PoStntaa plačana v gotovini Leto XX., št. 204 Ljubljana, sobota t septembra 1Q99 Cena l Din Jpravništvo ^uoiiano, &naflievo d - feleton štev 3122 3123 3124 3126 3126. Inseratm oddelek; Ljubljana, Selen* burgovo ut - Tel. 3492 in 2492 'odružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. 'odružnico Celje: Kocenovo ulica 2 leieton št. 190. yčum ori pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien Št 105.241. izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5,-telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vojna med Poljsko in Nemčijo Vcerai ziutrai so meie — Gdansk pričele vojaške operaciie vzdolž vse polisko-nemške in polisko-slovaške zaseden in prikliucen k Nemciii - Pred prekinitviio diplomatskih odnošaiev Splošna mobilizacija v vseh prizadetih državah Ljubljana, 1. septembra. Sinočnji dogodki so nakazovali, da stojimo tik pred skrajnimi odločitvami. Poročila o množečih se obmejnih incidentih so dala spoznati, da prehajajo te odločitve v vojaške roke. V zgodnjih jutranjih urah je nastopilo stvarno vojno stanje med Nemčijo in Poljsko, brez ultimatov, brez svečanih napovedi in dosedaj celo tudi še brez formalne ugotovitve, da se obe državi nahajata v vojnem stanju. Šele zvečer javljajo, da sta nemški odnosno poljski poslanik dobila svoje potne liste... Od snoči do danes so se dogodki vrstni s tolikšno naglico, da čitatelji njih naglemu razvoju niso mogli slediti od stopnje do stopnje. Zato naj sledi kratek pregled dogodkov do snočnjega preokreta. Nemško-poljska kriza je proti koncu preteklega tedna dosegla svoj vrhunec. Tedaj so se na nemško pobudo začeli zaključni diplomatski napori za rešitev mira. V petek 25. avgusta proti večeru je nemški kancelar Hitler pozval k sebi angleškega veleposlanika v Berlinu Hendersona in mu izročil osebno poslanico angleški vladi. Poslanica je bila najprej brzojavno S]>aročena v London, naslednjega dne (v soboto 26. avgusta) pa jo je v originalu prinesel v London veleposlanik Henderson. Angleška vlada je o njej razpravljala v soboto in nedeljo, v ponedeljek zvečer pa se je Henderson vrnil v Berlin z odgovorom angle-Ste vlade, ki je bil takoj sporočen Hi-Uerjn. V torek zvečer je nemška vlada »igovorila na angleški odgovor z noto, ki je že ponoči dospela v London. Sanjo je angleška vlada odgovorila v jredo 30. avgusta. Angleški odgovor je bil sporočen nemškemu zunanjemu ministru isti dan ob sedmih zvečer. Tedaj je Ribbentrop angleškemu poslaniku ustmeno obrazložil nemške predloge, ki so bili sestavljeni za primer, da bi. Poljska poslala v Berlin svojega pooblaščenca za pogajanja. Henderson psi od Ribb en tropa ni dobil nobenega pismenega dokumenta. To se je zgodilo šele naslednjega dne, ko je po nemškem tolmačenju rok za prihod poljskega pooblaščenca že potekel. Nemška vlada pa pri tem ni izjavila, da je to njen odgovor na angleško noto, izročeno 30. avgusta. Pač pa je nemška uradna agencija DNB 31. avgusta ob 21. uri zvečer izdala uradno sporočilo, iz katerega je javnost prvič izvedela za. nemške zahteve, formulirane v 16 točkah. V Varšavi in Londonu uradno ugotavljajo, da te nemške zahteve, o katerih naj bi najkasneje do 30. avgusta opolnoči vodil v Berlinu pogajanja poljski pooblaščenec, poljski vladi pred objavo po nemškem radiu snoči ob 21. mi sploh niso bile znane, dočim so bila angleškemu veleposlaniku ustno spo ročene 30. avgusta ob 19. uri, pismeno pa. šele naslednjega dne dopoldne. V Berlinu danes te navedbe demantirajo. Izgleda, da bo spor okrog tega vprašanja igral slično vlogo, kakor L 1914 spor o znanih telegramih. V svojem načrtu za mirno ureditev spora s Poljsko je Nemčija predlagala v glavnem naslednje: 1. priključitev Gdanska k tretjemu rajhu, 2. plebiscit v tako zvanem »koridorju«, ki naj bi se izvršil čez leto dni pod nadzorstvom mednarodne komisije, sestavljene iz zastopnikov Anglije. Italije, Francije in Rusije; 3. ureditev manjšinskega vprašanja tako glede Nemcev na Poljskem kakor glede Poljakov v Nemčiji. Po izidu plebiscita v koridorju naj bi se končno uredilo tudi vprašanje nemške zveze v Vzhodno Prusijo (ako bi koridor ostal poljski), odnosno poljske zveze z morjem (ako bi koridor pripadal Nemčiji). Po tej objavi v nemškem radiu so se Bogodki bliskovito razvijali v znamenju splošnega poslabšanja položaja. Iz Varšave so že prvi odmevi nemških predlogov potrdili, da Poljska nemških žalitev ne more sprejeti. Davi ob 5.45 so se začele prve nemške vojaške operacije na poljsko-nemški meji. Nemški! vojska je zgodaj zjutraj zasedla Gdlansk, okrožni vodja Forster pa je kmalu nato proglasil združitev Gdanska z rajhom s posebnim zakonom. Davi je kancelar Hitler izdal proglas na nemško vojsko, naj izpolni svojo dolžnost. Ob 10. uri pa je bil nepričakovano sklican tudi rajhstag, na kate- Varšava, 1. septembra, e. Nemške čete so med 6. in 7. zjutraj na več mestih prekoračile poljsko mejo in sicer tako z zapadne kakor z vzhodne strani v koridorju, Zgornji Šleziji in slovaški strani. Še zjutraj je bilo bombardiranih sedem večjih mest. Varšava je bila pr vič bombardirana ob 9., drugič ob 10 in po zadnjem poročilu na več mestih gori. To poročilo potrjuje poljsko po slaništvo v Londonu, ki pravi, da je bilo prebivalstvo po zračnih napadih popolnoma presenečeno, ker so bili izvedeni brez vojne napovedi. Bombardirali so tudi Lodz, Vilno, Krakov in Ka tovice. Število žrtev še ni znano. Varšava, 1. sept. br. Pat poroča: Davi v prvih jutrnjih urah so nemške čete vzdolž vse poljsko-nemško-slova-ške meje prešle v napad in skušale vdreti na poljsko ozemlje. Poljske čete, ki so bile že pripravljene na tak napad, so poskus nemških čet zavrnile. Prav tako je bil zavrnjen napad nemških čet na poljsko ozemlje z Vzhodne Prusije, Na več krajih je borba še v teku. Poljske čete nudijo povsod napadalcem odločen odpor. Poljsko letalstvo podpira borbe obmejnih čet in bombardira nemške postojanke. VARŠAVA, 1. sept. c. Nemški letalci so danes že izvršili prve bombne napade na razne poljske kraje in mesta Tako je priletela skupina letal nad Bi-alo Podlasko, kjer so bombniki vrgli več bomb na tamošnje letalske tvor-nice in hangarje, a so vse bombe zgrešile cilj. Protiletalska artilerija je takoj stopila v akcijo in je letala pregnala. Drugi napad je veljal Gdinji. nad katero so spustili tri bombe, ki so pa padle v morje. Nemške čete so začele prodirati v smeri proti Mlavi. Napad in vojne operacije na Poljsko so torej postale gotovo dejstvo. Varšava, 1. sept. z. V Varšavi je bil prvi alarm zaradi nevarnosti letalskega napada ob 8.45. Množice ljudstva, ki so bile v tem času na ulicah, so se takoj umaknile v zaklonišča in so bile ulice popolnoma prazne. Kmalu potem, ko so se pojavila nemška letala, je stopila v akcijo protiletalska obramba. Med grmenjem protiletalskega topništva je bilo slišati več močnih detonacij, vendar pa so bombe padale skoraj izključno izven mesta. Le v bližini javnega kolodvora je eksplozivna bomba izkopala večjo luknjo. Med napadom so bili na ulicah samo zapuščeni avtobusi, avtomobili in tramvajski vozovi. Ob 9.40 je bil dan signal, da je nevarnost minila. Ljudje so zapustili zaklonišča, ulice so ponovno oživele in življenje je šlo svojo normalno pot. Prvo poljsko vojno poročilo Varšava, 1. sept. br. Vrhovno poveljstvo poljske vojske objavlja poročilo, da so na vsej nemško-poljski in poljsko-slovaški meji v teku borbe med poljskimi in nemškimi četami. Nemško letalstvo je v teku dneva bombardiralo celo vrsto nezaščitenih mest. Pri tem je poljsko protiletalsko topništvo sestrelilo sedem nemških letal. Poljske čete so tudi zajele en nemški oklopni vlak. Pat poroča, da je danes poljska protiletalska artiljerija sestrelila 15 nemških letal. V Gornji Šleziji je poljsko topništvo uničilo več nemških oklopnih vozov. Nekaj sto ljudi je bilo ujetih. V Gdansku se Poljaki trdno drže na »Westerplatte« okrog svojih municijskih skladišč. Do večera so bili odbiti že trije nemški napadi. Poljska letala so danes napadla Byton (Beoten) v Šleziji. Razdejala so tamkajšnjo radijsko postajo in prizadejala veliko škodo tudi v mestu samem. Varšava, 1. sept. c. Glavna nemška ofenziva se razvija iz Vzhodne Prusije proti Gdanska in koridorju. Ob vsej meji Vzhodne Prusije se vrše ogorčene borbe. Poljske čete nudijo odločen odpor in se nemškim četam doslej še ni posrečilo, da bi vdrle na poljsko ozemlje. Prvo vojno poročilo London, 1. sept. br. Danes popoldne je bil izdan prvi nemški komunike o vojnih operacijah, Id pravi: Nemške čete so opoldne prodrle proti Nowemu Targu in SuzL Pri Moravski Os travi so prekoračile reko Olšo pri Tje-šinu. Iz Gornje šlezije so pričele prodirati tudi proti Katowicam. Iz Srednje šlezije so vdrle preko meje proti CzenstochowL V koridorju so prekoračile reko Braco. Pri Grudziadzu se razvijajo strašni boji. Močan sunek je Izvršila ■omika vojska Iz Vzhodne Prusije proti jngu na Poljsko. Nadalje pravi poročilo, da so nemške letalske eskadrile bombardirale Grudziadz, Lodz, Poznanj, Radom, Katowice, Krakow, j Lwow, Brest na Bogu In Se druga poljska j mesta. j Nemška vojna mornarica se je koncen-j trirala v g danski lukL Krlftu-in> »Schle-| swig Hollstein« je bombardirala »Wester-platte« v Gdansku, kjer Poljaki še zmerom vztrajajo na svojih postojankah. Nemška letala so bombardirala tudi mesto Gdynjo. Beuthen, 1. septembra. AA. (DNB). Danes dopoldne ob 11.30 je poljsko topništvo bombardiralo tukajšnjo postajo. Pet ali šest granat je udarilo v nasip in eksplodiralo. Škode ni. Neko poljsko letalo pa je vrglo šest bomb na Preisskretzan. Razen neznatne materialne škode niso poljske bombe povzročile nič hujšega. Človeških žrtev ni bilo. Berlin, 1. septembra. AA. (DNB). Poljske radijske postaje so objavile, da so nemška letala izvršila napad na odprta poljska mesta Katovice, Krakov, Grodno in Westernplatte in da so jih napadla z bombami V zvezi s tem uradno ugotavljajo, da so nemške letalske sile po ukazu, ki so ga prejele, bombardirale izključno samo vojaške objekte in utrjena mesta. Nemška mesta v temi Berlin, 1. sept o. Oblasti so danes odredile, da morajo biti odslej vsi nemški kraji, predvsem pa Berlin, ponoči v temi. Prebivalstvu so bila izdana navodila za primer letalskih napadov. Vse šole v Berlinu zaprte Berlin, 1. sept br. šolski pouk je zaradi hitro se vrstečih dogodkov, ki bi lahko ovirali nemoteno poučevanje, ukinjen na vseh šolah. Poziv vlade uradništvu Berlin, 1. sept. br. Vlada je izdala na uradništvo poziv, v katerem apelira na vse uradnike in uradnice, da ostanejo Strnjeni za vodjo, ki zahteva od vsakega neomajno zvestobo in strogo izpolnjevanje dolžnosti Telefonske zveze z Varšavo prekinjene Pariz, 1. sept. AA. (Havas). Telefonske zveae med Parizom im Londonom na eni in Varšavo na drugi strani so prekinjene. Mili Poljska zahteva angleško pomoč Poljska je v smislu pogodbe že obvestila Anglijo, da je postala žrtev neizzvanega napada in je zahtevala aplikacijo poljsko - angleške zvezne pogodbe London, 1. sept. br. Poljska vlada je danes popoldne izročila angleški vladi noto, v kateri zahteva takojšnje izvajanje pogodbe o medsebojni pomoči, ker je postala žrtev neizzvanega napada. London, 1. sept. c. Poljski poslanik v Londonu Lukasiewicz je po nalogu svoje vlade obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa in v smislu sklenjene angleško-poljske pogodbe zahteval, da se takoj prične konzultacija v svrho ugotovitve, da je Poljska postala žrtev neizzvanega napada, iz česar sledi, da se mora avtomatično pričeti izvajati sklenjeni pakt o medsebojni pomoči. Zunanji minister lord Halifaz je o tem poročal na seji vlade. Obvestilo nemški vladi, da se bo Poljska branila Berlin, 1. sept. c. Poljski poslanik v Berlinu je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Ribbentropa in mu oficielno sporočil, da se bo Poljska z vsemi sredstvi postavila v bran proti nemškemu napadu. Proglas prezidenta Moscickega na narod Varšava, 1. sept c. Predsednik poljske republike Moscicki je izdal na poljski narod obširen proglas, v katerem pravi med drugim: Danes zjutraj je začela nemška vojska napad na poljsko državo. V tem zgodovinskem trenutku apeliram na vse vas, Poljake in Poljakinje, da se zberete okrog našega vrhovnega poveljnika v boju za svobodo, neodvisnost in čast poljskega naroda ter daste primeren odgovor nemškim napadalcem, kakor ste to že ponovno storili poprej. Maršal Rydz generalisim in naslednik Moscickega Varšava, 1. septembra. AA. (Pat) Predsednik poljske republike je postavil za vrhovnega poveljnika poljske vojske maršala Rydz-Smlglyja generalnega inšpektorja vojske. Ukaz je stopil danes v veljavo. Predsednik republike je dalje podpisal sledeči ukaz: Na podlagi 6L 24 ustave določam maršala Rydz-Smiglyja za naslednika predsednika republike za primer, da M ostalo mesto predsednika prazno pred sklenitvijo miru. Proglas maršala Smigly-Rydza Varšava, 1. sept br. Maršal Rydz Smi-gly je kot vrhovni poveljnik poljske vojske izdal danes proglas, v katerem pravi med drugim: Vojaki! Nemci so napadli Poljsko. Priž5a je ura, ko borno izpolnili svojo vojaško dolžnost. Borili se bomo za čast in bodočnost Poljske. Vsak izmed nas bo storil svojo dolžnost in bo žrtvoval vse, da se ohrani poljska svoboda, da prospeva poljski narod, da se očuva poljska narodna čast Za jutri sta sklicana seja in senat. Pred prekinitvijo diplomatskih odnošajev Curih, 1. sept. z. Kakor se doznava v tukajšnjih diplomatskih krogih je že sklenjen dogovor, po katerem bo v primeru prekinitve diplomatskih odnošajev prevzela Švedska zastopstvo angleških interesov v Nemčiji, Holandska pa zastopstvo nemških interesov na Poljskem. Nevtralnost Italije v poljsko-nemški vojni Po sklepu italijanske vlade ne bo Italija podvzela bene pobude vojaško-operativnega značaja—Hitlerjeva zalivala Rim, 1. sept. AA (Štefani) Uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno po končani vladni seji, pravi, da se je vlada sestala danes ob 15. v palači Vjminale pod predsedstvom Mussolinija. Ko je vlada proučila položaj, ki je nastal v Evropi zaradi spopada med Nemčijo in Poljsko, kateri izvira iz versajske pogodbe, ko je vzela na znanje vse doku- rem je kancelar Hitler v daljšem govoru utemeljeval svoje postopanje. Pred rajhstagom je uradno sporočil, da so se vojne operacije začele že zjutraj ob 5.45 in da bo Nemčija odslej vodila svojo borbo s Poljsko, dokler se ta ne bo uklonila, bodisi pod sedanjo ali kako drugo vlado, m tO brez formalnega ultimata. Rajhstag je odobril vse Hitlerjeve sklepe. Današnji popoldanski komentarji Hitlerjevega govora opozarjajo na naslednja glavna mesta v njem: 1. na odločitev Nemčije, da se bo borila za izvedbo svojega programa ne glede na stališče Anglije in Francije; 2. na zahvalo Italiji za njeno dosedanjo diplomatsko in politično oporo s poudarkom, da Nemčija ne bo potrebovala tuje pomoči; 3. na zagotovilo vsem nevtralnim državam, da bo Nemčija spoštovala vse pogodbe, ki jih je z njimi sklenila, ter vse izjave. M jih jim je dala; 4. na ponovna zagotovila, da želi Nemčija z obema zapadnima velesilama živeti v miru in da od njiju ničesar ne zahteva; 5. na utemeljevanje podpisa nemško-ruske pogodbe, ki je bil po Hitlerjevi izjavi mogoč šele po sporazumu obeh držav, da ideologije niso eksportno blago; 6. končno na ona mesta, v katerih je Hitler podal nemškemu narodu nekak svoj testament in -naznačil svoje naslednike. V Franciji je bila danes dopoldne, v Angliji pa popoldne splošna mobilizacija, za jutri pa sta sklicana na izredno sejo francoski parlament in senat, dočim se je angleška spodnja zbornica sestala že nocoj ob 18. uri. Ob 11.30 je bila seja angleške vlade, ob 13. uri pa je zasedal v Londonu kronski svet pod predsedstvom angleškega kralja. Anglija je razširila vojno obveznost. Italijanska vlada je imela sejo ob 15. tiri pod predsedstvom Mussolinija. Poleg Hitlerjevega govora -in današnjih nemških ukrepov je to gotovo najpomembnejši dogodek današnjega dne. Sklep italijanske vlade, da ne bo Italija storila nobenega ukrepa, ki bi imel značaj vojaških operacij, je vzbudil splošno pozornost. Tolmači ga med drugim Hitlerjeva brzojavka Mussoli-niju, da mu italijanska vojaška pomoč za sedaj ni potrebna. Italija je nevtralna v nemško-poljskem konfliktu. Poljska vlada je glede na obseg vojaških operacij, ki so se danes začele« sporočila v London, da smatra, da je izvršen neposreden napad na poljsko neodvisnost, kakor ga predvideva an-gleško-poljska pogodba o vzajemni pomoči, zaradi česar zahteva poljska vlada izvedbo te pogodbe. Nevarnost splošne vojne med neposredno prizadetima partnerji je povsem tem neposredna. Odločitev Anglije in Francije bo kmalu znana, glede Rusije pa smatrajo v Londonu in Parizu, da so današnje vesti o sklenitvi vojaške zveze med njo in Nemčijo brez podlage. Rusija bo do nadaljnega samo opazovalka v sporu. Glede formiranja bojnih front im vsekakor presenečenja še niso izključena. Zvečer javljajo iz Londona, da se Je Anglija odločila za ultimativno demar-šo v Berlinu, ki sicer ne preti neposredno z vojno, temveč samo s prekinitvijo diplomatskih odnošajev —_ torej je breždvomno priprava na oborožen konflikt. mente, Id jih je izročil zunanji minister in iz katerih se vidi akcija, katero je razvil Mossolini, da bi Evropi zagotovil mir na temelju pravice, je vlada v celoti odobrila vojaške ukrepe, ki so bili dosedaj izdani in kateri so le običajni opreznostni ukrepi ter imajo le ta edini cilj. Prav tako je vlada odobrila ukrepe gospodarskega in socialnega značaja, ki so potrebni zaradi motenj, ki so nastale v evropskem življenja. Vlada izjavlja in objavlja narodu, da Italija ne bo prevzela nobene iniciative v smislu vojaških operacij. Vlada hvali italijanski narod za sijajno disciplino in mirnost, ki jo je zmerom pokazal. Hitler je poslal Mussoliniju sledečo brzojavko: Duce! Najprisrčnejše se vam zahvaljujem za diplomatično in politično podporo, ki ste jo zmerom nudili Nemčiji in njenim pravicam. Prepričan sem, da bom z vojnimi silami Nemčije lahko Izpolnil nalogo, ki smo si jo zastavili Pri tem smatram, da mi v teh okoliščinah ni potrebna italijanska vojaška pomoč. Zahvaljujem se vam duce za vse, kar boste tudi v bodoče storili za skupno stvar fašizma in nacionalnega socializma. Amerika še čaka Waghlngton, 1. sept. e. Predsednik Roo-sevelt je Izjavil, da upa, da bodo Zedinjene države ameriške v sedanjem konflikta lahko ostale nevtralne. Ameriška vlada se še ni odločila, aH naj skliče kongres, ali pa proglasi, da stopa v veljave nevtralnostnl zakon. V uradnih krogih Izjavljajo, da hočejo zaenkrat Se počakati, če se bo obseg vojaških konfliktov v Evropi razširil. Chamberlain: Čas zahteva delanja... Angleški ministrski predsednik o poteku pogajanj z Nemčijo — Naročilo veleposlaniku Hendersonu, da izvrši poslednjo demaršo pri nemški vladi - V primeru negativnega odgovora naj takoj zapusi Berlin Ukaz vojnega ministra za vso našo vojsko Vojni minister general Milan Nedič je postavljen na čelo vse naše državne oborožene sile London, 1. sept. c. Seja spodnje zbornice se je začela ob 18. Navzoči so bili skoro vsi poslanci, galerije so bile prenapolnjene. Pet minut po otvoritvi je prevael besedo Chamberlain burno pozdravljen od cele zbornice. Dejal je: Ne nameravam tratiti z besedami, čas je sedaj za dejanja, ne za besede. Pred letom sem izrazil v zbornici mnenje, da se bo mogoče za dolgo dobo izogniti vojni, toda sedaj se bojim, da se ne bom mogel izogniti odgovornosti, da gremo v vojno. Ponovno smo popolnoma jasno povedali nemški vladi, da se bomo s silo uprli, če bo še uporabljena sila, kakor v prejšnjih primerih. Imamo čisto vest. Ko bodo objavljeni dokumenti o izmenjavi misli med angleško in nemško vlado, bo iz njih razvidno, da leži krivda za katastrofo, če do nje pride, na ramah enega samega moža. Korespondenca med angleško in nemško vlado bo objavljena v »beli knjigi«. Vsebine zato tu ne bom navajal, saj se dogodki tako prehitevajo, da že pripada zgodovini. Naše prizadevanje je šlo za tem, da omogočimo direktna pogajanja med Nemčijo in Poljsko na enaki podlagi, tako da bi bila zasigura-na neodvisnost Poljske in upoštevane dane garancije. 30. avgusta smo sporočili v Berlin svoje predloge, ki naj bi preprečili izbruh konflikta. Opozorili smo na nevarnost konflikta, če si stojita dve oboroženi armadi dalje časa nasproti. Zato smo stavili nemški in poljski vladi predloge, da naj bi se ne izvršila nobena agresivna akcija, če tudi nasprotna stranka na to pristane. Poljska vlada je bila na to takoj pripravljena, seveda pod pogojem, da na to pristane tudi Nemčija Od Nemčije nismo na naš predlog dobili nikdar odarovora O snočnji nemški izjavi, ki ie bila pre- njegova stranka stoji trdno pri danih besedah in proti vsakemu napadu. Umik ni več mogoč, ker je akt agresije že izvršen. Treba je rešiti svobodo človeštva. Za njim je govoril vodja liberalcev Sinclair, ki je dejal, da se je vojna prav za prav začela že pred tremi leti z zasedbo Porenja, ne pa danes na Poljskem. Zbornica je nato soglasno sprejela izredni kredit 500 milijonov funtov (125 milijard dinarjev) za vojne svrhe. V zgornji zbornici je slično izjavo kakor Chamberlain v spodnji, podal lord Halifax. Splošna mobilizacija v Angliji London, 1. septembra, c. Danes se je vršila dveurna seja vlade. Po seji se je sestal tajni državni svet, na katerem \e kralj Jurij VI. podpisal ukaz o splošni mobilizaciji kopne vojske in letalstva. Mornarica je bila popolnoma mobilizirana že tekom noči. 1 London, 1. sept. br. Ukaz o mobilizaciji, ki ga je danes podpisal kralj na prvi seji kronskega sveta, določa, da morajo takoj pod orožje od 18. do 41. leta starosti, ki pripadajo milici, teritorialni armadi, prostovoljskim formacijam za obrambo proti letalskim napadom, mornarici, letalstvu in stalni armadi. Ukaz je Ml uveljavljen danes popoldne ob 17. V 24 urah morajo b»ti vsi obvezniki pri svojih edluicah, Id se bodo nato takoj koncentrirale na določenih mestih. Za izvedbo mobilizacije in koncentracije angleških vojnih sil morajo biti na razpolago vse vrste vozil, železnice, letala in ladje, nadalje vsa redna in rezervna, telefonska, brzojavna in radijska služba, vsi policijski in drugi civilni uradi za notranjo upravo. Kralj Jurij obiskal Chamberlaina London, 1. sept. c. Kralj Jurij VI. je popoldne obiskal Chamberlaina v predsed ništvu vlade, da se informira o najnovejših dogodkih. Kralj ni hotel motiti Chamberlaina, da bi ga klical v avdienco. Vojni kabinet v Angliji London, sept. c. Reuter javlja. Vojni kabinet bo morda sestavljen še nocoj. Stopili bodo vanj vodje opozicije kakor tudi Churchil in Eden. Beograd, 1. septembra. AA. Ukaz štev. 483 ministra vojske in mornarice za vso vojaško silo, suhozemsko, pomorsko in letalsko za 1. september 1939: Junaki! Izkazana mi je bila posebna čast, da sem bil z ukazom Nj. Vel. kralja št. 48828 od 26. avgusta 1939 postavljen na čelo vse državne oborožene sile kot minister vojske in mornarice. Obljubljam, da bom to zaupanje opravičil. Ponosen sem, da stojim na čelu one vojne sile, ki so jo vse naše in tuje vojaške avtoritete ocenile kot prvovrstno. Da ona uživa tako sijajen ugled in tako dober g!as, se je treba v prvi vrsti zahvaliti njenemu odličnemu poveljstvu, njenim častnikom in podčastnikom. Oni se zavedajo današnjega težkega položaja v Evropi in vsemu svetu nudijo primer najsijajnejše discipline reda, dela in patriotizma. Ponosen sem, da bom z njimi sodeloval pri nadaljnji izpo- polnitvi naše vojne sile, njene moči in njenega ugleda. Zato v trenutku, ko prevzemam ministrstvo vojske in mornarice, zahtevam in ukazujem vsem starešinam in vsej državni oboroženi sili, naj bo s svojim delom, požrtvovalnostjo in zvestobo našim narodnim idealom, kralju, narodu in domovini pripravljena na največje žrtve, kadar se bodo morda od njih zahtevale. Danes mora biti vojna sila pripravljena v vsakem oziru kot nabita puška, da stopi na eno samo besedo in na en sam ukaz na branik naše lepe domovine kraljevine Jugoslavije. V tem imenu pozdravljam vso vojno silo na kopnem, v zraku in na morju in jo pozivam, da gromko vzklikne vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru II. Živeli, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu Živel! in vsemu kr. domu Naj živi! — Minister za vojsko in mornarico armijski general Milan Nedič. Hitlerjev ukaz vojski „Ne ostane mi ničesar drugega, kakor da s silo nastopim proti sili" Berlin, 1. sept. br. Davi je kancelar Hitler izdal na vojsko naslednji proglas: Poljska država je odklonila miroljubno ureditev sosedskega razmerja, za katerim sem stremel, in je namestil tega segla po orožju. Nemce na Poljskem preganjajo u snočnji nemsK] izjavi, ki ie bila pre- orožju, rsemce na roijsnem preganjajo s čitana preko radia, je rekel Chamber- ! krvavim terorjem in jih odganjajo od nji- lain, da ti predlogi pred navedeno objavo poljski vladi sploh niso bili spo ročeni. 29. avgusta je nemška vlada sicer izjavila, da bo sestavila predloge ki bi jih smatrala zase v*sedaniem položaju za sprejemljive, ter izrazila željo, da naj bi prišel posebni Doljski odposlanec na pogajanja v Berlin. Preko našega poslanika smo potem predlagali zunanjemu ministru Ribben-tropu, da pokliče k sebi poljskega poslanika in mu to sporoči. Ribbentrop je odgovoril, da mora poljski poslanik priti k njemu sam. Sedaj pa Nemčija dolži Poljsko, da se po njeni krivdi pogajanja niso vršila. Predlogov nemške vlade nismo nikdar oficielno sprejeli prvič smo jih slišali snoči po radiu. Nemški koncept o pogajanjih, da bi namreč šel poljski opolnomočenec v Berlin in da bi mu tam šele bile izročene predložene zahteve, ki bi jih moral morda takoj sprejeti, je bil nesprejemljiv Poljska vlada jih poprej niti ne bi mogla pregledati in ne bi mogla varovati svojih interesov. Še snoči je bil poslanik Henderson pri zunanjem ministru Ribbentropu, ki mu je sporočil, da je Poljska pripravljena se pogajati. Odgovor je bil: Nemške čete so prekoračile noljsko mejo, nemška letala bombardirajo poljska mesta. Tako ostane za nas samo ena pot odprta. Danes sta angleški in francoski poslanik v Berlinu izročila nemškemu zunanjemu ministrstvu enaka dokumenta, ki se glasita: Danes zjutraj je nemški kancelar Hitler izdal proglas na armado, ki jasno kaže, da hoče napasti Poljsko. Informacije, ki jih je vlada med tem prejela, pravijo, da so nemške čete napad že izvršile in da se napadi nadaljujejo. Pod takimi okoliščinami smatra vlada, da je Nemčija izvršila akt agresije, ki daje razlog za uporabo obvez napram Poljski. Zato obveščamo nemško vlado: Če ne bo dala zadovoljivega zagotovila, da bo prenehala z vsako agresivno akcijo in umaknila vse svoje čete iz Poljske, bo vlada brez oklevanja izpolnila prevzete obveze. če bo odgovor negativen, je bilo poslaniku Hendersonu naročeno, da zaprosi za svoj potni list. V tem primeru smo pripravljeni! Chamberlain je nato podrobno poročal o vseh že znanih obrambnih ukrepih, ki jih je angleška vlada podvzela. Nadaljeval je: Če primerjamo svoj dosedanji položaj z onim iz leta 1914, moramo ugotoviti, da je sedanji za nas ugodnejši. Vse tri obrambne edinice, kopna vojska, mornarica in letalstvo so odlično pripravljene. Poskrbljeno je za civilno zaščito prebivalstva. Imamo neprimerno več moštva na razpolago, kakor leta 1914 in ni nam potreba pozivati prostovoljcev s proglasom, kakor je to takrat moral storiti lord Kitche-ner. Za izpopolnitev organizacije naše obrambe predlagam zbornici, da odobri zakon, da se razširi obvezna vojaška dolžnost na vse može od 18. do 41 leta. V sedanjem težkem položaju je samo ena svetla točka, da je namreč tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini storil vse, da se reši mir. Stopamo v to vojno odločni, s čistjo vestjo iin z moralnim odobrenjem velikega de-lla sveta. Nimamo nobenih slabih namenov proti nemškemu narodu. Nato je govoril vodja delavske stranke lord Greenwood, ki je izjavil, da hovega ognjišča. Cela vrsta kršitev meja, neznosnih za velesilo, dokazuje, da Poljaki niso več voljni spoštovati meje nemškega rajha. Da končam to blazno početje, mi ne ostaja nič drugega, kakor da proti sili nastopim s silo. Nemška obrambna moč bo Boji za Gdansk Nemške čete ao že skoro v celoti zasedle mesto Varšava, 1. sept. c. Po zadnjih vesteh se vodijo v Gdansku krvave borbe. Poljaki so še vedno v posesti Westerplatte, kjer je poljsko municijsko skladišče. Po vkorakanju nemških čet so se Poljaki zabarikadirali v glavnem poštnem poslopju, koder se vodijo ogorčene borbe. Gdansk, 1. sept. br. DNB poroča: Poljski letalci so ob 11.30 bombardirali Gdansk. Več bomb je padlo na obali, vendar pa niso napravile nikake škode. V Gdansku so nemške čete skoraj brez odpora zavzele vse važne postojanke. Vse poljske železniške naprave so v nemških rokah. Več sto železničarjev se je nekaj časa upiralo z orožjem. vendar pa so bili premagani. Poljaki se drže sedaj samo še v glavnem poštnem poslopju, kjer so se zabarikadirali in se branijo z najmodernejšim orožjem. Pričakujejo pa, da bodo tudi to zadnjo poljsko postojanko do večera zavzeli. Gdansk, 1. sept. br. Diplomatskim zastopnikom v Gdansku je bilo davi sporočeno uradno, da je Gdansk priključen k Nemčiji. Nemške oblasti so prevzele vso upravo in tudi varstvo tujih zastopstev Uprava pristanišča je že prešla v nemško upravo. Gdanski goldinar bo zamenjan z marko v relaciji 1 Marka = 0.60 gd. goldinarja. Gdansk, 1. sept. Komisar Društva narodov je odpotoval v Vzhodno Pru-«ijo. Prodiranje iz Gdanske proti Gdynji Varšava, 1. sept. br. Nemške oborožene sile so od Gdanska izvršile danes opoldne silen napad proti Gdynji. Pri napadu je sodelovalo več sto tankov, za katerimi je prodiralo proti poljskim postojankam nekaj tisoč nemških vojakov. Hkratu ko nem ške vojne ladje in letala bombardirale lu-ko. Napad je trajal tri ure. Po izredno krvavih bojih je bil odbit. Važna Hitlerjeva izjava Nemčija bo spoštovala vse pogodbe, ki jih je sklenila z nevtralci — Ta izjava se nanaša tudi na našo državo V vseh nevtralnih državah v Evropi smatrajo za najpomembnejši oni del Hitlerjevih izjav, ki se nanaša na nemško stališče do teh držav. Hitler je izjavil da so te države ponojmo zagotovile Nemčiji popolno nevtralnost in da tudi Nemčija izjavlja, da bo strogo spoštovala vse pogodbe, ki jih je s temi državami podpisala, ter izjave, ki jih jim je dala. Hitler teh držav ni posebej navedel, toda znano je. da je Nemčija v letošnjem letu podpisala naslednje nenapadalne pogodbe: 1 z Dansko, 2. z Litvo, 3. z Letonsko, 4. z Estonsko in 5. z Rusijo, dočim je dala posebna zagotovila o spoštovanju nevtralnosti Nizozemski, Belgiji in Švici Hitlerjeva izjava pa se oči vidno nanaša tudi na našo državo, saj so prav te dni nemški listi s posebnim zadovoljstvom zabeležili da se je Jugoslavija skupno z Bolgarijo odločila za strogo nevtralnost v sedanjih sporih med velesilami, kar je le še bolj poglobilo prijateljske odnošaje naše države z našo nemško sosedo Nemško-jugosloven-sko prijateljstvo je še posebej našlo izraza ob obisku našega kneza namestnika Pavla v Berlinu v začetku junija tega leta. V zdravici, ki jo je tedaj izrekel na čast našemu knezu namestniku, je nemški kancelar Hitler slovesno izjavil: »V navzočnosti Vaše kraljevske Visokosti vidimo ugodno priliko za odkrito in prijateljsko izmenjavo misli, ki bo — o tem sem prepričan — samo koristna za oba naša naroda in obe naši državi. O tem sem toliko bolj prepričan, v kolikor bodo trdni in zaupljivi odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo — sedaj, ko smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedi s skupnimi mejami, postavljenimi za večno — ne le zagotovili trajni mir med našima dvema narodoma in državama, temveč bodo lahko predstavljali tudi element mirnosti na našem vnemirjenem kontinentu.« To izjavo je tedaj vse evropsko časopisje brez razlike prineslo dobesedno kot dokaz velike prisrčnosti odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo ter nemških zagotovil Jugoslaviji. ki so zelo ugodno vplivala na ves nadaljnji razvoj na Balkanu, kakor ie kmalu nato pokazal zlasti blejski sestanek našega zunanjega ministra z bolgarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Kjoseivanovom. ko sta se obe balkanski državi odločili za strogo nevtralnost v sedanjih mednarodnih sporih in se s tem izločili iz območja nevarnosti. Ta politika tudi danes omogoča našima bratskima državama mirno gledanje v bodočnost, ne da bi se seveda zaradi tega zmanjšala naša odločna pripravljenost, da branimo svojo neodvisnost, ako bi bila v nevarnosti. Te nevarnosti danes ni in naš narod gleda z zaupanjem v svojo miroljubno funkcijo na nadaljnji razvoj, v katerem bo ohranil isto mirnost in hladnokrvnost kakor doslej. Nevtralnost Bolgarske Sofija, 1. sept. p. Pričetek vojaških operacij med Nemčijo in Poljsko je izzval silen vtis v vseh krogih bolgarske prestolnice. Nocojšnji »Mir« objavlja članek, v katerem pravi, da je Bolgarija mirna, ker se ves narod strinja s stališčem vlade, da ohrani Bolgarija v sporazumu z Jugoslavijo popolno nevtralnost. V Švici 400.000 mož pod orožjem Bera, 1. sept. br. Ko bo obča mobilizacija v Švici dovršena, bo na švicarskih mejah pod orožjem 400.000 ljudi. Mobilizacija je tik pred zaključkom. Vsi ukreni »o bili izvršeni z vso naglico in pri tem sr je pokazala Visoka morala švicarskih vojakov. Francija mobilizirala vse svoje vojne sile Danes se sestaneta poslanska zbornica in senat k izredni seji s trdno odločnostjo vodila boj za čast In življenjske pravice ponovno od mrtvih vstalega nemškega naroda. Pričakujem, da bo vsak vojak, v svesti si velike tradicije večnega- nemškega vojaštva do poslednjega izpolnil svojo dolžnost. Ostanite zmerom in v vsakem položaju v svesti si, da ste zastopniki narodno socialistične velike Nemčije. Živel naš narod in naš rajh! Tudi vrhovni poveljniki vseh treh vrst obrambne sile so izdali danes svoja vojaška povelja. Pariz, 1. sept. br. Ministrski svet se je sestal danes dopoldne ob 10.30 pod predsedstvom predsednika republike Lebruna in v navzočnosti šefa glavnega generalnega štaba Gamelina k izredni seji. Seja je trajala do 12.50. Po seji je notranji minister Sarraut objavil zbranim novinarjem naslednji komunike: Ministrski svet je soglasno odobril dekrete, ki jih je predložil predsednik vlade in vojni minister Daladier, ki določajo med drugim: 1. Odreja se takojšnja splošna mobilizacija vojske, mornarice in letalstva na vsem ozemlju Francije ter njenih kolonij in mandatov vključno Alžir. Prvi dan mobilizacije je 2. september. 2. Odobrava se dekret, s katerim je proglašeno obsedno stanje v 89 pokrajinah Francije in v treh pokrajinah Al-žira. 3. Odobrava se dekret, s katerim je sklicano francosko narodno predstavni štvo, to je poslanska zbornica in senat: za 2. september. Vlaki z vso naglico prevažajo vojaštvo Pariz, 1. sept. br. Po snočnji objavi nemških pogojev za sporazum s Poljsko s strani nemške vlade je bilo jasno, da ie Nemčija s tem prekinila nadalj-na pogajanja in da je treba računati z najresnejšimi dogodki. Ministrski predsednik je takoj sklicab vse člane vlade na konferenco, na kateri so sproti proučevali vsa prispela poročila francoskih diplomatskih zastopnikov. V zunanjem ministrstvu ni šel nihče spat, prav tako pa je tudi v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu vso noč vladala največja živahnost. Generalni štab je ponoči izdal vsa potrebna navodila, tako da je francoska oborožena sila v alarmni pripravljenosti. Ves civilni promet je ustavljen in vozijo vlaki od sinoči dalje samo še vojaštvo in vojaške potrebščine. Evakuacija Pariza se z vso naglico nadaljuje. London, Pariz in Varšava so v stalnih stikih. Gamelin pri Daladieru Pariz, 1. septembra. AA. Takoj po vladni seji je Daladier sprejel načelnika glavnega generalnega štaba Gamelina, mornariški minister pa poveljnika francoske vojne mornarice Darlana. Sprejemi pri Bonnetu Pariz, 1. septembra. AA. (Havas) Bon-net je sprejel danes popoldne poljskega veleposlanika Lukasiewicza, za njim Beren-gerja in Mistlerja, predsednika odborov za zunanje zadeve v senatu in skupščini, dalje italijanskega veleposlanika, ameriškega veleposlanika ter končno angleškega veleposlanika. General Weygand generalisim za Bližnji vzhod London, 1. sept. c. General Weygand bo v primeru vojne najbrže imenovan za skupnega šefa zavezniških vojsk na Bližnjem vzhodu, namreč Anglije, Francije, Turčije in Egipta. Proglas francoskega naroda nemškemu narodu Pariz, 1. sept. br. Francoske radio-posta-je so objavile zvečer proglas francoskega naroda nem&emu narodu. Proglas poudarja, da francoski narod ne goji nobenih sovražnih čustev proti nemškemu narodu in da tudi ne postavlja proti njemu nobenih zahtev, vendar pa nastopa soglasno z vso svojo moralno, gospodarsko in vojaško močjo proti samovoljnemu napadu, ki ga je podvzel vodja nemške države napram Poljski. Francija predstavlja skupnost svobodnih ljudi, ki so iz proste volje odločeni prijeti za orožje, da branijo Evropo pred nasiljem. Francoski narod ve, da živi svo-bodoljubnost tudi v srcih vsakega Nemca, tudi v srcih nemške mladine, ki mora iti v vojno. V svetovni vojni je bilo postavljeno vprašanje krivde za njeno povzročitev, ki je bila označena s čl. 231 versajske pogodbe. Danes je za vsakogar jasno, kdo nosi odgovornost za novo vojno Vendar pa francoski narod ne dela nemškega odgovornega za vso nesrečo, ki prihaja nad francoski narod. Nemci, ki so morali danes žrtvovati svoje življenje, niso padli za nemško stvar. Bilo bi mogoče rešiti spor j s pogajanji med Parizom, Londonom in ' Varšavo, toda kancelar Hitler tega ni ho-tcL Mobilizacija v Belgiji Bruselj, 1. septembra. AA. Preteklo noč je vlada sprejela sklep, da izvede načrt o mobilizaciji in stavi državo pod isti vojni režim, kakor za časa septembrskih dogodkov 1938. Tudi v Švici Bern, 1. sept. br. Švicarski zvezni svet je odredil splošno mobilizacijo. Prvi dan mobilizacije je 2. september. Rezervisti se morajo javiti pri svojih poveljstvih do 5. zjutraj. Sedem letnikov v Turčiji pozvanih pod orožje Ankara, 1. septembra. AA. (Štefani) Turška veleposlanika v Berlinu in Londonu bosta zapustila Turčijo in se vrnila na svoji mesti. Krožijo glasovi, da bo turška vlada v kratkem poklicala sedem letnikov pod zastavo. Ministrski svet je objavil uredbo o prepovedi izvoza raznih proizvodov, v prvi vrsti pa petroleja. Predstavnik nemške narodne banke Braun je prispel v Carigrad in takoj odpotoval naprej v Ankaro, kjer bo imel važna pogajanja s turško vlado. V političnih krogih pripisujejo tem pogajanjem velik pomen. Stroga pripravljenost v Ameriki Washington, 1. sept. br. Prezident Roosevelt je odredil strogo pripravljenost za vse ameriške oborožene sile. Ameriški prostovoljci za Francijo New York, 1. septembra, br. Francoski konzulati v vsej Ameriki so pozvali vse francoske državljane, naj takoj odpotujejo v domovino, in se javijo pri svojih vojaških poveljstvih. Iz New Yorka je nemudoma krenilo na pot v domovino 30.000 Francozov od skupno 33.000 članov francoske kolonije. Pri francoskih konzulatih se neprestano prijavljajo vedno novi ameriški prostovoljci. Dosedaj se je prijavilo že nad 42.000 ameriških prostovoljcev, ki bodo s posebnimi parniki krenili v Francijo. Vojno stanje v Kanadi Ottawa, 1. sept. c. Kanadska vlada je sklicala sejo. Vojno stanje v Kanadi bo v najkrajšem času proglašeno. Organizacija čeških legionarjev razpuščena Praga, 1. sept. br. Policijska direkcija r Pragi uradno objavlja, da je po višjem nalogu odredila razpust organizacije čeških legionarjev. Prostori organizacije so zapečateni, vse premoženje pa zaplenjeno na korist države. Strela zažgala mino _ BRUSELJ, 1. sept. c. Pri Liegeu je sinoči udarila strela v neki most, ki je bil pod-miniran z dinamitom. Most je zletel v zrak. Sedem oseb je bilo ubitih. Koliko nenemcev živ! v rajhu Varšavska »Gaeeta Polska« je objavila te dni naslednje podatke o nenemškem življu v tretjem rajhu: Čehov 7 milijonov, Poljakov 1.5 milijona, Slovencev in Hrvatov 150.000, Lužiških Srbov 130.000, Li-tovcev 78.000, Dancev 12.000, Madžarov 8000, Slovakov 5000 in Frizav 4000. Nemški listi objavljajo te podatke in jih ostro zavračajo, češ da se jim resnosti če zaradi tega ne more pripisati, ker štejejo med nenemške narode tudi Lužižke Srbe in Frize. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno na severni in pretežno vedro na južni polovici države. Tu pa tam bo lahen dež. Toplota bo v severnih krajih nekoliko padla, na ostalem delu države pa bo ostala nespremenjena. Dunajska: Brez bistvene spremembe sedanjega vremena. Možnost lokalnih neviht in krajevno pooblačenje. ZGODOVINSKA SEJA RAJHSTAGA V petek dopoldne Je vodja In kancelar Hitler na izredni seji nemškega državnega zbora izvedel priključitev Gdanska k Nemčiji in napovedal, da se je odločil za oborožen spopad s Poljsko — Pri tej priliki je imenoval tudi svoje naslednike Berlin, 1. sept. br. Za 10. dopoldne je kancelar Hitler sklical nemški državni zbor, ki se je sestal v Krollovi operi. Dvorana je bila nabito polna. Tudi diplomatske lože so bile vse zasedene. Ko je prispel kancelar Hitler, so ga poslanci pozdravili z živahnimi ovacijami. Sejo je otvoril predsednik državnega zbora maršal Goring, ki je uvodoma poudarjal, da je davi ob 3. zjutraj obvestil vse poslance državnega zbora, ki so nato z letali, avtomobili in drugi sredstvi prispeli na sejo rajhstaga. Manjka pa 100 onih poslancev iz krajev, na katere bo stopila danes noga nemškega vojaka. Takoj nato je podal besedo državnemu kancelarju in vodji rajha Adolfu Hitlerju. Kancelar Hitler je v svojem govoru izjavil naslednje: Poslanci nemškega državnega zbora! Gdansk je bil od nekdaj nemško mesto in je tudi še danes. Tudi koridor je bil in je še nemško ozemlje. Za vse svoje gospodarske pridobitve in kulturne dobrine se imata zahvaliti nemškemu narodu. Brez nemškega naroda bi vladalo v vseh teh vzhodnih pokrajinah barbarstvo. Gdansk je bil odcepljen od nas, koridor pa anek-tiran od Poljske, na drugem ozemlju vzhoda pa so bile nemške manjšine zasužnjene in preganjane. Nad milijon ljudi nemške krvi je bilo v letih 1919-1920 prisiljenih, da zapuste svojo domovino. Pogosto smo poskušali na miren način doseči revizijo mirovne pogodbe in ustvariti znosno razmerje. Lažejo na drugi strani, če trdijo, da smo hoteli revizijo doseči s pritiskom. Brezuspešni klici po reviziji versajskega miru 15 let, predno je prišel narodno-sociali-stični režim na oblast, so imeli zapadnjaki čas in pot za mirno izvedbo revizije. Tega niso storili. Za vsak posamezni primer smo stavili ponudbe za mirno revizijo in ureditev znosnega razmerja. Vsi ti predlogi pa so bili, kakor veste, odklonjeni. Ni potrebno, da jih naštevam. Med njimi so predlogi za omejitev oboroževanja, za zmanjšanje vojne industrije, za izključe-n je nekaterih metod, ki niso v skladu z mednarodnim pravom in splošno moralo, predlog za pravično postopanje z manjšinami, ter predlogi za mirno rešitev problemov v Avstriji, v Sudetih, na češkem in Morav-skem. Vse to pa je bilo zaman! Bilo je nemogoče doseči, da bi se te nemogoče razmere razčistile s pomočjo mirne revizije, da bi se dosegle z revizijo korekture versajskega diktata, ki tepta pravice nemškega naroda, če kdo z naperjeno pištolo in z grožnjo topov izsili podpis in potem ta dokument proglasi kot svečan zakon, je pač to nekaj povsem nevzdržljivega. Poljsko-nemški spor Tudi Poljska glede Gdanskh in Koridorja ne more svojega postopanja na noben način opravičiti. Ta problem mora biti razčiščen. če bo to za zapadne države nezanimivo, je za nas vsekakor zanimivo. Imel sem razgovore s poljskimi državniki in sem opozarjal na stališče Nemčije, a nihče ni mogel reči, da je to nedopusten postopek, ali celo nedopusten pritisk. Dal sem nato formulirati nemške predloge ter jih ponoviti. Vsemu svetu lahko rečem, da sem bil samo jaz v stanju napraviti take predloge, kajti s tem načinom postopanja sem prišel v nasprotje z milijoni Nemcev. A tudi ti predlogi so bili odklonjeni. In ne samo to! Poljski odgovor je bil: 1. mobilizacija, 2. poostren teror in pritisk nad Nemci v tem ozemlju in počasno davljenje Gdanska gospodarsko in politično in v zadnjem tednu tudi vojaško. Poljska je naperila svoje topove proti svobodnemu mestu Gdansku. Kar se tiče koridorja, moram ugotoviti, da Poljska ni mislila na to, da bi izpolnjevala svoje obveznosti napram manjšinam. Moram ugotoviti, da je Nemčija svoje obveznosti napram manjšinam izpolnjevala, kajti manjšine v Nemčiji niso bile preganjane, štiri mesece sem mirno to gledal, v zadnjem času pa se je poljski pritisk na nemške manjšine še povečal. Poljskemu poslaniku sem pred tremi tedni izjavil: če bo Poljska še naprej skušala Gdansk gospodarsko in carinsko utesnjevati ter ga uničevati, in če bo še naprej tlačila Nemce, tega Nemčija ne bo mogla dalje gledati mirno. Mi nismo pustili nobenega dvoma, da v tem pogledu današnje Nemčije ni zamenjati z Nemčijo pred vojno in da zasleduje vse dogodke s polno pozornostjo. Poskušali so nastope proti Nemcem upravičevati na ta način, da so dejali, da Nemci izzivajo provoka-cije. Nemške žene in otroke so zavlekli ter jih zverinsko in sadistično mučili ter deloma morili. Kam so jih zavlekli, tega ne vem, toda vem, da ni nobene velesile, ki bi to stvar mirno gledala. Ponesrečeni poizkusi za mirno likvidacijo Poskušal sem poslednjič, čeprav sem bil notranje prepričan, da poljska vlada nima volje, da bi skušala doseči resno zadnji sporazum. Zadnji poizkus je bil, doseči posredovanje angleške vlade, da bi se vzpostavili stiki, ki bi omogočili direktne razgovore med Nemčijo in Poljsko. Sedaj moram ugotoviti naslednje: Sprejeli smo te predloge, izdelali smo pogoje za razgovore, ki so vam znani. Dva polna dneva smo čakali, da se bo poljska vlada odločila, da pošlje svojega pooblaščenca v Berlin, a ga ni bilo. Do snoči ni bilo nobenega pooblaščenca, a poljski veleposlanik je izjavil, da nima nobenega pooblastila razpravljati o mojih predlogih. Moji poslanci! če se nemški državi in njenim državnikom pripisuje možnost, da bi mogli še nadalje spričo tega položaja ostati mirni, potem moram sporočiti, da bi nemški narod ne imel več pravice nastopati na politični pozornici. »Odločil sem se za vojno" Ne dopuščam nobenega dvoma v svojo miroljubnost in nikdar nisem prenehal zatrjevati, da sem za miroljubna posredova- nja, toda snoči sem se odločil ter sporočil angleški vladi, da v obstoječih okoliščinah ne morem dobiti od poljske vlade pristanka na razgovore in da so se posredovalni predlogi ponesrečili. Prvi odgovor poljske vlade je bila mobilizacija, drugi pa novi incidenti. Ti dogodki so se danes ponoči spet ponovili. Dočim je bilo v pretekli noči 21 incidentov, jih je bilo danes ponoči že 40, med temi trije prav težki. Zato sem se odločil, govoriti s Poljsko z enakimi besedami, kakor se jih poslužuje Poljska napram nam. Nemčija nima nobenih zahtev do zapadnih velesil če zapadni državniki izjavljajo, da so njih interesi tangirani, jih samo obžalujem. Toda tudi njihovi sklepi me ne bodo zadržali v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Kaj hočejo od nas? Jaz sem ponovno izjavil, da nimamo od teh zapadnih držav ničesar zahtevati in da tudi ničesar zahtevali ne bomo. Zagotovil sem, da so meje med Nemčijo in Francijo končnoveljavne, Angliji sem ponujal prijateljstvo ali pa, če je potreba, tudi najtesnejše sodelovanje. Toda, če ena stran ponuja, mora druga vedno odgovoriti. Nemčija nima nobenih interesov na zapadu. Naš zapadni obrambni zid je obenem tudi meja proti zapadu. To mnenje nemške vlade se ni spremenilo. „Sami bomo rešili svojo nalogo" Jaz prav nič ne dvomim v bodočnost. Druga Evropa je deloma razumela naše stališče. Predvsem se moram zahvaliti Italiji, ki nas je ves čas podpirala. Toda razumeli boste, da s temi besedami nočem apelirati na tujo silo. Mi bomo svojo nalogo sami rešili. Nevtralne države so nam zagotovile svojo nevtralnost, kakor tudi mi njim. Mislim popolnoma resno, če pa bo kaka država prekršila svojo nevtralnost, jo bomo kršili tudi mL Politična pogodba z Rusijo Vi veste, da obvladujejo Rusijo in Nemčijo dve različni doktrini. Poudarjam, da Nemčija nima namena eksportirati svoje doktrine in v sedanjem trenutku tudi vemo, da Rusija nima namena eksportirati svojih doktrin v Nemčijo. Zato nimamo povoda, da bi zavzeli stališče proti Rusiji. Obojestransko smo si na jasnem: vsak boj med nami bi koristil samo drugim. Zato smo sklenili pakt, ki bo med nami za vso bodočnost Izključeval vsako nasilno dejanje. Mi smo se o evropskih vprašanjih posvetovali ter hkrati proučevali gospodar- nat izbere naslednika iz svoje srede, ki bo najbolj sposoben, namreč onega, ki bo naj-hrabrejši. »Besede kapitulacija ne poznam" Kot narodni socialist in nemški vojak grem v to borbo z močnim srcem. Vse moje življenje ni bilo ničesar drugega, kakor borba za moj narod, za močno Nemčijo. Ene besede pa mi v borbi nikoli nismo poznali: kapitulacija, če morda kdo misli, da gremo težkim časom nasproti, naj se spomni na kralja majhne državice, ki je sam nastopil proti močni koaliciji na treh frontah in zmagal, ker je imel močno srce, ki ga potrebujemo tudi mi. Lahko zagotavljam nemškemu narodu in vsemu svetu, da se november leta 1918 ne bo nikdar več ponovil v nemški zgodovini. Kakor sem sam vsak hip pripravljen, žrtvovati svoje življenje za Nemčijo, lahko isto zahtevam od drugih. Vsi poznamo naše staro geslo: Popolnoma nevažno je, če živimo mi, ali važno je, da živi naš nemški narod! Pričakujem od vas, poslanci državnega zbora, da boste vsi štorih svojo dolžnost. Jaz sem odgovoren za razpoloženje v nemškem narodu in v vsej državi, vi ste pa odgovorni za razpoloženje prebivalstva v vaših okrožjih. Nihče ne more odstopiti odgovornosti drugemu, gre za našo dolžnost, vojna nam je bila vsiljena! žrtve, ki se zahtevajo od nas, niso manjše, kakor so jih dali na oltar domovine že milijoni pred nami. Vsi Nemci, ki so padli za korist svoje domovine, niso storili ničesar drugega, kakor to, kar imamo storiti mi. Pričakujem od nemških žensk, da se, v železni disciplini vzgledno pridružijo tej borbeni skupnosti. Tudi nemška mladina naj izpolni z bodrim srcem, kar se od nje pričakuje. Mi smo odločeni za vse, nikdar pa nismo pripravljeni kapitulirati, če bo naša volja skupnosti vedno tako močna, potem nas bo tudi vodila do zmage. Priključitev Gdanska k Nemčiji Govor kancelarja Hitlerja so vsi prisotni sprejeli z navdušenim odobravanjem. Predsednik maršal Goring je nato podal besedo notranjemu ministru Fricku, ki je prečital zakonski predlog, po katerem se Gdansk priključuje k Nemčiji. Po soglasnem sprejetju tega zakona je predsednik maršal Goring zaključil sejo s kratkim nagovorom, v katerem je poudarjal zgodovinsko važnost današnje seje nemškega državnega zbora, poudarjajoč, da je nemški narod pripravljen na vse žrtve in da obljublja svojemu vodji zvestobo in poslušnost v vsaki nevarnosti in sili. Tudi posamezni člani rajhstaga bodo v polni meri storili svojo dolžnost, najsi so na odgovornih mestih ali pa na meji. Za odpravo versajskih krivic je državni zbor odločen, da sledi povsod svojemu voditelju. Nato so zapeli državno himno in s tem je bila zgodovinskega seja nemškega državnega zbora zaključena. ZA SIGURNO IN DOBRO HOJ O, SAM O PODPETNIK1 Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naša poročila po polnoči Demarša Anglije in Francije v Berlinu Angleži in Franczi zahtevajo, da nemška vojska ustavi sovražnosti proti Poljski, sicer bodo njihovi jppslaniki odpoklicani iz Berlina London, 1. sept. br. Uradno objavljajo: Angleški veleposlanik v Berlinu sir Ne-ville Henderson je danes popoldne objavil izjavo, po kateri je po nalogu svoje vlade zahteval od nemške vlade zagotovilo, da bo Nemčija ustavila svojo vojaško akcijo proti Poljski in da se bodo vse nemške čete umaknile nazaj na mejo. V nasprotnem primeru bo angleška vlada brez oklevanja izvršila svoje obveznosti do Poljske. Če ne bo dobil zadovoljivega odgovora, bo zahteval svoj potni list. Pariz, 1. sept. br. Francoski poslanik v Berlinu Coulondre je nocoj po nalogu francoske vlade izvršD "demaršo na Wilhem-strasse. Francoski poslanik je imel nalogo, nemško vlado pozvati, naj nemudoma ukaže ska vprašanja. Sila tega bloka je ogromna | nemškim vojnim silam, da ustavijo napad in vsak poskus zapada, da bi pognal ene- m na Poljsko in se umaknejo s poljskega ga proti drugemu, bi bil zaman. Moram g ozemlja, če bi nemška vlada negativno odgovorila na ta poziv, je imel Coalondre zagotoviti, da je ta politična odločitev ogromnega pomena za bodočnost in da je končnoveljavna. Verujem, da bo ves nemški narod soglasno pozdravil to novo politično stališče. Rusija in Nemčija sta se v svetovni vojni med seboj borili, izid pa je bil ta, da sta trpela oba naroda. Drugič se to ne bo zgodilo. Nenapadalni in konzul-tativni pakt, Id je stopil z dnem podpisa v veljavo, je bil včeraj ratificiran v Moskvi in v Berlinu. Tudi v Moskvi je bil ta pakt pozdravljen, kakor ga tu pozdravljamo. Govor zunanjega komisarja Molo-tova lahko podpišem besedo za besedo. Kaj hoče doseči Nemčija Naš cilj je in smo trdno odločeni, doseči ga: 1. Ureditev vprašanja Gdanska. 2. Ureditev vprašanja koridorja. 3. Skrbeti za to, da nastopi v razmerju med Nemčijo in Poljsko izprememba, ki bo zagotovila mirno sožitje. Odločen sem, boriti se tako dolgo, dokler ne bo poljska vlada pripravljena vzpostaviti znosno življenje, ali pa dokler ne bo prišla druga poljska vlada. Na nemških mejah hočem odstraniti neznosno atmosfero večnih neredov. Skrbeti hočem za to, da bo na vzhodu zavladal mir, tako kakor na zapadu in na drugih mejah. Zato hočem podvzeti vse potrebne ukrepe, da to dosežem. Nočem se boriti proti ženskam in otrokom. Nemški letalski sili sem dal nalog, da omeji obstreljevanje na vojaške objekte, če bi pa nasprotnik to izkoristil, bo dobil odgovor, da ga bo minil sluh in vid. Od 5*45 pokajo streli Poljska je ponoči prvič vdrla na naše ozemlje z regularnimi četami. Od 5.45 pokajo streli, odgovarjali pa bomo na bombo z bombo. Kdor se zgraža nad nehumanostjo vojne, naj ve, da se bomo v tej vsiljeni nam borbi borili tako dolgo in proti komurkoli, da dosežemo svobodo in pravico nemškega naroda. V šestih letih smo ogromno storili za izpopolnitev nemške vojaške sile. Med tem časom smo izdali 90 milijard za našo vojsko, ki je najbolj moderno opremljena in nima primere z letom 1914. Naše zaupanje vanjo je neomajno. Naša vojska je pripravljena na vsako žrtev. Ne zahtevam od nobenega Nemca drugega, kakor samo to, kar sem jaz sam štiri leta prostovoljno delal. Vse moje življenje pripada nemškemu narodu in nočem biti ničesar drugega kakor prvi vojak nemške države. Zato sem oblekel zopet ono suknjo, ki mi je bila nekoč najdražja. Sle-kel jo bom šele po zmagi, ah pa konca ne bom doživel. Določitev Hitlerjevih naslednikov če se ml bo v tej borbi kaj pripetilo, bo moj prvi naslednik maršal Goring, če pa se bo maršalu Goringu kaj zgodilo, naj postane njegov naslednik Hess. Vsi so dolžni slediti jim prav tako kakor meni. če bi se tudi Hessu kaj pripetilo, potem naj se- nalogo izjaviti, da bo francoska vlada izpolnila svoje obveznosti do zavezniške vojske, ter zahtevati svoje potne liste. London, 1. sept. o. Danes se je popoldne pričel iz nemškega poslaništva dvigati gost črni dim. To je bilo znamenje, da je osebje poslaništva pričelo uničevati poslaniški arhiv in da se poslanik pripravlja na odhod. Pariz, 1. sept. br. Politični krogi raču-. najo z najresnejšimi eventualnostmi. Splošno naglašajo, da se bo v 48 urah spor na evropskem vzhodu nedvomno razširil in prenesel tudi na evropski zapad. Od jutri zjutraj bodo vse francoske oborožene sile, vojska, mornarica in letalstvo v vojnem stanju, pripravljene na vsako akcijo. Jutri ob 15. se bosta sestala francoska zbornica in senat. Daladier bo podal izjavo o stališču in iniciativah francoske vlade, za katere bo od zbornic zahteval pristanek. Zunanji minister Bonnet je imel danes popoldne razgovore z ameriškim poslanikom Bullitom, poljskim poslanikom Luka-siewiczem in italijanskim poslanikom. Vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom so bile v pretekli noči prekinjene. Zadnja prilika, da se prepreči splošna vojna London, 1. sept. z. Chamberlainova izjava na nocojšnji seji spodnje zbornice, v kateri je zahteval, da mora Nemčija takoj ustaviti sovražnosti in umakniti svoje čete s poljskega ozemlja, se smatra kot poslednje svarilo in zadnja prilika, da se prepreči splošna vojna. Splošna mobilizacija v Angliji je končana in potreben je samo še pritisk na gumb, da stopi v akcijo vsa ogromna oborožena sila britanskega imperija. Tary-Suha. Južno od Moravske Ostrave so pri Tješinu prestopile reko Olzo. »Ne vojna, temveč samo borba44 Berlin, 1. sept. o. (United Press) izjavljajo, da med Nemčijo hi Poljsko ne obstoja vojno stanje. Bombardiranje poljskih mest in ostale vojaške akcije tolmačijo v Berlinu le kot reakcijo proti poljskemu napadu na Gliwice. Nemci v ostalem ne govore o vojni, temveč le o borbi s Poljsko. Vojni svet v Ameriki Washington, 1. sept. br. Državni depar-tement je vso noč budno proučeval razvoj nemško-poljskega spora. Davi je Roosevelt poslal v Evropo svojo poslednjo poslanico. Nato se je sestal vojni svet, ki so se ga udeležili ministri in državni podtajnild za državno obrambo ter dva zastopnika glavnega generalnega štaba. Vojni minister Woodring je po seji vojnega sveta izjavil: Na seji smo podrobno proučili položaj ameriških vojnih sil. Vojne priprave v Kanadi in Novi Zelandiji Ottava, 1. sept. br. Kanadska vlada je danes na osnovi svojih posebnih obvestil obnovila zakon o vojaški pripravljenosti iz leta 1914. Zakon se je takoj uveljavil. Na njegovi osnovi so bili takoj izdani številni obsežni vojaški ukrepi. Ministrski predsednik Mackenzie je izjavil, da je glavna določba tega zakona, da sme vlada v trenutku, ko nastopi v Angliji vojno stanje, proglasiti tudi vojno stanje v Kanadi. London, 1. sept. br. Ministrski predsednik Nove Zelandije je danes izjavil, da je dežela pripravljena na vsako eventualnost. Nova Zelandija bo branila interese Velike Britanije na Severnem kakor na Tasman-skem morju. Papež za sklenitev premirja Curih, 1. sept. z. Kakor se doznava, je podvzel papež novo mirovno akcijo. Predlagal je takojšnje premirje med Nemčijo in Poljsko. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da ta akcija ni brez izgleda na uspeh, ker se zavzemajo za to tudi nordijske nevtralne države in Amerffr*v Angkško-poljska Izjava o nemški taktiki Nemčija je hotela, da bi se Poljska podvrgla v Berlinu enaki proceduri, kalaor v marcu predsednik ČSR, toda poljska vlada je odklonila take poniževalne pogoje London, 1. sept. AA. (Havas:) V angleških uradnih krogih izjavljajo: če pomeni Hitlerjev proglas nemškemu narodu, kakor se zdi, da napoveduje Nemčija Poljski vojno, potem na merodajnem mestu lahko izjavljajo, da sta Francija in Velika Britanija odločeni, da do skrajnih meja ohranita čast svojih obvez do poljske vlade. Nemške razlage v teku pogajanj so take, da zavajajo vse v zablodo. Dne 29. avgusta je Hitler obvestil angleškega veleposlanika, da pričakuje v Berlinu za prihodnji dan poljskega pooblaščenca, ki bo imel popolno pooblastilo za pogajanja in podpis sporazuma. Hitler je dejal, da se nadeja, da bo v umestnem času lahko izdelal predloge. Z drugimi besedami rečeno, so v Berlinu pričakovali od poljske vlade, da se bo podvrgla enaki proceduri, kakršna je bila vsiljena poprej predsedniku ČSR, in da bo poslala v Berlin predstavnika, ki bi bil pripravljen sprejeti pogoje, katerih značaj je bil poljski vladi popolnoma neznan. Razume se, da poljska vlada ni hotela sprejeti tako poniževalnih pogojev. Celo v slučaju vojne, kjer se mirovni pogoji vsilijo premagancu, pogodbeniki niso upravičeni, da bi puščali v nemar navodila svojih vlad. Ni mogoče v tako kratkem času komentirati izjav nemške vlade, ki zavajajo v zablodo. Splošno stališče angleške vlade se lahko označi takole: Če je nemška vlada iskreno želela urediti spor s pogajanji, potem se ne bi lotila te procedure, ki ima značaj ultimata. Nasprotno bi morala začeti pogajanja s poljsko vlado v skladu z normalno proceduro civiliziranih vlad z namenom, da se določi kraj in datum za začetek pogajanj. Britanska vlada smatra, da je imela poljska vlada popolnom prav, ker je odklonila, da bi se podvrgla nemškemu načinu postopanja. Kar se tiče pogojev, ki se sedaj objav-__ _ _ ___ ____ ljajo, in ki dosedaj niso bili sporočeni polj- delom Londona je bila proglašena letalska ! ski vladi, more angleška vlada reči samo toliko, da bi bilo treba te pogoje predložiti poljski vladi in ji pustiti rok, da prouči, ali so ali niso v nasprotju z življenjskimi interesi Poljske in v nasprotju s pogoji, za katere je Nemčija v svojem pismenem sporočilu angleški vladi izjavila, da jih bo spoštovala. Varšava, 1. sept. AA. (Pat:) Izšlo je sledeče uradno sporočilo: O priliki sporočila, ki ga je snoči okrog 23. objavil nemški radio in v katerem nemška vlada zahteva na ultimativen način priključitev j Gdanska in tri četrtine področja Pomor-janskega vojvodstva k Nemčiji po brez- London vso noč v temi London, 1. sept. br. London je nocoj ves v temi. Vsa okna so zastrta, javne razsvetljave ni, avtomobili vozijo po cestah z ugaslimi lučmi. Okrog in okrog mesta se je dvignilo v zrak na stotine balonov za obrambo proti letalskim napadom. Iz Lon-doana se je danes popoldne izselilo že 400 tisoč otrok. Tudi v drugih večjih mestih se je evakuacija že pričela. Nad vshodnim zapora. Okrog Londona je razpostavljenih nad 1500 protiletalskih topov. Odbor za nadzorovanje prehrane je izdal stroge ukrepe proti draginji. Londonska banka je bila danes zaprta. Položaj na bojiščih Berlin, 1. sept. AA. (DNB:) Vrhovno poveljstvo nemške obrambne sfle poroča: \ teku borb v šleziji, na Pomorjanskem in Vzhodni Prnsiji so bili danes doseženi pričakovani uspehi, čete, ki so krenile z Juga preko gora, so prispele na črto Nowy- pogojnem pristanku poljskega delegata, ki naj bi bil bil v ta namen odposlan v Berlin, je treba ugotoviti: Poljska vlada je izrazila angleški vladi svoj pristanek na posredovalno akcijo, katere namen naj bi bil, da se začno pogajanja z nemško vlado zaradi preprečenja vojne. Enako izjavo je podal snoči v Berlinu tudi poljski veleposlanik Lipski Ribben-tropu. V odgovoru na to izjavo je nemška vlada objavila imenovano sporočilo, v katerem se naštevajo pogoji, na podlagi katerih naj bi se vršila -pogajanja. Toda že nekaj ur kasneje je nemška vlada začela s sovražnostmi. Pogoji, za katere je poljska vlada zvedela šele po sporočilu nemške vlade, se ne nanašajo na ureditev poljsko-nemških odnosov, temveč predstavljajo jasen in ultimativen napad na življenjske interese poljske republike in na njeno ozemlje. Nobena vlada ne bi mogla sprejeti takih pogojev, čeprav vlada ni vedela za te pogoje, so imeli ultimativni značaj in so bili sestavljeni kot izgovor za napad na Poljsko, do katerega je danes dejansko prišlo. Poljska je bila zmerom pripravljena, da se sporna vprašanja med Poljsko in Nemčijo rešijo s posredovanjem. Tukaj je treba opozoriti na pristanek Poljske, na predlog predsednika Zedinjenih držav, na katerega pa Roosevelt ni dobil odgovora od Nemčije, na poslanico belgijskega kralja in holandske kraljice ter na pozitivni odgovor Poljske v zvezi s temi poskusi. Tudi na apel sv. očeta je poljska vlada takoj odgovorila. Ob dolgi vrsti napadov, izvršenih danes zjutraj na poljsko področje, ki jih je nemško uradno poročilo označilo kot prehod nemških čet preko poljske meje v vsej njeni dolžini, je treba ugotoviti, da pada odgovornost na razvoj dogodkov izključno na Nemčijo, da so Nemci napadalci in sicer brezobzirni napadalci, ker je nemško letalstvo danes bombardiralo naselja civilnega prebivalstva, med katerimi je bilo veliko število smrtnih žrtev, čeprav Nemčija izjavlja, da so njena letala bombardirala samo vojaške objekte. Ostavka ameriškega veleposlanika v Berlinu WVishington, 1. sept. c. Ameriški poslanik v Berlinu Wilson je podal ostavko na svoj položaj. Wilson se je že več mesecev mudil na dopustu. ^mmmmmm^^mmamm j INSEBIBAJTE V „JUTRU" ! rstvo Ker so številne države ustavile promet je naš izvoz onemogočen Skoro vse države, kamor v glavnem gravitira naš izvoz, so ustavile promet, deloma pa so izdale prepovedi glede izvoza blaga. Zapadno evropske države so zlasti prepovedale izvoz surovin in živil. Od balkanskih držav je Grčija prepovedala izvoz nekaterih živil in goriva. Rumunija pa je omejila izvoz nafte, odnosno dovoljuje izvoz nafte samo proti plačilu v svobodnih devizah. Enake ukrepe je napravila tudi Turčija. Jugoslavija je ena redkih držav, ki doslej ni napravila nobenih korakov glede omejitve izvoza ali prometa. Navzlic temu je naš izvoz skoro onemogočen. Države, kamor je v največji meri usmerjen naš izvoz, so po večini ustavile železniški blagovni promet. Tudi ne dajejo na razpolago tovornih vagonov, za naše vagone pa ne nudijo nobene garancije, da bodo pravočasno prispeli do namembne postaje in da se bodo pravočasno vrnili. Promet je ustavljen tako v gornjem toku, kakor v spodnjem toku. Zaradi tega je Rumunija Izdala obvestilo, da je ustavljeno sprejemanje pošiljk žita v Braili in Konstanci. Vse to ima za posledico, da je naš blagovni promet z inozemstvom reduciran na minimum Tudi velike pomorske države so dale svojim ladjam navodila, da zapuste luke v Sredozemskem morju, da ne pre- vzamejo blaga in da se vrnejo čimprej v najbližje nacionalne luke. Iz vsega tega se vidi, da so države, ki kupujejo naše blago, same onemogočile normalni izvoz iz Jugoslavije. Zato je ustavitev izvoza izključno posledica ukrepov, ki so jih napravile druge države. Ustavitev izvoza prinaša občutno škodo našim izvoznikom. Izvoz v Grčijo samo za dinarje Grška vlada je sklenila, da svoje valute ne bo ločila od angleškega funta in da bo drahma v enaki meri popustila, kakor angleški funt in francoski frank. Našim izvoznikom, ki so doslej izvažali blago v Grčijo za drahme, grozi zaradi tega izguba. Glede na gornji sklep grške vlade in na nevarnost, da bo grška drahma še na dalje popustila, če popusti funt, priporočajo na merodainih mestih našim izvoznikom, da prodajajo svoje blago v Grčijo le v dinarjih. Naši izvozniki imajo na podlagi trgovinskega sporazuma, ki bo potekel šele 30. septembra t L, pravico zahtevati obračun v dinarjih. S tem v zvezi opozarja Narodna banka, da izvozniki ne morejo pričakovati, da bi Narodna banka njim v korist intervenirala na trgu. Narodna banka ni povišala diskonta V četrtek se je sestal širši upravni odbor Narodne banke k svoji redni mesečni seji, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih. Posebno se je upravni odbor bavil z vprašanjem obrestne mere v zvezi z najnovejšimi političnimi dogodki v Evropi. Kakor je znano, so številne novča-nične banke v Evropi povišale diskontno mero. Upravni odbor Narodne banke pa je po proučitvi situacije na našem kreditnem tržišču zavzel stališče, da zaenkrat ne kaže poviševati diskontne mere, ker za to ni potrebe. Obračunavanje angleških funtov in francoskih frankov V zvezi s sklepom, da se stabilizira dinar v svobodnem prometu nasproti dolarju (prej je bil stabiliziran nasproti funtu), je devizni odbor Narodne banke sklenil, da bo Narodna banka od izvoznikov, ki so blago izvozili do 28. avgusta, kupovala funte še po starem višjem tečaju, uvozniki pa bodo le po tem višjem tečaju dobili funte in franke za plačilo starega uvoza. Na podlagi tega sklepa je Narodna banka izdala podrobnejša navodila, ki pravijo naslednje: Devizni odbor }e sklenil: 1) Da se do nadaljnjega na domačih borzah vzame za bazo obračunavanja tečaj 55 din za dolar. 2. Da se zaščitijo interesi domačih izvoznikov, bo Narodna banka odkupila dervize na angleške funte in francoske franke, ki izvirajo od izvoza v neklirinške države do 28. avgusta t L, po tečajih, ki so veljali pred oslabitvijo funta in franka na inozemskih borzah (kot dokaz datuma izvoza služi datum carinske deklaracije). 3) Uvozniki iz nekHrtnšHh držav, ki so blago uvozili do 28. avgusta t. L po fakturah, ki se glasijo na angleške funte in francoske franke, morajo devize za plačilo tega uvoza kupovati preko pooblaščenih bank od Narodne banke po tečaju, ki je veljal pred oslabitvijo teh dveh valut m mednarodnih borzah. Po fakturah v drugih valutah kupujejo uvozniki devize kakor doslej preko pooblaščenih denarnih zavodov. 4) Z izvoznfSktatf devizami, ki se giasfjo na druge valute kakor na frank in funt, se bo postopalo na dosedanji način ne glede na to, kdaj je bil izvoz izvršen; Narodni banki je treba ponuditi 25% po dnevnih borznih tečajih, 75%> pa se proda na domačih borzah Na isti način se postopa tudi z izvozniškimi devizami, gla-sečimi se na funte in franke, ki izvirajo od izvoza po 28 avgustu. Tudi za plačilo blaga, uvoženega po 28. avgustu, veljajo dosedanji predpisi. Pri intervencijah na domačih borzah bo Narodna banka krila povpraševanje po svobodnih devizah v dolarjih, razen povpraševanja za funte in franke, za katere bo Narodna banka dala po želji denarnih zavodov originalne valute ali pa čeke in i/plačila. Denarni zavodi so dolžni iz dokumentov ugotoviti, ali je izvoznik izvršil prodajo v funtih ali frankih, odnosno ali je dolžan funte ali franke, in so odgovorni, če se ugotovijo nepravilnosti. Pri nakupu in prodaji deviz bo Narodna banka uporabljala tečaj, izračunan na osnovi tečaja dolarja, zmanjšanega ali povišanega za 20 par. Prijava terjatev in obveznosti v funtih in frankih Gledd na gornje sklepe je devizna direkcija Narodne banke pozvala izvoznike, ki so izvozili svoje blago pred 28. avgustom in imajo od tega izvoza terjatve v angleških funtih in francoskih frankih, da do 5. septembra, predložijo prijave preko onih pooblaščenih denarnih zavodov, kjer so jim bila izdana izvozniška overenja. Naznačiti morajo znesek terjatve in vrsto valute, kakor tudi državo, v kateri je izvršen izvoz. Istočasno se pozivajo uvozniki, ki so uvozili blago iz neklirinških držav do vštevši 28. avgusta in imajo fakturne obveznosti za plačilo v funtih in frankih, da prijavijo svoje obveznosti v teh dveh valutah preko kateregakoli pooblaščenega denarnega zavoda najkasneje do 5. septembra. Narodna banka opozarja, da po teh fakturah ne bo dovolila nobenega plačila, če prijava ne bo izvršena pravočasno. Gospodarske vesta = No"*! pomočnik finančnega ministra. Iz Zagreba potrjujejo vest, da bo za pomočnika fimanjjega ministra imenovan taj-nak Saveza denarnih zavodov v Zagrebu 2« 210 — 220; >5« 190 — 200; *6« 170 dc 180; »7< 145 — 155; >8« 117.50 do 122.50. Fižol: baški, sremski beli brez vreč novi 265 — 267.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 — 104; v banatski, v jutastih vrečah 100 — 102. Postani in ostani član Vodnikove družbe! I Ukaz o razpusta senata Beograd, 1. sept. p. Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz kraljevih namestnikov o ukinjenju mandatov imenovanih in izvoljenih senatorjev, kakor tudi njihovih namestnkov. Z objavo tega ukaza so prenehali z današnjim dnem ti mandati. Naši rezervni oficirji v Beogradu Beograd, 1. sept. v. Za prihod rezervnih oficirjem iz dravske banovine na revijo čet na kraljev rojstna dan 6. septembra vlada v Beogradu veliko zanimanje. Danes se je mudil v Beogradu zastopnik ljubljanskega pododbora udruženja reaervnih oficirjev dr. Vrhunec, da uredi zadnje priprave za prihod in potovanje delegacije slovenskih rezervnih oficirjev. Sledeč primeru svojih slovenskih tovarišev, je na zavilo svoj prihod tudi večje število rezorvnlh oficirjev iz Banovine Hrvatske. Potovanje se bo vršilo g posebnim vlakom, katerega vozni red bo pravočasno objavljen. Novi turški poslanik pri zunanjem ministru Beograd, 1. septembra, p. Zunanji minister dr. Cincar Markovič je sprejel danes novega turškega poslanika Tevfika Kamina Kerfelerja, ki mu je ob tej priliki izročil prepis poverilnih pisem. Svečana izročitev poverilnlh pisem noroga turškega poslaui- ka Nj. Vis. kneza namestniku Pavla bo v nekaj dneh. Učiteljska deputacif a pri prosvetnem ministru Beograd, 1. sept. p. Prosvetni minister Boža Maksimovič je sprejel danes v svojem kabinetu predsedništvo JUU s predsednikom Ivanom Dimnikom na Čehi. Predsednik Ivan Dimnik je izjavil vašemu dopisniku, da je zastopstvo učiteljske organizacije našlo pri novem prosvetnem ministru polno razumevanje za učiteljske ie-lje. Minister Boža Maksimovič je obljubil, da bo proučil te želje, kakor so bile izražene na poslednjem učiteljskem kongresu v Banialuki, in da bo ukrenil vse, kar bo v njegovi moči, da se jim ugodi, v kolikor so upravičene. Napredovanja učiteljev Beograd, 1. sept. p. Napredovali so ▼ 7. pol. skupino naslednji učitelji in učiteljice: Doroteja Ivane v Sodražjci, Ferdinanda Mrak na Urški gori. Milan Stravs na Vranskem, Antonija Preveč v Gor. Logatcu, Josip Novačan v Laporju, Štefanija Vrhnjak na Vrheb (Slovenj Gradec), Avgust Binder v Vitanju, Josip Prusnik ▼ Orehovici, Hedvika Povh pri Sv. Venče-slavu (Maribor-desni breg), Blaž Lah na Pragerskem, Zofija Kosi v Šmarju, Ana Dolenec v Lazah (Logatec) in Marija Poljak ▼ šoli za defektno deco v Celju. INSERIRAJTE V »JUTRU**! Neobljttdena mesta v polarnem ledu Daleč za tečajnim krogom, med lednimi puščavami Grumantov je vrsta velikih naselbin, v katerih ni žive človeške duše. Komaj tisoč kilometrov od Severnega tečaja so železnice, radio in kinematografi, čeprav živi tam okrog le nekoliko lisic in severnih medvedov. Seveda gre za iznajdljive ljudi, ki so hoteli celo v bližini Severnega tečaja delati dobičke. V Kingsbaiu, šest dni potovanja od Severnega rta, je n. pr. mala naselbina London. Kakšen pustolovec je tam slučajno odkril nahajališče marmorja, baje je šlo za čudovit marmor, ki bi ga bilo treba samo naložiti in odpeljati. Vest je na Angleškem svoječasno zbudila veliko pozornost. Bilo je to L 1911. Povsod so bili ljudje, ki so tvegali naložbo. Ustanovila se je delniška družba, londonska borza je doživela nekoliko vročih dni Ladja za ladjo je odhajala skozi plavajoči led proti severu, stroji, turbine in dina-mi so pokrili tla, sredi divjine je nastal ogromen kamnolom. Okrog 40 milijonov dinarjev so zabili v to stvar, več sto delavcev je bilo že na Grumantih, nastala so velika skladišča in pristaniške naprave. Stroji so delovaii brezhibno, rudnik so lahko odprli. Tedaj se je zgodila katastrofa. V splošnem navdušenju so bili tisti, ki so sanjali o dobičku, pozabili pobaviti se z glavno stvarjo, z marmorjem samim. Zadostovalo jim je nekoliko majhnih primerkov, in ti so bili res odlične kakovosti. Ko so pa začeli lomiti marmor v večjih kladah, se je izkazalo, da ga je bil mraz razkrojil do najglobljih plasti. Čim je prišel v toplejše kraje, je razpadel. Sledilo je strašno razočaranje. Nekoliko lovcev na kožuharje je nekaj časa pozneje dobilo mesto v nenavadnem stanju. Nekoliko dni prej je bilo mesto ob njihovem prihodu še obljudeno, sedaj je vladal povsod smrten molk. Lovci so šli v poslopje ravnateljstva in niso mogli verjeti svojim očem. V neki sobi so našli pogrnjeno mizo, sklede z jedjo so bile na njej, v kozarcih je bilo še vino, v kotu je \Danes ob 10« ari bo otvoritev velesejma bil odprt klavir in na stojahi so bfle note. Toda ▼ vsej naselbini nj bilo niti ene žive duše. V zadnji ari je bilo vse pobegnilo na parnik. Nikomur se ni ljubilo, da bi prezimil v tem obupnem mestu. Parniku se je mudilo, kajti z grozotno naglico se je pomikalo bliže ledno polje, ki bi ga objelo in obdržalo do prihodnjega leta. Ladijska sirena je tulila, nobenega človeka ni bilo v naselbini, ki bi ne bil pustil vsega na cedilu in stekel na parnik. Skozi enega zadnjih jarkov y ledu bo dosegli odprto polarno morje. Se bolj čudna je zgodba velikega premogovnega mesta Ny-Alesunda, isto tako v Kingsbaiu. Delničarji niso štedili, ko so gradili ta premogovnik Tu ni preprostih barak, temveč same lepe, dvonadstropne hiše z vsemi udobnostmi, tekočo vodo in električno razsvetljavo. Na močvirni tundri rjavijo skoraj tri kilometre dolga železniška naprava in lokomotive. Celo kinematograf je tu in knjižnica z več tisoč knjigami. Toda vsepovsod vlada smrtni mit, vse življenje se je umaknilo iz mesta. Ostalo je le majhno pokopališče. Ny-Alesund je videl nekoč druge dneve. V letih okrog 1925 je bilo tu tako rekoč zbirališče mednarodnih letalcev. Letala m zrakoplovi z ljudmi znamenitega imena, kakor Amundsen, Byrd, Nobile, so se od tu spuščala proti Severnemu tečaju. Ogrodje velikanske rrakoplovne lope za črnim hribom premoga spominja še danes na te dni. Toda po Nobilovi tragediji je nastala v Kingsbaiu obupna tišina. Premogovnik so opustili Porajajo pa se vedno novi načrti. Pravkar govore o tem, da bi uredili stalno letalsko potniško službo preko Severnega tečaja. Grumanti naj bi bili postaja za obnovo kuriva. Ni še gotovo, ali je to samo še fantazija ali pa skorajšnja resnica. Vaeka-ko v Kingsbaiu sedaj skrbno čuvajo hiše in vzdržujejo radijsko postajo v najlepšem redu. Ce se bo načrt v doglednem časa uresničil, bo Ny-Aiesund z vsemi zapuščo- GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Jiafe gttacBtvo na vdesojmp A« REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 7. HJCA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem tre ban ju razreda 18. kola državne razredne loterije ae MU izžrebani sledeči dobitki: DIN 100.000.— št. 87680, kupljena pri nas DIN 80.000.— št. 95762 97196 kup. pri nas DIN 60.000.— št. 65772 DIN 40.000.— št. 78182 DIN 30.000— št. 15168 47983 DIN 24.000.— št. 36207 DIN 16.000— št. 83963 84672 DIN 12.000— št. 21145 41609 56138 PO DIN 10.000— 2091 4757 19777 25181 27476 42817 63158 78585 89771 PO DIN 8.000— 4259 30873 75945 80777 90549 »4873 MSM Kmetijski iiiIiiHct gospod dr. Branko Cobrihmč bo danes ob 10. otvoril letošnji jesenski velesejem v Ljubljani, odnosno veliko kmetijsko razstavo. G. kmetijskega ministra bo spremljal njegov pomočnik g. inž. Cvijanovič. Za preko 300 milijonov dinarjev volne in volnenih izdelkov letno uvaža naša država. 50.000 ha pa imamo sveta v vsej na. gi Sloveniji, katerega ne moremo Izrabiti drugače, kakor za pašo in vzrejo ovac. Nekaj nad 35.000 ovac gojimo danes v vsej Sloveniji. Na 1 km2 prideta pri nas komaj dve ovci, na 100 ha obdelane zemlje 4 ovce, na 1000 naših prebivalcev pa komaj 30. Za kritje lastnih potreb bi prebivalci naše lepe Slovenije morali gojiti najmanj 800.000 ovac. Zaradi pregoste naseljenosti naše kmetijstvo seveda ne bilo v stanju rediti toffiko množino ovac, ker pridejo za to v poštev le hriboviti predeli naše slovenske zemlje. Toda številke dovolj jasno pričajo, da je treba našo ovčjerejo vseka- 4JM cMgnfti vsafj Se za enkratno dbnašnje števOo in izkoristiti vse gorske predele za ovčje pašnike. Pri nas je najbolj razširjena naša domača jez&rsko-solčafreka ovca, ki diaje veliko mesa in volne. Težo doseže od55do80kgtndana leto 2—3 kg volne. Te ovce bodo razstavljene na ljubljanskem velesejmu. Dobri starši, dober zar°d. To pravilo velja tudi za rejca malih živali, ki goji perutnino, domače kunce, golobe, koze, ovce itd. Kdor hoče imeti res dober zarod, mora odbirati za pleme le najboljše živali Odbi-ra ali selekcija plemenk in plemenjakov pa se mora izvajati skozi več let. Mnogi slovenski rejci malih živali so že dosegli s selekcijo odlične uspehe. Sadove njihove požrtvovalnosti in dela imamo priliko videti na prvi banovinsid razstavi na letošnjem velesejmu v Ljubljani, ki bo trajal do 11. septembra. Na zdravilnih pa tudi strupenih zeliščih je dravska banovina zelo bogate. Zelišča so samorodna in zaradi ugodnih klimatskih in terenskih razmer izvrstno uspevajo. S temi zelišči nas bo seznanila razstava zdravilnih rastlin na jesenskem ljubljanskem velesejmu. Prvi pojavi in prva pomoč pri zastrnp-Jjenju z gobami. Zastrupljeni človek začuti v ustih hudo grenčico, praskanje v grlu, slabost m zvijanje v želodcu. Pozneje nastopi bruhanje, potenje, hudi krči v želodcu, v glavi se začne vrteti, pred očmi temniti, a končno nastopi nezavest. Prvo je, da se želodec na kakršenkoli način čimpreje izprazni ali se strup vsaj razredči V ta namen je treba dati bolniku piti čim več mleka ali mlačne vode, obenem pa kakšno odvajalno sredstvo n. pr. ricinovo olje. Vsekakor pa je treba poklicati zdravniško pomoč. Cim hitreje po uživanju strupene gobe se pojavijo znaki za-strupljenja, tem več je upanja na popolno ozdravljenje. Pri najnevarnejši strupenjači (strupeni kukmak, lat. amanita pholloddes) se pojavijo znaki šele 10—30 ur po zaužit ju, zato je zdravljenje zelo dvomljivo. Variete s prvovrstnim sporedom Imamo na ljubljanskem velesejmu do 1L septembra. Spored je zelo pester. Leo, neprenosljivo dresiran morski tjulenj, žonglira, igra na glasbene instrumente, pleše na vrvi in kaže še celo vrsto čudovitih spretnosti Rassy so umetniki v japonskem žongler-stvu. Muzikalni klovn Quack izborno zabava. Boris Borutta in Ilo Fay sta mojstra moderne parodije. Lillo in Sambo, ljubka zamorka in postaven zamorec, izvajata plese in igrata na havajsko kitaro. Lam-berts Woonder so sijajni akrobati. To je nekaj točk iz sporeda. Nocoj je otvoritvena predstava ob pol devetih. V nedeljo in druge dneve velesejma sta dve predstavi: ob 4 popoldne in ob % 9 zvečer. Varietejne predstave na velesejmu imajo dober sloves in so vedno razprodane. Zaradi tega si vstopnice pravočasno rezervirajte. 9815 52650 79272 2868 47535 PO DIN 6.000— 12229 27595 27891 42469 53364 58522 63171 66273 83743 84457 91738 99166 PO DIN 5.000— 7712 12017 20914 20382 51686 86550 90109 95565 PO DIN 4.000.— 16813 27914 35683 44070 45037 45181 62132 63306 64476 87560 92895 94006 44694 50614 69451 78320 31536 35753 96183 14970 42877 57019 76939 35697 38199 45841 49595 70566 72805 94417 97275 3400 40304 51184 75939 99417 Bazen tega je bflo izžrebanih Se 1300 številk dobitkov po din 1.000.—. Prihodnje žrebanje bo 2. septembra. Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Za pravilnost številk, zaradi prenosa tvrdka A. Beln ln drog odgovornosti. Razgibana Ljubljana Ljubljana, 1. septembra ( Letošnji 1. september je z grozovito j naglico, v kateri so se vrstili dogodki i m poročila, tudi Ljubljano silno močno razgibal. Povsod po središčih mesta so se zbirali ljudje, bilo je mnogo ugibanja in venomer željnega pričakovanja, da dnevno časopisje postreže z najnovejšimi poročili. Pri radijskih aparatih so se spet zbirale gruče poslušalcev, še prav posebno pa je bilo živahno v nekaterih javnih lokalih, kjer je radio oddajal usodne in važne novice iz raznih središč Evrope, predvsem pa iz Nemčije. Zavest, da se je na vzhodu Evrope sprožila krvava vojna, glede kate; re je vendarle do zadnjega tlelo upanje, da jo bo mogoče preprečiti, je navdala tudi naše prebivalstvo z mrzlično radovednostjo, kako se razvijajo usodni dogodki, če je pač kljub prizadevanjem tolikerih treznih in upliv~ nih mož moralo priti do tega, da se je sprožil nov plaz vojne katastrofe. Kaj bo jutri? Ali se bo požar razširil na zapad? Francija je že mobilizirala, Anglija se pripravlja reči svojo zadnjo besedo, Italija stoji s puško ob nogi. Zlasti v Knafljevi ulici, pred našo Narodno tiskarno, so se od jutra do večera zbirale goste skupine, da deloma 'z afiširanih kratkih obvestil, največ pa iz ponovnih izdaj »Jutra« in »Slovenskega naroda« ki so morale slediti od dopoldneva do večera, izvedo, kaj se dogaja v Evropi. Ves dan so v redakciji brneli telefoni — naše podeželje ni nič. manj zainteresirano, nego prestolnica. Kolikor smo mogli, to je: v kolikor so dopuščale prometne zveze, smo ustregli tudi zunanjim ču tateljem z najnovejšimi poročili. Zavest, da je naša država v novi vihri otok miru, je veliko bodrilo in uteha nam vsem, ki bomo morda poslej dan in noč morali dojemati venomer nova pretresljiva poročila o vojni. ....... ■ ■ Novo pastafno poslopje v Gornji Radgoni bo jutri slovesno otvorjeno Gornja Radgona, 1. septembra V nedeljo bo v Gornji Radgoni slovesna fjtvoritev novega železniškega postajnega poslopja. Ril je v resnici že skrajni čas, da se je nova stavba sjgradila, kajti staro poslopje že dolgo ni več ustrezalo potrebam naraščajočega potniškega, ta tovornega prometa. Pred vojno je bffla glavna postaja V Radgoni, po prevrata pa je malo postajališče Gornja Radgona pripadlo Jtzgosla- Sriji, večja postaja pa Avstriji. Vsi gornje-radgonski obmejni uradi so se stiskali v leseni baraki, tako carinarnica, obmejni po&cijsbi kamisarijat, obmejni veterinar, poleg prometne pisarne in kolodvorskih čakalnic. Gornja Radgona, je x svobodni Jugoslaviji postala važna obmejna železniška postojanka, tako v pogledu izvoza, kakor potniškega prometa. V ugodnih letinah pasira Gornjo Radgono po več sto vagonov sadja, vina in druge izvozne robe. Zaradi bližnje Slatine Radencev pa je iz leta v leto tudi številnejši potniški promet. Že 1926 se je začela akcija za zgraditev novega kolodvora, v kateri sta z vnemo sodelovala občina in obmejno prebivalstvo. Kot prvi načrt so predlagali prizidke: to bi bila pač samo delna, začasna rešitev, zato je generalna direkcija državnih železnic lani odobrila šele četrti načrt povsem novega postajnega poslopja Dovoljen je bil začetni kredit v znesku 835.000 din, tako da so se lansko jesen pričela gradbena dela, ki so se prav te dni zadovoljivo končala. Stavbo je gradilo podjetje ljubljanskega mestnega stavbenika La-dnsflava Šenčurja. Celotni stroški z novimi tirnimi napravami bodo znašali nad milijon dinarjev. V nedeljo bo slovesna otvoritev novega kolodvorskega poslopja z blagoslovitvijo, ki jo bo opravil mariborski škof. Za Gornjo Radgono pa tudi za vse prebivalstvo ob severni meji bo ta dan gotovo velik praznik. Novomeški ubožci imajo svoj dom Novo mesto, 1. septembra. Novomeška občina si je že pred leti nadela nalogo, da preskrbi svoje občinske •ubožce s primerno streho. V to svrho je že pred časom kupila od konventa usmiljenih bratov veliko enonadstropno hišo. V hiši je bilo v povojni dobi nastanjeno davčno oblastvo. Po Izselitvi davkarije pa je služila za stanovanja. Ko je mestna občina kupila to hišo, so v njej dobili prostor občinski siromaki. Seveda je bil staro zgradbo zob časa temeljito oglodal, zato je občina začela misliti na obnovitev stavbe. Dala Je lani izdelati potrebne načrte in pričelo se je podiranje starega zidovja. ,že lansko jesen je bila stavba pod streho. Letos se je delo nadaljevalo. Ubožnica ima za svoje stanovalce obojega spola, ki pa ;BO povsem ločeni, velike zračne in prostorne spalnice, dve obednici, kopalnice in umivalnici, prostore za obleko, moderno urejeno kuhinjo, pralnico In tudi sušilnico, naposled pa še stanovanje za oskrbnika in kleti. V vsakem oddelku so montirani angleški kloseti. Zelo obsežne so pa tudi zračne verande, ki bodo služile za sončenje, čitalnico in slično. Vsa stavba je zgrajena zunaj kakor v svoji notranjosti zelo okusno, obenem je pa ekonomično razpredeljena. S svojimi zračnimi to svetlimi prostori nalikuje stavba prej sanatoriju ali znanstvenemu institutu kakor pa ubožnici. Lahko se reče, da je malo ubožnic, ki bi bile podobne tej. Zraven vsega pa ima se razsežen vrt. Sredstva za zgraditev so se črpala v glavnem Iz ubožnega sklada novomeške občine, ki je bil v teku let narasel na blizu 400.000 din. Vsa dela pri domu so izvršili domači obrtniki, zidarska priznano domačo podjetje Rataj, mizarska Udovič, elektroinstalaterska Košir, ključavničarska in vodnoinstalaterska dela tvrdka Miši-goj keramična dela pa Klemenčič. S svojim delom so naši obrtniki lahko zadovoljni. Ta prva novomeška socialna ustanova bo imela tudi moderno razkuževaino aparaturo. Ubožnica, ki 3toji na krasnem terenu nad Krko, bo opremljena tudi s prvovrstnim inventarjem. V prostore novomeške ubožnice bodo mestne ubožce takoj naselili Prostora bo v zgradbi za okrog 50 ubožcev. Obsodba razbolnikov« ki so vdrli v Zorkovo hišo v Kalcah Razbojniki, med katerimi je mati več otrok, so prejeli pet do 14 let robije Novo mesto, 1. septembra V krškem srezu je bilo letos izvršenih več drznih razbojništev. pri katerih storilci niso štedili niti s človeškim življenjem Zlasti drzen je bil roparski napad v noči na 18. januarja na hišo premožnega posestnika Janeza Zorka in njegovo ženo Jožefe v Kalcah. Maskirani roparji so spečega Zorka pobili in mu prizadjali smrtnonevar ne poškodbe na glavi Ko so dobili 4000 dm gotovine so zbežali v noč. Da bo slika še bolj žalostna, je pri tem ropu sode lovala ženska — mati več otrok. Zaradi tega roparskega napada so se morali zagovarjati pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča 29-letni delavec Lekše Jože pristojen v Leskovec, 27-letni delavec Oštir Ivan od Sv Križa pri Kostanjevici. 36-letni Pire Jože, posestnik iz Vrhulj in 34-letna Pirčeva žena Marija- Z njimi je sedel na zatožni klopi še 25-letni Stefanič Jože iz Vrhovskega pri Sv. Križu, ki presedeva že neko kazen v mariborski kaznilnici. Stefanič je bil obtožen, da je v družbi z omenjenim Oštirjem vlomil v noči 21. oktobra L 1937 v mokro-noško šolo, kjer sta g. upravitelju pokradla razno obleko in perilo, razen tega pa tudi lovsko dvocevko in dalinogled, kar je presegalo vrednost 3000 din. Obtožnica, ki jo je na razpravi zastopal namestnik državnega tožilca g. Perovšek, navaja, da se je Lekše zglasii pri zakoncih Pirčevih v Vrhuljah. ki sta mu povedala, da vesta za ugodno priliko, kako bi prišli na lahek način do denarja. Rekla sta Lekšetu, da ima Zorko na Kalcah doma večjo vsoto denarja. Oba zakonca sta Lekše-ta nagovarjala, naj čimprej izvrši vlom pri Zorku. Pire je pri tej priliki še omenil, da bodo pri tem ropu nujno potrebovali samokres, kattrega pa bo že sam poskrbel Vsi trije so nato šli v zidanico Gorenjca Franca, brata Marije Pirčeve. in se tam zadržali do večera Noč je Lekše prespal pri Pirčevih Drugi dar. pa je Pire Jože nani-sal listek za «vojega svaka Voglaria Antona in ga prosil, da bi izročil samokres člo veku, ki pride z njegovim listkom in z njegovo hčerko k njemu Listek je Pire dal svoji hčerki, ki je šla 7. Lekšetom do Voglaria Ta pa jima samokresa ni hotel da ti Še pred ropom se je Lck«e seznanil z Oštirjem Ivanom, ki ga je našel v Krškem in odvedel s seboi v Vrhulje Og'a.«ila sta se oba takoj pri Pirčevih, nato na so vsi štirje šli v Pirčevo zidanico Sem je Marija Pirčeva prinesla Lekšetu m 0'tiriu tudi večerjo. V zidanici so vs- štirie pili kasno v noč. Ob tej priliki je Pirčeva ponovno sprožila pogovor o denarju, ki ga imata Zorkova. Takoj je bil za rop izdelan podroben načrt. Lekše, Oštir in Pire so šli proti Kalcam, kjer so se najprej ustavili pred zidanico posestnika Naroglava Jožeta. Vanjo so tudi vlomili in popili za ko-rajžo nekaj vina. Glnvni namen pa jim je bil, da so prišli do lestve, katero so za izvršitev svojega načrta nujno potrebovali. Na to misel jih je napotil Pire, ki je vedel, da imajo Zorkov; sprednja vrata hiše vedno zaklenjena, da pa se da v hišo priti skozi zadnja vrata, do katerih je mogoče priti samo s pomočjo lestve. Spričo tega je Pire iz Naroglavove zidanice odnesel s seboj k hiši Zorka tudi lestvo. V tem času pa se1 je Marija Pirčeva vrnila domov. Pri Zorkovi hiši je Pire postavil lestev k zadnjim vratom, sam pa se je oborožen s kolom postavil na stražo pred sprednja j. _ - fELESUPER tj J J r luksuzni izdeljavl ncc II univerzalni 1)33 U LUKSUZNI VELESUPEB 105? POPULARNI S OPER vsakogar me D CENENI BATERIJSKI | UD U ZA MESTO IN VAS na j CENENI SUPER U44 Z VELIKIM UČINKOM 045 0 tr*IVKBZALja scm PO SOLIDNI CENI Vsi ORION APARATI Imajo tri valovna področja, odlikujejo s posebno dobrim sprejemom kratkovalovnih postaj ORION PREPRODAJALCI V VSEH VEČJIH MESTIH vrata. Lekše m Oštir sta se splazila po lestvi v hišo in prišla v nezaklenjeno spalnico zakoncev Zorkovih, ki sta ležala v trdnem snu. Predno sta vstopila v spalnico, sta si napravila maski iz robcev in si ju nataknila na obraza. V spalnici je Lekše stopil k postelji, kjer je spal Zorko, m spečega udaril z brovningom, ki mu ga je bil prej izročil Oštir, z vso silo po glavi. Oštir Ivan pa je Zorka udaril še parkrat s kolom. Zorko se je zaradi bolečin takoj predramil. Videč opasen položaj je takoj zbežal skozi sprednja vrata na prosto in k sosedu. Zorko-ve poškodbe na glavi so bije smrtnonevar-ne in je mož ležal še v bolnišnici nekaj časa brez zavesti. Po Zorkovem srečnem pobegu k sosedu je Lekše naperil samokres na njegovo ženo Jožefo in zahteval od nje denar z grožnjo, da jo sicer takoj usmrti. Preplašena žena je šla v shrambo, kjer je iz škropilnice vzela 3400 din in jih izročila razbojnikoma. Lekšetu in Oštirju pa je bila ta vsota očitno premajhna in zahtevala sta, da jima mora izročiti ves denar, kar ga je pri hiši, sicer bo smrt. Žena se je ponovno vrnila v shrambo in prinesla še preostanek 600 din. Po prejemu denarja sta oba tolovaja zapustila hišo in zbežala proti Naroglavovi zidanici Po ropu so se vsi štirje sestali v Pirčevi hiši, in si razdelili denar. Pire je dobil 1200 din. ostalo pa Lekše in Oštir. Pri defttvi denarja je bila navzočna tudi Pirčeva, ki je shranila delež svojega moža in pri tem zahtevala, da bi jima moral Lekše izročiti nekaj več denarja. Zatem so popili še nekaj vina, nato sta Lekše in Oštir šla proti Leskovcu. S tem odhodom pa Pirčeva nista bila zadovoljna, kajti imela sta še drug načrt. Nagovarjala sta Lekšeta in Oštirja, da bi vsi štrije vlomili pri mačehi Pirčeve Marije Tereziji Gorenčevi v Novi gori, kjer bi se dobilo okrog 20.000 din gotovine. Marija je pri tem izjavila, da bi bilo potrebno Gorenčevo kar obesiti. Lekše in Oštir pa na ta načrt nista hotela pristati. Obtoženci, ki so se zagovarjali zaradi tega zločina pred velikim senatom pod predsedstvom sos. Viktorja Durinija, so valili krivdo drug na drugega. Zlasti pa ni hotela biti ničesar kriva Pirčeva žena Marija, ki je naposled priznala le delno krivdo. Tudi Stefanič je odločno zanikal soudeležbo z Oštirjem pri vlomu v mokronoško Solo. Sodišče je po dolgem posvetovanju izreklo sodbo, da so vsi obtoženci krivi in obsodilo Lekšeta Jožeta na \2 let robije, Oštirja Ivana na 14 let robije, Pirca Jožeta na 10 let in šest mesecev robije, njegovo ženo Marijo Pirčevo na pet let robije in štefaniča Jožeta na sedem let robije. Obnovitvena dela pri Sv. Jakobu Po zunanji obnovi bo cerkev tudi znotraj olepšana Ljubljana, 31. avgusta. Na prostranem šentjakobskem trgu zavzema cerkev sv. Jakoba, ki je bila od zunaj komaj pred dvema mesecema lepo pre-beljena, skoraj polovico prostora. To delo je častno opravil stavbenik Jakob Kale Prikupljivo lice napravlja ta božji hram slehernemu opazovalcu, ko se ozira po slikovitem trgu, kar je v nemajhni zaslugi tudi lepa zunanjost šentjakobske cerkve. že pred več tedni so začeli zidarji in slikarji obnavljati tudi notranjost šentjakobske cerkve, kjer župnikuje že dolgo vrsto let znani narodni duhovnik g. Janko Barle. Notranja obnova te cerkve je bila tudi že nujna in skrajno potrebna, saj je od zadnje slikarije minilo že nekaj desetletij. Visoko tik pod stropom so najprej razpeli v dolgi cerkveni ladji in še spodaj pred glavnim oltarjem, v kapeli sv. Frančiška Ksaverija in tudi na koru tramovja, ki so jih ob obeh straneh podprli in jih previdno in varno zvezali v leseni oder, ki je skoraj hermetično zaprt, da se preveč ne vsip-ljeta z vrha prah in omet in da to ne ovira rednega opravljanja službe božje. Na odru morejo sedaj slikarji pod vodstvom slikarskega mojstra Petra Zeleznika oči-ščevati in popravljati, kar je pokvarjenega od znamenitih šubičevih fresk, ki seveda ostanejo. Ozadje stene za velikim oltarjem, priznanim Wolfovim delom, je popolnoma prenovljeno in na novo osveženo. Slike v kapeli sv. Frančiška se bodo po obnovi pokazale v vsem sijaju,, pred vsem, ker bo to kapelico krasila bogata baročna struktv.ra. Vse druge oltarne slike v cerkvi, ki jih je osem, bodo tudi temeljito očiščene in na novo prebarvane. Križev pot bo po obnovitvi kakor nov. Na novo so napeljali tudi električno žico, jo vložili v posebno cev in jo nato zazidali v zidovje, tako da je odslej izključena vsaka, tudi najmanjša nezgoda, še veliki lestenec je romal v delavnico k pasarju, kjer ga pravkar pozlatujejo. Ko bo celotno delo dovršeno, se bo notranjost šentjakobske cerkve z njenimi dragocenimi marmornatimi oltarji, ki so lepi umotvori kamnoseške obrti, kakor tudi s svojimi posebnimi okraski prav pokazala v vsej svoji lepoti. Stroški za vso obširno obnovitev bodo seveda precejšnji. Skrbni g. župnik ne misli taiste prevaliti na vse svoje župljane v obliki posebnega cerkvenega davka, kakor je že plačal račune za zunanjo obnovitev s prihranki in prostovoljnimi darovL Kaj je novega v Veliki Nedelji §®kolski dom, ki je lahko za zgled dragim edinicam — Nove stavbe, sadna letina in tatovi poljskih pridelkov Velika Nedelja, 31. avgusta. Mala Nedelja je prijazen grič na obronku Slovenskih goric z lepimi sadovnjaki, vinogradi in poljem. Pri nas je prav razgibano društveno življenje. Med najagil-nejše spada sokolska četa, ki je tik pred dokončanjem dozidave krasnega doma. Dozidava obsega kavarno pod odrom, poleg kavarne pivnico, (prostor za pijačo), in elektrarno, kjer je nameščen motor, tako da je ves dom razsvetljen z elektriko. Pri odru je dozidana kulisama, ki jo pri vseh naših odrih navadno pogrešamo. Oder je tako povečan, da ima prostrano ozadje, na katerem lahko ob uprizoritvi nastopajo tudi vozniki, avtcmobilisti. Na tem prostoru se bo lahko prikazal gledalcem tudi ogenj, če bo to zahtevala vsebina igre. Nad odrom je stanovanje za hišnika. Glede praktičnosti lahko služi ta sokolski dom našim podeželskim edinicam za zgled. Vsi prostrani prostori so preskrbljeni tudi s pečmi. Dvorano bo grela velika krasna peč, ki jo je darovala tvrdka Pinter in Le-nard iz Maribora. Agilna četa priredi svojo vsakoletno tombolo z ljudsko veselico že v povečanem domu, oficielna otvoritev doma pa bo 1 oktobra z akademijo, na katero se že sedaj vsi oddelki marljivo pripravljajo. četa je začela že tudi strelske vaje in ima dve ostrostrelni puški in zračno puško, po kateri z velikem veseljem sega naša mladina. Tik ob domu stoji novozgrajena enonad-stropna hiša gostilničarja in izvoznika g. Za-dravca s krasnimi sobami za tujce in kopalnico. Brez dvoma je ta hiša, ki stoji na lepem hribčku, s katerega se vidi daleč po ščavniški dolini, velike važnosti za tujski promet. Otvoritev te narodne gostilne je bila 27. avgusta. Lepo enonadstropno hišo si je ob Tur jI zgradil usnjar g. Ciril Kosi. Pri tej priliki nain pade oko tudi na Godbeni dom, ki bo v kratkem pod streho. Pripomniti pa moramo, da darovalci lesa s čudnimi občutki gledajo razpadanje tam ležečega tramovja. Sadna letina je letos zelo dobra, a cene so prenizke. Popustile so od 1.80 din za kg jabolk na 1.25 din. Kmečki zvezi se niso posrečile višje cene. zato se pač moramo zadovoljiti s slabimi. Čedalje boli se množe tatvine sadja in poljskih pridelkov. V največji nevarnosti so bile doslej marelice in breskve, katerih so si letos tatovi mnogo priskrbeli na tuj račun. Prijav takih tatvin je malo ali skoro nič, ker ljudje teh tatov iz strahu pred njimi ne prijavljajo. Tako se je celo zgodilo, da so tatovi neko staro ženico, ki jih preganjala, pošteno nabili. Tatov in pre-tepačev si ni upala prijaviti, ker so jI zagrozili, da ji v tem primeru požgejo hišo. Takih primerov je mnogo. Na nekak način bo pač treba zaščititi našega človeka pred številnimi tatovi Umestne bi bile prav stroge kazni. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Spominu ponesrečenega Sokola Benedičiča Železniki, L septembra Vest. da Je podlegel g. Matevž Benedičič poškodbam, zadobljenim v nedeljo na Lo-ši, je vso našo sokolsko rodovino globoko pretresla. Brat Benedičič se je živahno udejstvoval v društvenem življenju. Bil je vzor sokolske dejavnosti in discipline. Ni ga bilo v Sokolskem domu opravila, da ga ne bi bil opravil z največjo voljo. Povsod je pomagaL Njegova smrt je zato odjeknila globoko v srcih bratov in sester, ki so spremili svojega sodelavca v sredo ob 17.15 k večnemu počitku na domače pokopališče. Železniki lep čas niso videli pogreba, kakršen je bil ta. V žalni sprevod se je uvrstilo vse sokolsko članstvo. Sokolsko društvo je poklonilo rajnemu krasen venec s trakovi v državnih barvah, nosili so društveni pravkar razviti prapor, a pri odprtem grobu je spregovoril br. Leopold Košmelj, ki je v vznešenih in občutenih besedah opisal plemeniti lik pokojnika, ki je moral iz naše srede v 26 letu starosti. Mnogotero oko se je zasolzilo, ko so jele padati prve grude na svež, nov grob. Vzornemu Sokolu bo ohranjen v vrstah železnikarskih Sokolov ln Sokollc trajen in nepozaben spomin. Smrtna žrtev spravljanja sadja gkocijan, 1. septembra. Letos je-vse vrste sadje izredno obrodilo. Polna so celo taka stara drevesa, ki že več let ni bilo na njih nobenega sadu. Tako staro visoko hruško ima Bregar, ki je naprosil soseda 45 let starega Pavla Ba-niča, da bi mu otresel sadje. Pavle Banič je zlezel po lestvi na drevo. Bregar pa je šel tekat potrebno posodo, kamor bo de- val hruške. Ko je Bregar čez nekaj časa prinesel košare, je našel pod drevesom Pavla nepremično ležečega, že oddaleč ga je poklical, češ da tako ne bosta nič stiskala mošta, če bo spal. Pavle se ni odzval. Bregar je stopil k njemu in ga potresel za rame nato pa je Banič bolestno zastokal, šele sedaj je videl Bregar, da je Banič nezavesten. Brž je poklical sosede, ki so mu pomagali odnesti Bairča v hišo, kjer so ga skušali spraviti k' zavesti. Opazili so tudi, 3a je bil potolčen na levi strani. Ves napor ljudi ni imel uspeha in je Banič ponoči izdihnil. Kako se je nesreča dogodila, ne ve nihče. Vsi znaki pa kažejo, da je moral nesrečni Pavle Banič p»-sti že z lestve, ko je lezel na drevo, ker nd zlomljena nobena veja. Pokojnik je bil šibkega srca ln ga je verjetno hkratu zadela še kap. Rajnki zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka. Zagreb in krtih vsakdanji Zagrebu grozi pomanjkanje kruha, toda ne morda zaradi mednarodnega položa-ja aH zaradi uvedbe krušnih kart, ne. zaenkrat smo hvala Bogu še daleč od tega. Pač pa se v Zagrebu ne morejo sporazumeti pekovski mojstri in njihovi pomočniki. Mestno poglavarstvo je moralo sklicati predstavnike eneg? in drugega tabora. RazgovarjaM so se o povišanju plač pomočnikov, kakor tudi o ureditvi dela v pekarnah. Pomočniki so najodločneje odbili pogajanja o tem. da bi se delo v pekarnah pričelo opolnoči,'ker je omejitev nočnega dela važno socialno in življenjsko vprašanje, od katerega ne bodo odstopili. Prihodnji ponedeljek se bodo pogajanja nadaljevala. O nacionalni uri O nacionalni uzl v radiu razpravlja beograjsko »Vreme« in pravi: Sleherni dan prirejajo naše radijske oddajne postaje ob 19.40 nacionalno uro. Že samo ime pove jasno, da se želijo s tem opozoriti poslušalci na nekatera naša važna narodna vprašanja. Toda večkrat se zgodijo presenečenja. Spuščati se v kritiko nacionalne ure bi nas zavedlo predaleč. Vsekakor pa je nacionalna ura. kakršno oddaja beograjska radijska postaja, postala ena izmed najbolj dolgočasnih točk sporeda in s ton je tudi že rečeno, da nacionalno uro najmanj posluša tisto občinstvo. kateremu je nacionalna ura namenjena. V teh težkih časih, ki jih preživlja ves svet, bi se prav gotovo lahko našla mnogo zanimivejša snov, ki bi bila po vsebini in nacionalnem pomenu bolj vabljiva kakor vse ono, kar smo morali doslej poslušati. septembra otvoritev Ljubljanskega velesejma Domače vesti Kaj pravite ? Citatelj z dežele nam piše: »Z velikim ugodjem smo čitali »Slovenčevo« vprašanje »Kaj pravite« o Jutrovih »senzacijah« in Jutrov odgovor. Dobro ste ga po glavi! Dovolite mi, da še jaz nekoliko povprašam. Kaj pravite, zakaj nedeljski »Slovenec«, ki smo ga na deželi dobili v roke, ni objavil najvažnejše sobotne domače vesti: besedila uredbe o banovini Hrvatski, ki je osnova vsega našega bodočega državnega razvoja. Kaj pravite, zakaj nam je v četrtek 24. avgusta zamolčal pretresljiv mirovni apel belgijskega kralja? Radovedni Kranjci, ki včasih vzamemo v roke tudi kar tiskajo v Kopitarjevi ulici, smo govor belgijskega kralja potem čitali naknadno v »Slovencu« dobesedno ponatisnjenega po »Jutru«? Kaj pravite, da nam isti list včasih v svoji drugi izdaji kot najnovejše poroča, kar je »Jutro« priobčilo v svoji prvi izdaji in v svoji drugi že izpopolnilo odnosno popravilo? Kaj pravite, zakaj so pri »Slovencu« rabili štiri dni, predno so nekaj napisali O sporazumu, in zakaj niso ponatisnili, Iter jim je na to povedalo glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka? Kaj pravite k temu, da v četrtek sirote čitatelji »Slovenca« niso nič zvedeli o Hitlerjevem končnem predlogu za razraču-nanje s Poljsko, ki ga je »Jutro« skoraj na celi prvi strani objavilo že v prvi izdaji? Kaj pravite, da je mesto tega »Slovenec« z velikimi naslovi objavil, da se v Berlinu nahaja poljski zastopnik in se mrzlično pogaja z zastopniki Nemčije. Kaj pravite končno k »Slovenčevi« včerajšnji senzaciji o Vorošilovem govoru, ki smo ga, če se ne varam, čitali v pone-deljskem »Jutru«. Mi čitatelji »Jutra« seveda sedaj natančno vemo, zakaj se pri »Slovencu« toliko jezijo. Ali imamo prav? Kaj pravite? Mi nič več ne rečemo. Samo bi pristavili, kako je z raznimi »praznimi senzacijami« za posebne izdaje. Včeraj dopoldne so nas gospodje iz Kopitarjeve ulice presenetili s svojo prvo izredno izdajo. Razglasili so. da je med Rusijo in Nemčijo podpisana sklenjena vojaška zveza Anglija pa, da je nato iz strahu odpovedala svojo pomoč Poljski. S to ugotovitvijo, mislimo, da je tudi razprava ne samo o praznih, temveč tudi o sramotnih senzacijah končana. 1 * Pedagoški tečaj za profesorje, ki ga je nameravalo prirediti Pedagoško društvo v Ljubljani od 4. do 7. septembra, se ne bo vršil zaradi premalega števila prijav. Opozarjamo na to vse, ki so se za tečaj prijavili. * Beograjski balet v kulturnem filmu. Neko domače filmsko podjetje v Beogradu že dalj časa izdeluje kulturni film, ki bo prikazal lepote Jugoslavije. Seveda je treba med pokrajinske lepote uvrstiti tudi narodne plese, pri katerih se obenem pokaže lepota in pestrost narodnih noš. V ta namen je predvčerajšnjim nastopil pred kamero balet beograjskega Narodnega gledališča. Radovedni smo, ali bo vendar en. krat uspelo vsaj kolikor toliko prikazati v domačen filmu del onega izobilja, ki ga imenujemo: lepote Jugoslavije. * Bivši župan obsojen zaradi razbojni- štva. Poročali smo, da je moral stopiti pred mali senat okrožnega sodišča v Bje. lovaru bivša župan Josip Koturak iz Čur-lovca, ker je naoadel starko Bvo Mihoko-vičevo in jd ugrabil 23.000 din, nakar se je podal popivat v Virje, kjer so ga kmalu prijeli orožniki in mu zaplenili ves denar. Koturak je bil zdaj obsojen na dive in pol leta robije, vračuna pe se mu preiskovalni zapor. Chrlstofov učni zavod s pravi eo javnosti Ljubljana, Domobranska c. 15. vpisuje sedaj redno vsak dan tudi v nedeljo dopoldne in popoldne. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Učenci in učenke uživajo ugodnosti kot na drž. trgovskih šolah (veljavnosti izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave). Zavod je urejen po vzoru sličnih inozemskih šol in je največji in najmodernejši te vrste v naši državi. — Lastno novo šolsko poslopje! Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod vse prednosti sodobnega in odličnega učnega zavoda in zavzema vodilno mesto v tej vrsti strokovnega šolstva ter je potrjen od ministrstva trgovine in industrije ter kr. banske uprave, šolnina zmerna! Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Telefon dir. 48-43. (_) J u— Srednja glasbena šola (dri. vatorij) sprejema nove gojence vse te dni do 5. t. m, nato bodo sprejemni izpiti po določenem urniku, ki bo nabit v veži poslopja. Lanski gojenci se vpišejo lahko do 15. t m. Vsi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, jo kolkovati s 50 din. Vse ostale podrobnosti v veži konservatorija. u— Pazite na otroke! Včeraj so naenkrat pripeljali v splošno bolnišnico dva otročiča z dežele, ki sta se doma ob pomanjkanju pozornosti odraslih oparila, da sta dobila nevarne poškodbe. V Makovcah pri Komendi si je dveletni posestnikov sin France Zorman zvrnil posodo vrele kave na obraz, v Zagorici pri Dobrepoljah pa. je komaj dobro leto stari Lojze Grm prevrnil lonec kropa nase. Podobne nesreče so zlasti po vaseh zelo pogosto, zato so obenem nazorno svarilo materam, naj svojim malim ne puste šariti okrog štedilnika. Razkošen film mladostnega Bl?ggll CRFrF KINO UNION, humorja in krasne glasbe »liallOT M%JC*W£t teL 22-21 V filmu poje priljubljena Deanne Durbin med drugim tudi: »Serenada zvezdicam«, »Zvon vkapeliclc, »Rada žvižgam« in »Gounodovo »Ave Mario« s spremljevanjem dunajskega deškega zbora! Blagajna odprta od 11. do 12. ure in od 15. ure dalje! Predstave ob 16., 19. in 21. uri! I Razkošno inscenirana filmska komedija! Doživljaji in komična usoda mladeniča v pravljični deželi 1001 noči. KINO SLOGA« tel. 27-80, ob 16„ 19. in 2L uri. ALI BABA IN 40 HAJDUKOV. V gl. vi.: Edi Cantor I -vompletna garnitura preparatov Parfumerija »Venus«, Tyrševa 9. ZA NEGO KOŽE din 22.- * Kongres pravnikov v Rogaški Slatini in Mariboru od 25. do 27. septembra. Po obvestilu iz Beograda je zagotovljen popust na železnici za vse udeležence. Rok za prijave se podaljša do vključno 7. septembra, tako da se omogoči udeležba tudi onim, ki se dosedaj niso prijavili * Kongres vojnih invalidov iz vse Jugoslavije bo letos v Zagrebu od 6. do 10. oktobra. 212 delegatov bo zastopalo 88.0000 članov. Po kongresu bodo delegati pohiteli z avtobusi na Plitviška jezera. Trgovsko učilišče ROBIDA s pravico javnosti, LJUBLJANA — Trnovska ulica št. 15, vsposablja mlade ljudi po sodobnih metodah in individualnem pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. — Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne Trnovska ul. 15. * Novi grobovi. V Domžalah je v četrtek popoldne umrl g. France Flerin, eden izmed najzavednejših domžalskih Sokolov. Užival je splošno spoštovanje zaradi svoje kremenite zavednosti in zaradi svojega krasnega značaja. Zadnjo pot bo nastopil danes ob pol 17. iz hiše žalosti v Šolski ulici 18. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Fanika Koširjeva iz Gornjega Logatca. Blago mater bodo danes ob 16. spre. mili k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve časi naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogi. -re. S. br. S0474/35. * Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje v svoj enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti redno vsak delavnik od 9. do 12. in od 3. do pol 7. ure popoldne. Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti, kakor jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Zavod se nahaja na Kongresnem trgu v bivših prostorih državne dvorazredne trgovske šole in ima prostorne najmodernejše učilnice. Zavod si je zavoljo svoje solidnosti in svojih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah in prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. — Vsa podobna pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno. Telefon Dopisne trgovske šole 29-86. (—) * ŠofersKj izpiti poklicnih šoferjev ta "amovozačev motornih vozil bodo za sre-ze Kranj, Radovljico in škofjo Loko v četrtek 14. septembra ob 8. pri sres.tem na-čelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. * Huda nesreča pri tresenju hrušK. 32-letni Franc Piskole, posestnik iz Radulje pri šmarjeti, je tresel sad na visoki hruški. Nenadno pa je omahnil in padel več metrov globoko. Piskole je skušal vstati, vendar zaradi hudih bolečin brez tuje pomoči ni mogel. Prihiteli sosedje so ga spravili v hišo, kjer so mu z mokrimi ob-Madki skušali lajšati bolečine. Ker bolečine niso prenehale, so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Dr* Kocijančič Viktor zopet redno ordinira ŠKOFJA LOKA , * Čeveljčki vabijo v sveti zakon. »Politika« beleži: V Baniji, v okolici znanega radioaktivnega kopališča Topuskega, nosijo mlada kmečka dekleta opanke, v kolikor pač ne hodijo bose. Če pa dekle obuje čeveljčke, je to znamenje, da se želi poročiti in da se lahko zglasijo ženini. Mlada dekleta sanjajo o času, ko bodo lahko tudi ona obula simbolične čeveljčke in prepevajo: »Zaigrajte moje noge bose, ka' i one što cipele nose...« Variete na ljubljanskem velesejntn (paviljon K) MEDNARODNI ARTISTI Iz sporeda: LEO, morski tjulenj — neprekosljiva dresura RASSV, japonsko žonglerstvo. QUACK, muzikalni klovn. BORIS BORUTTA & ILO FAY, mojstra moderne parodije. LILLO & SAMBO, zamorska glasba in ples. LAMBERTS WOONDER, neprekosljivi akrobati. Zmerna vstopnina! Za popoldanske predstave vstopnina znižana! Otvoritvena predstava v soboto ob i/29. uri zvečer! Dnevno dve predstavi: ob 4. popoldne in ob y29. zvečer * Zarad bratomora obsojen na smrt. Ka- sacijsko sodišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Vranju, s katero je bil kmetovalec Velimir Miloševič iz vasi Stoj-kovca obsojen na smrt. Miloševič ima na vesti grozovit zločin. Letos v noči med 25. in 27. januarjem je s sekiro razbil glavo lastnemu bratu Jovanu, ko je spal. Po umoru ga je oropal in truplo zakopal v plevah. Obsojenec je star 50 let in ima štiri otroke. * V strahu pred možem je skočila skozi okno. V Banjaluki se je posestnik Osman Djinič nedavno poročil z 20-letno Seido. Ko je predvčerajšnjim prišel opolnoči vinjen domov, mu je mlada žena očitala pijanost in nezvestobo. V odgovor ji je mož prisolil klofuto. V strahu, da je ne bi še huje pretepel, se je mlada žena vrgla skozi okno. Prenesli so jo v bolnišnico. Osman je skočil za njo, toda je ostal nepoškodovan. Zato je namesto v bolnišnico moral na policijo. Iz LfuMfane u— V izložbenem oknu Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici je razstavljena spomenica, ki jo bodo naši rezervni oficirji predložili na svečan način g. ministru vojske in mornarice g. Milanu Nediču na rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra n. Ta svečani čin se bo vršil v slavnostni dvorani glavnega generalnega štaba ob 12.30. Citanje te spomenice kakor tudi odgovor vojnega ministra bodo prenašale vse domače radijske postaje. u— Na šoli Glasbene Matice se bodo tudi v letošnjem letu poleg klavirja, violine in solopetja poučevali vsi orkestralni inštrumenti in poleg splošne teorije in mladinskega petja tudi vsi teoretični predmeti. Sola ima izvrstni učni načrt, ki je sestavljen na osnovi učnega načrta drž. konservatorija v Ljubljani, poučujejo pa priznani glasbeni pedagogi. Pogoji so nizki, priglase sprejema pisarna Glasbene Matice dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. Vire. V toreik 5. t. m. popoldne bo določitev urnika in odreditev gojencev k posameznici učiteljem, redni pouk pa se bo pričel v četrtek 7. septembra. Narodno obrambna tiskovna zadruga. V petek, dne 15. septembra ob 18. uri bo v zadružnih prostorih, Masarykova cesta 14/n občni zbor Narodno-obrambne tiskovne zadruge v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo nadzorstva, 2) poročilo načelstva in 3) likvidacija za-druge. Načelnik. (—) u— Združenje gostilniških podjetij T Ljubljani obvešča članstvo, da je banska uprava dovolila za čas velesejma od 2. do 11. septembra podaljšanje policijske ure za gostinske obrate v Ljubljani (razen za vi. notoče in buffete) do 2. ure zjutraj, za kavarne pa do 3. zjutraj z omejitvijo, da se po 2. ne smejo točiti alkoholne pijače. DANES OTVARJA KINO MATICA NOVO SEZIJO 1939/40 z moderno 'amo PEKEL V LJUBEZNI Prekrasni francoski film z največjim umetnikom Francije JE AN GABIN ln lepotico MIREILLE BALIN. Bogata zanimiva drama o ženi, za katere ljubezen so moški vse žrtvovali. FIlm poln erotike ln ljudskih strasti. Predstave ob 16., 19. in 2L uri mu je zlomilo nogo. Komaj 6 let staro Marijo Borčevo iz Loke pri Mengšu je mati peljala na kolesu, pa je dekletce po neprevidnostJi vtaknilo nogo med igle, da ji je odtrgalo palec. V bolnišnico sta morala tudi posestnik Janez Kepic iz Dvorja in 81etni poštarjev sin Marjan Hudnik s Hradecfkega ceste — oba sta padla s kolesa tn se precej nerodno potolkla. u— Nezgoda v tovarni. Mestni reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek Pozor, restavraterji in gostilničarji! Po zelo ugodnih cenah nudi izborno domačo salamo, šunko ala Praga v konzervah ter razne vrste sira in sardine trgovina z delikatesami V. A« JANES, Aleksandrova 12, tel. štev. 3455. deSavtoo Elzo Križnarjevo ,stanujočo na Glincaih, Cesta IX-14, in zaposleno v tovarni zamaškov v Frankopanski ulici. V tovarni jo je stroj zgrabil za roko in ji Jo zmečfcaL Na kirurški oddelek je moral tudi 681etni posestnik Anton Zupančič iz Malega Globokega pri Zagradcu.* V hlevu Cešnovarjeve gostilne ga je udaril konj v nogo in mu jo zdrobil. TELOVADNI NASTOP SOKOLA LJUBLJANA HI dne S. septembra t. L ob y216. uri na telovadiščo ob Tyrševi cesti V evangelijski cerkvi v Ljubljani bo Jutri ob 10. spet redna služba božja. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta štev 15/IL telefon štev. 32-84. Izplača se Vam naročiti filme iz Ljubljane in poslati Iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike, še isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme ^Zr najnovejše _ emulzije do 1.1941. T^ Razvijamo In kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček. račun št. 13-285. Naša teL št. 25-66 in 25-67. — Se priporoča Foto Toorlst — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. n— Opozorilo. Mestno poglavarstvo opozarja ljubljanske občane, da naj postopajo pri plačevanju prostovoljne socialne davščine skrajno previdna Dognalo se Je, da izrablja nekdo zaupanje občanov in pobira to davščino za sebe. Vsi oni, ka so od mestnega poglavarstva pooblaščeni za sprejemanje denarnih prispevkov, imajo posebne legitimacije s fotografijo. Za vsako plačilo morajo dati potrdilo na uradni tiskovini z uradnim žigom. Predpisano je, da morajo Izdajati strankam prepise potrdil, izvirnik ostane uradu. Zahtevajte vedno legitimacijo in potrdilo! Kdor pobira prostovoljno socialno davščino in nima legitimacije ter ne izdaja pravih potrdil, spada na policija NA TRADICIONALNO ŽEGNANJE V KAŠELJ na zajca, v nedeljo in ponedeljek naj pohiti vse, staro In mlado! — Velika zegnanska veselica se bo vršila tudi letos v vseh prostorih in velikem vrtu gostilne pri Gradn v Zgornjem Kašlja ob izvrstnem vinu, jedilih, krofih in poticah. Vlakov do postaje pri Dev. Mariji v Polju in Zaloga je dovolj. Avtobus pa bo vozil izpred Mestnega _doma popoldne od pol treh naprej vsako uro. Rezervni oficirji, udeleženci potovanja v Beograd, na Oplenac in Topolo, ki niso dobili okrožnice št 1185, naj še danes reklamirajo v društveni pisarni med 18. in 19. Vsem tovarišem sporočamo, da so vse priprave izvršene; zaradi možnih izprememb zasledujte dnevno časopisje! Pododbor Ljubljana. u— Sadjarji in vrtnarji. Izlet v Fleterje in na Grm se zaradi tehničnih ovir preloži na nedeljo 10. septembra. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-severni del sprejema še naknadno nove izletnike do 5. t. m zvečer po tajniku Lukežu Rudolfu, Ljubljana, Tyrševa cesta 99. Kdor se bo udeležil, mu ne bo žal. JNAD »Jugosolavija«. Izredna od-borova seja bo drevi ob 19.30. Vabljeni vsi odborniki in načelniki sekcij, da se te važne seje zanesljivo in točno udeležijo. Poslužite se Potnikovega posebnega vlaka v Beograd« Odhod iz Ljubljane 2. septembra zvečer. Povratek 5. septembra zjutraj. — Cena 145 din. — Prijave v vseh biljetarnah Putnika Slovenije. u— Kup prometnih neweč. Včeraj ln predsnočnjim so na kirurškem oddelku splošne bolnišnice sprejeli celo vrsto ranjencev, ki so postali žrtve prometnih nezgod. Med drugimi so pripeljali 541etnega voznika Andreja štreklja, zaposlenega na posestvu barona Borna pri Sv. Ani nad Tržičem. Mož je popolnoma gluh, pa al čuda, da se mu Je pripetila nezgoda, fco je danes na cestah zmerom živahnejši av-tomob-lsfci promet Podrl ga je neznan avtamobilist in mu zlomil levo nogo. Pred škofijo je včeraj neki jnotocOclist podrl 671etno kuharico Marijo Rantovo z Mestnega trga. Prizadejal jI je precej hude poškodbe. Anton Jager, 171etni posestnikov sin iz Dofbrunj, pa Je v Stopanji vnaf tako nesrečno padel a polnega senčnega votaa, da priletel naravnost pod kote to a— Vsi rezervni oficirji, ki želijo potovati v Beograd in na Oplenac, naj se javilo neposredno pri poveljstvu vojnega okrožja v Mariboru zaradi objave za brezplačno vožnjo. Prijave sprejme vojno okrožje le do 3. septembra. Potujejo lahko vsi rezervni oficirji in ne samo člani udruženja rezervnih oficirjev. a— Mladi žrtvi Mure. Pri Sladkem vrhu sta se kopala v Muri 151etni Rudolf Kavran in 131etni Ivan Pivec. Ker nista znala dobro plavati, sta oba utonila. Njunih trupel še niso našli. a— Vse prihranke so lzropall delavcu Francu Lipuši pri Stražišču še neizsledeni zlikovcL Stanovanje so mu popolnoma iz-ropali, odnesli vse, kar je količkaj premakljiva razen tega 12.700 din gotovine. Skupna škoda znaša 17.000 din. a— Sokofeka čete v Markovcih pri Ptuju bo otvorila v nedeljo 3. septembra ob 16. svoj Sokolslei dom. Svečane otvoritve prvega četnega doma v župi in v banovini se udeležijo tudi marib. Sokoli, člani soikolskih društev Sokol I in Sokol n (Pobrežje). V to svrho bo vozil poseben avtobus ob 13. »spred Putnika, Trg svobode. Vrnitev iz Markovcev ob 20.30. Voenina le 30 din za osebo. Prijave je oddati najkasneje do sobote do 10. are pri Putniku, Mhribor, Trg svobode (gTad). a— Kri |e tekla pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Fantje so se spopadli in se pošteno pretepli. S krvavimi poškodbami na glavi so obležali Matija Španinger, Anton Frangež in Avgust Šlodič. Orožniki so zaslišali 6 udeležencev, ki so ovadeni državnemu tožilstvu. a— Sleparju so nasedli. Nedavno se Je pojavfl v Mariboru možak, ki se Je izdajal za zastopnika nekega obrtnika iz Novega Sada, Id je mariborskim brivcem že več lat brusa Škarje in britve. Ker je r poslovanju med mariborskimi brivci tak način postaranja že običajen, so brivci njožaJm zaupali in mu izročili britve ln škarje. Kmalu pa je prišlo Iz Novega Sada sporočan, da so nasedli sleparju. Te dnt se je mudil v Ptuja mariborski bri-NMQ mmmu in Je tam sleparja, ki je tudi v Ptuju poskušal svojo srečo. Obvestil je policijo, ki je aretirala 451etnega Jožeta Za sko tekmo. Toda iz vrst naših fantov zve mo, da se bodo v nedeljo borili kot levi, kajti dobro se zavedajo važnosti jutršnje tekme. Hašk je sedaj izredno dober, kar je pokazal v nedeljo v Splitu, kjer je odpravil tamkajšnjega Hajdukovega konkurenta kar s 4:1. V Ljubljano bo pripeljal Hašk vse svoje kanone in najnovejše pridobitve, med njimi tudi Ljubljančana Zupančiča. Hašku gre tudi za prvo mesto, za to bo v nedeljo prava prvenstvena borba, za katero vlada razumljivo zanimanje. Tekma bo na igrišču ob Tyrševi cesti ob 16.45, ob 15. bo predtekma med juniorji Ljubljane in SK Moste. Igralo se bo ob vsakem vremenu. Mars—Bratstvo Na igrišču za Kolinsko tovarno bo jutri dopoldne ogorčona borba med odličnima enajstoricama Marsa in Bratstva. Obe moštvi sta trenutno lepo uigrani, žilavi in Odporni. Katero moštvo bo zmagalo je danes težko reči. Rezultat tega srečanja bo enemu in drugemu v nadaljnjem tekmovanju velike važnosti. Tekma se prične ob 9.30 na igrišču za Kofcnsko tovarno. Svoboda—J adr an Svoboda : Jadran. Jutri ob 10. bo na igrišču Ljubljane važna prvenstvena tekma med gornjima kluboma. Ker sta se v prvem kolu oba kluba slabo odrezala, bosta v nedeljo gotovo dala vse iz sebe, da popravita ta neuspeh. Reka—Hermes V drugem kolu jesenskega prvenstva se srečata na Viču domačin Reka in favorit za prvo mesto, Hermes. Kakor vse tekme med tem kluboma, bo tudi ta gotovo ena najlepših v celem prvenstvu. Da se ta tekma še lahko vrši na tem igrišču, gre zahvala lastnikom kupljenih parcel, ki so dali dovoljenje. Začetek ob 10.30. Športni dan na Rakeku Jutri bo SK Javornik na Rakeku že žtirinajstič priredil revijo svoje delavnosti z naslednjim sporedom: dopoldne: ob 8. uri pred postajo start domačih in okoliških kolesarjev k dirki na progi Rakek— Ivanjeselo — Laze — Planina — Unec — Rakek. Juniorji prevozijo progo enkrat, seniorji pa dvakrat. Cilj pred Sokolskim domom, ob 9. uri v dvorani Sokolskega doma turnir v namiznem tenisu, dostopen le tekmovalcem iz Rakeka in okolice; popoldni« na športnem igrišču prijateljska nogometna tekma SK Kamnik : SK Javornik. p0 tekmi bo v prostorih Sokolskega doma domača športna zabava s ple- som. Državno prvenstvo v plavanju Na seji upravnega odbora plavalnega saveza so določili skupine in izžrebali startne številke za državno prvenstvo posameznikov v plavanju, ki bo danes in yutri za moške v Bjelovarju, za ženske pa v Crikvenici. Po razpisu bodo predtekmo-ranja samo na progah 100 m, na daljših pa takoj finalne tekme in sicer tako, da se bodo v eni skupini srečah najboljši, v drugi pa slabši. Tekmovanje v Bjelovaru je sestavljeno po udeležencih takole: 100 m prosto: prva skupina L. štakula, žižek, Curtini, Puhar; H. skupina L štakula, Defilipis, Fritsch (Ilirija), čuček; H. skupina dr. Vilfan (Ilirija), Petrone, Stocker, inž. Gazzari, L. Ciganovič. Najboljših šest pride v finale. Na 10 m prsno bodo le izbirne tekme. V najmočnejši skupini nastopijo Grkinič, Binder, Cerer in Barbieri, v drugi pa Bije-lič, Laškarin, Dvoržak, Kohn in Hribar. Na 100 hrbtno: I. skupina Bakašun, dr. Vilfan, inž. Gazzari, Pelhan; H. skupina Marčič, Negovetič, Ciganovič, Pestevšek; m. skupina Vidmar, Strmac, Perfetta, Drobnič. Na 200 m prosto: I. skupina Žižek, Defilipis, Potočnjak; n. skupina dr. Vilfan, Curtini, I. štakula, inž. Gazzari; HI. skupina Pelhan, Drobnič, Fritsch, Biršič, Stocker, Grkinič. Na 400 m prosto: I. skupina Potočnjak, Curtini, Bala, Puhar, žižek, Defilipis; H. skupina Mihalek, Pestevšek, Stocker, Baica, Boršič. Na 1500 m so prijavljeni Mihalek, žižek, Bala in Baica. Na 200 m prsno: L skupina Kohn, Cerer, Grkinič, Barbieri, Bijelič; H. skupina Dvoržak, Binder, Hribar, Laškarin. Za žensko prvenstvo v Crikvenici je določen naslednji vrstni red: 100 m prosto: 1. skupina Keržan, Beara, Smolik; II. skupina Sidar, Fine, Dumic; m. skupina Boršič, Jenull, Krmpotič. Na 100 m hrbtno bo takoj finale: Beara, Bradač, Fine, VVimmer, Smolik. Enako bo takoj finale na 100 m prsno: Orlič, Wim-mer, Martin, Fischer, Boršič, Werner. Na 400 m prosto: Keržan, Krmpotič, Roje. Beara, Fine, Smolik. 200 m prsno: Martin, Fischer, Werner, Orlič, Boršič, Wimmer. V nekaj vrstah Zaradi mednarodnega političnega položaja so bile odpovedane domala vse mednarodne prireditve, določene za jutri. Poročali smo že. da je bilo odpovedano tekmovanje za veslaško prvenstvo Evrope, zdaj pa so odpovedali sredi tekmovanja še svetovno kolesarsko prvenstvo v Milanu in tudi sablaškb prvenstvo, ki bi se moralo že včeraj začeti v Meranu Voina nevarnost je dalje preprečila začetek angleške profesionalne lige. a tudi Francozi so odpovedali svoje prvenstvo, ker so bili igralci vpoklicani v vojake. V četrtek popoldne bi morale priti v 2',agreb madžarske teniške igralke, ki naj bi nastopile v tekmovanju za srednjeevropski pokal nasproti Jugoslaviji Že so domnevali, da iih spričo mednarodnih dogodkov ne bo, a so včeraj vendarle dopo-tovale. Danes se v Beogradu začne atletski dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžari doslej še niso javili, da ne bodo prišli in ker tudi ni bilo nobenih ovir s teniškimi igralkami, je pričakovati, da bodo madžarski atleti pravočasno dospeli v Beograd. Današnji spored obsega 110 m zapreke, met krogle, tek 800 m, skok ob palici, tek 200 m, met diska, tek 3000 m. skok v daljavo in štafeto 4 X 400 m. Zastopstvo Jugoslavije je na papirju zelg močno, ni pa gotovo, če bodo vsi določeni nastopili. V četrtek je bil prvi trening dirkačev, ki so se prijavili za mednarodne avtomobilske dirke okoli Kalemegdana v Beogradu. Največje zanimanje je seveda vladalo za nastop znanih nemških tovarniških dirkačev Langa, Brauchitscha in Mullerja. Prva dvojica je vozila na Mer-cedesih po 450 HP, Mtiller pa na Auto Unionu, ki ima tudi 450 HP. Največja hitrost, ki so jo pri treningu dosegli, ie bila 130 km na uro. Poskusili so se tudi domači dirkači. Beograjčan Radič se le pri tem zaletel v drevo in ie avto popolnoma razbil, sam pa ie po čudovitem naključju dobil le manjše praske. Trenirali so tudi motociklisti in so dosegli hitrost do 100 km na uro. S. K. Svoboda. Moštvo, ki je določeno za jutrišnjo prv. tekmo, naj bo ob 9. v garderobi. Teniško prvenstvo na Iliriji. Ker je zaradi mednarodnega položaja za nedeljo napovedani teniški dvoboj med Ljubljano in Trstom odpadel, je Ilirija izrabila priliko za odigran je klubskega prvenstva v vseh disciplinah. Turnir se bo začel že danes popoldne in bo s kratko prekinitvijo trajal do praznika dne 6. t. m. V okviru tega turnirja bo tudi srednješolsko prvenstvo Ljubljane, pri katerem bo sodelovalo lepo Število mladih talentov. Prvenstva Ilirije se udeleže vsi naši najboljši igrači na čelu s Trudnom, givicem, Bankom, Smerdujem, dr Bleiweisom, Thumo, Ba-njaijem. Luckmariom -'ttf dr., pri damah pa ga. Ksenija Ravnikai^Turnšek, Dacarje-va, Pečovnikova, Miihleisenova in dr. Oba turnirja sta propagandna in zato ne bo vstopnine. Prijatelji tenisa vljudno vabljeni! SK Ilirija (hockey sekcija). V ponedeljek 4. t m. ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igralcev v klubski sobi nad kavarno Evropo. SOKOL Medžupne lahkoatletske tekme v Zagrebu bodo na rojstni dan Nj. Vel. kralja na velikem sokolskem zletišču v Maksimira. Na njih bodo sodelovali najboljši sokolski lahkoatleti iz žup Beograd, Bjelovar, Celje, Karlovac, Kragujevac, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osijek, šibenik in Zagreb. Sokol v Neveslnjn je preteklo nedeljo 27. t. m. razvil zastavo, ki mu jo je daroval poznani pesnik, sedanji veleposlanik Jugoslavije v Bukarešti, br. Jovan Dučič, kumoval pa ji je sedanji ban zetske banovine, g. Božidar Krstič. Isti dan je priredilo društvo tudi tekme svojih 16 čet in javno telovadbo vseh svojih telovadnih oddelkov. Vaditeljsld tečaj župe v Novem mestu se bo pričel 10. septembra in bo trajal do 24. septembra. Tečaj, ki bo za člane in članice, bosta vodila zvezna vaditelja in učitelja br. Rafael in s. Jelka Ban iz Beograda. Priporočamo, da bi se prijavilo čim več tečajnikov in tečajnic v tečaj, saj je vsepovsod veliko pomanjkanje vaditeljev in vaditeljic. Beograjsko sokolstvo bo sodelovalo pri proslavi rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra H. v kroju in civilu z vsemi svojimi društvi pri povorki in bakladi po mestu na predvečer proslave in na Banjici pri veliki paradi vojaštva. Po paradi bo sokolstvo priredilo velik sprevod po mestu do Kolarčevega ljudskega vseučilišča, kjer bo imelo svojo akademijo pod vodstvom Saveza Sokola. Letošnja savezna prosvetna šola je trajala od 6. do 20. avgusta in jo je obiskovalo skupno 64 tečajnikov, med njimi dva Junaka iz Bolgarije in dva Sokola iz Poljske. Tečaji so bih v beograjskem Študentskem domu kralja Aleksandra I, kjer so vsi slušatelji šole tudi stanovali in imeli svojo hrano. V šoli je predavalo vse polno najboljših sokolskih prosvetnih delavcev in članov saveznega prosvetnega odbora; vodil pa jo je predsednik SPO, br. prof. Miloš Stanojevič. Ob koncu so posetili tečajniki grob neznanega junaka na Avali in Ople-nac ter Bukovičko Banjo. Po povratku v Beograd je bil prirejen še skupni poslovilni večer, nakar so se razšli vsi bratje in sestre v svoje župe, da tamkaj nadaljujejo z delom. Tekme Sokolic za zastavo Nj. Vel. kraljice Marije bodo po sklepu ženskega strokovnega odbora Saveza Sokola istočasno z občimi tekmami članic in naraščajnic dne 23. in 24. septemhra v Ljubljani. Tekme sester za zastavo Nj. Vel. kraljice Marije so prve za ta visoki dar, ki ga je poklonila kraljica v začetku letošnjega leta, ceneč visoko požrtvovalno delo sokolstva. Darilo bo prejela ona vrsta članic v tekmi višjega oddelka, ki bo dosegla najboljši uspeh. Za ta prehodni dar postoji poseben pravilnik za predajo in tekme in vsebuje tudi vsa ostala navodila, kako naj se tekme izvršijo. — Tako bomo letos imeli v Ljubljani dne 23. in 24. septembra zbrane najboljše sokolske telovadke iz vse Jugoslavije, da v obči tekmi ▼ nižjem in višjem oddelku pokažejo sadove svojega pridnega dela v poedinih svojih društvih. Za tekme vlada veliko zanimanje po vseh župah. Tudi v Karlovcu bodo imeli vaditeljsld tečaj. Za članice bo karlovška župa priredila od 4. do 10. t. m. poseben tečaj pod vodstvom savezne potovalne vaditeljice ln vabi tudi sosedne župe, da prijavijo svoje tečajnice, da bo tečaj tembolje uspeL Češko sokolstvo ln Židi. Na osnovi na-redbe državnega protektorja je odredila GOS, da morajo vse njene edinice s 26. avgustom črtati iz svojih članskih vrst vse državljaiu protektorata češkomoravskega, ki so židovskega porekla. Sokolsi zlet na Koroški Bell—Javornik. V nedeljo 3. t. m. bo na Koroški Beli sokolski zlet edinic, ki so včlanjena v jeseniškem sokolskem okrožju. Za to veliko so-kolsko prireditev se vsa društva temeljito pripravljajo. Sokol na Jesenicah se udeleži zleta z vsemi oddelki. Zbirališče vseh oddelkov bo ob 13. pred Sokolskim domom na Jesenicah, odkoder odkorakamo z god. bo in prapori na čelu na Javornik. Bratje in sestre, vsi! Kamniški So^oi bo dostojno proslavil rojstni dan svojega kralja in staroste. Niso časi velikih in šumnih proslav, važnejše je sedaj to, kar govori srce. Videli boste, da je ljubezen, ki jo Sokol goji do mladega kralja, odkrita in globo sa. Večkrat je že imel Kamnik priliko videti našega kralja, ko je prihajal v naše planine. Vedno smo težko pričakovala njegovih obiskov in vedno smo ga pozdravljali z mislijo: to je naš mladi kralj, za katerega moramo vsi skrbeti, kajti njegova usoda je naša usoda in on je še tako mlad in neizkušen. Izgubil je zgodaj svojega očeta! Dolžnost nas Sokolov je, da te misli in občutja državljanov na njegov rojstni dan tolmačimo. Povedali bi mu radi, da smo z njim. Sokolstvo se snide v torek ob pol 21ih v čitatoiški dvorani. Na sporedu so govori, deklamacije, petje in godba čitalniškega salonskega orkestra. Vabimo k naši proslavi ter Vas hkrati prosimo, da na ta večer izobesite zastave ter razsvetlite okna. Pred proslavo bo po mestu sprevod, katerega zbirališče bo ob pol 20. na Glavnem trgu. Povorke se udeležijo vsa kamniška društva ter je bo organizirala občina Kamnik.. Sokol v Litiji priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. slavnostno sejo 6. t. m. takoj po šolski službi božji v dvorani na Stavbah. Za one, ki pojdejo v prvi razred Pravkar je izšla že lansko leto napovedana Mčderndorferjeva Začetnica, ki je po sestavi ln metodičnih načelih svojevrstna knjiga. Prosvetni svet je knjigo odobril kot učbenik za I. in n. razred ljudskih šol, knjiga pa si bo po svoji kakovosti prej ali slej priborila prvenstvo, ki ga zasluži. Prvemu delu knjige sledita v prihodnjih mesecih še drugi in tretji del. Toda že lz prvega dela je razvidno, kakšnih vzgojnih in metodičnih načel se je pisatelj držal pri sestavi Začetnice. Naloga ljudske šole je Izobraževanje najširših slojev naroda. Ljudska šola mora podati mladini osnovno izobrazbo, ki je prvi pogoj za razumevanje sodobne kulture ln napredka sploh. Smoter pouka v elementarnem razredu pa je, da se otrok nauči brati ln pisati materinščino ln dobi osnovne pojme za vse druge predmete, prvenci morajo dobiti v prvem letu šolanja temelj za vso nadaljno zgradbo uka in vzgoje. Osnovni šolski pouk pa mora biti podan tako, da vzbuja v otroku veselje do uka in do šole sploh. Temu učnemu zahtevku odgovarja Moderndorferjeva Začetnica kakor nobena, na našem knjižnem trgu dosedaj izdana knjiga te vrste. Snov je pestra, umetniške štiribarvne slike Frana Stiplovška, reproducirane s klišeji, ponazo-rujejo in oživljajo snov, da se vsakomur priljubi. Začetnica je sestavljena po načelih strnjenega pouka, ker so v njej podani vsi predmeti: branje, pisanje, risanje, računstvo, nazorni nauk, petje, telovadba ln ročno delo. Posebna odlika knjige pa je v tem, ker je vsa snov izvedena iz slovenskega narodopisja, je zatorej ljudska slovenska začetnica, ki prinaša naše življenje tudi v šolo in zbližuje oba vzgojna činitelja: šolo in dom. Moderndorferjeva Začetnica je sestavljena po načelu globalnega pouka, to se pravi: izhodišče za čitanje in pisanje ni posamezna mrtva črka, temveč celotna beseda v stavku. O globalni metodi so mnenja metodikov različna. Nekateri niso za globalno metodo, drugi jo spet fanatično zagovarjajo. Mislim pa, da ni jedro v tem, ali naj bo metoda globalna ali analitično-sintetična, temveč v tem, kako je kakšno načelo v praksi izvedeno. Ce naj s tega vidika ocenimo Moderndorferjevo delo, tedaj je treba reči, da se je izvedba globalnega načela v pričujoči Začetnici pisatelju docela posrečila. Zlasti je treba poudariti, da more učitelj knjigo uporabljati, če se drži globalnega ali pa analitično sintetičnega načela. To je pisatelj poudaril tudi v komentarju Začetnice, v »Sodobni šoli — priročniku k Slovenski začetnici«, ki je lansko leto izšla in ki daje izčrpna navodila učitelju pri uporabi te Začetnice. Svetovati je vsakemu učitelju in vzgojitelju, ki namerava uporabljati Moderndorferjeva Začetnico, da se dobro poglobi v knjigo »Sodobna šola«. Moderndorferjeva Začetnica nam podaja kos pristnega narodovega življenja. Mladina se pri tej knjigi ne bo dolgočasila, zlasti če upoštevamo še lepe štiribarvne ilustracije. Knjiga je učbenik in istočasno slikanica, skoraj bi rekel za mlade in stare. Ponedeljsko »Jutro« je prineslo dve enobarvni reprodukciji iz HI. dela Začetnice, in sicer naslovne slike za Pomlad in o Pustu, ne da bi kdo slutil, da so to posnetki učne knjisre, ki smo jih imeli dosedaj za neprebavljive in suhoparne. Tako bo menda ne samo otroku, temveč tudi učitelju olajšan pouk v elementarnem razredu, ki je, kakor vedo učitelji iz prakse, najtežji. Začetnica je vseskozi originalno delo, s katerim se moremo ponašati pred vsakim kulturnim narodom. Končno besedo bodo še spregovorili praktiki, ko izideta še ostala dela in ju bodo preizkusili. O uspehu sam zase ne dvomim. Ivan Vouk- Iz Trbovelj t_ Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo v Trbovljah bo v nedeljo 3. t. m. od 8. ure dalje. Pouk se začne v ponedeljek 4. t. m. ob 17. isrf. Iz življenja na dežel? RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal nocoj ob 20.30 in jutri ob 15.15 in 20.30 film po romanu Peyreja »Bell eska-ctron«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol bo predvajal dre vi ob pod 21. in jutri ob 17. in pol 21. prekrasen glasbeni film »V carstvu valčka«. Prihoda ji spored 7. in 8. septembra »Legija časti«. Posestite vsi! LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 20, jutri ob 16. in ob 20. ter v ponedeljek ob 20. v prenovljeni dvorani Sokolskega. doma velefilm »Dobra zemlja«. V glavni vlogi Paul Muni. Za dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji fUm 8. do 10. septembra 1939. (—) TRŽIČ. Kino bo predvajal danes in jutri izredno tep film »Uspavanka«. Prihodnji spored: »Beli jorgovan«. (—) Iz Litije i— Zanimiva pokušnja zajčje ln kuje pečenke. Društvo rejcev malih živali nabavlja za člane razne plemenite vrste malih živali. Siromašnim članom dajejo živali tudi brezplačno. Odbor Društva rejcev malih živali bo svojo akcijo zdaj na jesen nadaljeval. Da si zbere čim več denarnih sredstev, priredi v nedeljo 3. septembra vrtno -veselico pri Modicu na Glavnem trgu. Ob tej priliki bo pokušnja kunčjih pečenk in kuretine, kakor roda j lendk, plimetk, štajerskih kokoši in drugih plemenitih vrst Obisk priporočamo. i— Dve volovski koži je ukradel. Pri pošiljki volovskih kož na litijskem kolodvoru so opazili, da je neznan tat odnesel dva kosa. Orožniki so odšli brž na delo. Eno kožo so našli nedaleč od kolodvora in je bila najdba dokaz, da si je nočni dolgoprstnež naložil na svoja ramena pretežko breme. Sum za tatvino je padel na delavca Marzila Franceta iz brežiške okolice, ki je zaposljen zadnje čase pri nas. France je tatvino tajil. Orožniki pa niso odnehali. Narednik g Zuvela je preiskal stanovanje osumljenega Franceta, nato pa še bližno okolico in pod kupom suhe praproti našel jamo, v njej pa ukradeno volovsko kožo Pod takimi dokazi je nato tudi France priznal svojo tatvino. Iz Ptuja j— Na veliki sokolski tomboli v Ptuju vas čaka sreča. Za 2 din, kolikor stane tombolska karta, lahko dobite 3000 din gotovine ali nevestino balo, kuhinjsko opravo, rejeno telico, krasno moško obleko, seženj drv, vrečo moke in še nešteto drugih dragocenih dobitkov. Tako bogate tombole v Ptuju še ni bilo Vsi dobitki so vredni nad 30.000 din. Pohitite z nakupom tombolskih kart, ki jih dobite v vseh trafikah! (—) j— Rezervni oficirji, ki želijo v Beograd in na Oplenac, dobijo pri vojnem okrožju v Mariboru do vključno 3. septembra brezplačne objave za vožnjo v Beograd. j— Zvočni kino je za tekočo sezono uvedel težko pričakovane abonmajske vstopnice. Ker je s tem vstopnina močno znižana, ljubitelji filma pridno posegajo po blokih. Tudi aparaturo je vodstvo dalo v popravilo, in bodo s tem odpadle vse upravičene in neupravičene kriti!«. Morda bodo tudi filmi v tej sezoni mnogo boljši, vsaj spored prvega meseca kaže, da se bo tudi v tem pogledu ugodilo željam občinstva, j— v ptujsko bolnišnico so pripeljali Franca Vočiča, posestnikovega sina iz Moravče v Slovenskih goricah. Prepiral se je s tovarišem, ki je potegnil v razburjenju samokres in mu obstrelil nogo. Poe. hčerko Marijo Fekonjevo je napadlo govedo in ji prizadejalo hude poškodbe po vsem telesu, žival ji je zlomila tudi roko. j— Zvočni kino Ptuj bo še danes ta jutri zaprt. V sredo 6. in v četrtek 7. t. m. vsakokrat ob 20. uri se bo predvajal krasni češki film, »Izgubljena patrola«. Film prikazuje legendarno herojstvo čeških le-gionarjev. Pri vsaki predstavi se predvaja tudi filmski dnevnik in kulturni film. (—) j— Dva poškodovanca, v Sp. Hajdini je bil napaden ob povratku domov posestnik Martin Emeršič. Neki znanec, ki je gojil do njega mržnjo, ga je udaril z nekim topim predmetom po glavi in mu prizadejal hude poškodbe. V Sp. Velovleku je bil hudo poškodovan 261etn)i dninar Jožef Arnuš. Njegov sodelavec ga je s koso obrezal po vsem telesu. j— Vlomi. Neznani zlikovci so vlomili v hišo posestnice Ivane Krambergerjeve v Žabjeku in ji odnesli mnogo obleke. V Kicarju pa so odnesl. posestniku Alojziju Plohlu več kosov obleke in drugih vrednejših reči. Domnevajo, da so bili na delu pri obeh eni in isti tatovti. j— Predrzna tatvina. V četrtek popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje stavbenika Bengga na eni najbolj prometnih ptujskih cest. Predrzni tat je odnesel mnogo obleke in drugih več ali manj vrednih reči v vrednosti 2.000 din. Policija je tata izsledila na Bregu v osebi 23-letnega brezposelnega delavca Janeza Križana iz Bebrovnika pri Ormožu. Pri njem so našli še vse ukradene predmete, razen suknje, ki jo je že prodal v neki trgovini s starino. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 21. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Velike norosti«. V glavni vlogi Paula Wessely in R. Forster. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik. — Sledi za kraljev rojstni dan »Pikova dama«. (—) Iz Murske Sobote ms— Za poškodbami sta umrla v sobo. ški bolnišnici. Preteklo soboto so napadli štuhec in neki drugi moški s koli Jožeta Jeriča, posestnika iz Hrastja-Mote, ko je delal na njivi. Siroveži so Jeriča tako poškodovali, da je prepeljan v soboško bolnišnico še isto noč umrl. Pred dnevi je prav tako umrla za poškodbami vdova Julija Krančičeva iz Radvencev, ki jo je brcnil konj in zmečkal spodnji del telesa. ms— Nesreče. V Vučji vasi je padel z motorja Tone Juršič, kleparski pomočnik iz Celja ter si zlomil levo nogo. S kolesom pa se je ponesrečil Jakob Kvai iz Očeslavcev. Padel je tatoo močno na glavo. da se je onesvestil. Odpeljali so ga v bolnišnico. Posestnikov sin Franc Gujt iz Borejcev je po neprevidnosti padel z jablane in si zlomfil roko. Pri nabiranju sliv je spodrsnilo Mariji Mariničevi v Loga- vovcfli in «1 je todH zlomila roko. Gosta-ničar Ludvik Kocet iz Markovcev se js doma spri ter je v jerii razbijal šipe. Pri tem nepremišljenem opravku si je pore-zal obe roML Zapiski Začetek sezone t zagrebškem gledan. ga) razpravlja o kulturni in zgodovinski ščo. Danes se začenja v zagrebškem Velikem kazal ištvu nova sezona. O tvorili jo bodo z novo naštudirano in zasedeno kaj-kavsko veseloigro Tita Brezovačkega »Dio-geneš Hi sluga dveh zgubljenih bratov«. Delo je zrežiral dr. Branko Gavella, tasce-niral pa prof. Ljubo Babič. V nedeljo bo prva predstava nove sezone tudi v Malem kazalištvu, kjer pride na oder najuspelej-še delo prejšnje seeone, Držičeva komedija »Dundo Maroje«. Tako hrvatsko gledališče otvarja prvo sezono o novi Hrvatski v znaku stare domače tradicije. Ga. zanka Kunčeva ta g. Ivao Frane! nastopita v nedeljo v zagrebškem gledali. Sču kot gosta v operi »Trubadur«. »Naš rod« v- novem letniku. Pravkar JS izšla prva številka enajstega letnika mladinskega mesečnika »Naš rod«, ki ga izdaja ljubljanska sekcija JUU v redakciji književnika Josipa Ribičiča. Tehnično je številka na višku, prav tako napoveduje z vsebino lep in živahen letnik. Med sodelavci srečujemo imena Anton Debeljak, France Bevk, Marija Kmetova, Fran Roi, V. Kunst itd. Pestri vsebini ustrezata todi grafična in ilustrativna stran. LJubljana ob velikih dogodkih. *. Ljubljana, 31. avgusta Spet je tu september! Spet smo na pragu velikih dogodkov, slično kakor pred enim letom. Živimo v negotovosti, med mirom in vojno. Ljudje upajo, žele. da bi se vse dobro izteklo. Ves svet se mrzlično pripravlja na najhujše. Razgovori državnikov, pisma, diktati, posredovanja, vse to se vrsti z veliko naglico iz dneva v dan, iz ure v uro. Svet ugledajo nove pogodbe, stare pa postanejo brezpomembne. Zdaj se vrši vojna živcev. Nič ne vemo, kaj se lahko zgodi že nasledno uro. Vsakdo bi rad natančno vedel, kaj se dogaja po svetu. V uredništvih listov neprestano brni telefon. Pri listih so z delom preobremenjeni. Posebne izdaje se porajajo in čitalci segajo po njih, da izvedo najnovejše. Tudi v naši sicer mirni Ljubljani v nemirnem razpoloženju zasledujemo, kaj se dogaja. Na cesti teče pogovor o vojni, o Nemcih, o ustrežljivih Slovakih, o Čehih in o samozavestnih Poljakih. Nekateri upajo, da se bo vse to poravnalo brez prelivanja krvi, drugi pa žele. da se ta negotovost čimprej razjasni, četudi se prične divji ples. Tako sem doma poslušal zanimivo politiziranje stare hišnice in naše kuharice, ki je doma iz vasice na Štajerskem. Pa dopoveduje hišnica: »Jezus Nazarenčan, kaj nam bodo skuhale te velike glave. Vi ne veste, kako je bilo strašno za časa vojne v mestih! Več smo bili lačni kakor siti, vsega je primanjkovalo.« Kuharica pa meni: »Pri nas smo živeli, kakor bi bili imeli vsak dan ohcet. Ves pridelek smo lepo skrili, zakopali smo ga v gozdu, in tako smo fmeli vsega zadosti.« Tako sta začeli in se skoro sprli. Kuharica je želela, da bi bila vojna, samo da bi šla na Štajersko in jedla sadje. Pred deskami, kjer so nalepljeni časopisi, se zbirajo ljudje in pazljivo prebirajo. Tam lahko slišiš najrazličnejše pogovore in modrovanja. Naslove poročil čita-jo kar na glas, zraven pa pridajajo še svoje komentarje. »Tu si bodo pa zobe polomili...« »Poljaki so zasedli mejo, transporti vojaštva.« »Slovaki so gostoljubni, sami od sebe bodo hranili nemške vojake.« Tako se suče pogovor. Kolporterji tekajo po ulicah. Vidiš, kako sopiha proti pošti popularna Greta in vpije: »Jutro«, »Slovenec«, »Jutro« — posebna izdaja!« Najnovejše vesti so že tiskane! »Jutro« ima vzorno poročevalsko službo. Kmalu se oglasi nevoščljivi ljubljanski jutrnik, ki ga peče, da je tako zaostal z novicami. Prinesel je zanimivo vest, da v Knafljevi ulici raznašajo prazne senzacije... Toda bralci smo vse kontrolirali in smo zadovoljni, da smo bili tako obveščeni o velikih dogodkih. Kadar so radijska poročila, se zbirajo ljudje v lokalih, kjer imajo radijske aparate. Tam je vse tiho, vsi pazljivo poslušajo najnovejše vesti. A v Ljubljani objavljajo že nekaj dni poročila še na neki drugi način: V Narodni tiskarni so postavili na pritlično okno okvir s platnom in nanj projecirajo vsak večer poročila. Tako smo se tudi oni večer zbrali ob napovedani 21. uri pred tem poslopjem. Množica ljudi je pazljivo prebirala najnovejša poročila, navdušena nad takim poročanjem. Pa se je zgodilo, da smo dolgo časa čakali. Pred seboj smo imeli že desetkrat prebrano vest. Operater pri projektorju je moral tudi čakati na zamudnike. Toda katere, občinstvo ali gospodično tipkarico...? Pa se iz množice nekdo oglasi: »Še enkrat prečitajmo!« »In čita na glas, pri tem ne pozabi niti vejip, pik in tiskovnih napak. Zaleglo je, prikaže se druga vest. Naslednji presledek izpolni naš mož takole: »Mali oglasi. Dobro ohranjena vdova se da takoj v najem...« Smeh, ljudje postajajo dobre volje. In spet nove vesti, ki jih speaker v množici nadaljuje. Prikažeta se še sliki Cham-berlaina in Rydz-Smiglyja, potem pa: Na-daljne vesti ob 23. uri. Občinstvo se na vse strani razhaja, največ pa proti promenadi, ki je ob tej uri že skoro prazna. Ne more se primerjati naša mirna, mrtva promenada s kakšnim dalmatinskim korzom, polnim vrveža... Večina gre proti Dai-Damu, kjer posluša ob 22. uri vesti ljubljanske oddajne postaje... A že pri vratih se marsikdo ustavi Tam stoji zapisano. Nj. Vis. kralj Peter IL 2e toliko let imamo mladega kralja, a še vedno ga cazivajo Visočanstvo. Tudi to sem zabeležil, ko sem čakal na pragu velikih dogodkov na radijska poročila.«, MIPA Poveljnik! nemške armade Maršal G8ring General Braacbitsch con vec mesa — tem večji krvni pritisk Omejitev v prehrani je v poznejših letih nujno potrebna Čeprav je zvišanje krvnega pritiska pri starajočem se človeku naraven pojav, ki ga v večini primerov sploh ni treba zdraviti, je vendar mnogo ljudi, ki zavoljo posledic tega zvišanega pritiska mnogo trpijo. Pojavijo se n. pr. glavobol, šumenje v ušesih, naval krvi itd., tako da ne morejo normalno delati. Pogostoma pa so posledice še hujše, kajti mnogo srčnih obolenj vodenic v nogah in srčnih kapi je posledica povišanega krvnega pritiska. Stalno naraščajočega krvega pritiska zato ne smemo prezirati, temveč moramo storiti vse, da ga ukrotimo. K temu spada predvsem primerna dieta. Znanost je ugotovila, da živalske beljakovine, torej predvsem meso, jajca itd., a tudi kuhinjska sol pospešujejo krvni pritisk. Čim več mesa, tem višji je pritisk, to je izsledek po dolgotrajnem proučevanju vpliva različne prehrane na človeški organizem, mešane in čiste rastlinske hrane. Osebe, ki jim kri sili v glavo, ld imajo šumenje v ušesih aH občutke slabosti, kakor tudi osebe, ki jim na podlagi pretirano rdečega obraza po krivici pripisujejo nezmernost v pijači, se morajo zato brezpogojno omejiti v svoji vsakdanji porabi mesa, klobas, jajc m podobnih živil, razen tega naj dnevno ne uživajo več nego 1 aH 2 grama kuhinjske soli, primešane hrani. To se pravi, da morajo uživati večinoma nesoljene jedi. Zavoljo tega ni potrebno, da bi imele jedi slabši okus, upoštevati je treba le številne kuhinjske recepte, ki so jih delali nalašč za takšne svrhe. Po potrebi si jed lahko zboljšamo tudi s kakšno dietno soljo, ki pa ne sme vsebovati natrija. Če bomo živeli nekoliko tednov po tem receptu, bodo težave, ki nastajajo zavoljo povišanega krvnega pritiska, kmalu izginile, povrne se nam staro veselje do dela in življenja. Spanje pri živalih Velikost možganov ni v zvezi s potrebo po po&tku Zelo razširjeno je mnenje, da je pri živalih potreba po spanju odvisna od velikosti in razvitosti njih možganov. To mnenje je v te jsplošni obliki netočno, kakor dokazuje že slon, ki spada njegovo spanje med uganke živalskih vrtov. Slon potrebuje očitno samo nekoliko ur miru. Strežaji živalskih vrtov zagotavljajo, da se debelokožci, enako kakor konji, le redkokdaj vležejo na tla, in če so to sto- Predsednik nove japonske vlade General Nobojnki Abe rili, se dvignejo spet pri najmanjšem šumu. Tudi kiti in morski prašički spijo zelo malo. V njujorškem akvariju so opazovali morske prešičke, ki so bili sedem mesecev v neprestanem gibanju, čeprav je bilo to ponoči nekoliko manj nemirno. Najmanj točna je vsekako podmena, da je velikost možganov v zvezi s potrebo po spanju, za ptice. Ptičji možgani povprečno niso večji od možganov plazilcev in vjse-kako dosti manjši nego možgani velikih sesalcev. Navzlic temu so ptice večinoma velike zaspanke ter spijo tudi zelo trdno. To velja zlasti za ptice, ki spijo podnevi, kakor sove. Neka vrsta nočne lastovke, M živi v Indiji in Avstraliji, spi teko dolgo in trdno, da je njeno spanje podobno smrti Ne da bi se zbudila, jo Dlako vzameš v roko in ne zbudi je niti strel iz neposredne bližine. Nekaj podobnega je z znamenitim leniv-cem v svetu sesalcev. Rekord med zaspanci pa ima po vsej priliki neki puščavni polž, ki je v njujorškem naravoslovnem muzeju spal več nego dve leti in pol, potem se je nenadno zbudil in se začel zanimati za svojo okolico. Nemške ladje hitijo naravnost domov s novanje, za nižješolce pomoč pri učenju. Bitenc Antonija, Gosposka 10, drugi vhod. 24551-22 sprejme oskrbne Dva (fijaka em na stanovanje z no ali brez. Komac Sonja, Cankarjevo nabrežje 7-II. 24445-22 24454-22 K dijakom tehn. srednje šole iščem istotakega. Poljanska cesta 18-11 levo. 24543-22 Dijakinjo nižjih razredov, iz boljše hiše, sprejmem v popolno oskrbo, v toplo, zračno sobo ▼ sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24511-22 Dijaka sprejme boljša družina v vso, zelo dobro oskrbo in pomoč pri učenju. Cena 550 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24528-22 Dijaka sprejme učiteljska družina; v vso oskrbo. Pomoč pri učenju, klavir, center. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Juta. 24512-22 Dve dijakinji ali dijaka, sprejmem poceni v prijazno svetlo sobo z vso oskrbo — dam tudi samo hrano. Bližina Chrištofovt trgovske šole m učiteljišča. Strossmayerjeva 4-1., desno, nasproti poljanske gimnazije. 24363-22 Dva dijaka srednješolca, sprejme uči teljska družina v zelo dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo, v neposredni bližini realke ln srednje-tehnlčne šole.. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 24270-22 Sobo lepo meblcmoo, veliko, center, pri mirni družini takoj oddan. Stišlca 1-1 desno. 24558-23 Izgubljeno Črna listnica z akademsko legitimacijo, objavo in beležnico se ie izgubila. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi ogl. odd. Jutra. 24550-28 Razno zoo na ljubljanskem velesejmu. Ogled ogromnega živega krokodila in karavane vel-blodov( kamel) ladij puščave. Zelo zanimiv in poučen zlasti za šolsko mladino. 24416-37 Dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje in dobro domačo brine. Soupoiaba kopalnice. Postopek kot s članom družine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24357-72 Bežigrad poleg gimnazije, sprejmem dijaka v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24458-22 i »aauif« a aifVHIHtfSN) Sobo odda Sobo elegantno opremljeno pri ugledni družini s komfor-tom takoj oddam gospodični. Gregorčičeva ul. 17C-IL Zupanič. 24507-23 Dve sobi s posebnim vhodom, primerni za pisarno oddam takoj. Ponudbe na upravo Jutra pod »V sredini mesta 18-25«. 24505-23 Sončno sobo lepo, takoj oddam. Vojvode Mišiča 4-1. Poleg Stre-liške ulice. 24537-23 Sobo opremljeno ali prazno, zračno z razgledom na vrt, oddam takoj v najem. Vprašati: Ambrožev trg 3-1. le-v. 24531-23 Opremljeno sobo lepo, veliko in zračno, souporabo kopalnice oddam 1. septembra enemu ali dve ma gospodoma, ev. s hra no. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 24420-2» 1 I Zastopstvo za Ljubljano ln bivšo Ljubljansko oblast: M. CESAR, vinska trgovina LJUBLJANA VH — GASILSKA ULICA 3 — TEL. št. 2369 Interesenti! — V svrho pokušnje naših specialitet nas obiščite na velesejmu v paviljonu „11". RAZPIS POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje oddajo težaških, betonskih, železobetonskih in zidarskih del za novogradnjo stanovanjskega bloka ob Muzejski in Nunski ulici v Ljubljani. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti so interesentom na razpolago pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5., H. nadstropje v gradbenem oddelku, soba št. 221. med uradnimi urami od 2. septembra t. 1. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti razpisne pripomočke proti plačilu Din 250 za izvod. Ponudbe je vložiti v smislu razpisa do 14. septembra t 1. do 12. ure opoldne v zavodovem vložišču v Ljubljani, Gajeva 5, L nadstropje. V LJUBLJANI, dne 31. avgusta 1939. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Fc priznano ni/.Kin cenah rt nabavite najboljSe moške bleke, perilo ln vsa praktična oblačila P« Preskerju . J D B L 4 A N , ;v PetTs centa 14 INSERIRAJ V »JUTRU"! OKOMA mazilo a zdravilnih zelišč, čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblat, fc. Vid nad Ljubljano. 187-40 Levantski sejem Bari (Italija) Veliki sredozemski mednarodni sejem praznuje od 6. do 21. septembra 1939 svoje desetletnico. 5000 razstavljalcev 50 sodelujočih držav 10 trgovskih oddelkov. Posebne razstave najvažnejših gospodarskih pa nog. Mednarodni trgovski sestanki ln se j ms ki dnevi Obiskovalci uživajo največje popuste na Italijanskih ln inozemskih železniških, parni šklh ln zrakoplovnlh progah. 7174 a»£RIRAJ V „JUTRUM! L ".•» I Skrbi? obrnite se na grafologa Karmaha, ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani, hod Soča, Sv. Petra cesta, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Ljubljani ostane do 20. septembra. INSERIRAJ V „ JUTRU"! Naznanjam slav. občinstvo da bom z današnjim dnem sama vodila gostilno MALIS v Ljubljani (Zelena jama), LJUBLJANSKA UL. 1 (za Kolinsko tovarno). Točila bom prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Cene zmerne. Za obilen obisk se vljudno priporočam MALIS ANTONIJA, gostilnicarka Dobro obrit-dobro volje! ZASČ. ZNAMKA ROTBART Dotrpela je najina draga mama, gospa Fanifio Koiirjeua Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne v Ljubljani iz mrtvašnice Splošne bolnice. Gor. Logatec, Zemun, Ptuj, 31. avgusta 1939. HILDA in ALMA — por. DUŠANKA JOVANOVIC, hčerki. Naše gledališče DRAMA Nedelja 3.: Neopravičena ura. Iaovm. Znižane cene od 20 din navzdol. 4. 5. 6.: zaprto. Četrtek, 7.: Velika skušnjava. laven. Znižane cene od 20 din navzdol. Bekeffijeva veseloigra »Neopravičena ura« je očarljiva igrica vedrega tn Segave-ga značaja, ki nudi resnično zabaven večer. Dogodivščine mladoporočene osmodoj. ke Lili Jager, M jih doživlja v šoB in doma, tvorijo glavno dejanje. Sodelujejo: Le. varjeva, Kralj, Nablocka, Lipah, SJavčeva, V. in P. Juivanova, Mira Danilova, Cesar, Jerman, Gabrijelčičeva, Sewer, Rakarjeva, in J. Boltarjeva. Vlogo Riharda HiLrUa, ki jo je igral v pretekli sezoni Drenovec, bo prevzel Sancin. Režiser: prof. šest. »Velika skušnjava« je veseloigra češkega komedijografa Piskofa, ki pokaže na zabaven in duhovit način z udarnimi in sodobnimi resnicami prepleteno zgodbo o pohlepu za dediščino. Režija je prof. Sestava. OPERA Nedelja, 3.: Vse za šalo, opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: Ero z onega, sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Izven. Znižane cene. Sreda, 6.: zaprto. Četrtek, T.: Plesni večer na izvirno slovensko atmfonično glasbo. Gostuje Lidija Wisdakova. Izven. Znižane cene. Gorinšek - Jiranokova opereta »Vse *a šalo« ima pestro in dovtipno vsebino, s posrečenimi šalami in živahnim potekom do* Janja. Prikupna celota, ki jo oživlja me. lodijozna glasba, ustreza vsem, Id ljubijo vedrino. Sodelujejo: Daneš, Ribičeva, Saa. edn, Barbičeva, Poličeva, Peček, Drenovec, Bratina, Rakarjeva, P5anecki, Simončič, J. Rus in Jelnikar. Dirigent: D. Zebre. Režiser: Gorinšek k. g. Gotovčeva opera »Ero % onega sveta«, katere dejanje se dogaja v dalmatinskem kršu in ima za osnovo duhovito zgodbo o pretkanem Eru, vsebuje učinkovito uporabljene folklorne melodije. Opera, ki so jo izvajali v preteklih sezonah z velikim uspehom, v kateri je žel Franci v naslovni vlogi doma in na gostovanjih enega svojih največjih uspehov, spada med najre-prezentativnejša dela našega opernega repertoarja. Pričetek sezone v Drami bo 23. t. m. z otvoritveno predstavo Medvedove tragedi. je »Kacijanair«. Premiera bo za Premierski abonma. Opozarjamo na razpis abonmaja, ki nudi abonentom velike ugodnosti pri obiska opernih, operetnih in dramskih predstav. Prijave se sprejemajo od 4. t. m. t. j. v ponedeljek v veži dramskega gledališča od 10. ure dalje. Gospodično k otrokom ki je perfektna v italijanščini, se sprejme za takojšni ali poznejši nastop. — Ponudbe je poslati na oglasni odd. »Jutra« »8568«. NAZNANILO! Cenj. gostom, izletnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da bom dne 1. septembra t. 1. prevzela tudi vodstvo staroznane, renomirane GOSTILNE KENDA v Kamniku, kjer Vas bom kar najbolj solidno in ceneno postregla s prvovrstno jedjo in pijačo. — Za obilen obisk se priporoča M, Vrlinšekova Medijske Toplice Oglasi v „Jutru" imajo vedno oafvečji uspeta! DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE V LJUBLJANI priporoia svoje izborne Izdelke: SVETLO IN ČRNO UNION PIVO v sodih in steklenicah PEKOVSKI KVAS IN ŠPIRIT vsefc vrst. Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran — Za del Je odgovoren AV^ji Morafc_^ j T^hij.^