in je z njim tako dolgo tolkel po steni, da je umrlo. Ko se je pijanec streznil, se je sam javil oblasti. Ženo je ustrelil v Dobrenji pri Mariboru posestnik La-ufer. Sprl se je bil s svojim sinom in pravijo, da ga je hotel ustreliti, kar je pa preprečila njegova žena. To je Lauferja tako razkačilo, da .je zgrabil za samokres in je svojo ženo od zadi ustrelil. Žena. ki je ibila že prej več mesecev bolna je sedaj v smrtni nevarnosti. Otroci v kovčegu. V Glivicah v Šleziji so zlezli trije otroci rudar ja Vierla. ko ni -bilo sta riše v doma, v velik kovčeg, ki seA je na to zaprl. Vsi trije otroci, 3; 5 in 7 let stari, so se zadušili. Izseljevanje preko Trsta. V mesecu novembru je odpotovalo pre Ueuropin Želodečni G-renčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC Chicago, Illinois 158 W. Kinzie St., GARANTIRAMO ------JE -- DA SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj ponjagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in, Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot 1 katerokoli zdravilo. drugo Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na MIolLor MLADIC GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. ko Trsta v Severno Ameriko 1024 in v Južno Ameriko 1180 oseb, proti 753, oziroma 959 v istem mesecu lanskega leta. Od 1. januarja do 30. novembra 1. 1. je odpotovalo v -Severno Ameriko 15.185 in v J-užno Ameriko 4743 izseljencev, proti 4570, oziroma 4300 v isti dobi lanskega leta. Skoro vsi izseljenci za Severno in vsi oni za Južno Ameriko bo odpotovali s parniki Austro-Američane. Zastrupljenje z arzenikom. V Clerniiond-Ferand na Francoskem je uporabljal neki tovarnar arse-nik za podgane. Po nepremišljenosti je shranil zavitek z anseni-kom v jedilno shrambo. Soproga je de-lala torto in v mnenju, da je Stolčen sladkor, je dela arsen.ik vanjo. Posledice niso izostale. O-na, njena hči in -odvetnikova gospa bo umrle koj, dva otroka odvetnika in mlajša hči tovarnarja Se pa -bore s smrtjo. Po nosu! Klerikalci na Dunaju So ravno tako bomirani in tesno-srčni kakor ljubljanski. To se je pokazalo -sedaj, ko se gre za Priessnit-zev spomeuik. Na tem spomeniku naj bi stala -gola ženska. Zaradi tega uganjajo klerikalci vsakovrstne sitnosti. V torek so klerikalci spravili to stvar zopet v občinskem svetu na razgovor. Zupan dr. Lueger pa ji-h je hudb nahrulil, rekši, da bo pisal papežu, naj zapre vse vatikanske zbirke, ker je tam toliko nagih žensk in jezno zaklical: “Kar je preveč, je pa preveč! Ta strah pred nago žensko! Jaz -bi le rad vedel koga to ženire.” — Lj-uhi dr. Lu-eger, take stvari žemirajo vse hinavce, vse nervozne izprijence in vse prismode na Dunaju ravno tako kakor v Ljubljani. Srečni dediči. Pred večimi leti je umrl general Muenis. ki je zapustil nad 10 milijonov rubljev premoženja. Ta svota je tekom let narasla na 100 milijonov. Sedaj sta se -prijavila kmeta Karel in Ivan Muenis v Odesi ter dokazala, da sta. v sorodu s pokojnim generalom. V kra-tkem- bo zapuščinska obravnava, v kateri se bo ogromna dedsčina prisodila imenovanima kmetoma. Rop. V Melinci vas ob cesti katera vodi iz Varaždina v Varažd. toplice, so nepoznani roparji prišli po noči 2. m. m. k tamicšnjemu krčmarju in zahtevali od njega denar. -V slučaju hrambe so mu 'žugali z ubojem. Krčmar je moral dati vso gotovino 2200 K, na kar so rooarii odšli. Govori se, da so biB cigani. 17 H p I i i i p m n obleke po meri iz cisto UUClUjCIIIU portjranih tkanin. Prodajamo f>otove obleke za delavnik ImamO ve^^° zal°g° trdih in mehkih klobubov. Vz volnenih, domačih in im- jj imamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za 3 delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK, » 581 S. Centre Ave., G Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” M. A. WEISSKOPF, M. D. B ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8.'—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samood8.—10, nre dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O- W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo P» M S Peter Schoenhoffen Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 0 , 'JrfM /^*0 /* / 0 ¿40/* /V /V/ 0 /0* 0 - ; CHICAGO ILL. PROSTOVOLJNA ZAHVALA Velecenjeni gospod zdrav n ,k ! Usojain se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terno trpi v več na ŽELODCU I iST TELESNE J SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najuljudueja Vam hvala iu od Boga plava ker nisem nikdar mislil, da bi zamogei v tako kratkem c asu popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. "Vaš najhvaležnejši j JOSIP K1SLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J. a Na tisoče takih in enakih zahvalnih pisna se nahaja v Collins New York Medical Institute Kdor se poveri v zdravljenje ^ega zavoda sme biti siguren, da so nahaja v rokah Izkušenega ''zdravnik™ "Bobra zdravila so najgotoveje ”■ -..isrvo za ozdravljenje v-.tke tudi nnjz-i.sta.rele bolezni ker po njih vsak bolnik v iinj.vrajsein ¡'jmi goro.-.; Pri lite ali pišite v materinem slovenskem • Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica 1 Institnta”in pisatelj prekoristne zdra-. vilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. - Gospa Ki sl a n katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je seda j popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok. Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje,’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti i ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. jeziku na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street^ New York, N. Y Br. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. I lilnltf: ! GV^S SrIOB°Ù 1518 West 20th St. Chicago, 111 Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje 'Vsako 'Vrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo društvena pranJila in prebode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. za n\ožke aliženstce 18k SOLI D GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno? korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah. tJAMČENA ZA 20let. ’Za prihodnjih 60 dni ' pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, n a pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE ^T. Pomisli pa, da lahko Glas Svobode (The Voice of Liberty) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja-----T---—— ZA AMERIKO: Za celo leto...............$1.50 za pol leta................$1.00 ZA EVROPO: Za celo leto............kron 10 za pol leta.............kron 5 ■Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 DELAVCI! ČITATELJI! Tiddalj ljudje, kiarteiri verujejo vse Ibajke in vse povprek, o ta-kili ne moremio reči. da kaj vedo. In taki nevedni ,se dajo preslepiti in tolažiti z nekem plačilom1 po smrti ter tu sužnujejo kot nema živima 'brez konca in kraja. Taki ljudje so dobro došli ka pitalistn kot popn. kajti :na polju nevede se žanje brez da bi se sejalo in žanje se brez usmiljenja kar nalm pričajo nezgode dan za dnem in kar1 mam pričajo poročila iz vse širne Amerike, ki pišejo in tarnajo, da- komaj toliko zaslužijo da se preživijo. In gledite, tuldi v tej ‘bedi ne manjka popa, ki vleče in moliz® iz ubogega trpina še tisto malto kar si je ob potu svoje' ga obraza,, z ižuljavimi rokami in v smrtni nevarnosti priboril. * Tto jie znak ¡duševne re.ve našega ljudstva. Taki ljudje, ki.se zanašajo’ na frazo : “bo že bog dal”, ali pa: “bog tako ihoee”, so brez-pomoči in taikiim ljudem ni moč pomagati, dioikler se ne izlevijo iz tiste skorjie, ilz tistega Rimsko jeklenega okvirja, kateri ga ponižuje v svojem stvarstvu kot človek, ga ovira v duševnem razvoju, da bi prišel do spoznanja in prepričanja, da je veliko več kot nema .živima, d'a ima po naravnih zakonih pravico di» človeške družbe in kot v talki, do človeku prikladnega življenja in da iima pravico, sveto pravico kot družabni človek do vseli 'zakladov celega sveta, ker narava jih je enakomerno razdelila, brez razlike ljudstva a-li ,pa posameznega človeka. Vsako nakopičenje bogastva na eni strani je rqp na ¡drugi strani. Kapitalist oropa ^judstvo, ker mu izžerna telesno moč, ter ,mu da za to toliko, da gladu ne pogine, ¡cesto pa niti toliko ne. ¡Cerkev oropa l.juidistvoi, ker ga. tišči v temi nevednosti, mu ovira napredek do svobodne samostojnosti, mu ovira vsako svobodno mišljenje, da ja ne’ bi prišlo do prepričanja in spoznanja, da kapitalist in 'Cerkev roka v rokoi delujeta v pogubo mase; da ne bi do spoznanja prišlo, da obedva — kapitalist in cerkev — iz nevednosti, iz neumnosti ljudstva kujeta kapital in da nevedno ljudstvo jima ni nič drazega. kot suženj, katerega proč vržeta kakor hitro jima ne more več kapital gromaditi, ter ga ¡nadomestijo z drugim, tre-tim, četrtim itd. — saj neumnost še ni izumrla. Iz vsega tega je razvidno da cerkev je hujši sovražnik delavstva 'kot pa kapitalist. Kapitalist izkorišča človeško moč za pičlo plačo, a cerkev mn vzame še to malo, s pretvezo nekega boljšega plačila na “onim” svetu, z lažnji-vo obljubo boljšega plačila po smrti, katerega ne bo nihče in nikoli sprejel! .Vprašanje je ¡sedaj, kaj je storiti da foii se ljudstvu, masi pomagala iz bednega stanja, v katerem se nahaja? Odgovor ni laihek. Pred vsem bi se moralo ijuldstvo na pot privesti, da bi skupno1 korakalo do gotovega čilija, do cilja kateri je označen kot odrešenje. Pripoznaimo, da ta pet je silno .strma jn težavna, a. nikakor pa ni nevarna. Težko bo po njej hoditi, toda sigurno sie bo prišlo do cilja. Da se ta ¡cilj doseže, treba je imeti potrpljenje in Strajno delovati. Mi .se ne smemo mikali oranih ¡ovir vstrašiti, marveč skupno in vstrajno delovati na to, da se tiste1 takozvane “višje” ■kroge prebudi iz dosedanjega sladkega spanja in sna, ¡češ milijone nam) kopiči ¡nevedna para-'delavec im da nevedna ostane še v 'bodoče, za to bodlo skrbeli gospodje nebeški agenti. Tedaj v prvi vrsti je dolžnost naših somišljenikov, da pridobijo one, ki spe duševno spanje. Predstavljati se jimr mora krivični sistem, kateri vlada zgol krivde nevednosti. Vera je v tem čisto postranska stvar. Kdor brez vere nernore pošteno živeti, svobodno mu, naj veruje kolikor hoče in kar hoče, samo da ne ovira in škoduje napredek in osvobojen j e svojemu bližnjemu, svojemu bratu. svojemu sotrpinu. ,Se ve, to delo zahteva zatajenje samega ¡sebe in silno strajnust. A premi šiiti je treba, da to. dielo ¡bo vedno lažje. Viže sedaj je ogromno število naših rojakov tu v Ameriki, ki- so temeljito prev dar ni in vadijo, da je .potrebno! nekaj vkreniti za zboljšanje položaja, v katerim se delavstvo nahaja in katero ja dra čim dalje tembolj — navzdol. Potem je treiba prevdariti. da iz stare domovine prihaja vedno novi, sveži naraščaj, kateri že seboj’ prinese več ali manj nazorov novejšega dulha, ter se zavedajo svojega človeškega dostojanstva in se ne dajo vloviti v vsako past, •katere v-ada silno diši po starokopitnem in preživelem klerikalizmu. Oni naraščaj je zagotovilo boljše bodočnosti. Nadalje je potreba. vvaževati velikansko korist, katera izvira iz tufcajšnega ■donioviinstva. Pride še. SVETOVNOZNANI MUČENIKI. 1. Jezus iz Nazareta, ustanovitelj krščanske vere. — Bil je po Juldlotvskdh farjih križan leta 33 zato, ker je učil svobodo, jedna-kost in ljubezen med bednimi; in ko ¡so se le-ti pričeli zavedati, obšel je grozen strah Rimljane in cerkvene veliikaše. 2. Pavel. — Mučili so ga do smrti z drugimi vred, zato, ker je učil Kristov nauk in ga posnemal. 3. Sokrates. — Grški mod er jan im učenjak, obdolžen je bil, da taji; razne boigove in da je druge poučeval, saselbno mladino v nemoralnosti ; primoran je bil piti strup, za katerim je umrl. 4. Ivan Hus. —- Sežgan na gro-madi leta 11313 po usmiljeni Rim. katoliški duihovščiini, ker je učil nasproti! katoliški korumpiirani dogmi. 5. John Wycliffe. — Umiri lleta 1377 radi ujede povzročene po vednem prepiru s cerkvenimi dostojanstveniki o doktrini cerkvenega prava. Po smrti so ga izkopali ter njegove ostanke sežgali, da se tako bolj strinja z gromado. Storili so to Rim. katoliški kanibali. 6. Gallilej. — Učenec in potem učitelj ’Copemiieovega sistema v astronomiji; radi česar je bil 'obdolžen malikovalstva, ter primoran preklicati svoje trditve. Po preklicu je umrl leta 1642. 7. Giordano Bruno. — Menih, toda fiikfeof, matemaitikar, fizikar, učenjak in svobodomisele"; učil je in z dokazi potrdil vse, kar je Gallilej učil in se ¡odločno ¡protivil takratnemu cerkvenemu uku. Po» zrvan pred zloglasno inkvizicijo, nibbotel ničesar preklicati, ter bil radi tega po sedem letnem ¡zaporo pred papeževem Vatikanom na groimadi sežgan. Svobodomiselni in napredni Lahi so mu na istem mestu velikanski spomenik postavili, katerega si zna vsakokratni papež raz tistega okna ogledati, raz katerega je takratni' papež simebla.je gledal sežig Giordana Brano. 8. Meritev v Jernejevi noči. — 24. avgusta 1572. Stiritisoč pro-testantovskih hugonotov bilo je po kršč. katoličanih to noč_ barbarsko razmesarjenih na Španskem, pod pretvezo, da so sovražniki države. Rimski papež je, ker se je vse tako mirno pomorilo z mašo in procesijo slavil ta dan in izdal posebne kolajne v ta spomin ter jato porazdelil med morilce 9. Elija Lovejoy. o- ,Je bil pres-biterijansiki p repo vodnik, in izdajal je časopis, v katerem je strogo; napadal papeževe odredbe. Njegov urad so razni fanatiki dvakrat popolnoma razdejali in ko so ga napadli v tretje, bil je mož ubit. 10. Francisco Ferrer. — Ustanovitelj ¡modernih in svobodnih šol na Španskem. Bil je iže večkrat po farskih spletkah zaprt, ker jim je bil zaradi svobodnega mišljenja trn v peti: zopet izpuščen pa zpipet zaprt ter ¡brez dokazov' po njih umorjen! nad či-mnr se ves civiliziran svet zgraža razven ljubljanskega “ Slovenca”, glasilo najbolj nemoralične in zanukane osebe na svetu škofa Jegliča in pa neke plahte v Cuyahoga County, katere je novopečeni uredbitk1 — čujte in strmite! ni klerikalec. — kar sam trdi — marveč “praktičen” katoličan!!! No. tudi vsaki žid je praktičen in če je prav samo “ragmanV; — dober tek! — 11. Taxyl bi 'bil med “mučenike” zia prištevati, zato ker je papeža Leona XIII. z hudičevim repom grozno za nog potegnil; toda Leon KIH. je umrl, a sedanji papež ne umi Taxylove zasluge ceniti. “Praktičen Svobodaš”. GOOD-BY, BOYS! Zima je nastopila in z zimo velike vrste krušnifcov z praznim želodcem kot prejšne zime. Prenočišča sp prenapolnjena, Tisoče in tisoče delavcev se valja iu prespava na podih po raznih gostilnah, JOS. KRAL \ i 417-419-421-425 W. 18th St., Chicago, 111. £ ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. Irgovina s novodobnim obu valmo VstanoVljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island A ve., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem iu popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Pl.cel Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo ilmli in spmlaflne VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “»Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul. CENJENI NAROČNIKI! Prosimo, da vsi, ki so še za nazaj list na dolgu, zaostalo naročnino nemudoma poravnajo, da pridejo knjige v rad. — Ob enem pa prosimo, da vsakteri poravna naročnino tudi zanaprej! Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Hoerber pivo. Prost prigrizek MARTIN NEMANICH lastnik Phone: Canal 80 22nd St. Sl Lincoln blizu slovenske cerkve PLA 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik,. aliženstce I8k filled z dvojnim vedno let. dni AJ NITI EN CENT. vozne troške, na in ako ni, kot NE pa, da lahko Hlačaš; $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno-verižico in rv4yezek daruiemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B LD G, Chicago Sl o v ensk o - a n gl ešk a slo v ni c a, slovenske angleški tolmač in angl eško-slo venski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y. J>Aá >>tááááJ ’"VTTTVTVVVV' »■ TT TTVVTTTTT T T r ▼ T ▼ T T*T TTTTTTTTVTl/ Slovensko Delavsko Podporno in > 4 é É A A JL. ==Penzijsko Društvo: Ustanov. * *. * * * « i a WHtH 21. nov. 1909 I> AllRA<; H, PJENNSYLA AW1A GLAVNI ODBOR: PREiDSEDlNUK: Jos. Hauptman, Darraghi, Pa. Box 140. PODPIvElDtSEDiNliK.: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIK Alt: Ivan Flere, Adam s'burg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaivžar, Ada msburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Božično darilo. (Dalje in konec.) Haiti je opazila sinovo izmena-demne, in vsaka solza, ki je «trkljala iz njegovili dči diolj po ne-doižnetrai olbrazu spekla je materino srce ¡bolj kot belo razbeljeno želeizio. Odložila je krpanje ter stopila ;k ¡njemu. “Obžalujem te, Robert”, rekla mu je. “Morda bi mogla tebi ku-piiti sanke; tli si stareji.” “Pa nič za malo Roizie? Zaka jj takio mama! Toda zamnonem li videti 'puinfciku ? ’ ’ Pripognila se je ¡mati nad njim in iga ip ljubila, nje grenke seize, j inaterrne solze so padle na njega-j vo .glavo, v črne kodraste lase. j Nato sta Sla tiho v potstrežje. j Tam v neki stari skrinji je bila skrita punčka za Rozino božično daril»! Roibert jo je vzel v roke in jo sfcrbnioi negoval v naročju. “Kako lepe svilnate laske!” Je vzdihnili. “Todta malima, ona ne spi ko jo položiš dol. tudi ni tako velika kolt Mitskima!” “Najboljše, kar se je dalo dobiti za to svoltiO', Robert, bo pa velilkia lepša, ko bo oblečena.” Delavci v livarni so delali zadali teden do desete ure zVečer, z namenom, da se potem zapre do noivega leta. Radiirbega niso «čakali dolina z večerjo na očeta, po večerji pa sta Roibert in Razje šla spat. Roizie« je kimalo trdno zaspala, toda Roibert je cul. Nenadoma vstane iz postelje ter se naglo c-bleče. Nategnil si je nogavice in čevlje, na,to se je ¡po tikoma spia zil do skrinje, jo odprl/ Vzel iz nje ¡punčko, potem pa še gloibj : premetaval tor izvlekel malo o-tiročjb, hranilnico, jo obrnil od zdolej navzgier, jo nalahfco stresel, ter iz nje pobral rise prihranjene cente. Bilo jih je štirinajst. Zavezal jih v kos mušlina ter na to spravil v svoj ¡žep. Nato je zopet vzel punčko v roke, odprl okno ki se je odpiralo na hodnik, škripajoče. Veter je odnesel ves sne g iz st re ke; splazil se je ven ter se po vogalu spustil na streho pod' oknom. od tod je še bilo kakih sedem čevljev do tal, odkoder se je že večkrat popred spuščal na tla, a sedaj se je bal, da bi ne «[«škodoval purnebe. Žo se je umisli! vrniti v postelj, toda spomnil se je sest er u ih zadnih besed prodno je zaspala rekoč “Moja. punčka mora biti velika, kot ona Mieiike in zapirat oči ka d'ar jio ipoložim v zibko.” Nič druzega ni kazalo, kot da se polžuri ter predkkbi oni jtidma-ko iza sestro, katero je ljubil nad vse, polnišljal ni več, agapak skočil' id aide ven, ter obstal na nogah brez kake najmanjše nezgode. Zavedle! se je hiitro in stekel čez odprto dvorišče na ulico in poten, navzgor v mesto. Z zabajbčim solnoem ponehal je tudi veter, toda noč je bila vendar grozno mrzla. Na miljone bliiščelčih zvead je migljalo na ob-rnbjn, in tudi na beli odeji po zemlji ni b®o opaziti najmanjšega madlelža. Noe je bila prekrasno lepa- Bobe rt je skril punčko pod svojo že raizdrapamo suknjico ter stekel naprej, sneg ga ni oviral, ker jo bili prelahek. tako lahek kot perje, ¡da je kar po izreku od-letcival iz pod' nog, se oprijemal njegove sukniee in obraza. Box 144. Predsednik. Pa. Box 108. Rozie se je prestrašena prebudila; dozdevalo se ji je, da je slišala Miklavža prihajati s svojimi sanmi. Vsed'1'a se je v postelji, x>o-menoala oči z rokama in otipavala ,po Robertu, toda njega ni bilo. Klicala ga je, pa dobila ni nika-koršnega odgovora; postala je vznemirjena. Slišala je uro biti devet, nato je klicala mater. Ženska začuvši njen prestrašen glas je prišla do stppničnih vrat je o-po zarja la dekle, da naj bo mirna in naj zaspi, druigači jo 'bo Miklavž vzeli, gotovo. “A, kje je Robert?” Vpraša Rozie. “On «pi; in ti ga boš zbudila. Rozie.” “Ne, mama, Roberta ni tukaj; res ga ni.” 'Mati sipodej je nato prižgala svečo, jo vtaknila v svetilnico in se podala žnjo v podstrešje. In glej čudo*, Rozie je bila sama. Preiskala je podstrešje od kota do ‘kota, preiskala je tudi spodne prostore, ko ga ni nikjer v hiši našla šla je od soseda do .soseda, 'toda o Robertu niso vedeli ničesar povedati. Rclbert. ni še nikdar popred zapustil hiše po solčnem zatonu. Ženska je postala divja. Nekdo iizmed množice, ki se je medtem časom pri Robertovih nabrala. je stekel v bližmo lekarno in od tam telefoniral v livarno, naznanjajoč Robertovemu očetu, da se mu je zgubil sin. Medtem časom je dospel ž. Robert na glavni trg v mestu. Vsta-vil .se je potoma samo enkrat, pred palačo Filipa Asirburv, mili-onarja in lastnika one livarne, v kateri je delal njegov oče. Ta hiša je bilk postavljena na odprtem prostoru zavzemajoč več akerjev zemlje na periferiji, kjer so se končavale hiše delavcev in one bogatašev pričenjale. In ravno nocoj razsvetljena so bila vsa o-kna te velikanske palače, okrašena z zvončki, niparni in raznim drugim dragocenim lepotic jem; ravno tako so bili okrašeni konji in sani, ki so se v tem trenutku pripeljali po širokem drevoredu pred velilka ravno tako dragoceno okrašena vra.tia. Mo!žki in ženske, ki so izstopile zavite v teške kožuhe so se podale po mramorna-tili stopnicah v palačo. Kjerkoli so se odprte vrata tega impozantnega poslopja šlišala se je prijetna godba, ki je donela daleč ven na ulico. Robert je, videvši vse to postni za trenotek ter opazoval razne sani,, ki so bile lepše ene od drugih in ki so ene prihajale druge zopet odhajale, in čudil se je, kaj ko 'bi bila domača božična zabava v tega bogatega človeka palači. In on je toliko želel videti o-k rasen o božicnto drevesce, o katerim je toliko slišal, a videl ga še nikdar ni, raz ven grdih, ki so bila iz hribov pripeljana v mesto na trg. kjer so se prodajala raznim ljudem za olepšavo. (Po kratkem času. ko ni bilo nikogar naokolu, zmuza'!! se je med drevoredom do vboda in od strani pokukal noter čez okno. V izbi pi bilo drevesa, samo bogato o-blečeni možki in 'ženske so se sprehajali govoreč medseboj, lepo oblečeni dečki in dekleta govoreč, smejoč in zabavajo« se medseboj. Iz oddaljenih prostorov palače donela mu je godba na nšesa, in on hoče poskušat še drugo okno. ko se naenkrat prikaže visoka prdminentna ženska. Ugledajo č njegov obraz, ki se je ¡irhteč mraza dotikal šipe na oknu, je zaupila, hitela je iz izbe, kazoč na okno, toda Robert se je spustil v beg, čez drevored, skočivši na u-15co in potem naprej — navzgor po ulici, ne oziraje se nazaj. Dospe vsi v glavno mesto, do velikih bogato z raznimi predmeti ozaljšanih prodajaln vstopil je v eno teh, ponudil je punčko in šterinajst centov v zameno za drugo punčko, ki Ibi spala kadar bi se jo v zibko položilo. Toda prodajalec je bil hudo vposlem in kuidfi punček ni zamenjeval. Robert je poskušal svojo srečo še v drugih prodajalnah, a ljudstvo ga je zaničljivo potisnilo na stran, ali pa je dobil jednak odgovor prvemu; na vse zadne je ves obupan odnehal in se pobit odpravil proti domu. (Nakrat se je zopet vstavil, pred velikem z mramorja postavljenim poslopjem na vogalu ulice, v katero so ljudje kar trumoma vstopali. Postal je ter jih 'Opazoval. slišal je tudi nektere dečke, ki so mimo šli pogovarjati se o Mikla vžu in 'božičnem drevesu. Ta.ko otrpnen in tresoč se je stal dbkler je zadne bitje šlo čez vrata, kateri je možko sledil, zapenjajoč strgan jopič pod katerim je stiskal punčko. Lakaj, ki ga je srečal pri vratih z jezo na obrazu, govoreč neprimerne opas ke nad malimi postopači, ki prihajajo okolu ravno na sveti večer; toda Robert se ni zmenil za to, njegove oči so bile vprte v sprednje prostore te. velike cerkve, kar se mu je zdelo neke vrste prikazen v zagonetni deželi. Tam spredaj je sta"o veliko drevo okrašeno z tisočimi svečami, z raznobarvnimi traki, vsa okinča-va se je 'lesketala kot pravcati brilianti, daleč na okolu pa je bilo nakopičenih vsakovrstnih i-grač; kakor punčk. sank. bobnov, knig in pušk: vsega o čemur si človek le misliti more bilo je tu okoli tega velikana — božičnega drevesa. Roibert, toliko da je držal dih in da ni na glas zaupil veselja nad tolikem iznenadenjem, nato se ga nekdo dotakne in nerodno porine na stol. ki je bil, zraven vrat postavljen zanj. Tukaj je sedel, pozabivši na svojo osamljenost, ko je zevajoč in strmeč poslušal dečke in deklice božične himne, poveličujoč, v hlevu, v jaslah na slami rojenega Nazarenea, ki je bil pred vsem prijatelj in ljubljenec takih kot on — mali raztrgan ¡berač,, in ki je dal s veje življenje na- gori Kalvariji. za nje, zato 'ker je ljubil sebi .podobno človeštvo. Pelo se je “Veliko v spremstvu gromeče godbe, in konečno od nekod iz vedno zelene in duhteče zagonetne dežele prikazal se je Miklavž, z velikimi kot sneg belimi brki. dotika ječ *e doij do visokih njegovih škorenj,, z gorjačo- v roki je zan-pil, otroci zradoščeni nad to prikaznijo zagnali so 'krik ter ploskali z rokami in Robert je začutil biti svoje sirce kot ni bilo še nikdar dotlej. Nato je vstal človek, z /velikim kav-eljnom. ter se vstopil poleg Miklavža, in ko je mož klical imena otrok, kateri so §1 spredaj je Miklavž med nje delil darove in kadar se ka.teri teh ko je bil klican ni zglasil položilo se je darilo na tam stoječo mizo. Ravnokar poklical je mož ime Katarine Ashbury, in Miklavž je že držal lepo veliko punčko, ki je bffia najmanj yard visoka ter oblečena v lepo svileno obleko, vrat ji je krasila zala verižica, in ko jo je držal Miklavž mu je v rokah zaspala. “Oh, skoraj sem pozabil, da Katarine ni tukaj nocoj”, je rekel Miklavž. “Oni imajo nocoj velike raci v njeni hiši; jaiz sam sem ravnokar prišel od tam, a to punčko bomo položili tu sem, kjer jo ona lahko jutri vzame.” Ko je bilo zadne ime na imeniku poklicano, odšel je Miklavž tako zagonetno kot je popred prišel, tudi lakaj je prišel' in rekel Robertu da se naj odstrani, toda Robert je čakal v predsobi in o-pazoval odhajajoče ljudi. Nekte-ri dečki in deklice so se živo smejali in se razgovarjali o dlarffih; drugi so odhajali praznih rok in pobitega obraza, in zopet drugi slabo oblečeni kot on sam sp se jokali. Dobro si je zapomnil neko mato deklico, ki jo je mati nesla v naročju, je hudo ihtela, in tudi mati se je jokala. In ko je tako na vse strani o-pazujoč tam stal polastilo se ga BLAŽ OBLIK. AdamsbuTg, Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. je poželenje, da bi videl! dnevo, videti je hotel tudi punčko, ki je 'bila tako velika in ki je takoj zaspala, 'ko se jo je položilo na tla. Ogledal se je okolu ter vohunil po mali čumnati v predsobi. Neopažen je vstopil in priprl vrata za seboj. Konečno je vendar odšla zadta j a oseba in prileten cerkovnik se je teških korakov bližal, vgasnil luči, izstopil in vrata za seboj zaklenil. 'Sedaj je Robert iz svojega skrivališča) izstopil in se podal po mehki podlagi dol po hodniku. Obstal je pod drevesom in se z roko dotaknil nekterih reči «na njem. Sveče tudi so že davnej pogorele, toda svetloba, ki je razsvetljevala velikanski prostor je še gorela nekje, kje še sam vedel ni ker je ni videl. Stopil je k mizi in preiskal je darila ki so ostala. Vzel v roke ono lepo punčko jo oboževal kot živo bitje in jo pc-ljuboval. Kot začaran je stal' dalj časa, potem je odprl svoj jopič, vzel izpod njega malo punčko in jo položil na mizo, in z drugo katero je še vedno držal v svojem naročju se je napotil proti oknu, ki se jp odpiralo na dvorišče. Z težavo je odprl okno, in ko je skoči! ven je videl da je sneg tam precej debel, da je bil primoran držati punčko gor nad svojo glavo. Bi'.! je šie vedno 'jetnik, toda ob senci svetlobe j? dosegel neki zid zraven katerega od druge strani je vodila ozka ulica. Splezal je čez zid; nato je pričel bežati z vso močjo kolikor j«; je bilo v njem. Ko je prišel do kakegž 'križpotja je obstal in k . se je prepričal. da ni nikjer .n:': >gar, se je spustil čez. veldel ni ka n ga vodi ta pot dokler ni prišel do nekega H'eva, pri katerem je pazil več ljudi, 'ki so imeli opraviti s konji in sanmi. Roberta niso opazili, ko je šel mimo, toda dlečko jih je slišal se pomenkovati med seboj: “Kam neki je zdravnik šel v taki salamenski nagi osti V’ Vprašal je eden izmed njih. “Ven v predmestje,” bil je odgovor. “Človek v 'livarni se je teškio poškodoval; menim da ni nobene pomoči zanj.” Robert se je vstavil in poslušal ta pogovor z izbuljenimi očmi. “Da”, je zopet nadaljeval oni prvih govornikov, “to je že dvanajsti ali trinajsti, katere je oni preklican stroj usmrtil, govori se pa. da bi se dal popraviti z par dolarji, tako da bi bil popil no m« neškodljiv; toda nebrigajo se za to. Ashbury se ne briga; ljudje so po ceni dandanes.” “Čmern 'božič za nekoga”, odgovoril je drugi. “Kdo je nesrečnež .ali veš?” “Imena nevem, — ker so pod številkami v Kvarni zaznamovani. Številka je 84, mislim, da sem nekoga slišal pripovedovati zdravniku.”. - Številka 84! Usmiljena nebesa! To je številka Robertovega očeta ! Dečko je stal kot pribit na mestu, in «sapa se mu je zapirala. Nato se je obrnil in tekel nazaj; bežal je ne da bi se oziral, če ga kdo vidi im opazuje^ Teke! je vedno1 hitreje, naprej dokler ni (PTišefl! do stene; se splezal čez na dvorišče in čez okno v cerkev, postavil veliko «punčko nazaj na mizo ter vzel svojo malo in 'bežal je zopet ven — ne gor po ozki ulici kot prvokrat ampak na glavno ulico. Mimoidoči so se vstavljali in gledali za njim ko je tekel mimo njih, drugi so ga preklinjali ker se je neoziraije se v njih zaletaval. Bilo je dve dobre milje od pereferije mesta do njegovega doma, a. on je tekel z vso močjo cel pot. in ves ta čas se mu je zdelo, da mu« je srce otrpnelo. Predno je prišel v hišo, videl je ljudi tekati noter in ven ravnota-ko tudi pri sosedovih hišah. Prišel je do vrat na dvorišče neopažen kakorkoli in tekel gor po hodniku. Hišina vrata so 'bila deloma odprta. Vstopil je, misleč da dobi tu svojega mrtvega očeta ležati, toda v izbi nr bilo nikogar. Še?) je v podlstrešje pa tudi tukaj je bilo temno kot v brlo«gu. Pričel' je klicati Rozo, in «ko se ni odzvala šel je v njeno izbo'; toda ta je bila tudi prazna. Nato je.položil punčko v skrinjo, iz katere jo je bil vzel ter šel dol v kuhinjo^ kjer je dobil sosedne dečke ki so ravnokar vstopili. “No, Robert, kje si pa «bil?” V o ra šal! je prvi dečko Rioberta. “Cel večer smo te iskali, in tvoja mati je skoraj ob pamet. Sedaj je Dalje na 6. strani. Novo Odlikovanje! SR. FEBB1NANB KAE1TMAÜH PAZITE Dr. Ferd. Harti pišete katerem« zdravniku in popi ti kakšna zdravila — opišite iskri svojo bolezen njemu, prašajte ga riti. On trdi, da večina boleznij, na katerih pijo, prihaja vsled nepravilnega delovanja krvnega sistema. oglišno izvolj en ’ NEW YOR K L J ivnika je velika s eni reea m veli: ,,Popr< ej i lego [ j re u. 110 ] iriene: e r a bi- in brez sram OV; an;a 5 vet kaj Vam J*- sto- naši rojaki 1r-i pokvarjenja DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorhu za VSE KRONI.NE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE — nima toraj bolni! a, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATOK A J ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila. Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na: Dr. Ferd. Hartmanu 318 East 14. St. New York, N. Y Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči IPERIT PIVO. PERU BEER COMPANV, Pini, III. Podpirajte krajevno obrt! * Kašparjeva Državna Banka, vogal Blue Island Ave. & 19. ul. ■ u: VLOGE 823500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva lu edina češka državna banka v ChioaKi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. C Jgffl pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi pip Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. luje Da dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | GRANAT g Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. I Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. ZLOČIN ŽUPNIKA DR. MAÜ-RINGA NA IGU, PRI LJUBLJANI. Z Iga mam 'pilšsfjo: Nezaslišne škandale, .bi jih je iže leta in. leta uganjal naš 'žuipniib dr. Mauriing. so napredni listi ¡zakrivali vačimo-jma s iplašleenm krščanske ljubezni. Bilo ja prav. toda greh ¡bi ¡bil, a-Iko ibi imioličali o najnovejštam zlo-čiiniu>, ki ga je zagrešiil župnik dr. Manir inig, zaradi katerega je prišel ¡celo* v ¡navzkrižje s kazenskim zatarnam. ¡Stvar je ta-Ie: Župnik je imeli raizmerije s ¡svojo .kuharico Manico. To razmerje ui ostalo brez posleldlio. ba-r pa je ¡bilo žup ruikui seveda skrajno neljubo. Pregovoril j,e kuharico, da je šla na Dunaj., kjer sp ji spravili plod greišu Iga razmerja. Na Dunaj jo je spremljal saim župnik v civilni obleki. Ko je revica prestala 'rihvarno operacijo', jievbmdo obolela iin morala vsled tega dolgo čaisa ležati v postelji. Ko pa se je vrnila na Ig, je našla tv župnišču že drugo brhko kuharico. Keir je hotel, da bi 'bila ona 'dekla novi kuharici, je užaljena otd&La k svojemu očetn v Trst. Za njo je poslal dr. Mamrinig na očetov naslov 200 K z nartoičiloim, naj se izseli v Ameriko. Manca tega ni storila, nego se je vrnila v Ljubljano, kjer je stvar pripovedovala Ijud" Im, ki so na to Mauringov zliolčin 'ovadlili državnemu pravd-ništvu, ki je proti ¡župniku že u-vedllo kazensikio preiskavo. O dogodku je ¡slišal tudi škof Anton Bonaventura. Dal je poklicati k sebi Mančiinega očeta ter ga skušal pregovoriti, naj bi ¡o Maurin-govenn dejanju molčal, čdš, da bo njegovo ilme vsak dan vpletel v svojo imaš», Ker se mož ni dal pregovoriti, ga je nemilostno ‘odpustil,. K selbi je poklical tudi župnika, dr.. ‘Mouringa ter mu bral ¡strahovite levite. A ¡kaj je baje storil Matur ing 1 Utajil jti baje 'vse iin prilpeljtal baje salbo celo nekoga hlapca, ki jie proti dobremu plačilu podpisal izjavo, da je on imel grešno razmerje z Manco, 'čemur pa ta ogorčeno ugovarja. — (Na Igtui ¡se :ze tedne ¡nei govori o ničemer drugemu kalkor o tej župnikovi najniovejiši ¡aferi. A dr. Mamiiing jie Iše veidno župnik in o-pravlja nekrvavo daritev. Vse je ogorčeno, vse set pohujšuj e. ¡samo škofu Antonu Bonaventuri je .prav, da šmarno na Igu takšnega, župnika. Potem pa se čudijo, da vera ¡peša! “S. D.' KRŠČANSKI SO CI J ALIZEM. N¡a Ogrskem tudi ne vleče klerika lina • politika nič velé, čeprav jo ponujajo pod! naslovom Katoliška .stranka”. Zato mislijo nastaviti ljudstvu vado, pod novo finmlo krščanskega isoeijalizma. ¡Sotcijalitz-em pomeni ono javno d»> lavahje, ki stremi za tem, da bi se čini vele .Ijndeim n,a svetu dobro godilo. Zato so slabi soieijalisti tisti stanovi, -tki se jim iže sedaj dobro goídü na — stroške drugega. Med madžarskimi krščanskimi isioicijaliisiti slo- sami grofje in cerkveni dostojanstveniki : Škofjo, nadškof j e itd. 'Kako i,zgleda ta ¡scicijalizem v praksi, vidimo iz teh številk : Knez primas v Ostrogodo imia 95.983 oralov zemlji m razen tega 1,650.00*0 lkr.cn gotovega demadja-; jagertski nadškof ima 42.397 oralov in premoženja 2,- 300.000 K; nadškof v Kaleči ima 87.433 oralov in 2,460.000 v gotovini ¡K : bistriški škof ima 28,-824 oralov zemlje; čanadski škof 12. 293 oralov in en četrt milijona kron gotovinei ; veliko var adinste škof ima 187.393 oralov in 4 rndli-johicl kron denarja. Vsi škofje, kanoniki in Opatje na Ogrskem imajo 2,300.000 oralov zemlje (¡pri nas en kmet povprečno po — 40 oralov) im velike milijone letnih dfchodlkoiv. Sin človekov (Kristus) pa ni imel toliko, kamor bi bil potožil' svojo trudno glavo. Ti boigati' duhovniki ljudstvo uče samo potrpežljivosti in pokornosti ter -uta obljubljajo plačilo na — onem svetu, sami se imajo pa dobro — na tclmi svetu. Če so res so-'Cijaliisti, naj ljudstvu ne dajo svojih — žegniov — razdajo naj svoja — ogromna posestva in mnoge milijone. Lastnega brata — ubil. S Tr- stenika poročajo : Dne 28. m. m. •zvečer je mlinar J. ¡Sire v prepiru udaril svojega brata z motiko po ¡glavi, vsled česar je ranjenec kmalu izdihnil. ¡Oba moža sta bila strastno udana žganju. SVET, KAKORŠEN JE. (Pred nekolikimi meseci smo izrekli svoje mnenje o junakih in junaštvu. Ne vidimo pa vzroka, da bi danes to mnenje utemeljevali, raizven da ga priporočimo tudi drugim, sosebno onimi, ki so se pred kratkim' izkazali kot prave junake. Toda v teh zadnjih mesecih so se nam prikazali tudi junaki manjše vrednosti, ¡bojevitosti in nižje vrste. Oni se niso pokazali na govorniških odrih, kot pisatelji člankov v listu, ali kot igralci na odru, ■Ne (morejo. Veliko teh je> pomrlo, drugi pa so skušali rešiti mrtvece iz žrela ¡premog» k o,po v. # # * Smrt tudi ni bila -njih edina sovražnica, ‘kateri so se izpostavljali. Glad, žeja in mraz, tema večja od one. v arktičnih pokrajinah, srečali so se te'r zmagali. Da vzdržijo okolu dvajset sodrugov zaprtih! ves teden v globočini pod zemljo upajočih1 na rešitev, in potem. ¡ko so rešeni, slabotni brez vida, pobiti, Strgani in gladni pa se jim brani od prijateljev skočiti nazaj v temteto da bi tudi oni rešili še druge — te vrste junaštva. srno videli v zadni.h par mesecih. * * # Tajnosti naše narave se pokažejo v momentu večjega dela. Vsi ljudje ne pridejo do tega — jim ni sojeno se srečati s tako grozno nesrečo, z tako samozavestjo, ki šteje pravo drugih pred pravico svoje laistne moči. Med nami je vedno dosti strahopetnežev, in o-ni ki pozna svoje srce najbolje je zadnji, ki bi ob kaki nenadni katastrofi bil ¡prvi ki 'bi telebnil. Toda ti ljudje se1 niso majali, stali so trdni kot skala. Gledali so odprtih oči ogenj in dim, mokroto in glad, strah neomoglosti, dokler so imeli še kaj moči, paniko slabotnih duš, vsa gorja negotovosti in počasi bližajočo se smrt, brez da 'bi zgubili zavest. Svet bode pozabil 'tudi ta imena, katera sedaj še dobro poznamo. Toda pozabili ne bojo mož junakov. * * * To je bilo junaštvo navadnih preprostih ljudi, ki gleda nesreči vedno v oči, brez navdušenja ali razburjenja, kakor pri drugih domišljavih ljudeh. To 'bilo je njih navadilo — vsakdanje junaštvo, katerega so navajeni od rojstva, in katero plovi po tisočih — milijonih ibAiji Vedno neopaženo. Matere ki' se žrtvujejo za nehvaležne hčere; očetje, ki se v potu svojega obraza trudijo- za' razkošne svojo žene in otroke; fantje in dekleta ki (molčeče prenašajo greh starišev; ženske, ki brezuspešno .bojujejo boj napram industrije; ubožno živeča bitja, ki se v muki spominjajo boljših dni; starčki in ženice, ki so radi starosti izvrženi od dela-, katere nado-mestuje brutalna mladež — to je armada junaštva, o katerih se bi-ografično nikdar ne piše, in katetre zaslužene slave niso nikdar deležni. # # * To je eno tistih blaženih nasprotij ki daje bistvom življensko moč, ki po katastrofah v premo-gokopih gleda svet ziopet odprto v bodočnost. Mi tse zavedamo v toliko ter izjavljamo, da vsi ljudje niso navadno industrijelno kurivo ; in da se ne potrebujejo žrtvovati; in taki površni podatki pokrivajo vrline o katerih pesniki pojo in katerim se postavljajo dragoceni spomeniki. Junaštvo navadnih ljudi! katero smo videli, gledali, — smo izgulMli, vsaj začasno. V spominu pa nam ¡ostane ¡malenkost in zlobnost te navadne mase in veseli nas da smo tudi mi ljudje, del te mase. # * * Tem junakom, človeškemu kurivu. ki ruje, vrta in dollbe pod zemljo, postavil je delavec spomenik. Delavec je tvegal življenje za delavca, delavec je zrl smrti v obraz, da reši delavca. In kapitalist? Ali je šel ta, ki .dobi smetano iz .rova, v tov, da reši delavca. Zabil je rov, pribil pokrov na rakev. v kateri je bil več kot sto še živih 'bitij. — Kapitalist je junak, ki je umoril ¡stotine delavcev s enim mahom. — # # * Vdove in sirote so oktale same, brez pomoči. Lastniki premogo-'kopov raeunijo letne dohodke in razpisujejo- dividende. Delavci segajo globoko v žep, da podpirajo vdove in sirote njih bratov, ki so .storili junaško smrt. Delavsko časopisje pobira darove in do sedaj so nabrali že čez stotšsoče. V razpisanih računih ¡kapitalistov pa nikjer ne vidimo, koliko je ¡pre-mogarski trust daroval za svoje žrtve. — Tu naj se bi kapital ¡pokazal za junaka! KRIZA IN BREZPOSELNOST V AVSTRIJI. Te dni so imeli na Dunaju velika zborovanja kovinski delavei, na katerih se je med drugim razpravljalo o odslovitvi' strokovnih delavcev v strojni industriji. Kakor je pri, od 10,000 kovinskih delavcev obiskanem zborovanju preidi mestno- hišo, državni poslane Beer poročal, se je število delavstva v treh. avstrijskih tovarnah za lokomotiva za 1262 znižalo, in si^er zaradi tega, ker imajo tovarne' le ¡mala naročila. Razpečavanje kartela železnin je v prvih 10 mesecih 1909 za 607.703 mieter-skih stotov manje, kot je bilo v tistem času leta 19(08. Ako pri tem vstraja, tako 'bo poraba želez j a do konca leta za 7 odstotkov nazadovala. In to pomanjkanje dela pri tej grozni draginji ! V c. k. tobačnih tovarnah je bila ¡povprečna plača 1890 : 346.57 kr., a na osebo- izdelana množina je bila 492'8 kron vredna. 1900 s-o bile razmeme številke med! zaslužkom in ¡produktivno vrednostjo 4(66.71 in 5810 kron, leta 1907 ¡pa 613 in 6589 kr. Plača je znašala 1890 — 14.41%, 1900 — 12.74%. 1907 — 10.74% od produktivne vrednosti! Produktivnost surovega železa:: Plača delavcev in uradnikov znaša 24 vin. -ali 5.15% dobavnih stroškov in 3.9% trgovske cene. Pri tem ie šla delavska intenzivnost silno kviško, pri plavžih od 4980 ton v letu 1879 na 39.645 ton v letu 1908. Je d n ako razmerje podaja statistika o pre-mogoikopih. kjer .so plače v o-dsto-kih od ¡cene meterskega stota o 1 91.85% v k tu 1902 na 13.23% v letu 1906 padle, -med tem1 ko so cene premoga neznansko kviško šle in danes stane že skoro 2 kro ni meterski stot! Parlament razpravlja o “narodnih’'’ vprašanjih, in ko bo delal, bodo pač nove davke in novo oboroževanje odobravali ! Nadaljevanje iz 5. strani. tam pri Ca j h novih, in sedaj grem da jimi naznanim. Saj veš, da je g. Cajhen ubit, zgodilo se je to potem ko smo tvojega očeta odpoklicali ker tebe nismo mogli nikjer najti; g. Cajhen je prevzel njegov prostor in čez pol ure nato prinesli so ga domov mrtvega; stroj ga je zmečkal.” ####*#** Pozna istega večera, že ko ste njegova mati in sestra spale, je Robert vstal šel k oknu in gledal ven. Skoz okno- sosedne hiše je videl v izbo iin v njej svojega očeta in še več drugih sosedov ki sO premika!! Cajhn-ovga Bilčka očetovo mrtvo telo. Vsi so pozabili na božič, tudi Roza je zgubila vse zanimanje v punčko, ki bi spala. ‘ ‘ Vbogi Biloko ; Vlboga g. Ga j-hnovka”, so bile vse njene besede. V okolici livarne ni bilo božiča in Iko je Robert tam zraven stal je cela vrsta san smuknilo mimo njega, peljali so se gostje, iz (plesne veselice, gosti Fi-.iipa Ashbury-a,- iin glasovi žvenkljajočih zvončkov so odimevlai in njih veselo petje se je razlegalo še dolgo po njih odhodu. K. - “O”. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelierjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-bi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, 111. . Na vsaki steklenici je ^ H Anaša varnostna znamka >|r “sidro”. 25 in 50 cent. v vseb lekarnah. Ff. Ad. RICHTER <& CO. 215 Pearl St-, New York. Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej ¡omeniti Glas Svobode. To pomaga listu. Pošta Država. 50.000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, dami jo takoj pošlete. Ime................................................. Dolgo življenje Triller jevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Isto ni nobana skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina ia imp trtiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni o »polaoTia nič ne varno naj nežne komu. želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drngia zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 34tS’ Tis De priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdra- Pišite v domačem jeziku: REGISTERED vniški nasvet, pa pošti, zastonj! JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek Mm IT-A-IjIJ-A. EGIPT in Adrijansko obrežje. potom Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli] C A ^ M AN IA (M.tri viiake) Največji parnik na morju in njena sestra i C ARONI A^dva vijaka) Oba merita 677 čevljev. 20.000 ton in sta največja na svetu. S4XONIA (600čev*jev!t4.300*Ottov) Carmania zapusti New York, 22. jan.. 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caronia pa ig. febr. Ogrska-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapejl, in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA...13600 tonov PANNONIA.,..10000 tonov ULTONIA.....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd. F.G. Whiting, Mgr.Western Dept. S. E. Cor. Dearborn &. Randolph Sts., CHICAGO, ILL. ali na lokalne agente vseposvod Josip Komar 164 Reed St., Milwaukee,Wis priporoča rojakom svojo lepo urejeno GOSTILNO. Snažno prenočišče se vedno dobi Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam. Najstarejša slovanska tvrtka * EMIL BACH MA \ 1/19 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA VINARNA kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došlil Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. ST m m | * 1 *1 v*« M \1 <3 \1 *1 'Žl Í I sa | Í NEW YORK. pri NEW YORK. A K O pošiijaš <%* denarje v staro domovino, «?> 1 obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno nostreže Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., A KO potuješ v staro domovino, kupi X parobrodni listek j* Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek fh Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St-, NEW YORK. želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co. A KO A KO fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr u. fr fr fr fr fr fr fr fr fr ,y v V V V V V V V V V'/ i l i i i i Severova Zdravila lečrjo, ker so zanesljiva in čista. SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA Najboljše zdravilo zoper kašelj Cena 25 in 50c. Na predaj vseposvod v lekarnah. Vprašajte za Severov Slovenski Almanah za leto 1910. ^ ---------------r--r~ Trr rnrjjjrjj j J RAZNO IN DRUGO J >mi —|- -I—, ~rry rr j~rr j vrij .TJ Trgovec z dekleti. Na Reški so arttirali dne 1. t. m. Mustafo Bratina iz »¿¡kadra, Ponujal je po reških tolerančnih. hišah 211etno dekle. • Ciankali vsepovsodi. V Bi ali Galiciji se je zastrupila, 201etua hčerka tvorndHbaga uradnika Ko larczika. Vzela je cdankali pol u re ipretd svojo poroko, li.ila je ta koj mrtva. Mesto k poroki, so jo peljali v poročni oibleki v mrtvašnico. Poset portugalskega kralja na Dunaju. Iz Londona javljajo, da bo portugalski kralj Mariu el v 'prvi polovici prihodnjega leta po setil Dunaj in se bo ipri tej priliki zaročil z eno izmed hčera nadvojvode Friderika ali pa z najstarejšo 'hčerko nadtoojvodinje Marije Valerije. Nemška domišljavost. Učitelj zakrije na karti solnčnega sistema planet zemljo ter vpraša: “Hans, kako se imenuje planet ki 6em ga pokril z rolko?” — U-čenee: “Nemčija.”. — Učitelj: “Doibro! In drugi planeta?” — Učenec,: “To so ipa naše bodoče (kolonije!” 2001etnica telovnika. Francoski listi so te dni prinesla vest, da obhaja telovnik v prihodnjih dnen 2'COletnica svojega obstanka. Temu pa oporfekajo zlasti angleški listi, trdeč, da je telo. nik mnogo starejši. To je razvidno zlasti iz zapiskov angleškega o. onista Sa-miuela Pepysa, ki je z. . el za časa Karla H. V svojem i. urniku o-pisuje dne 1&. oktob: „ 1666 novo obleko svojega kralij... Pravi, da je začel nositi “dolgo sutano” (eassok)-, ki se tesno oprijemlje telesa. ¡Novi komad je napravljen iz črnega suikna, je predeljn, ter podšit z 'belo* svilo. Na koncu opisa iizralža kronist željo, da bi kralj vedno nosil tako obleko, ker je v resnilci lepa in primerna. Želja se je Angleiaa uad pričakovanje izpolnila, kajti danes ne nosijo telovnika sam|o kralji in cesarji, marveč že vsak berač. Senzacionelna najdba. Franco ski astronom Dukem je baje našel v pariški “narodni knjižnici” doslej neznan rokopis učenega škofa Oresma, ki je prevel Fran-■Ctozcnn Aristotela. Rokopis je iz 1. 1-177 in obravnava o nebesnih telesih; baje je popolnoma jasno izveden Kopernikov sistemi. Astronom D tikam prepušča strokovnjakom vprašanje, ali je Kopernik poznal Oresmov spis, ali pa je samostojno prišel k zaključku, h katereimu je prišel že več nego 100 let prej ta francoski škof. Rop. Osemnajst maskiranih ro-pariev je vtdrlo zadnjič po noči v nek mOin v bližini Ilolešova na Moravskem. Roparji so bili oboroženi z revolverji in so prisilili prebivalce v mlinu, da so jim izročili vse dragocenosti. Vzeli so tudi mnogo make, žita itd. Stanovalcem so zagrozili, naj ne hodijo pred dnevom iz hiše. Orožniki zaman poizvedujejo po ropar jih. — Umor. V Karlinu pri Pragi so našli zvečer 'branjevko in tabač-no trafihantinjo, 601etoo Frančiško Bartokovo, v njeni sobi z-a prodajalnieo umorjeno. Aretirali so dielavea Rezničfca, katerega sumijo. da je Bartajkovo umoril. Na njegovi obleki so našli sledove ikrvi in v žepu cigareto iz one trafike*. Aretirali so še dva druga, «katerih sumijo, da sta Rez-ničku pomagala. Demonstracije. V Reki je govoril na nekem shodu v gledališčni Feniee pater Pavisieh in je navzočimi ženskam tako zmešal glave, da so po predavanju iz-pretgle konje njegovega voza in zapele religijozno pesem. Seveda so bili takoj na nogah tudi proti-cLemlo nstran tj e, ki so »klicali “Doli s farji” itd', in so nazadnje pred' patrovim stanovanjem zape li marseillaiso. Policija je demonstrante razkropila. O umoru na Begunjšici se nam poroča še to-le: Baron Friderik Bom je baje ukazal svojec asm o svojim lovcem, da mioraj|0 vsakega, ki ga zalotijo v njegovem lovišču, 'brez pardona ustreliti. Lovec Eisenpass s° je ravnal po tem povelju). Ko je ustrelil Jakoba Rožiča, je baje o tem javil o-skrlbniilai Ehrenzieherju, ki pa ni smatral za potrebno, da bi to naznanil oblasti. Oskrbnik Ehiren-zieher, kaikor se baje piše. je bil danes poklican v Ljubljano. Odrezane Rožičev e glave še do da- W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA nes niso našli, a tudi zaprti Elilsen-pass odklanja dati vsako pojasnil a, da li je on Rožiču odrezal glavo ali kih drugi. “S. N.” Samc-mor kurje tatice. Dne 30. ■ni. im. jo zalotil posestnik Rečnik v Razvanju delavko Terezijo Drozg iz Mariboira z dvema sinoma. ko mo kradli nj gove kokoši. Rečnik je tatico zaprl v svojo sobo, na to pa je šel po orožnike. Ti mo najprej preiskali njeno stanovanje v Mariboru, kjer so našli 16 ukradenih kokoši. Ko so prišli po Drozgovo v Razvanje, je bila ta že mrtva. Prerezala si je bila z Rečnikovo britvijo vrat. Goriški zrakoplovec Rusjan, ki je Slovenec, j,e ponovil poskus s svojim zrakoplovom minoli ponedeljek na Velikih Rojah. Poskus* so se prav dlobro obnesli. Dvignil se je s svojim zrakoplovom kakih 5*0 m visoko v zrak in je oblete) Roj. z brzino po 40 km na uro. G. Rusjan napravi v kratkem javno •ooskušnjo. Zrakoplove« je popolnoma zadovoljen in je talno u-verjen, da preseneti javnost o priliki javne poskušnje. V ljubosumnosti obstrelil ženo in ustrelil sebe. —, V uliici della Guardia Ut. 52 v Trstu, sta stanovala en mesce sem zakonska Peter in Mana Štravs, ona rojena Gregorič. Njemu je bilo 26, a njej 24 let; poročena sta bila šele 1. novembra, torej pred enim meseeom. On je bil zaposlen pri peku Vatovec v ulici Gondanona. Takoj po poroki se je vnela v sren Petra grozna ljubosumnost nad svojo mlado soprogo. Ni se smela ganiti iz hiše in še tedaj jo je zasledoval, ako je šla k studencu po volde. Pred par dnevi je prišlo med mladima zakonskima radi omenjene “bolezni” do hudega prepira, tako, da sta oba zapustila svoje pravo stanovanje, on je šel k svojim staršem, a ona k svojim! sorodnikom. V torek ob šesiti rini zvečer je pa šel Štravs nekako skesano obiskat svojo soprogo in po kratkem pomenku sta se podala, oba v svoje stanovanje. Ne sluteč nič hudega, je pričela soproga Marija pripravljati večerjo, a že med tem delom — okoldi sedme ure zvečer jo je presenetil mož z novimi očitanji ljubosumja. Nastal je med njima živahen prepir, a nakrat so se culi iz njju .stanovanja štirje streli. Sosedje so bežali v 'stanovanje o-mic njenih in našli oba zakonska v ¡krvi ležati, njega na postelji, a njo na tleh. Štravs je namreč U-strelil dvakrat s samokresom na svojo soprogo in jo ranil v prsi, na to pa pognal selbii dve klroglji v sence. Ona je bila pri zavesti, a on je ležal v nezavesti. Poklicali so takoj .zdravnika in policijske organe, ki so dali oba nesrečnika takoj prepeljati v mestno bolnišnico. Ali zanj ni bilo več pomoči, runrl je .mladi mož dve uri potem, ko so ga pripeljali v bolničnico. Rana soproge ni tako nevarna in zdravniki upajo, da v kratkem času okreva. Morilec svojega otroka oproščen. Avgusta meseča 1. 1. je v Ptoigi umrl dveletni nezakonski otrok Marije Steiner. Zdravniška preiskava je dognala, da so bile otroku polomljene vse kosti, lobanja pa vdrta. Te poškodbe so tudi provzročile otrokovo smrt. Te dni. se je zagovarjal predi praškim porotnim sodiščem nezakonski oče, Frane Hartl. radi umora imenovanega otroka. Hartl je priznal, dri je sovražil svojega otroka, ker je bil pohabljen in da ga je radi tega 'tako pritisnil ob posteljo, dri. je umrl. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje o u-moru. Vprašanje, glaseče se na u-boj, je potrdilo šest, zanikalo pa tudi šest porotnikov. Hartl je bil vsled tega oproščen. Odnešeno brodovje. V Sibiriji je zadnje dni zavladalo južno vreme ter povzročilo, da se je jel led po rekah tajati. Na reki Jenisej je bilo usidrano rusko trgovsko ‘brodovje. Ker je reika silno narasla, je brodovje dvignila in odnesla. O usodi brodovja in moštva na njem se ne vie ničesar. Lepa nagrada. 'V New Yorku je razsodišče za podeljevanje nagrad za junaške čine priznalo Jomu Kellyju tedensko nagrado v znesku pet dolarjev, to je o-krog 105 K za celo njegovo življenje. Kelly je zaslužil nagrado s tem, da je v največji nevarnosti za lastno življenje rešil iz valov nekega delavca in njegovega otroka. Vojne ladje za, staro železje. — Turška vlada proda, nekaj starih vojnih ladij, ki že niso za drugo n ralbo — kakor za staro železje. Pismene ponudbe je vložiti do 11. t- m. na turško finančno ministrstvo. Turške vojne ladje so vse že tako stare, da bi Turki najibo-lie storili, ako bi vse prodali. Sicer pa militarizem že skrbi, dia se take pjodaje večkrat vrše. Posebno v Španiji in na Angleškem pridejo stare vojne “škatije” večkrat na javno dražbo. Tehnični napredek v industriji moril -nihi pripomočkov je tako nagel, da so že v nekateri]] letih proč vrženi ogromni, milijoni, ki so se izdali za moril ne naprave. Tudi najnovejše vojne ladje, imenovane “dreadniOrights”. bodo najbrž že v nekaterih letih zastarane, nerabne. Francoski listi namreč poročajo. da so se strokovnjaki pri francoski vojni mornarici povodom, poskusnega, streljanja v «-klopnieo “Jeno” prepričali, da bo treba že v nekaterih letih zgraditi še mnogo dražje vojne ladje, kakor ,so sedanji “dread-noughts”. Tak vojni velikan Miañe okroglo 48 milijonov kron, francoski strokovnjaki pa zahtevajo, da se za vsako tako ladjo dovoli še 17 milijonov, da se za-nore zadostno* zavarovati pred jo v raznimi krogljami. Tako bi torej stala taka. vojna, ladja 65 milijonov kron. V slučaju pomorske bitke pride torej lahko v sovražnikove rokp z zavzetjem ene same take ladje 65 milijonov. Zgodi se pa tudi lahko, da se ti milijoni pogreznejo — v morje. Če je na več let brez vojne, potem pridejo ogromni milijoni mod — staro železje. Radi kihanja — obsojen. (Najmodernejša .policija je pruska. Med tem, ko dovoljuje, da smejo pijani študentje kolovratiti' im kričati olb poznih nočnih urah, je te dni aretirala nekega potnika v Dreisenu. ker je krog polnoči na cesti bolj močno kihnil. Na policiji so. nesrečnega potnika obsodili radi kaljenja nočnega mirti v denarno globo petih mark. Potnik s tako razsodbo ni bil 'zadovoljen. zato se je pritožil. Tozadevna prizivna oblast je pa policijsko razsodbo razveljavila z razlogom, da se kihanje v Prusiji še ne more smatrati za kaljenje nočnega miru. Oživljanje mrtvih bitij z elektriko-. Mlada ruska zdravnica, dr. Luiza Robi novic vzbuja v uče n jaških krogih v Njujorku veliko pozornost, s trditvijo, da je iznašla aparat, s katerim bo možno z elektriko umorjena bitja zopet rižu-] jati. V Edisonovem laboratoriju je svojo metodlo tudi realizirala. D ali, so- ji po običajnem načinu z elektriko umorjenega zajčka. Položila ga. je na »vej električni aparat in ž njim eksperimentirala. Res se je 'kmalu pokazalo, da je pričelo zajčkovo srce iznova utripati in čez par hipov je bil zajček zopet tako živahen im tekal sem in tj a, kakor pred ribi t jem. Gdč. dr. Robin o v ič meni, dri ¡bi se jej tak eksperiment bržkone poisrečil tudi pri človeku. Krščansko usmiljenje. — Leta 1860. je sezidal neki katoliški red na Dunaju ogromno hišo. taiko-zvani “Helkcrbof”. V hiši je 155 stanovanj, kj so vedno vsa oddana;. dasi niso posebno pripravna. Krščanski gospodje se tere j valjajo v milijonih, dasi njihova u-sta proslavljajo uboštvo- (Glej proslavljanje uboštva Italijana Frančiška in po frančiškanskih 'samostanih nakoieenc' milijone!) Teih dunajskim pobožnim bratom pa gori navedena hiša še ne dona-ša dovolj. V sedanjih groznih časih, ko vse stoka radi draginje, provzročene po bedast i avstrijski politiki, so usmiljeni bratje 'pokazali svoje krščansko usmiljenje do stradajočih ljudi s tem*, da so podražili vseh 155 stanovanj za deset odstotkov. Lepo je res govoriti o uboštvu govorniku, ki se valja v milijonih, še lepše pa je, ako siti “usmiljeni bratje” odirajo stradajoče reveže. Skala ga je ubila. 15. m. m. se je zgodila v Josipdolu' (Josef-sthal) pri Ribnici velika nesreča, ki je vzela delavcu 'Pungartniku življenje. V Josipdiolu dela več delavcev v kamen o lomih!: ni kdo ni- misli] na. kaj hudega, kar se naenkrat odloči Skala in potegne Pungartnika seboj v globino kakih 12 m daleč. Nesrečnika je skala popolnoma zmečkala. Pungartnik jo bil še le 43 let star in zapušča svojo rodovino v veliki revščini. Neki drug delavec se j« skoro na čudežen način rešil. Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W, 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete ........................$1.80 Jakob Ruda.......................—.60 Za narodov blagor...............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi... $1.25 Kralj na Betajnovi..............$1.00 Hiša Marije Pomočnice...........$1.00 Gospa Judit.....................$1.00 Nina ...........................$1.00 Krpanova kobila ................$2.00 Hlapec Jernej....................—.75 Zgodbe .........................$1.00 Za (križen .....................$1.50 Ob zori ........................$1.50 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič..............$1.25 Agitator, II. snopič............$1.25 Na žerinjah, III. snopič........$1.25 Sutrski ljudje. IV. snopič......$1.25 iRošlijin in Verjanko, V. 'snopič. .$1.25 Jara gospoda, VI. snopič.........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ...........................$2.50 Berite novice, IX. snopič.......$1.75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji .................$1.50 Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00 „ H. „ IH. ., IV. „ V. Jurčičevi spisi: ......$1.00 ......$1.00 ......—.80 ......$1.25 I. zvezek It. III. / IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v omelih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek..........$3.20 Križarji v 4 delih..............$2.60 Za kruhom ......................—-15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme .....................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo .......................—-60 Jagode ..........................—-60 Lešniki .........................—-60 Zimski večeri ...................—.60 Knezova knjižica: I. zvezek .................. II. VII. IX. X. XI. XII. XV. .—.40 .—.40 .—.50 .—.40 .—.40 .—.40 .—.40 .—.75 i avčarjeve povesti: I. zvezek ......................$1.35 II. $1.35 III .............................$1.35 IV .............................$1.35 V..............................$1-35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča .................—.40 Ana Karanina ....................$3.20 Kazaki ..........................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek ...................—.60 IV ............................—.60 V .............................—.60 VI .......................'. .. .—.60 VII. ...........................—.60 VIII.........................:. .—.60 IX.............................—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek .....................—.50 14 ..............................—.30 15 ..............................—.60 16. „ —.75 17. —.40 20. —.75 Tajnosti Španske inkvizicije; I. zvezek ................'....—.05 II..............................—.05 III. ............................—.05 IV..............................—.05 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek'.....................—.40 II. „ ..........\.........$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak ............—.35 Momenti .......................$1.50 Spomini........................$1.00 Iz naših krajev .............. $1.25 Obsojenci .....................$1.25 Igračke . . ^..................$1.00 Tilho in drugi ................$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ...............—.25 Godbra gospodinja ............$1.50 Primož Trubar ................$3.00 Dobra kuharica ................—.50 Medvedji lov ..................—.50 Tisoč in ena noč .........i....$1.00 Kapitan Žar ....................—.60 Na divjem zapadu ...............—.60 Džungl ........................$1.00 Srce ..........................$1.00 Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez. po .........................—.75 Marica ......................—.40 Bitka pri Visu leta 1866.........—.30 Spominski listi ................—.25 Burska vojska ..................—.30 Avstrijski junaki ..............—.75 Znamenje štirih ................—.30 Veliki trgovec .................—-60 General La vdori ...............—-30 Črni bratje ....................—-25 Roparsko življenje .............—.25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff..........—.30 V tujih službah ...............—-50 Na bojišču .....................—-40 Marjetica ......................—-50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada ........................—-75 Krištof Kolumb .................—.25 Uporniki .......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Močni baron Ravbar...............—.20 Repoštev ............,..........—.20 Babica .........................—.60 Salnce in senca ................—.15 Robinzon .......................—.60 Pripovesti o Petru velikem......—.80' Pod turškim jarmom...............—.20 Feldmaršal grof Radecki..........—.20 Štiri povesti .. s...............—.20 Izdajavec ......................—.60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Mikiova Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne....................—.50 Pri stricu .....................—.40 V delu je rešitev...............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih..................—.40 Domači zdravnik .................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—.80 Postrežba bolnikom .............—.40 Praktični računar ..............—.40 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-alovensiki slovar .....—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Zaroka o polnoči.................—.15 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................— -75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—-85 Stepni kralj Lear ..............—-60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—-60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—-20 Mladost . ......................—-40 Božična noč ....................—-40 Kirdžali .......................—-80 Pot za razpotjem................$1.50 Ndvele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—-30 Strahovalci dveh kron 2 zvez----$1.00 Barvaste črepinje ..............—-30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—-50 Deteljica ......................—-30 Oče naš ...................••••••—.75 Doktor Holman ..................—-25 Tartarin iz Tarascoma............—.60 Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 II. ..........$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja .....................—.40 Korotanske povesti .............—-60 Čez trnje do sreče...............—-60 V znamenju življenja............—-75 Bolgarija in Srbija..............—-75 Utrinki ........................$1.00 Francka ........................—-25 Lolina krvi ..........i.........$2.10 Poljub . .......................—-40 Prva ljubezen ..................—-50- Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt ......................—-80 V naravi ......................—-60 Čarovnica iz starega gradu.......—.25 Zadnji rodbine Benalje...........—-75 Iz nižin življenja...............—-50 Blagor na vrtu cvetočih..........—-75 Dve noveli .....................—-50 Rdeči smeh .....................—-75 Mali lord ......................—-80 Kratka zgdovina ................—-50 Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci .........................$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30 Andrejčkov Jože 8 'zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek..................—.50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Potne črtice. (Seda j pa še to, da sem Ibdi tudi na svatbi in to v rojstni ¡hiši. Ženil se je namreč drugi sin mojega brata neham v Sod.injovas, to je ona v.as v fari za (katero sta memdia bog in vrag pozabila. In s tem je povedano vse, če še'omenim, da jie ameriišho^slovenshi škof Stariha, (kateri sedaj živi u-doibno od ‘lljuddkih žuljev v Ljubljani v penziji, kjer si ja hišo1 kupil, bil rojen v tej vaši. “Obcet”, kakšna nesmisel. Štirinajst dni pred tem, ako ne še dalj, vlačijo skupaj, pobijajo, koljejo in kupujejo, a “obcet” se pa prične že v nedeljo, fco p'ri-dejo po tabo Imenov apo ‘skrinjo’. Potem v pondeljelk, bo gredo k potoki, v torek, ko gredo v “po-hoje” za ženinom ali pa nevesto; v sreido bo so zopet d!oma skupaj in četrtek pa še navržejo. Temu dnevu1 pravijo “požrešen dam”; menda zato, da posnažijo, kar je ostalo od prešnjiih dni. Hišo pa, v kateri ®e taka “ohlcet” obhaja, je še pet let poznati po duhu grozno velikih in pečečih kopriv. To pride odtod, kio obal« hiše domači, kakor tudi “Voglarji” dolhro .po-gnoje. Naj zadostuje o tem in preidimo k belokranjskim ženskam, o-ziro.ma dekletom. Za časa moje mladosti so Belokranjke slovele kot zelo lepe. In reis jih je bilo veselje gledati v inarodnih nošah, katere so se jim kaj lepo pristojale ter bile so tudi v resnici lepe. A danes? Vse je črno in v črnih oblekah, katere pač daleko ne dosežejo onp, kar je popred 'lepo bilo. Z narodno belo nošo, izgubile so lepoto, krasna lepa redeča lica — cvet deviištva. To je grozno! Kam. Belokraji-na kam jadraš? Li ne znaš, da te hoče farska bisaga, farska pohotnost ugonobiti? Belokranjci ozrite se malo oholo seibe, ter spregledate! Ali poginite, kar se 'bode gotovo prej ali slej z vatni zgodilo, ker vaši sinovi v tujini vam bedo brtbet obrnili in to zanesljivo, ako ostanete še dalj pod uničujočo farsko komando ter lizali palico, ki vas tepe. In potem? No, potem je pogin neizogiben. ¡Samo (klerikalizem, kamor sem se ozrl. bi!l>o je vse klerikalno. V domači hiši klerikalno, v hišah sorodnikov klerikalno in ako sem šel v gostilno klerikalno. Grozno ! Pogrešal sem človeka, pogrešal sem matere, da bi si tugo in bol svojega srca o’tešil. Izkal sem druščino pri sosedih v vasi, pri “ Amerikaneih”. (katerih je nekoliko tam, pa našel sem samo enega bol j odkritega, toda tudi ta mi je rekel, da mora z volkovi tuliti, drugače ga požre. Kaj sem hotel? Bo tri tedenskem bivanju doma, oziroma v domačem kraju in pet dni v Dolenjskih Toplicah, sem pospravil svoje stvari, najel vez in beži od' koder si prišel. Dospe vši zvečer k bratu v Novome-sto in dlruigo jutro ob 5. uri bil sem že v vlaku proti Ljubljani, kjer sem se zopet svobodno oddahnil. Tam sem še posetil par so. mišljenih o v im nefkaj potrebnega (nakupil ter zopet pot nadaljeval v “slovenski” Trst. Preidno pa nadaljujem o tem mestu, ¡pomudil se bodem še nekoliko v Ljubljani. Dospe vši iz Novegamesta- v Ljubljano, nastanil sem se to pot v gostilni pri “ Ametikancu”, po imenu Rudolf Škulj, Florijanska ulica. št. 20, nasproti jezuitske in blizo sv. Jakopa cerkve. Mož je bival popred v Ameriki in imel gostilno v Pueblo, \Colo. Kupil je tu gostilno jo popravil, deloma prezidal ter tako uredil primemo gostilno za vsacega našega rojaka, ki potuje skozi glavno mesto Ljubljano. Gospod Škulj je prijazna duša in takisto tudi njegova gospa soproga. Cene so (pri njem primemo nizke, postrežba točna in snažna prenočišča ; za kar ga priporočam «osebno vam ameriškim rojakom kadar kateri potuje skozi Ljubljano v domovino ali pa obratno. Večkrat sem že slišal iin črtal, da Trst je slovensko mesto. Oj, to Slovanstvo! Kamorkoli se oizreš,so povsodi italijanski napisi, govori se povsod italijansko in malone da je vse laško. Tega ne bi bil nikdar veroval, koi bi se na lastne oči sam ne prepričal. Res, da je tudi slovanskega ljudstva precej v Trstu, toda večina tega rajše laško govoriči nego^svoj slovenski jezik. Slovencev je bolj malo, pa tudi ti se delijo v diva razreda: v “frakarijo”, kot v Ljubljani in srednji ali meščanski stan. In da si jie “frakarije” zelo malo, se vendar šopiri v vsej svoji ošabni nagoti, bot sraka s pavovim perjem', itn to tembolj, ko ima nevedno maso za seboj, ki ji v svoji zaslepljenosti brez pomisleka sledi čez drn in stre. Trst šteje okolu 250 tisoč prebivalstva in je dokaj raztresena in nekam pusto mesto; le ob času demonstracij, ki so menda v Trstu na dnevnem redu, je mesto bolj živahno, kot navadno. Za časa mojega bivanja v Trstu so se ravno vršile demonstracije napram španski vladi radi u-mora Frančiška Ferrer-ja, ženial-nega svobodomiselea cele Španije, kateri zapoveduje faraka banda, kakor v Avstriji, in kar ta tolovajska banda dandanes počenja v teh dveh državah se sploh popisati ne da. Toda pride čas, ko se Ibo tuidii v teh dveh državah tej bandi zaklicalo : “Do tukaj in ko-nete! ’ ’ V Trstu sem si ogledal “Narodni .dom”, namreč slovensko podjetje, veličastno poslopje petih nadstropij, na zelo lepem prostoru. V njem sem obiskal upravni-štvo “Edinosti”, kakor tudi u-redništvo; potem pivnico tretjega razreda in'kavarno. Pivnica —-restavracija — je silno slaba, a še slabeja. pa postrežba v njej; sosebno pivo ni za vživaiti. No, temu pač ni zameriti, ker otroci, ki strežejo, . se neraznmejo na postrežbo. potnikov. .Sicer pa ne razumnim', .zakaj so v Evropi v takih in jednakih lokalih povsodi prvi, drugi in tretji razredi? Zakaj pa tega ni v Ameriki, — prokleta humibugarija! Obiskal sem nebo nedeljo popoldan bojno 'ladjo “Aspem”, ki je v sidran a pred arsenailom “.Sta-bilimento Tecnieo”, da varuje tam gradnjo novih ladij. Sprejeli so me Peter Valles, bootsmanns-mat: Josip Hohont, brzojavni mojster; Fran B-urian, topničar-sfci mojster. Potem Filip Popovič, Marko Katalinič in še nekaj drugih. katerih imena pa si nisem zapomnil. Razkazali «o mi vse oddelke na ladji in konečno pogostili s prigrizkom in pivom. Javni napisi in občevalni jezik je skoraj izključno — laški; le »emtrtja se čuje nemško in slovansko govoriti. Pripomniti moram, da tržaški Lahi nimajo podjetnega duha, kar dokazuje neznansko mala trgovina v takem primorskem mestu, kot je Trst, in opazil sem. povsod, kamor sem. se obrnil, neko vrsto “mešeterije”. Konec prihodnjič. Dober svet. Stari ljudje, ki imajo dolgoletno skušnjo o svetovnih razmerah, vam dajo lahko vedno dober in zanesljiv nasvet, posebno v slučajih bolezni. Naša lastna skušnja je dokazala, da za želodec n e in črevesne nerede lahko vedno priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto ojači želodec in ga stori zmožnim, da opravlja svoje regularno delo. Želodec bo potem sprejel dovelj hranilne snovi in bo pomagal pri prebavi, katera bo spopolnenatov d,robju. Nova kri pa je rezultat takove popolne prebave. Ista hitro napolni vse žile. Rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kedar se počutite slabotne, hitro vtrudljive, brez apetita, kedar se ne počutite dobro po zavžitju hrane, če imate zapale-nost ali ako se Vam gori dviga, kedar ste nervozni, despondentm in kedar nimate mirnega spanca. To zdravilo vsebuje samo rdeče vino in' grenka zelišča. Rabite ga pri prvem pojavu. (Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner 13*33 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. IŠČEMO ZASTOPNIKE. Po vsejh slovenskih naselbinah, kjer šle nimamo zastopnikov želimo postaviti zanesljive ‘moižef, da pobirajo naročnino in pridobivajo nove naročnike za list “Glas Svobode ’ ’ proti primernem plačilu.. Kogar veseli, in se za list zanima naj se na upravmištvo (pismenim potom' obrne za nadaljša pojasnila! “Glas Svobode” Co. KADILCI. Pomagajte nam oglaševati naš ta bak med vašimi prijatelji in za to Vam damo ta fonograf zastonj. Isti ni nobena igrača, kakor navadno dajejo razne tvrdke za premije, temveč je v vseh zadevah fonograf prvega razreda. Kadarkoli želite, si napravite lahko doma prost koncert, s raznimi (kosi najimet-nejših muzikaličnih proizvodov in petjem, ki ste ga tako padi slišali v domačem kraju. 'Povprašajte se pri vašem trgovcu o “King Talking Machine”, im povedal Vam bo, 'da tržna cena tej mašiui je $15.00. 'Mi želimo, da nam pomorete oglaševati našo fino kvaliteto tobaka za CIGARETE IN PIPO. Poslali vam bodemo vsacega nekaj, avstrijskega. Bosenskega, Hercegovina, Turškega in Ruskega v skupni vrednosti $6.00. Vi ga z lahka razprodate med vašimi prijatelji, ker ta tobak je najboljši na svetu. Tobak, ki so ga kadili doma in ki se jim vedno dopada. Ko prejmete naš tobak, priporočite ga prijateljem, če se ste z istim zadovoljil. Dajte jim naše ime in naslov in na ta način nam pomagate oglaševati. Za to vašo pomoč, Vam damo naš “King Phonograph” zastonj. To je mogoče edina prilika, da pridete do takovega finega phonographa brezplačno. Za tobak vam računamo $6.00. Pošljite v naprej 50 centov (v znamkah) in vam pošljemo na najbližjo ekspres postajo tobak in fonograf —-katere prej preiščite predno jih sprejmete — in če se zadovoljite plačajte ekspresnemu agentu $5.50 in tobak in fonograf sta vaša. Ali pa če nam naprej pošljete celo svoto $6.00 s poštno nakaznico ali v priporočenem pismu vam damo posebej en “record” (pesem) zastonj. / Ne bojte se poslati nam denar, ker mi smo zanesljivi in povrnemo vso svoto vsakomur, ki je nezadovoljen. OPOMBA: Ta ponudba traja sa,mo tako dolgo, dokler smo prepričani, da smo dovolj oglaševali naš tobak, in radi tega vam svetujemo, da se ne obotavljate naročiti, ako želite naš fonograf zastonj. Naslov: EUROPEAN TOBACCO CO., 33 Leonard St. Dept 105, New York. AVSTRO-AMERIXANSKA-LINIJA. M NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Oceania........26. Jan. 1910 Argentina......9. Feb. 1910 Ar entina...... 9. Feb. 1910 M. Washington 19. Feb. 1910 “Laura in “Alice” sta nova parnika «a dva vijaka. “Francesca’’ in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta naj-uovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: UST Za Avstrijo--TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. ' New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP . Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago', 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Najnižje cene! POZOR! Naznanjam sl. rbčinstvu V MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji In raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin Naznanilo in priporočilo. Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla: GOSTILNO “TRIGLAV” kjer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče. Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. in Blake ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba! Svoji k svojim! SCHEIN & P1RICH, lastnika