294. št. — 5* leto. Poštnina pavsaHrana. Posamezne številke 1 D. ti v u 'H* Naročnina za kraljevino SHS X* £>■ Letno ISO 15. Inozemstvo: ,4>U*6£&0 30 IX Letno 36U 0 .Oglasi: enostolpna tran vrsta snferat SO pasa, večkrat popu* ■'boto, 23. decembra 1922. £% ,. -»M,TOM.».»..w..1..w..l..——"mmmmmmm.mmm ril... JUGOSLAVIJA Uredništvo: VVohova idicsa l/t. Teletan Oprava; Marfjitt trg %t / Tdetoe ^ Rokopisi se ne vrsfajo. ; \twaJsnipm je priložiti auuusfct m odgovor. trat iyaw hiriiil Ti ^ Mussolini izziva Jugoslavijo. »TALIJA NOCE RATIFICIRATI RAPALLSKE POGODBE. ZAHTEVAMO ODLOČNO IZJAVO NAŠE VLADE PROTI MUSSOLINIJU. Beograd, 22. decembra. (Izv.) toitl Usti so prejeli iz Rima sledečo vest: Glasom zanesljivih Informacij je ttalljaiska vlada potom svojega rtove-Ua poslanika v Beogradu obvestila našo Vlado, da ne bo upoštevala rapallskc ipogodbe, ako bi isto naša vlada hotela predložiti društvu narodov v registracijo, Kajti Italijanska vlada je mnenja, da bi pomenjal tak korak jugoslovanske vlade Italiji'sovražen čin in izraz nezaupanja izjavi italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, da hoče rapallsko pogodbo izvršiti. Na drugi strani povdarjajo predsedniku Mussoliniju blizu stojki krogi, da bo Italija v slučaju, ako W se rapallska pogodba od društva narodov registrirala., izstopila iz društva narodov. Volilne priprave jugoslovanskih strank. ZEMUORADNUa PRIDEJO RAZCEPLJENI V VOLILNI BOJ? PRED LOG ZA POMIRITEV Z AVRAMOVICEVO SKUPINO. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Na včerajšnji seji zemljoradnlčkega kluba ** je razpravljalo o volitvenih pripravah ter je bil sestavljen volilni oglas mnljoradničkega kluba na narod* ~ ZeHiljoradniki nameravajo stopiti pred asrod z objavi jen jem svojega programa in poročilom o svojem sedanjem delovanju v narodni skupščini Potom strankinega časopisa »Selo* bo klub izdal svoj oklic na narod. Na dnevnem AVTONOMIJA SLOVENIJE IN HRVATSKE — GESLO JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. PRIPRAVA ZA BOJ Z DR. ŠUŠTERŠIČEM. redu seje so bile nadalje tudi debate o situaciji v zemljoradnički stranki. — Ena skupina je predlagala, da se ukrenejo koraki v svrho pomiritve s skupino AvTamoviča, da bi stranka mogla enotno stopiti v volilni boj. Ta pomirjevalni poskus pa po vsej verjetnosti ne bo uspel in bodo zemljoradniki tudi v očigled pred stoječi m volitvam ostali razcepljeni. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Sinoči je imel jugoslovanski klub sejo, b» kateri je predsednik dr. Korošec podal poročilo o politični situaciji. Nadalje so bile na seji sprejete direktive, katerih se bo stranka držala v bodoči volilni kampanji Sklenjeno je bilo, da »# sestavi in izda oklic na narod, v katerem bo objavljeno dosedanje stali-Ut in delovanje jugoslovanske ljudske stranke v primeri z ostalimi političnimi strankami v državi Poslancem širriraku, Bariču in Hohnjecu je poverjena naloga, da čimprej sestavijo bese. dikt proglasa na narod. Stranka bo nastopila pri volitvah s svojim starim geslom: Za avtonomijo. V Sloveniji se mora Slovenska ljudska stranka boriti proti dr. Šušteršiču, na Hrvaškem pro-ti Radiču. Jugoslovanski klub je mnenja. da niti v Sloveniji, niti na Hrvaškem pri prihodnjih volitvah ne prodre nobena stranka, ki ne bo imela v svojem programu avtonomijo. VOLILNE RAZPRAVE V DEMOKRATSKEM KLUBU. KOOPERACIJA Z ZEMLJORADN1KI IN SAMOSTOJNO KMETSKO STRANKO? Beograd, 22. decembra. (Izv.) Demokratski klub je imel danes predpoldne sejo, na kateri je nadaljeval razgovore o volitveni akciji. Sklenjeno je bOo, da se glavni odbor, kateremu so dodeljeni Miša Srkič, Miloje Jovanovič. Svitoslav Popovič in Milan Markovič sestane dne 28. t. m. Bivši minister dr. Kumauudi, ki ima nalogo, da izdela ogla? demokratskega kluba na narod, namerava ta svoj posel dokončati v dveh do trdi dneh. Proglas podpišejo vsi poslanci demokratskega kluba po abecednem redu. Beograd, 2? decembra. (Izv.) Danes je demokratski klub nadaljevat svoja posvetovanja o položaju. Glavni predmet je tvorilo vprašanje sporazuma % drugimi političnimi skupinami v očiglcd predstoječim volitvam. Baje nameravajo demokrati v Srbiji nastopiti skupno z zemljoradnilu, v Sloveniji »a s slovensko kmetsko stranko. MINISTRA SUPILO fN ZUPANIČ V POSEBNI MISIJI V ZAGREBU. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Pred-* sedriik vlade Pašlč je danes predpoldne konferiral 'i ministrom za Hrvatsko g. Supilom in g. Markom Trifkovičem. Kakor doarjava vaš dopisnik, je bila poverjen«. ministroma Supilu in dr. Zupaniču posebna misija in odpotujeta danes zvečer v Zagreb. OSTRA OPOZICIJA DEMOKRATOV V FINANČNEM ODBORU. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Glasom »Tribune« je demokratski klub na svoji včerajšnji seji sklenil, da. njegovi člani v finančnem odboru ut odebre kredita nove vlade. KONGRES JUGOSLOVANSKEGA DRŽAVNEGA URADMŠTVA V SPLITU 26. T. M. Beograd. 22. decembra. (Izv.) Predsednik uradniškega udruženja Mitja Jovanovič je pred svojim odhodom v Split, kamor je sklican kongres uradni-kov cele države na dan 26. t. m., danes predpoldne poselil ministra financ ia predsednika vlade, od katerih je zahteva! kategorične Izjave, kaj da namerava vlada storiti v svrlio zboljšanja uradniškega vprašanja, da bo mogel na zborovanju nastopiti s točnimi podatki o situaciji uradniškega vprašanja. DEPUTACUA VOJVODINCEV PRI PASICI) RADI AGRARNE REFORME. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Danes predpoldne je predsednik vlade Pašič sprejel depuiacijo Vojvodincev, ki so zahtevali, da se posveti delu ministrstva za agrarno reformo več pažnje in j da se njihovim zahtevam z ozirom na j hitro rešenje agrarnega vprašanja čia.v-j preje zadovolji. j Z ODPRAVO CARIN PRIČAKUJEJO I V ITALIJI PADEC CEN. Rim, 12. decembra. (Izv.) »Gazetta j, oificiale« prinaša odlok o odpravi carine na ovčs, koruzo in riž. Vsled te odredbe ie pričakovati padca cene moki od 2 do 4 lire na cent in temu odgovarjajoče bo padla tudi cena kruhu. Konec narodne skupščine. Narodna skupščina, ki se je Imte-uovaia v začetku ustav otvoma, se Je vicgla v četrtek k večnemu počitku. Na zadnji poti jo Je spremljal g. Nikola Pašlč, njen zvesti, če ne prijatelji, gotovo spremljevalec, la to narodno skupščino ne bo žaloval nihče, izvzeinši tiste — in teh je seveda precej — ks jim je bila narodna skupščina nekaka strankarska preskrbovalnlca. Narodna skupščina je naredila malo, in to malo je bilo slabo. Kar bi bila še naredila, ne bi bUo nič boljše. Sicer pa to ni bala nikaka narodna skupščina« v kateri M Mii zastopani vsi trije narodi To je bila srbska skupščina i kajti manjkali so Hrvati, v opozicij so MM Slovenci Še več: Ker so b!K izključen! h. skupščine komunisti, lahko brez skrbi rečemo, da je bila ta skupščina beograjske porodiee. In če je Pašič razpustit to skupščino, je delal samo logično: Ko sluge več ne rabim, mu odpovem službo. Kakor smo že rekli, je skupščina malo naredila, in bolle bi bilo, da ue bi bila delala ničesar. Kajti bati se se, da bo komaj zadostoval delovni čas prihodnje narodne Skupščine, da popravi to, kar Je zagrešila sedanja: da rev idii a, ali bolje ustvari novo ustavo. Kajti zastonj bi si prikrivali sledeča dejstva: Glade sporazuma med vsemi tremi narodi države nas je vrgla dosedaf veljavna ustava nedosledno daleč ima* za čas pred , I. decembrom 1918: Kjer je bila j preje ljubezen, Je danes, če ne sovraštvo, hladnost, in kjer se je pri- mm čakovala tekma med tremi enakopravnimi Imamo danes Imperializem enega samega, seveda najmočnejšega, ta sicer tako bohoten lih* perifaflzem, da stresa državo v njenih temeljih. Kdor je ga sove 1 sta to ustavo, si je težko misliti, da bi bil imel pred očmi predvsem interese države. Kajti prišla bo nova narod, skupščina, M se bo takoj pretvorila v ustavotvomo, kakor se je prva k ustavotvorne v narodno: prišli bodo na vrsto narodni, kulturni in drža viiopr a Vui problemi, o katerih »o mislili nekateri, ali se vsaj delali, da tako mislijo; da jih namreč spravijo s sveta s tem., da jih negiralo, in med tem, ko se bomo trd ukvarjali doma s problemi, ki bi bili moraii biti rešeni že v prvi polovici L 1919., bodo reševali naši sosedje gospodarska vprašanja, naša valuta bo padala ali v najboljšem slučaju stala na sedanji višini, vse gospodarsko življenje bo hiralo. To je uspeh umrle astavotvorne skupščine lit oknih državotvornih elementov. iti če bi bilo vsaj trdno upanje, da se opravi to delo bodoče narodne skupščine lepo sporazumno, kakor je bilo to mogoče I. 191!). Ali pa Se ni razpasel Instinkt imperijaliztna aa eni hi občutek izkoriščanja na drugi si rani že do te mete, da je sporazumno, potrebe vseh treh narodov upoštevajoče delo, jako, jako težko? Vendar upamo, da je to delo mogoče, če ga bodo vzeli v roke res pravi zastopniki vseh treh narodov ki če bo onemogočena igra kovačem nesrečne vidovdanske ustave. Italijanska ljudska stranka o politiki Italije. JUGOSLOVANSKI MUSLIMANSKI KLUB (DR. SPAHOV A SKUPINA) BO ZAHTEVAL REVIZIJO USTAVE. Beograd, 22. decembra, (izv.) .Tugo-sJovanaki muslimanski klub (Spahova skupina) je napovedal za 25. t. m. svojo sejo, za 28. i« sejo centralnega od- bora. Na teh sejah se bo sklepalo o sestavi volilnega oglasa na narod in o pripravah z& volilno agitacijo, ki se bo vršila pod geslom revizije ustave. USTANAVLJANJE NOVE DELAVSKE STRANKE V BEOGRADU. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Iz zanesljivih virov je dozrtal vaš dopisovalec. da se tukaj pripravlja organizacija delavske stranke. To organizacijo so prevzeli Mitja Todorovič, Griša Kacle-mič trt Milorad Varajevit ki bodo se- stavili volilni program na osnovi Statutov Vukovarskega kongresa in v okviru zakona o zaščiti države. Delavska j stranka svoje liste ob priliki volitev »e ; ho postavila povsodi, marveč samo v S večjih mestih in v južni Srbiji Novi vpad bolgarskih komitašev na naše ozemlje. Beograd, 22. decembra (izv.) Gladom vesti iz Skopim se nahajajo na ozemlju naše države zopet tolpe zlo-žiasnih komitrjsev. ki so po ponesrečenem prevratu v Čustendilu bežile preko naše meje in med katerimi se na-toja tndl razvpiti četaški vodja Fedor Aleksandrov in Se nekaj drugih kolovo-Omenjene tolpe so se pojavile naš. POGREBNE SVEČANOSTI ZA UMORJENIM PREDSEDNIKOM NARUTO-WICZEM. Varšava, 22. decembra, (istv.) Pogrebnih svečanosti za umorjenim predsednikom poljske republike Narutovvi-czem> ki so se vršile danes predpoldne v katedrali Sv. Janeza, so se udeLžili člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu, diplomatski zbor, člani sejma in senata s svojim predsednikom, gene-raliteta, mnogobrojna odposlanstva vojvodstev in socialnih družb ter rodbinski člani pokojnika. Predsednik republike Woiciechowskyja je ob njegovem vstopu v katedralo pozdravila duhovščina in ga peljala pred glavni oltar. Kardinal knezoškof Kakovvski je odslužil pontifikalno ma5o. Ko se je ista končala je Imel prelat Szlagowski natrmb-ni govor. Nato so dvignili krsto, katero so nesli ministri in generali v katakombe, kjer Je bila spuSčena v grobnico. V tem. trenutku je bilo oddanih 101 stre- JOl - prej v Kočtif.iikfe« sreza, kmalu nato pa tudi v ostalih s-e«iti BregalniSkegfi okrviga . Na5e policijske in vojne oblasti so priče!« po celem Bregalniškem okrugu 7. iaslcdovar'eai čftaskih tolp. vendar so se inžj slednje do sedaj znale spretno um*»Kuiti. Na glavo Aleksan. drcva je riiiZpi-pua nagrada 100.000 dinarjev. NEZADOVOLJIVA GRŠKA KONVENCIJA OLEDE SOLUNA. Beograd, 22. decembra. (Izv.) L zanesljivih virov se nam poroča, da uaša vlada rie bo ratificirala konvencije glede naše svobodne cone v Solunu, ker konvencija, ki jo je predložila grška vlada, ue nudi garancije ,da se Ivo mogel naš izvoz preko Soluna do-volino razvijati. Naša vlada, namerava v najkrajšem Sasu predložiti atenski vladi, da se gotove točke omenjenega dogovora spremene. USTANOVNA SKUPŠČINA AVSTRIJSKE NARODNE BANKE. Dunaj, 22. decembra, (izv.) Danes predpoldne se je vršila ustanovna skupščina avstrijske narodne banke. Po izvršenih volitvah generalnih svetnikov je predsednik skupščine dr. Schuster isto obvestil, da je zvezni predsednik imenoval ministra na razpoloženju in podpredsednika _ »Bodenkreditanstalt« dr, Reicha za predsednika avstrijske narodne banke. Borzna poročila. Curih. 22. decembra. Beriiu 0.00812S, Ne^vv York 528J5. I^ondon 24.55, Pariz 3935. Milan 27.05, Praga 15.85, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.45, Bukarešta 3.17, Varšava 0.0287, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076. Berlin, 22. decembra. Dunaj 9.72, Budimpešta 301, Milan 34.413, Praga 20.498, Pariz 50.373, London 31.221.75, New York 6758.06, Curih 127.929. Beo-gra 73of). Praga, 22. decembra, Dunaj 4.65* Berlin 50, Rim 170.25, avstrijske krone 4.625, Budimpešta 141, Pariz 249.75, London 154.75, New Vork Curih 639.25, Beograd 3625. Dunaj, 22. decembra. Devize. Zagreb 184.75—185.25, Beograd 739—741, Berlin 10.75-11.05, Budimpešta 29,1 b 29.80, London 328.500—329.100, Milan 3596 —3604,, New York 70-595—71.045, Pariz 5274 -5286, Praga 2087-2093, Sofija 519.50—520.50, Curih 13.410--13.440. Valute: amerikanski dolarji 70.520—70.820, bolgarski levi 498—502, nemške marke 10.65—11.65, angleški funti 327.700—328.700, francoski frački 5215—5345. italijanske lire 3562.50— 3577.50, jugoslovanski dinarji 728—732. romunski leji 399—401, švicarski franki 13.320—13.380. CeSkoslovaSke krone 2070 2080.. Zagreb, 22. decembra. Devize: Dunaj 0.13—0.135, Berlin 1.44—1.46, Bruselj 630 650. Budimpešta 3.90—4, Italija 475—480, Kristiania 1840—1860, London 436—438, New York (ček) 92—93, Pariz 685—695, Praga 284—285, Švica 1750—1791, Varšava 0.53—0.58, Valute; ameriški dolarji 91—92, avstrijske krone 0.135—6, bolgarski levi 0—50, češkoslovaška krona 278—282, angleški funti 0—4.33, francoski franki 0—680, madžarske krone 0—4, napoleondori O— 320, nemške marke 1.47—1.50. romunski leji 45—50, italijanske lire 470— 475, holandski goldinarji 3500—3550. Beograd, 22. decembra. Devize: Bukarešta 51—54, Berlin 1.33—1.45, Dunaj 0.1225—0.1325, Budimpešta 4.05-4.10, Solun 112.50—117.50, Sofija 67.20-68.20, Pariz 686—694, Praga 277—283. Ženeva 1743-1757, Bruselj 645-655, Milan 472—478, Amsterdam 3725—3825, Ne\v York 92 —94, London 426.50— 432.50. Valute: francoski franki 676— 684, madžarske krone 4.15—4.35, bolgarski levi 61.50—62,50, amerišk? dotar- S.SJvaHKL&. ....... Run, 22. decembra. Izv.) Vodja stranke »popolaroV« don Šturzo je imel v Rimu svoj, že dolgo z napetostjo pričakovani govor o stališču svoje stranke k fašizmu. Pozival je svoje pristaše, da se. udeležujejo dela pri vzpostavitvi reda in miru v državi. Glede italijanske zunanje politike je priporočal izravnani? dolgov Nemčije in zavezniških dol- gov. Nadalje je naglašai svoje mnenje, da nai vstopi Italija v carinski sistern s podonavskimi državami, da na ta način brez škode za svoje odnošaje na-pram' Jugoslaviji in brez dvosmisehte politike rtapram mali antanti zopet zagospodari v Adrijj in si pridobi vpliv pri ustvarjanju gospodarske jednute med nasledstvenimi državemi. IMENOVANJE VEUKI1I ZUPANOV PRED NOVIM LETOM. Beograd 22. decembra, (izv.) V ministrstvu notranjih del se pripravlja ukaz o imenovanju velikih županov in okrožnih načelnikov. Ta ukaz bo pod. pisan še do konca rega meseca. SVEČAN POGREB POSLANIKA AN« TONINA KALINE V PRAGI. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Glasom vesti iz Prage se je tamkaj dne 20. t. m. na izredno svečan način vršil pogreb bivšega predstavite!]« češkoslovaške republike na našem dvoru, pokojnega g. Antonina Kaline. Pri pogrebu so bili zastopani zastopniki češkoslovaške vlade, diplomatski zbor, ne,številne korporacije in društva, zastopstvo naših poslancev in nad vse častno število naših jugoslovanskih visokošolcev. Naš odpravnik poslov g. Lazarevič je poklonil vtjnec v imenu kralja, vlade in poslaništva tri je v svojem govoru po-vdarjai zasluge In iskreno ljubezen pokojnika do našega narocla, kakor tudi njegov energičen nastop in odpor za časa aneksije Bosne in Hercegovine ter končno njegovo Velezasiužno, tudi za tms Jugoslovane, neprecenljivo delovanje v bivšem avstrijskem parlamentu za časa svetovne vojne. Po končanih pogrebnih ceremonijah .ie bilo pokojnikovo truplo prcneSeno v krematorij. OMEJITEV ŠTEVILA ITALIJANSKIH MINISTRSTEV. Rim, 22. decembra. (Izv.) Italijanska vlada se je odločila za spojitev raznih ministrskih portfeljev. Tako n. pr. se dosedane zakladno ministrstvo spoji z ministrstvom financ, ministrstvo vojne in mornarice v ministrstvo vojne, kakor se čuje pride v kratkem Še do na-daljnih združitev ministrstev. To je delo italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, ki hoče varčevati. AMERIŠKI SENAT PREDLAGA SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO. London, 22. decembra. (Izv.) Kakor poroča »Reuter« iz VVashingtona, je vodja skupine »nepomirljivih«, senator Borah v senatu z ozirom na predloženi jfefdtt »csM valni predlog, v katerem pozivlje predsednika Hardinga, da sezove konferenco velesil, na kateri naj se prouči svetovih gospodarski položaj in sklene znižati oboroženo stanje. Borah izraža v svojem predlogu nado, da se na predlagani konferenci mogoče posreči odstraniti ono sporno točko, ki je dosedaj bila glavna ovira za uspešni zaključek voj* noodškodninskih pogajanj. FRANCIJA ODOBRAVA DOLARSKO POSOJILO NEMČIJI. London, 22. decembra. (Izv.) Francosko časopisje odobrava napovedano sodelovanje skupine bankirjev v vprašanju nemške vojne odškodnine, zagovarja pa stališče- da se omenjeno sodelovanje poveri bodisi kaki mednarodni ali pa ameriški komisiji. Ravno tako zastopa francosko časopisje mnenje, da bi bila popolna revizija vojno-odškod-ninfikib zahtev, proučitev finančnega položaja Nemčije in stabilizacija nemške marke edino sredstvo, da se reši to težavno vprašanje. CiCERlN SE OBOTAVLJA PODPISATI LAUSANSKO POGODBO. London, 22. decembra, (izv.) Zastopnik Sovjetske Rusije Cičerin se je izrazil napram nekemu poročevalcu, da lausanske pogodbe tako dolgo ue podpiše, dokler Anglija ne opusti svojega intransigeutnega stališča. Povdaril je tudi, da za enkrat ne vidi nobene možnosti resnega zbližan ja med Anglija iu Sovjetsko Rusijo. PROT1DELAVSKI REŽIM NA MADŽARSKEM. Budmpežta, 22. decembra. (Izv.) Narodna skupščina jc imela danes poslednjo sejo pred božičnimi prazniki. Pro a koncu zasedanja je došlo do razburljive scene, ko je socialnodemokratski poslanec Propper vzel v zaščito v inozemstvo pobeglega delavskega vodjo Garam v ja in ki je na neki medklic, zakaj da se Garamy ue vrne v domovino, odgovoril: On tega tako dolgo ne bo storil, dokler se smer madžarske sedanje politike, ki ie pripustila, da so bili umorjeni desettisoči niad^»» skifc Bavcev, m 'sfir.eia®aL Obletnica. Danes praznujemo zopet obletnico Obscdbe, ld je padla na glavo triindvajsetih slovenskih in jugoslovanskih dijakov, ki so leta 1913. eksponirali svojo karijero in svojo eksistenco za ideal edinstvene jugoslovanske države. Vemo, da se bo danes le malokdo •pomnil teh požrtvovalnih ljudi, ki so bili pripravljeni v najtežjih časih žrtvovati za svojo idejo ne samo svojega trenotnega stališča, temveč, ki so bili pripravljeni žrtvovati za svojo idejo tudi svojo bodočnost. Zato bomo imena zamolčali Vendar pa bi ne bilo prav, ako bi se ne spomnili dogodka samega. Danes 9 let nazaj, je sedelo na obtožni klopi pred okrajnim sodiščem ljubljanskim triindvajset idealnih mladeničev, ki so se borili za svobodno jugoslovansko domovino proti avstro-ogrskemu terorizmu in nadvladju do skrajnosti. Borili so se toliko časa, dokler jih ni teror postavil pred sodišče in s tem pod vislice. Izbrali smo trojico, da nekaj spiše, oskrbi tisk in sestavi nekak program praznovanja petstoletnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. In že čez par dni se je v ožjem krogu razlegal »Klic od Gospe svete«, ki smo ga v naivni veri, da bo neokrnjen zdrsnil iz rok cenzorja, dušili krajšali, Črtali in milili in ga poslali na rojstvo v Kamnik, od koder smo kmalu dobili obvestilo, naj pripravimo krst. Zmobiliziranl tovariši so mrzlično, hitro, nervozno prodajali in razdajali tanko, modro brošuro. Ko smo pa k večeru že vedeli, da je konfiscirana, se je je na Šelenbtirgovki hlastno razdajalo vsem, ki so le stegnili roke ponjo. In baš teh nesrečnih šeststo izvodov je neizprosno zahtevala od nas c. kr. poli.la in nas je s tem postavila pred veliko zadrego. Napravili smo poskus z neumnostjo. Zbrali smo ostanke naklade, ki jih je zvest tovariš ob štirih zjutraj s krvavečim srcem položil policiji na okno. Pa brez uspeha! Sploh so bili to težki dnevi! Aparat, ki smo ga ustvarjali tekom enega, poldrugega leta, se je naenkrat zavrtel z vso silo in se je pokazal nepričakovan«; uspešnega. Očividno je imel svoje korenine v vsej globini časa in nastrojenju mas in naše predrzne fantazije so postajal kri in meso. Igraje smo priklicali duhove in obča misel, ki je brez velike javne propagande prešinila vse, je vzdignila prav vso mladino in jo pognala v otročje — predrzen, pa lep in res veličasten boj. Sicer smo računali s sedanjimi avtoritetami, v kolikor se niso vtikale v naše sanje. Ce pa jih je kdo poskušal motiti tedaj se mu je napovedal boj na življenje in smrt. Dogodki so se začeli razvijati čedalje bolj hitro in aktuelnosti svojih sanj se dostikrat sami nismo zavedali. Pa ne samo mi. Tudi oblast, ki nas je že dolgo tiho opazovala in nas pustila v mi.ru, tudi ta je spremljala naše početje z lahkim ironičnim nasmehom Tudi pred sodiščem so obstali. Ni bilo izdajalca med njimi. Kot en mož, ki je prisegel sam sebi zvestobo, so si držali zvestobo do skrajnosti. Pred sodiščem ni padel niti en izdajalski glas, ni padla niti ena izdajalska beseda. Malokateri našega naroda praznuje danes to obletnico. In morda je vendar ta obletnica najvišji simbol našega osvobojen ja: nevklonljiva duša, zvestoba do vislic, do smrti. Danes ne bomo spominjali na žalostne reminiscence, ki jih hrani vsak izmed onih, ki so kot priče nastopale proti trindvajsetim idealistom, ki so bdi pripravljeni žrtvovati vse za svojo idejo, in ki so kot priče s ciničnim nasmehom tirali triindvajset obtožencev na vrv vislice. Orjuna pošilja po redakcijah kot svojega zastopn. danes g. Jankoleta. Naj ga vpraša, kaj je bil on v procesu koncem leta 1913., ko je triindvajset jugoslovanskih idealistov čakalo na svojo obsodbo avstrijskega rabeljna. Fakin Zorko. nad naivno politično porednostjo, dokler ni počil sarajevski strel Lepega nedeljskega popoldneva nam je rdečelas tovariš prinesel k Zalazniku vest o sarajevskem atentatu. Obstali smo pred faktom. Vsa kavarna, torišče revolucionarne mladine je napela ušesa. Instinktivno smo začutili zvezo tega dogodka z nami in kakor da bi pozdravljali prvi strel bodoče bitke, ki naj razčisti neznosno atmosfero, je iz kotov zašumelo mlado ho-hotanje. Začenja se — stopili smo čez prag! Vse skrbi in pomisleke smo prve minute topili v iskrem, izzivajočem mladem smehu, ki nam je zakril vse neprijetne perspektive s sočnim pričakovanjem, polnim iskrenih čistih želja. Mladost se je penila in trhli okviri stare dobe so se začeli razpadati. Naše duše so slišale to. pokanje plesnjivih form in vsi smo čutili, da se zagrinjala v farizejskih templjih trgajo. Tisti popoldan smo zadnjič, svesti si svojo sile, s pikro ironijo zbadali uboge špijonc, ki so imeli težko nalogo — mirno izpiti svoj čaj v lokalu zrevolucljo-niranega dijaštva. Istega popoldne se je pa tudi predramil nasprotnik in se je postavil v bojno pozo. Smeh je prenehal, ostra ironija je usahla; čas smo začeli računati na sekunde, besede so se cenile ko zlato in vsak korak ie moral biti vnaprej premerjen. Napetost je rastla, ko v reki ki jo zaženo skalnati bregovi. Zapel je telefon, imenovala so se imena, policaji so se razleteli po mestu. da opazujejo okna in vrata označenih gnezdL Detektivi so pripravljali preiskave. Po vseh študentovskih stanovanjih pa so plapolale peči in požirale liste, listke, pisma in brošure. V elektrarno je nekaj figur odneslo vso zalogo »Preporoda«, ki ga je bilo vendar-le škoda, da se uničL In cele desetine tovarišev so skrbno obletele vse ulice in predmestja, pritličja in podstrešja in niso se še povsod razvile žalne zastave, ko se je vsa ple- nada somišljenikov zdrznila, sežgala vse znake svoje misli v pečeh in se je potihnila, misel samo pa zastrla in jo krepko čuvala, pripravljeno na vsak napad z nasprotne strani. O dalekosežnosti in važnosti naših sanj, nas je prepričala še bolj oblast, ki se je od tistega dne z vso vnemo lotila preiskav, aretacij, zasliševanj in zapiranja. V njeni pravičnosti pa je mladina črpala svojo moralno moč in začel se je pravilen, tih in obupen boj. Točno se je beležil vsak uspeh in neuspeh, kontrolirala se je mreža, v katero smo se zapletli. Vsakomur je bilo jasno, da je edini izhod v tem, da se mreža raztrga. Za seboj smo čutili maso, narod, cel legijon neimenovanih borcev. Napeto je takrat vsak čakal na aretacijo, obveščal tovariše o pretečih zanjkah, opozarjal na skrite čeri v policijski poplavi — in se je obenem pripravljal na maturo. Sedi študent pri avstrijski zgodovini in med slavnimi deli slavnih pradedov posluša, kdaj se bo oglasil pod oknom signalni žvižg, ki mu bo prinesel novico o novem porazu in novi aretaciji. A matura je čez tri dni! Vrste so se redčile. Detektivi so enega za drugim vlačili iz mreže in vsak Visok dostojanstvenik mi je ponudil sedež in me je začel preprijazno spraševati o raznih podrobnostih štrajka, ne da bi štedil pri tem vsakovrstne pohvale glede moje osebe. In ko sva se razgovorila, je v začudenem obupu razprostrl roke, trpeče nagnil glavo in z vso iskrenostjo vzkliknil: »Kaj pa bodo vendar višji krogi rekli?« Ta vzklik me je neprijetno dimil. Videl sem, da sem do takrat človeka visoko cenil. Pa na ta dogodek bi bil pozabil, da me ni usoda pripeljala v druge kraje, kjer Je priprost človek iz komedije Gribojeva, napisan pred sto leti, postal izrek, ki se ga je vedno vabilo, Nekaj luči glede vkr,~’e krize. Razvoj minole ministi. ke krize še danes ni popolnoma razjasnjen. Preobrat v radikalni stranki, oziroma v celi krizi je prišel tako nenagloma, da je začudil tudi dobre poznavalce beograjskih političnih razmer. Nekaj luči že prihaja v to zagonetno afero, popolnoma razjasnjena pa le še ni. Za kaj je pravzaprav šlo pri zadnji ministrski krizi? Izzval jo je Pašič, oziroma povod je dala akcija Ljube Davidoviča, ki je klicala Hrvate v narodno skupščino. Pribičevič kot najboljši zaveznik Pašičev je hotel prekrižati Davidovi-čevo politiko na tak način, da je s Pa-šičem namenoma izzval krizo. Računal je namreč, da se bo demokratski klub pod pritiskom razmer odločil za na-daljno sodelovanje z radikalno stranko in da bo za stalno izločil Davidovičev vpliv. To se je Pribičeviču navidezno tudi posrečilo. Razprava v demokratskem klubu je končala z njegovo zmago, Davidovič je odstopil kot predsednik stranke, vodstvo je izdelalo natančen program dela nove koalicijske vla- se je sprehodil mimo Valvazorja, ki mu je z gesto sožalja rekel s piedestala: »Saj bi bil moral vedeti, da bo tako!« »Saj sem tudi vedel« je vsak premislil in šel k zasliševanju z jasnimi očmi in krepko mislijo, da sme razpolagati edino le s seboj v boju za tovariše. Na mejah pa so zagrmeli topovi, ki so še povečali pritisk, in napravili zaprtim tovarišem še težje ure nesvobode. Zdaj, ko se rešuje ne samo njihova usoda, ampak usoda vsega naroda na bojnem polju, so najbolj kipeče mlade sile med štirimi stenami. Obenem pa se je pokazal zmaj, s katerim se je borila mladina v vsej svoji sili nadutosti in brezobzirnosti in marsikoga so prevzele črne misli in v težkem strahu za usodo toli nevarne ideje so drhtela mlada srca. Ni pa bilo obupa! Grmenje na frontah je utrjevalo vero v končno zmago. Gotovi na vse, pripravljeni na ogromne žrtve, ločeni od mladosti, ob času, ko jim je bilo najtežje, da so odtrgani od življenja so čakali da oblast odkrije proces in na-znači obravnavo. Tak je bil preludij k veleizdajniške-mu procesu o JBožiču 1914. leta. kadar je kdo hotel ohladiti preveliko podrepnost ali pa cincavo plahost znanca ali prijatelja. »Kaj bo pa vendar rekla nato kneginja Marija Aleksejejevna?« Tn ta stavek je imel vedno učinek in rdečica na obrazu je dokazovala, da je zadel bolno mesto, ki je tekom stoletja postalo še boj občutljivo, na mesto užaljenega osebnega ponosa. Ta članek je tudi pripomogel k vsakdanji vzgoji marsikaterega krepkega karakterja. In kadar sem ga slišal, sem se vedno nehote spomnil na visokega dostojanstvenika. de pod predsedstvom radikalca Pašiča. V tem trenotku pa je odpovedal Pašič. Radikalni klub je sklenil, prekiniti zvezo z demokratsko stranko, dasi je le-ta naložila Davidoviču malo kazen za nje. gove izprehode k Hrvatom. Hotel se je polastiti cele vlade sam in sicer do prihodnjih volitev. Zato je Pašič odklonil mandat za sestavo poslovne vlade ter zahteval od krone poverilnico za izborno vlado. Splošno so sedaj pričakovali, da bo krona pozvala na posvet zastopnike parlamentarnih skupin, da od njih izzve njih mnenje za rešitev vladne krize. Pozvan je bil na dvor zbornični predsednik Lukinič, od katerega je krona pričakovala, da ji bo stavil predloge za kako drugo rešitev vladne krize. Krona se je namreč vidno obotavljala poveriti izborno vlado samo radikalni stranki. Na veliko začudenje kralja je pa Lukinič, zvest tajni instrukciji Pribičeviča, znova predlagal Pašiča, nakar je kralj vidno vzne-voljen odgovoril: Torej imejte ga! — Pribičevič je rajše riskiral volilno radikalno vlado, kakor da dovoli da kra- lja informirajo levičarski demokratski prvaki ki so bili edini poklicani Sestaviti posebno vlado demokratske stranke z ostalimi skupinami opozicije in hrvatskega bloka. Rajši kakor da bi pristal na to možnost, je Pribičevič prepustil celo državno vodstvo velikosrbski radikalni stranki. Tako je bilo s kriza Mussolinijeva pest Kako je Mussolini potegnil beogra^ ske naivneže pri radikalni »Samoupravi«, ki so ga nedavno, ko je prevzel italijansko vlado, hvalili, in ko so se mu dobrikali na vse načine! V spominu so še diplomatsko uljudne izjave našega zunanjega ministra Ninčiča, ko je imel »srečo« spoznati v Lausanni na orijentski konferenci Mussolinija samega Tedaj se je tudi Mussolini prav prijazno poklonil radikalnim politikom za njihovo občudovanje fašistovskega po-kreta ter novega državnega vodstva v Italiji. Ze tedaj smo vedeli da so obljube Mussolinija, s katerimi je obečal držati mednarodne pogodbe, zelo ohlapne in da jih bo ob prvi priliki zatajiL Značilno se nam je videlo, da je že dodal svoji tadašnji izjavi pomemben stavek, da se pač pogodbe morajo spoštovati da pa po drugi strani ni nobenega povoda, zakaj se ne bi slabe pogodbe popravile in izboljšale. S tem dodatnim stavkom je tedaj Mussolini namignil na to, kar sedaj dela. Najprvo je odposlal svojega pobočnika, načelnika Contarinija k dr. Ninčiču In mu predlagal gotove izpremembe doseženih dogovorov glede Reke in reškega pristanišča, ki gredo za tem, da se Reka definitivno priklopi Italiji. Preko Contaranija je Mussolini ponujal Jugo. slaviji oziroma dr. Ninčiču pomoč na balkanskem jugu, predvsem glede izhoda na egejsko morje in stavil splošen predlog, naj Jugoslavija usmeri svojo gospodarsko in pomorsko politiko proti jugu in naj pusti italijansko nadvlado na jadranskem morju pri miru. Dr. Ninčlč je te ponudbe zelo oprezno, vendar popolnoma odločno odklonil. Bil je celo tako pogumen, da je dal razširiti iz Ženeve vest, kako namerava Jugoslavija v najkrajšem času pred. ložiti rapallsko pogodbo v ratifikacijo pri društvu narodov. Ta vest je Musso. linija tako zbegala, da je brzojavil svojemu beograjskemu poslaniku, naj sporoči naši vladi, da bi Italija smatrala predložitev rapallske pogodbe društvu narodov v ratifikacijo za neprijateljski čin, posebno še, ako bi se to storilo predno Jugoslavija poizkuša rešiti preostala vprašanja z italijanskim zunanjim ministrom. Celo to je Mussolini sporočil naši vladi, da bi v slučaju ratifikacije od strani društva narodov Italija izstopila iz ženevske organizacije. To so že hude besede, samo mislimo, da bi naša vlada enkrat lahko pa. kazala malo več poguma in dokazala g. Mussoliniju, da zna in more samo l besedami pretiti. Izstop Italije iz društva narodov je skoro izključen. Kal napravi Italija, to je njena skrb. Take grožnje se nas najmanj tičejo. — Naša vlada naj Mussoliniju odkrito pove, da so ji take fašistovske šale odveč in da zahteva moralna zavest jugoslovanskega naroda, da Italija izpolni obvoze, ki jih je prostovoljno sprejela * ro- Praeludium. Kaj bo pa vendar rekla . . . ? Politične vesti. P. K-n. France Zbašnik: Drobne pesmi. Dobro se še spominjam. Bilo je v juniju leta 1914. Prijatelj Francč Zbašnik se je bil na pol ure kramljanja in sanjarjenja — tako spotoma, med in-štrukcijo in prostim predmetom — oglasil pri meni. Razkošno, mlado poletno solnce se nama je nasmihalo skozi okno, vsipalo snope zlatih žarkov na mojo študentovsko mizo in božalo knjige, ki so bile kar tjavendan razmetane po njej.. Med pogovorom, ki je vsako minuto menjal predmet in smer in se v poskočnem tempu in širokih vrtincih razgibaval zdaj krog dijaških doživljanj in dovtipov izza šolskih klopi, zdaj zopet krog literarnih raz-motrivanj (brez njih bi bil tok kramljanja pač hitro izčrpan) in globoko-vernih, prostranih, nikdar izpolnjenih načrtov, so se kresale v njegovih očeh iskre mladega navdušenja. Razodel mi je, da mu je deček, kateremu je ravnokar na vse kriplje vtepal v glavo latinsko slovnico in razlagal »kunštno« matematiko, pokazal junijsko številko »Zvončka«, v kateri so pod psevdonimom Boživoj izšle tri njegove mladinske pesmi. Odtod torej ta dobra volja. Videl je prvikrat tiskane sanje svoje prekipevajoče mladosti, drobne verze, ki lih je bil dotlej tako skrival, da nihče v razredu ni vedel zanje. Zato so se tistikrat njegove, od globokega veselja obžarjene oči, kar kosale v svetlob* 8 strastno lučjo junijskega solnca, Id ga je objemala s svojimi žarki, ko se je prvič razodelo dnevu bogastvo njegove mlade duše, ko je stopil prve korake po literarni poti. Te tri pesmi, poleg drobne^ črtice v »Domačem prijatelju« edine, ki so izšle pred njegovo prerano smrtjo v tirolskih gorah na italijanski fronti (15. junija 1918) — tistikrat je junijsko solnce poljubljalo njegove že posinele, umirajoče ustnice in osteklele oči v poslednji pozdrav — so podlaga drobni mladinski pesniški zbirki, ki jo je v na-moč prikupni opremi za letošnji Božič izdala Učiteljska tiskarna. Dr. Fr. Zbašnik, stric mladega poeta, je knjižici napisal lep, mladim bravcem posvečen, patriotično zabar-van uvod, iz katerega diha njegova prav očetovska naklonjenost do pokojnega Francčta, globoko razumevanje za nežna nagnjenja mladostnih duš in skrb za domorodno orijentacijo naše mladine. Francčtov življenjepis je orisan v nežnih, mehko-ljubkih potezah; videti je, da je ljubeči stric očrtaval usmerjenost, notranjo silo in trpljenje kratke življenske poti od nemške zavisti in italijanske granate ugrabljenega mladega pesnika z ljubeznijo v srcu in solzami v varanem očesu. Zbirka »Drobnih pesmi« obsega 15 vsebinsko in oblikovno zelo posrečenih pesmi. Po pravici trdi izdajatelj: »Iz otroške duše so privrele na dan, zato upam, da si izlahka pribore dostop v mlada srca.« Njih pesnik je bil sam ta-korekoč Še deček, ko jih je napisal, pa jih kljub temu lahko uvrstimo med verze naših najboljših pesnikov. Zakaj kdo more občutiti sanje, hrepenenje, fantazijo in nagnenje razposajene in vsemu prirodnemu, lepemu in dobremu naste-žaj odprte mlade duše tako kot mlad študent, ki ga še ni popljuskalo življenje s črnimi, blatnimi valovi sovraštva, pohujšanja, zavisti in pesimizma, ki še upa v bodoče dneve, sanja o njih in veruje vanje. Mladina bo našla v tej drobni a bogati zbirki vse, čes*r se nikdar ne mo-1 rejo nagledati njene v daljavo strmeče oči, nikdar ne morejo naslušati njena ušesa, ki poslušajo sferično muziko nadzemskih bitij in razumejo skrivne harmonije pomladne narave, nikdar ne morejo objeti njene prostrane sanje. S pesnikom pojde na cvetno livado, kjer zala cvetka »vse dni v solnčecu se greje, vse noči se zvezdam smeje...« in kjer škrjanček »rose zjutraj se napije, v solnčnih žarkih se ulije.« (Trikrat dobro...) ali pa v gozd k žabjemu koncertu in cirkuški predstavi veverice, pajkov in kresnic. (Gozdna bajka.) Po leti jo pospremi pesnik med razore žitnega polja, v makovo kraljestvo pisanih metuljev in brzokrilih žuželk: »Simo morje — zlato klasje, ki se ziblje na poljani, cvetje makovo — čolnički, a metuljčki — kapetani.« In po zimi, kam tedaj? Mladi poet sedi s teboj ob oknu in gleda v počivajočo, zasneženo naravo: »Tiho — lahno, tiho — lahno v noč snežinke plešejo, kakor da si vile gorske zlate laske češejo...« Ali pa te vzame s seboj na sprehod v smrekov gozd, kjer so »vile nežne — smreke snežne, vsaka z demanti odeta, solnce, mavrica med njimi s prstki zlatimi prepleta.« {Zimske pesmi L OJ ali pa pred hišo pozdravljat botrioo zimo, ki »z belim konjičkom, s srebrnim vozičkom« vozi snežene kepe, mrzle granate mladih razposajencev. In ko spet sv. Jurij prežene nadležno, šklepetajočo starko zimo (str. 29), ti zapoje pesnik pesmici o vetru (stran 24 in 36) in oblačku (str. 17), pesem o pomladni noči (str. 19). »In celo na vrtu kostanj dremlje, kima, sanja o prekrasni devi Vesni, v vetriču se klanja.« In tako dalje. Polno vsakovrstne razposajene in hudomušne, ali pa s tenkočutnim očesom opazovane in plastično podane zabavne robe za mlada srca. Zbirka vsebuje tudi pet resnih motivov (Pogovor, Svetonočna, Vrnitev, Naročilo in Silvi), ki so ilustracije otožne plati Zbašnikove mladosti (napisane med svetovno vojno) in ki bodo v marsikateri mladi duši zbudili spomin na pretekla težka leta in poglobili čustva naše mladine. Urednik je prav storil, da je veselim pesnicam dodal tudi nekaj resnih, da mladi bravci spoznajo, da tudi pesniku, kakor njim, ni življenje spleteno iz samih solnčnih žarkov in hudomušnih dogodivščin. Grafični okraski knjige, ki jih je izvršil Rajko Šubic, so vsevprek lepi vsebini primerni. Zlasti se odlikujeta risbi k pesmima Gozdna bajka in Svetonočna, in triptika k verzom Trikrat dobro, Poletni večer in Poletna pravljica. Prepričani smo, da bo zbirka »Drobne pesmi« naša mladina posebno rada jemala v roke, zato jo priporočamo šolskim knjižnicam in staršem. Učiteljska tiskarna nam je z njo preskrbela lepo božično darilo. Jean Louis Pasteur. (Ob stoletnici njegovega rojstva.) Te dni praznuje Francija in z njo ves kulturni svet lOOletnico rojstva enega največjih in za blagor človeštva najzaslužnejših učenjakov sveta, J«Sina Louisa Pasteurja.* Rojen je bil dne 27. decembra 1822 v vasici Dole v severni Franciji Oče njegov, strojarski mojster, se je kot vo-jak-narednik v Napoleonovi armadi zelo odlikoval in postal zato vitez častna legije. Na to dejstvo je bil naš Pasteur vse življenje ponosen. Ko je bil mladi Louis star 2 leti, se je družina preselila v Arbois, kjer si je oče kupil skromno hišico in se pečal s svojo obrtjo. Sinčka je v prvih šolskih letih zanimalo zlasti ribarstvo in v slikarstvu se je rad uril, zato seveda v šoli ni imel najboljših uspehov. Šele v gimnaziji, ko je začel spoznavati prirodoslovje, se Je začel intenzivno zanimati za stroko, katero je pozneje tako obogatil. Po dovršenih visokošolskih študijah je postal najprej gimn. profesor, pozneje profesor na univerzah v Štrasburgu, Lilleu in končno v Parizu. Začetkoma se je pečal bolj s kemijo in fiziko, kjer si Je že kot 251etni mladenič pridobil znanstveno ime. Srečen slučaj je nanesel, da je pri razlskavanju kipenja mošta našel pravega povzročitelja tega pojava — majhna živa bitja, glivice, katerim do takrat še nihče ni pripisoval tako važnih funkcij. Pri nadaljevanju študija teh za gospodarstvo tako važnih pojavov je dognal, da se pri skisanju vina in zelja, pri zaslrjenju mleka in različnih gnitjih organske snovi itd. pojavljajo vedno in vedno ta »neskončno • Spomnimo se ga s skromnimi vrsticami ie mU Stran H II . paDsko pogodbo in z dogovorom v St. Margheriti. Sedaj je na mestu jasna in odločna beseda, ki se naj 2abrusi brezobzirno g. Mussoliniju v obraz. Mi smo začeli s komplimenti in kljub najboljši volji moramo končati z ostrim nastopom, Mussolini pa je začel s hinavščino In končuje z robatimi pretnjaml Italijanska nelojalnost. Te dni se je zopet prikazala vsa nelojalnost italijanskega časopisja napram Baši državi. Ker so nesrečni notranjepolitični dogodki privedli na vlado velikosrbsko stranko, je ves italijanski tisk plosknil v bučno pohvalo in če-Ičenje srbskega plemena in srbske radikalne stranke. Nič jih ne moti naša ustava in volja večine jugoslovanskega prebivalstva, ki živi že četrto leto V dobri veri, da bo jugoslovanska dr-fava končno le dobila svojo plemensko enakopravnost in notranjo enotnost .Kakor da hočejo očitno zasmehovati naše prečanske kraje, hvale novo radikalno vodstvo naše države. Še najlepše je, da v te pohvale srbskega plemena in radikalne stranke vpletajo nade v boljše bodoče razmerje med Jugoslavijo in Italijo. Nič ne prikrivajo tvoje politike, ki hoče odvrniti Jugo- slavijo od Jadranskega morja in jo usmeriti k Solunu. Od velesrbskega režima si obetajo povoljno rešitev preostalih vprašanj v gornji Adriji. Če pomislimo, da je vse to ne samo prozorno, marveč dobesedno zapisano v laških časopisih, potem si lahko mislimo, kako naivni morajo biti ti Italijani. — Kajti kljub vsemu veilkosrbstvu radikalne stranke, ne morejo verjeti, da bi naš zunanji minister, da bi naša vlada pristala na rešitev razmerja z Italijo, ki bi ranila čustvovanje Sloven-ev in Hrvatov. Vemo sicer, da bodo besede našega zunanjega ministra bolj tihe in ponižne in da bodo izjave rimskega diktatorja glasnejše in predrz-nejše, toda vsaj eno pričakujemo od naše vlade, da bo znala onemogočiti vsako realno nakano proti slovenskim in hrvatskim interesom na jugoslovanskem primorju. Upamo, da je veselje italijanskega tiska zamanj in da je igračkanje z velesrbstvom, ki ga uganja italijanski tisk, prazna nevarnost. Ve-lesrbstvo je naša notranja zadeva, ti-čoča se notranje ureditve jugoslovanske države, napram našim sosedom pa smo vsi edini, od zakrknjenega Ve-lesrba do federalističnega Hrvata ali avtonomističnega Slovenca. Dnevne vesti. w Kristanov naslednik. Iz zagreb-lUh listov izvemo, da je upraviteljem državnega posestva Belje imenovan H. Gjermanovič. Novi upravitelj je bil doslej načelnik gospodarskega oddelka pokrajinske vlade v Zagrebu. — Odlikovan le finančni ravnatelj jKvgust Reich v Ljubljani z redom Sv, Save IV. razreda. —- Vesele božične praznike in srečno Novo leto žele vsem fantom in dekletom ter bralcem »Jugoslavije« slovenski vojaki 42. pešpolka v Bjelovaru: Franc Keber, Fabjančič Vekoslav, Dolničar Martin, Josip Rajer, Valentin Hlebec, — Slovenski orožniki v črni gori IveBmskega žand. voda želijo vsem •nancem prijateljem in prijateljicam vesele božične praznike in srečno novo le-to. Josip Novačan, Franc Gabrič, Jo-ilp Olup,-Anton Copi, Radisav Pirjevec, Andrej Klede in Karl Lepej. — Imenovanje. Dr. Leopold Hribar )s imenovan za asistenta na živino-»dravniški visoki šoli v Zagrebu. — Razpuščena društva. Razpuščena so sledeča društva: Podružnica »Slov. Straže« v Celju, »Deutscher Gewerbe-bund Cilli«, »Politično društvo Naprej« v Celju, »Deutscher Verein zur Erbau-tmz einer evangelischen Kirche in Cilli«, »Slovensko zdravniško društvo« v Celju«, podružnica v Rušah nad Mariborom »Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok« v Ljubljani in »Manner-gesangsverein Gutenstein Streiteben«, ker že več let ne delujejo in ker radi nezadostnega števila članov nimajo pogojev za obstoj. — Ubog železničar nahajajoč se v bednem, skrajno siromašnem stanju prosi milosrčne ljudi za dobrovoljno in nujno denarno pomoč. — Naslov pove uredništvo »Jugoslavije«. — Smrtna kosa. Pri Sv. Lenartu je tttnrla gospa Marija Jagodic, v 88. letu svoje starosti. Blag ji spomin! — Samomor. Soproga zagrebškega tovarnarja Davidsohna je trpela na živčni bolezni. Pred par dnevi jo je tovarnar pripeljal do nekega dunajskega zdravnika. Po ordinaciji se je tovarnar mimogrede ustavil na hodniku pil služkinji, hoteč ji podariti nekaj napitnine, v tem trenutku pa se je njego- va bona žena vrgla čez ograjo tretjega nadstropja in padla na kameniti tlak, kjer je obležala mrtva. — Trojna smrt vsled kartanja. — Pred nedavnim časom so v selu Sluk. čani v bližini Kumanova neki prijatelji igrali karte. Prišlo je med njimi do prepira in potem do krvavega pretepa, ki se je končal tako, da sta bila dva ustreljena eden pa ubit s sekiro. — Truplo na železniškem tiru. V bližini Zagreba so n^šli na železniškem tiru zelo razmrcvarjeno moško truplo. Ugotovilo se je, da je ponesrečenec neki ruski begunec, z imenom Konstantin Konstantinovih, ki je najbrž po nesreči zašel pod vlak. — Ker je koštruna ukradel in še več drugih stvari v vrednosti več tisoč kron, je obsojen že 11 krat predkazno-vani Jakob Juvan na Poljanah na 8 mesecev težke ječe. — Ptički pod ključem. V Podkorenu so pred časom neznani tatovi vlomili v hišo posestnika Janeza Praprotnika in pokradli denarja in raznih dragocenosti v skupni vrednosti 20.000 K. Orožništvo v Tržiču je sedaj izsledilo vlomilce in sicer so to ptički: Josip Kresnik in brata Anton in Ivan Bohinc iz Leš. Vsi trije vagabundi so Že pod ključem. — Pobeg od doma? Godnik Marcel, star 14 let, rojen v Trstu, dijak II. drž. gimnazije v Mariboru se je dne 19. t. m. popoldne od doma odstranil in se ni več vrnil. Domneva se, da je odšel v Trst, kjer ima sorodnike, ali pa se mu je dogodila kaka nezgoda pri drsanju na Dravi. — Nesreča na železniškem tiru. V Sisku je pred par dnevi stisnila lokomotiva železniškega kurjača Martina Klančarja, ter ga tako poškodovala, da ni upanja na ozdravljenje. — Svojega moža ustrelila. Pred par dnevi je v Somboru Živanka dr. Kolaričeva ustrelila svojega moža. Vzrok: zakonski prepiri — Tatovi povsod. V upravi fondov v Beogradu so vojaki-stražnlki polagoma pokradli 23.650 dinarjev. Tatvini je prišel na sled tamošnji blagajnik Trifunac, ki je slučajno zasačil nekega vojaka, ko je ravno odpiral zaboj, v katerem so bili novi bankovci. — Nagle smrti je umrl v Somboru poveljnik vojnega okruga major Joca Popovič. — Nesreča. V Bankovi tovarni v Rečici na Savi je slamorezni stroj delavcu Francu Bitencu odtrgal desno roko. — Smrtna kosa. Na Vrbi ob Vrbskem jezeru je umrl grof Walterskir-chen, v 87 letu starosti. Pokojnik se je svoj čas udeležil ekspedicije okoli sve-tž. — — Nepošten uradnik je poštni asistent Janko Barbič, ki je svoj čas v družbi poštnega konduktcrja Pasklewicza na žel. progi Brod—Sarajevo poneveril neko denarno pismo, vsebujoče 20.000 dinarjev. Pretečeno soboto je bil pred okrožnim sodiščem v Sarajevu Barbič obsojen na 2 leti, kondukter Paskie-wicz pa na 3 mesece ječe. P. n. Lnserente vljudno opozarjamo, da moremo sprejemati in«e-ratna naročila za jutrišnjo številko le do 10. ure dop. Samo v najnujnejših slučajih bi mogli sprejeti le še posamezna naročila do opoldne. — Uprava »Jugoslavije«. Ljubljana, = Minister dr. Niko Zupanič sprejema na pokrajinskem namestništvu na božični dan dne 25. t. m. od 11. do 12. ure in na Štefanov dan dne 26. .t m. od 10. do 12. ure dopoldne. = »Pravica« se imenuje nov tednik, ki je začel izhajati v Ljubljani. Tiska ga »Zvezna tiskarna«, urejuje pa dr. Andrej Gosar. = V Božičnih praznikih ne bomo imeli posebnega mraza, pač pa bomo, kakor kaže, vsled deževja zadnjih dni bredli vse tri dni pošteno blato. Gotovo bi bilo Ljubljančanom ljubše nekoliko snega in bolj mrzlo vreme, da bi se utrdila pota. Pa kaj, ko zima ne vpraša, kaj nam je bolj po godu. = Nova cesta s podaljšane Miklošičeve ceste na Cesto Južne železnice je otvorjena Miklošičeva cesta s svojimi krasnimi stavbami obeta biti ena najlepših ljubljanskih cest = Tatvina knjižice In denarja. Dne 19. t. m. je bilo Franji Kurent v mestni aprovlzaciji na Poljanski cesti štev. 13. ukradena članska knjižica I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani z vsebino čez 150 dinarjev v bankovcih po 10 dinarjev. = čevlje za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih, dokler še zaloga traja. ~ "‘e. Celji Celjski občinski svet V poročilu o občinski seji mora stati pravilno, da se je podaljšala najemninska pogodba parnega kopališča z lastnikom in ne na* jemnikom istega. Lastnika sta brata Batič, najemnik pa Je mestna občina. Knjižnica naroidne »čitalnice« v Celju je zadnji čas pričela krepko delovati. Primanjkuje pa ji posebno knjig razne pripovedne vsebine. Take knjige knjižnica kupuje. Poleg te knjižnice posluje tudi knjižnica »Ženskega društva«, ki je šele v razvoju in čaka na primerne prostore, ki so ji obljubljeni na mestnem magistratu. Umestno bi bilo, če bi se vse v. Celju se nahajajoče javne knjižnice združile v veliko javno knjižnico za vse sloje, ter bi taka združena knjižnica lahko uspešneje delovala. tiiajhna bitja«, kakor jih je sam rad naztval. S temi raziskavanji je stopil Ssteur v delokrog biološke vede, katero je takoj obogatil z novimi pridobitvami. Še nedavno pred Pasteurjem 'Je bilo celo med. odličnimi naravoslovci razširjeno mnenje, da nastajajo nižje Hvali lahko iz nežive materije, tako na primer bolhe iz prahu in nesnage, žabe In krote iz blata v močvirju, hrošči iz rose, podgane pa v Egiptu iz Nilovega Mata. Seveda so pozneje zagovarjali samo še trditev, da najnižja, s prostim očesom nevidna bitja nastajajo iz mrtve snovi To mnenje je Pasteur začel odločno pobijati in dokazovati z izvrstno uspelimi poskusi resničnost svoje biogenetivne teorije. Vnel se je hud boj, kateremu je akademija znanosti napravila konec z razpisom nagrade, prisojene leta 1860 Pasteurju, ki je tako pod talčito najvišje znanstvene inštance temeljito porazil svoje kratkovidne nasprotnike. Tisti čas je razsajala med sviloprej-kami v južni Franciji huda bolezen, ki je pretila uničiti popolnoma cvetočo SVilarsko industrijo. Pasteur je priskočil na pomoč in po dolgem študiju zasledil povzročitelja uničujoče bolezni ht obenem našel metodo za pobijanje Istega. Po tem uspeh' se je lotil raziskovanja kužnih bolezni pri ovcah (Vranični prisad) in pozneje pri perutnini (kokošja kolera). Tako je z veliko bistrovidnostjo z mnogimi poskusi do-ftoal bistvo nalezljivih bolezni MIkroskopično fina, šele pod več lOOkratno povečavo vidna bitja, ki povzročajo te bolezni, je izločil iz bolnega telesa, jih prenesel na posebno redilno snov takozvane kulture (bouil-lon), kjer so se nemoteno razmnoževale, jih natanko opazoval in študiral njih življenjske pogoje. Bitja, ki so nam znana pod imenom bakterije (mikrobe), za katere je dognal, da so edini povzročitelji kužnih bolezni. Tako je Pasteur našel povzročitelja vraničnega prisada, takozvanega anthrax, in na isti način povzročitelja kokošje kolere. Ni pa miroval, dokler ni izsledil načina za preprečenje razvoja bolezni Pri proučevanju kokošje kolere je Pasteur zapazil, da bolezen lahko prenese na zdravo kokoš, če ji vbrizga v kri kapljico svoje »kulture«, ter žival kmalu pogine. Ko je nekoč ta poskus ponovil, je uporabljal zanj kulturo, na katero je bil že popolnoma pozabil, in zapazil, da učinek izzvane bolezni ni bil več tako močan. Opirajoč se na znano dejstvo, da se nalezljiva bolezen tistega, ki jo je že prebolel, pozneje ne prime več, je menil, da bi se z na ta način oslabelimi mikrobami iz njegovih »kultur« moglo doseči v telesu isto odporno silo kot po prestani bolezni. Pri tej miselni poti je Pasteur po nadaljnem študiju prišel do bistva cepljenja, tega v moderni medicini prevažnega faktorja. Pridobljena izkustva je Izpopolnil in jih prenesel na človeške bolezni. Videl je, da tudi gnojenje ran izvira od V interesa foškega prometa bi bilo velike važnosti če K bile kavarne pri kolodvoru odprte ponoči do prihoda nočnih vlakov. Tujci, ki s temi vlaki po-tujeo, so izročeni raznim neprilikam, ker nikjer, tudi ne na kolodvoru ne najdejo primernega zavetišča. Mestni občinski svet ob skusil izposlovati od pokrajinske uprave dovoljenje, da bi bile kavarne odprte vsaj v zimskem času in sicer ena do 4. ure zjutraj, druga pa od četrte ure dalje. Uklnjenje nočne telefonske In brzojavne službe pri celjskem poštnem uradu se občuti kot velik nedostatek v Celju. Mesto šteje z okolico okrog 14 tisoč prebivalcev, ter ima polno raznih industrijskih podjetij. Ni torej na mestu, da se s Celjem postopa v teh ozirih kakor s kako zakotno gorsko vasjo. Vsled deževja zadnje dni so došle ceste v celjski okolici v mizerni položaj Proti Zavodni in Gaberju morajo pa-santi gaziti do gležnjev v blatu. Občinski zastop celjske okolice naj bi vendar raje skrbel, da bi se bile ceste spravile v red v pripravnem suhem času, ali da bi se vsaj temeljito z gramozom posule poti ob cesti namenjene pešcem, mesto da se prekljajo stranke med seboj, občina pa vsled tega trpi, ker ne pride občinski zastop do kakšnega pozitivnega dela. Prizadeti prebivalci okolice prosimo, da občina nemudoma spravi v red vsaj pešpoti ob strani cest Gledališče in glasba. OPERA. December 23. sobota: Sevilski brivec. Začetek ob pol 8. uri. Red D. December 24. nedelja: Zaprto. December 25. pondeljek: Carmen. Začetek ob pol 8. uri. Izven. December 26. torek: Gorenjski slavček. Začetek ob pol 8. uri. T" V^n. December 27. sreda: Zaprto. December 28. četrtek: Madame Buter-fly. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Začetek ob pol 8. uri. Red B. December 29. petek: Gorenjski slavček. Začetek ob pol 8. url Red E. December 30. sobota: Carmen. Začetek ob pol 8 uri. Red D. December 31. nedelja: Gorenjski slavček. Začetek ob 6. uri popoldne. Izven. Januar 1.pondeljek: Prodana nevesta. Začetek ob pol 8. url Izven. DRAMA. December 23. sobota: Idijot. Začetek ob pol 8. uri. Red C. December 24. nedelja:. Zaprto. December 25. pondeljek: ob 3. uri popoldne Peterčkove poslednje sanje. Izven. ob 8. uri zvečer: Svatba Krečinske-ga. Izven. December 26. torek: ob 3. uri popoldne Peterčkove poslednje sanje. Izven, ob 8. uri zvečer Jack Straw. Izven. December 27. sreda: Zaprto. December 28. četrtek: Kralj na Betajnovi. Red E. December 29. petek: Zaprto. December 30. sobota: Liliom. Red A. December 31. nedelja: ob 3. uri popoldne: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Zvečer zaprto. Januar 1. pondeljek: ob 3. url popoldne Peterčkove poslednje sanje. Izven, ob 8. uri zvečer: Liliom. Izven. mikrob, ki se prenašajo po zraku na rano Dokazal je, da je njih življenje odvisno od višine temperature in da vrela voda ali močna para uniči njih življenjske sile. Prvi je pokazal zdravnikom, da premalo pazijo pri operacijah na čistost obveze in da se lahko prenaša mikrobe po zraku ali potoni dotikanja z roko oziroma z nepovoljno čistimi kirurgiškimi orodji. Povedal jim je, da ni nikakšno čudo, da jim vsled te nepazljivosti uspe le malokatera, četudi le malenkostna operacija, brez gnojenja rane. Angl. kirurg Lister je kot prvi ravnal po Pasteurjevih nasvetih, ki so se sijajno obnesli. Začel je uporabljati kar-bolno kislino kot uničujoče sredstvo zoper mikrobe. Tako je Pasteur potom njega postal oče sterilizacije In anti-sepse. Kot največje njegovo delo pa navajam še iznajdbo seruma zoper pasjo steklino, ki je Pasteurjevo ime zaneslo med širše kroge (Pasteurjevi zavodi!). 14. nov. 1. 1888 je Franclja kronala učenjakova prizadevanja z ustanovitvijo »Institut Pasteur«, lastnega zavoda za znanstveno proučavanje in izpopolnjevanje njegovih metod, ki ga po mojstrovi smrti (28. sept. 1895) vodi njegov najboljši učenec in nadaljevatelj njegovih znanstveno _ humanitarnih stremljenj J. Roux. Podjiiiaita DiuliiG um in itia! Marljonetno gledališče v Ljubljani: v pondeljek, 25. t. m. ob 15. in 18. uri: »Snegulčica« in »Tri želje«, v torek, 26. t m. ob 15. in 18. uri: »Doktor Faust*. Marljonetno gledališče v Mestnem domu bo igralo oba Božična praznika. Oba dneva bodo po dve predstavi in sicer kakor običajno, prva ob 15. druga ob 18. uri. V pondeljek 25. t. m. se bode predstavljalo pravljično igro v petih dejanjih »Snegulčica« in dvodejanko »Tri želje«. V torek 26. t. m. bo »Doktor Faust«, igra v petih dejanjih s predigro. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. ure. Predstave Narodnega gledališča v Ljubljani za časa božičnih praznikov. Med božičem in novim letom vprizori drama božično povest Pavla Golie »Peterčkove poslednje sanje« in sicer na sveti dan, na Štefanov dan, na starega in na novega leta dan vselej ob treh popoldne. Igra je letos nekoliko spremenjena. Avtor je napisal k njej prolog, kapelnik g. Balatka pa je uglasbil nekaj mest predvsem ples meglic v tretji sliki. Vse te vprizoritve se vrše izven abonmanov. Na sveti dan (25. t m.)’ ob osmih zvečer igrajo v drami zabavno rusko komedijo »Svatbo Krečinskega«, (izven), v operi pa pojo ob poluosmih opero »Carmen« (izven), na Štefanov dan (26. t. m.) se vprizori v drami ob osmih zvečer veseloigra »Jack Straw« (izven), v operi pa ob poluosmih domača slovenska opera »Gorenjski slavček* (Izven), V četrtek 28. t m. igrajo v drami ob osmih zvečer Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« (red D), v operi pa gostuje kot »Madame Butterfly« znamenita ruska pevka gospa Ada Poljakova ,(**d Bi- Začetek ob polosmih. V petek 29. t m. se vprizori v operi »Gorenjski slavček« ob polosmih. V petek 29. t m. se vprizori v operi »Gorenjski slavček« ob polosmih zvečer (red E). V soboto 30. t. m. 30. t m, igrajo v drami ob osmih zvečer Molnarje-vo zanimivo predmestno legendo »Liliom« (red A), v operi pa se poje ob polosmih zvečer »Carmen« (red D). Na Silvestrov večer se ponovi v drami ob 3. popoldne, kakor je že zgoraj omenjeno, božična povest »Peterčkove poslednje sanje«, v operi pa vprizore ob šestih zvečer »Gorenjskega slavčka«. Na novega leta večer je v drami ob osmih »Liliom« v operi pa ob polosmih »Prodana nevesta«. Predstave na starega ta novega leta dan se igrajo izven abon» manov. Razne vesti. •človek, ki živi od svoje krvL Te dni je bil odlikovan z zlato kolajno de» lavec W. Tibble, ki je rešil dvanajsterici ljudem življenje s tem, da je bila njegova kri transfundirana v njihove žile. On je stalno »nameščen« v londonskih bolnicah in dobiva za svoje na-meščenje mesečno plačo. Star je 38 let ter ne izgleda posebno močan ta polnokrven. Za njegovo mesto se je oglasilo 400 ljudi, ki so bili pripravljeni za dobro plačilo dati svojo kri dragim. Men vsemi je Tibble odnesel zmago. Doslej je dal drugim ljudem osem litrov svoje krvi in med temi je rešil življenje neki zelo bogati Američanki, lrf mu je iz hvaležnosti podarila nagTado 100.000 dolarjev. Bolnice vedo Vsak čas, kje se nahaja in ga morejo poklicati po telefonu. Če ga pokličejo, se vsede v avto in pohiti z največjo brzl-no, da reši drugim življenje. ♦Zverinski starši. Policija v CScagt je našla v kleti neke hiše 191etno deklico Mary Devin, katero so starS imeli zaprto preko dve leti. Deklica Jt bila napol gola in strašno zanemarjena, v groznem zaporu se je odvadila tudi govorice in njen razum je otem-nel. Zverinsko mater so zaprli, dekllOo pa oddali v bolnišnico, da se ji zacelijo številne rane, ki jih je dobila vsled pretepanja. Mati je izpovedala, da je bila deklica grda, zato so se je vsi sramovali in je niso pustili na prosto. Družini je prišla pred dvemi leti iz Češkega. Zato ker je velikansko množino sukna, platna, par. henta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina R. Stemecki, Celje, it. 358. Cenik s tisoč slikami zastonj. Bonačev asa Betežni koledar 1923 se dobi v vseh večjih trgovinah s papirjem, ali pa direktno v tovarni J. Bonai *!i! Ljubljana. Gena IS Din. po poiti 18 Dfn. Ta koledar se priporoča občinskim in drugim uradom obrtnikom in privatnikom, ker je kras vsaki sobi ali pisarni, praktično sestavljen in tiskan na lepem papirju. Božična darila pri L LJUBLJANA, Mestni trg 8tev. 19. Računske stroje: THE REX Co, Ljubljana HALI Sl OGLASI S -- -_____ PRODAJA: is-30 VAGONOV BUKO-VlH DRV, nakladanje iz postaje Dolenjsko. Pismene ponudbe pod »Bukova drva« na upravo Usta. 992 KRASNO POSESTVO v llajlepšem delu Slovenije v ftltiini mesta, 5 minut od postaje, s 23 orali zemlje z iepo h!5o, popolnoma mebll-rano hi novim gospodarskim poslopjem z živino vred. Kakor leži In stoji. Cena 1,100.000 Din. Posredovalci »ključen! Pismene ponudbe pod »Resen kupec« na podružnico .Jugoslavije«, Maribor. 990 3—4 VAGONE nailepSega BUKOVEGA OGLJA. Interesent! naj pošljejo ponudbe za navedbo pogojev na naslov: Matevž Kmetič, posestnik. Svinsko št 23, p. St,, Rupert. 989 HIŠO s hlevom ln tremi njivami takoj za ceno 150.000 kron. Hiša Je zidana, z oneko kTita, nahaja se v večii vasi, oddaljena pol ure od kolodvora. Več pri gostilničarju Jakob Povše, Stara cerkev. Kočevsko. 985 MALO ŠPECERIJSKO TRGOVINO, takoj ali pozneje. 1 uro oddaljeno od Ljubljane, ob glavni cesti, blizu kolodvora. Naslov v upravi lista. 978 KUPI: DOBRO OHRANJENO ŽENSKO KOLO KUPIM. Naslov y upravi Usta. 976 SLUŽBE: VODJA ŽAGE, Izurjen v lesni trgovini, dober računovodja, verziran v gozdnih poslih, star 24 let, neporočen, lci se razume tudi na električne stroje, išče primerne službe. Naslov v iroravl lista. 988 IŠČEM SLUlBE vratarja ali hišnika, kjer bi tmel dobro stanovanje, četudi z malo plačo. Sem oženjen brez otrok. Naslov v upravi lista. 987 KOVAŠKI POMOČNIK išče primerne službe Nastopi lahko tako]. Naslov v upravi Usta. 986 TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso vešč v manufaktura! in specerljskl stroki se sprejme. Plača po dogovoru Ponudbe na Ivan Šumet, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju. 970 StJIZNO: MAKOVO SEME za potice nudi po nizki ceni Sever & Komp... Ljubljana, Wol-fova ulica št. 12.. 975 DAMSKO KOLO. dobro ohranjeno, zamenja uprava »Jugoslavije« v Mariboru za enako moška Vprašanja in ponudbe, pismeno ali osebno v upravi »Jugoslavije*, Maribor, Glavni trg št. 17. 991 11, Lilij Dunajska cesta* te Bežigradom štev. 6 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Sradta podjetje 1 1 BoMva gl n. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. lil! I Novosti! za damske plašče v veliki izbiri iUHiMia Mestni trs 1