146 CRP PROJEKT: VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA OBVLADOVANJE RAKA V SLOVENIJI Tina Žagar, Sonja Tomši , Mario Fafangel, Mateja Krajc, Ana Mihor, Vesna Zadnik POVZETEK: S prvim oktobrom 2020 je za el potekati ciljni raziskovalni CRP projekt s številko V3-2032 z naslovom Vpliv epidemije COVID-19 na obvladovanje raka v Sloveniji. Sodelujo i raziskovalni organizaciji sta Onkološki inštitut Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Namen projekta je osvetliti vpliv pojava COVID-19 ter uvedenih ukrepov v družbi in zdravstvenem sistemu na breme raka v Sloveniji. Z uporabo razli nih virov podatkov bomo skušali ovrednotiti razli ne vidike s podro ja onkološke obravnave od presejanja in preventive, diagnostike, obravnave do izidov pri onkoloških bolnikih. V kolikor bo formalno mogo e, bomo prou ili tudi vpliv covida-19 na onkološko bolezen in zdravljenje. Klju ne besede: epidemija, COVID-19, rak, onkološka genetska obravnava, napotitve, diagnostika, potek in izidi zdravljenja, register raka UVOD V zadnjih letih za rakom letno zboli 15.000 Slovencev, ve kot 6.000 pa jih letno zaradi raka umre. Med nami trenutno živi prek 110.000 ljudi, ki so imeli kdaj koli postavljeno diagnozo katere od rakavih bolezni (1). Pri raku v osnovi velja, da je izid zdravljenja boljši, v kolikor je diagnoza postavljena v im zgodnejši fazi, v kolikor se ustrezna terapija za ne im prej in v koli - kor je obravnava celostna. V za etku leta 2020 smo bili tako v Sloveniji kot v številnih državah po svetu pri a izrednim dogodkom, ki so sledili širjenju novega koronavirusa SARS-CoV-2 in razglasitvi pandemije zaradi pojava COVID-19. Številni strokovnjaki s podro ja onkologije opozarjajo na težave v dostop - nosti in uporabi onkoloških storitev med in po razli nih izrednih ukrepih, 147 uvedenih ob epidemiji (2–4). Omejevalni ukrepi, ki so zagotovo pripomogli k omejitvi širjenja okužbe in ohranjanju zdravstvenih kapacitet, so za onkološke bolnike prinesli tudi negativne posledice, ki so lahko dolgo - ro ne ali trajne. Tako so na primer v Sloveniji ukrepi omejevanja gibanja in dostopa do primarne ravni zdravstvenega varstva z uvedbo ve jega deleža telefonskih konzultacij, za asna ukinitev ne nujnih pregledov, vklju no z diagnostiko nespecifi nih simptomov, ki so pogosto prvi znak rakavih obolenj, za asna ukinitev presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka in preventivnih storitev onkološkega genetskega sve - tovanja ter posledi ne spremembe v obnašanju ljudi z zmanjšanim obsegom iskanja zdravstvene pomo i zagotovo pri dolo enem deležu populacije vplivali na zakasnitev diagnoze in za etek zdravljenja rakave bolezni. Zaradi ukrepov na podro ju onkološkega zdravstvenega varstva je pri nekaterih onkoloških bolnikih lahko prišlo tudi do sprememb v poteku zdravljenja. Kot smo s sodelavci Registra raka že ugotavljali v manjši preliminarni raziskavi (5) iz podatkovnih virov, ki so ažurno dostopni v državi, je bilo kljub predvideni ohranjeni nemoteni obravnavi na podro ju onkologije opaziti v obdobju omejevalnih ukrepov strm padec števila napotitev na prve in kontrolne onkološke preglede ter preglede genetskega svetovanja (padec za 33 %, 45 % in 85 %). Ugotavljamo padec števila prijav novih primerov raka (tako iz patohistoloških laboratorijev kot iz klini nih ugoto - vitev) za okoli 30 % ter padec števila izvedenih diagnosti nih preiskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (rentgenske preiskave za 48 %, mamogra - fije brez presejalnih preiskav za 76 % in 42 % za ultrazvo ne preiskave). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v tujini (6–9). VSEBINA PROJEKTA Ocena vplivov epidemije na obvladovanje raka je možna na podlagi ana lize podatkov Registra raka Republike Slovenije in drugih slovenskih naci onalnih zdravstvenih registrov, zato smo raziskavo zastavili kot sodelova nje dveh vodilnih institucij na tem podro ju: Onkološkega inštituta Ljubljana (predvsem enota Epidemiologija in register raka ter 148 Ambulanta za genetsko svetovanje) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Center za nalezljive bolezni). V projektu bomo prou ili napotitve na onkološke obravnave ter število novo prijavljenih diagnoz in izvedb diagnosti nih preiskav. Poseben pou - darek bomo namenili tudi prou evanju vpliva epidemije COVID-19 na na - potitve na onkološko genetsko svetovanje in testiranje na državnem nivoju ter ocenili morebitne zamike klini no genetskih in presejalnih obravnav teh pacientov in njihovih svojcev, saj je tudi na tem podro ju tako v Slove - niji kot v tujini (10) prišlo do motenj. V raziskavi želimo dodatno ugotoviti kakšen je bil potek onkološkega zdrav - ljenja pri bolnikih, ki so imeli hkrati tudi COVID-19. To bo možno, e bomo lahko povezali podatke Onkološkega inštituta Ljubljana in podatke o oku - ženih s covidom-19, ki jih upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pri onkoloških bolnikih, ki so imeli hkrati tudi okužbo s covidom-19, bomo ana - lizirali potek onkološkega zdravljenja, morebitna odstopanja in druge izide poteka onkološke bolezni. Dodatno želimo analizirati tudi vpliv za asne ustavitve državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanja raka dojk DORA, katerega upravljalec in najve ji od 16 izvajalcev je Onkološki inštitut. Tako kot v ve ini držav (11–13) je bilo delovanje presejalnega programa DORA za asno ustavljeno 16. marca 2020. Ponovna vzpostavitev presejalnega slikanja je bila 25. maja 2020 na lokaciji Onkološkega inštituta, na ostalih lokacijah pa 1. junija. Urnik vabljenja na preiskavo je bil povsod prilagojen, in sicer na polovi no zmogljivost zaradi izvajanja ustreznih ukrepov proti morebitnemu širjenju okužbe s covidom-19. V obdobju za asne zaustavitve programa DORA je tako izpadlo prek 30.000 terminov za presejalno slikanje, v asu zmanjšane zmogljivosti urnikov po ponovni vzpostavitvi pa še dodatni (in izpad še vedno nastaja). Tako obsežen izpad slikanja DORA skuša nadomestiti z dodatnimi termini, vendar ocenjujemo, da bomo zamujeno nadoknadili šele po ve mesecih (okvirno do enega leta) po ponovni vzpostavitvi polne zmogljivosti slikanja. Iz naštetih razlogov je prišlo do zamika v priporo enem intervalu za vabljenje in izvedbo presejalne mamografije (24 mesecev po 149 predhodni presejalni mamografiji), kar bi lahko vodilo v odkrivanje ve jih ali obsežnejših rakov. Za specifi ne cilje projekta smo si tako zastavili: oceniti morebitne zamike v napotitvah, diagnostiki in specialisti nih a. obravnavah slovenskih onkoloških bolnikov v asu trajanja epidemije COVID-19; prou iti potek in izide zdravljenja slovenskih onkoloških bolnikov, oku- b. ženih s covidom-19; ugotoviti morebitno poslabšanje prognosti nih faktorjev bolezni pri c. onkoloških bolnikih, (ne)obravnavanih v asu epidemije zaradi prilago - ditev v delovanju zdravstvenega sistema. ZAKLJU EK Rak je pomemben zdravstveni problem naše populacije in njegovo breme trenutno raznovrstno presega dosedanje breme covida-19. Nemotena obravnava onkoloških bolnikov je ena od klju nih nalog naše celotne družbe, tudi v asu epidemij ali katerih drugih kriznih situacij. Z ugotovitvami tega projekta bomo pripomogli k razumevanju kratko-, srednje- in dolgoro nih posledic, ki jih bo epidemija COVID-19 imela na breme raka v slovenski populaciji. Ti dokazi bodo lahko služili kot osnova za ukrepanje ob morebitnem naslednjem valu epidemije COVID-19 ali ob drugih podobnih okoliš inah za asne poslabšane dostopnosti do osnovnih in/ali specialisti nih zdravstvenih storitev. Ugotovitve bodo tudi pomembna podpora Državnemu programu za obvladovanje raka v sklopu sprotnega spremljanja bremena raka v Sloveniji. S projektom bomo prispevali k izbo - ljšanju sistemskega obvladovanja raka tudi v asu (katerih koli) izrednih ukrepov v prihodnje. 150 LITERATURA Zadnik V., Gašljevi G., Ho evar M., Ivanuš U., Jarm K., Pompe-Kirn V., Strojan P., 1. Tomši S., Zakotnik B., Žagar T . eds. Rak v Sloveniji 2017. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2020. Amit M., Tam S., Bader T., Sorkin A., Benov A. Pausing cancer screening during the 2. severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 pandemic: Should we revisit the recommendations? Eur J Cancer. 2020; 134: 86–89. Vanni G., Pellicciaro M., Materazzo M., Palombi L., Buonomo O. C. Breast Cancer 3. Diagnosis in Coronavirus-Era: Alert From Italy. Frontiers in Oncology. 2020; 10: 938. Vrdoljak E., Sullivan R., Lawler M. Cancer and coronavirus disease 2019; how do 4. we manage cancer optimally through a public health crisis? Eur J Cancer. 2020; 132: 98–99. Zadnik V., Mihor A., T omši S., Žagar T ., Bric N., Lokar K., Oblak I. Impact of COVID-19 5. on cancer diagnosis and management in Slovenia: preliminary results. Radiol Oncol. 2020; 54(3): 329–334. Guven D. C., Aktas B. Y., Aksun M. S., Ucgul E., Sahin T. K., Yildirim H. C. et al. 6. COVID-19 pandemic: changes in cancer admissions. BMJ Support Palliat Care. 2020. doi.org/10.1136/bmjspcare-2020-002468. Earnshaw C. H., Hunter H. J. A., McMullen E., Griffiths C. E. M., Warren R. B. Reduction 7. in skin cancer diagnosis, and overall cancer referrals, during the COVID-19 pandemic. Br J Dermatol. 2020; accepted author manuscript. doi.org/10.1111/ bjd.19267. Dinmohamed A. G., Visser O., Verhoeven R. H. A., Louwman M. W. J., van 8. Nederveen F. H., Willems S. M. et al. Fewer cancer diagnoses during the COVID-19 epidemic in the Netherlands. Lancet Oncol. 2020; 21(6): 750–1. doi.org/10.1016/ S1470-2045(20)30265-5. De Vincentiis L., Carr R. A., Mariani M. P ., Ferrara G. Cancer diagnostic rates during 9. the 2020 »lockdown’, due to COVID-19 pandemic, compared with the 2018–2019: an audit study from cellular pathology. J Clin Pathol. 2020; jclinpath-2020-206833. doi:10.1136/jclinpath-2020-206833. 9 in 10 people living with a rare disease experiencing interruption in care because 10. of COVID-19 [ogled 15. 7. 2020]. Dostopno na: https://download2.eurordis.org/ documents/pdf/PressRelease_COVID19surveyresults.pdf Roberts K., Cancer Research UK Blog. 1st June 2020. Over 2 million people 11. waiting for cancer screening, tests and treatments [ogled 15. 7. 2020]. Dostopno na: https://scienceblog.cancerresearchuk.org/2020/06/01/impact-of-coronavirus- on-cancer-services-revealed-over-2-million-people-waiting-for-screening-tests-an d-treatments/ 151 Impact of COVID-19 crisis on Cancer care in European Countries. Information 12. submitted by members of the Association of European Cancer Leagues (ECL) to the European Commission (DG SANTE) on 20th April 2020 [interni dokument]. De Pelsemaeker M.-C., Guiot Y ., Vanderveken J., Galant C., Van Bockstal M. R. The 13. Impact of the COVID-19 Pandemic and the Associated Belgian Governmental Measures on Cancer Screening, Surgical Pathology and Cytopathology. Pathobiology 2020. doi.org/10.1159/000509546.