GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 52, No. 3, Ljubljana 1994 UDK 630*1 /9 1 SLO ISSN 0017-2723 1 LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1994 VSEBINA -CONTENTS 57 Uvodnik 122 Mitja Cimperšek Neu p raviceno prezrti gozdni robovi Unjustly ignored Forest Edges 136 Lado Eleršek, Mihej Urbanc i c, Jože Grzin Rast rdecega hrasta (Quercus rubra L.) in mocvir­skega hrasta (Quercus palustris Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Korita The Growth of Quercus ru bra L. and Quercus palustris Muench. in the Dobruška gmajna and Korita Planta­lions 145 Roman Pavlin, Janez Titovšek, Marijan Kotar Testiranje piretroidnih insekticidov za obvladovanje osmerozobega smrekovega lubadarja (lps typogra­ phus L.) The Testing of Pyrethroid lnsectisides for the Controll­ing of the Norway Spruce Bark Beetle (lps. typogra­ phus L.) 153 Janez Andoljšek Upoštevanje sonaravnosti v kocevski gozdnati krajini Naturalistic Silviculture in the Kocevje Forest Land­scape 161 Edvard Rebula Konec gozdarske srednje šole? 169 Janez Pogacnik Varstvo gozdov pred podlubniki v letu 1993 175 Hrvoje Orša nic Razmišljanje o gozdnogojitvenem nacrtovanju in go­spodarjenju v razdrobljeni gozdni posesti ob nastaja­joc ih novih razmerah Naslovna stran: foto: Janez Konec nik Gnclarski wMnik SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj ln izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Bati c, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Vesel i c, dipl. inž. gozd. Te hn icni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racu n -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erj avceva 15 501 o 1-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocni na za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaj a iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Teden gozdov V zadnjih letih smo si slovenski gozdarji nekako dokoncno prisvojili teden dni v mesecu maju za naše dejavnosti, s katerimi želimo javno opozoriti na vrednote gozdov, na njihove številne vloge in na našo skupno dolžnost, da gozdove ohranjamo in jih krepimo. Ker gozdovi prepredajo vso krajino in nanje vplivajo številne dejavnosti ljudi, je ocitno, da jih lahko ohranimo in okrepimo samo s skupno pozornostjo gozdarjev, lastnikov gozdov in vse javnosti. Zato je prav, da smo tudi v letošnjem letu, kljub številnim nalogam in skrbem, tako v novoustanovljenem Zavodu za gozdove kot v izvajalskih podjetjih, ki delujejo na nov nacin, · posvetili Tednu gozdov ustrezno pozornost. Gre za priložnost za stik z javnostjo, ki jo je vredno negovati in ohranjati kot tradicionalno, saj s tem dobiva na pomenu in odmevnosti. V letošnjem letu so poleg dejavnosti, ki jih je pripravilo ožje vodstvo Zveze gozdarskih društev Slovenije, tu omenimo tudi okroglo mizo na temo Izobraževanje v gozdarstvu, ki jo je organizirala komisija za izobraževanje pri ZGDS, vecje prireditve organizirali predvsem v postojnskem, nazarskem in slovenjegra­škem obmocju. V osnovnih šolah so izvedli natecaje literarnih del, na postojnskem še nagradni kviz o gozdu, otvorili so gozdne poti idr. Prireditve so bile toplo sprejete in so zelo dobro uspele. Vsem, ki so se širom Slovenije trudili, da so prispevali kamencek v mozaik ustvarjanja boljšega odnosa do narave in gozda, vodstvu Zveze gozdarskih društev ter Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je v prizadevanjih za denarnimi sredstvi združilo svoje moci s Centrom za obšolske dejavnosti pri Ministrstvu za šolstvo in šport, gre iskreno priznanje in zahvala za izvedbo letošnjih dejavnosti ob Tednu gozdov. Urednik GozdV 52, 1994 121 GDK: 267 Neupravice no prezrti gozdni robovi Unjustly ignored Forest Edges Mitja CIMPERŠEK* Izvlecek Cimperšek, M. : Neupraviceno prezrti gozdni robovi. Gozdarski vestnik, št. 3/1994. V slovenšci­ni, cit. lit. 13. V besedi in sliki je orisan pomen gozdnih robov, njihove funkcije, tipologija in arhitekturna zgradba. Zaradi pretirane zagledanosti v ekonomijo nismo posvecal i dovolj pozornosti gozdnim robovom. Racionalno in trajno vzdrževanje teh obveznih sestavin sonaravnega gospodarjenja zahteva po­sebna znanja in naci ne dela. Kljucne besede: gozdni rob, funkcije gozda, gojenje gozdov UVOD INTRODUCTION Sticišca dveh ali vec združb niso ostro razmejena, temvec zabrisana in tako neja­sna, da med njimi ne moremo vselej poteg­niti nedvoumne locnice . Take prehodne biocenoze srecujemo na morski obali, ob vodotokih, komunikacijah, na robu mocvirij , jezer in na sticišcu gozdov s kmetijskimi ali urbanimi površinami. E. P. Odum je take prehodne ekosisteme imenoval ekoton. Na­vadno obdajajo v ozkih in dolgih pasovih vecje, enotno grajene združbe. Med raz­novrstnimi ekotoni izstopajo gozdni robovi, ki so se med vegetacijskim razvojem, zlasti pa v obdobju civilizacije, izoblikovali na dotikališcu med gozdnimi in odprtimi površi­nami. Potek gozdnih robov v malo spreme­njenih kulturnih krajinah ni premocrten in stalen. ce preneha vpliv cl oveka, se lahko celo "premikajo"; zarašcanje kmetijskih zemljišc prikazuje svojevrstno dinamiko gozdnih robov. Kultura hominidov izhaja iz gozdnega roba, kjer se je pred približno 5000 leti * Mag. Mitja Cimperšek, 63250 Rogaška Slati­na, Ulica 14. divizije 19, SLO 122 Gozd V 52, 1994 Abstract Cimperšek, M.: Unjl(stly ignored Forest Edges. Gozdarski vestnik, No. 3/1994. ln Slovene, lit. quot. 13. The significance of forest edges, their functions, typology and architectural structure have been presented in written and graphical form. Due to an approach which excessivly takes into account economy, forest edges have not been paid enough attention. Rational and permanent main­taining of these obligatory component parts of naturalistic forest managing requires special know-how and approaches. Key words : forest edge, forest functions, silvi­culture odigrala "neolitska revolucija", s katero je našim prednikom uspelo, da so se osvobo­dili priklenjenosti na naravo in se spremenili iz nabiralcev ter lovcev v agrarno družbo. Po vsej verjetnosti so naši davni predniki živeli in preživeli na gozdnem robu, kjer je na odprtem zemljišcu ob obilju soncne svetlobe in toplote uspevalo vec užitnih rastlin in se zadrževala vecje število živali kot v temacni in vlažni notranjosti gozda. Povsem po nakljucju so ugotovili, da lahko z manj truda unicujejo gozdove, ce dreve­som poprej odstranijo skorjo, vsled cesar se posušijo. Pozneje so z naostrenimi kam­niti mi in kovinskimi sekirami posekali dre­vesa in jih uporabili za ogrevanje in kuho. Socasno so spoznali, da je zemlja na krce­vini rahla in bolj rodovitna. Za prehra!lo pomembne rastlinske vrste so sadili eno­stavno tako, da so v zemljo naredil luknjo, vanjo vtaknili sadiko in jo rahlo zagrebli. Vse drugo je opravila narava. Delo je bilo še bolj uspešno, ce so poprej izruvali kore­nine posekanih dreves in grmov. V tako pripravljeno zemljo so zarezovali brazde. Pokoncno vejo so trdno tišcali proti tlem, medtem ko jo je drugi vlekel. Pozneje je vejo nadomestilo raJo, vlekla pa ga je - vprežna živina. Zato v Indiji še dandanes castijo govejo živino kot svete ~ivali. Na­daljni potek je znan, odkritje železa v Salo­mononvih casih je še povecalo potrebe po lesu, železni plug pa je bil tisti ledenodobni mejnik, ki je omogocil, da je zemlja prehra­njevala vec ljudi. Ti so se množiti in potre­bovali novih površin za bivanje in pridelova­nje hrane. Zgodovina civilizacije je zapore­dje stalnega' narašcanja sprememb v krajin­'skem prostoru, in to nenehne na racun gozdov. Spremembe v naravnem okolju so dejansko posledica sprememb v rabi pro­stora, te pa se spreminjajo v odvisnosti od vsakokratnih sprememb proizvodnih tehno­logij. Smer teh sprememb vodi v vedno vecjo denaturizacijo. Vecina slovenske pokrajine naj bi bila razmejena med obdelovalnimi, naselbin­ skimi in drugimi površinami že v casu kovinskih dob. Vendar lahko upraviceno predpostavljamo, da je bila zlasti meja med obdelovalnimi in gozdnimi zemljišci v prete­klosti dokaj dinamicna. Premikala jo je pri­delovalna tehnologija, zlasti požigalništvo, vojne, epidemije kuge, nacrtna kolonizacija, populacijska dinamika in razlicni migracijski tokovi. Prostorski vzorec slovenskih gozdov je rezultat negativne selekcije rabe kmetij­skih tal (Anka 1987). Njegovemu dinamic­nemu spreminjanju lahko sledimo, ce pri­merjamo karte Franciscejskega katastra (leto 1825) z današnjim stanjem v naravi ali ce se z Vischerjevimi grafikami trgov, mest in gradov vrnemo za tristo let nazaj, v case, ko je bila naša krajina bistveno bolj razgozdena. Gradovi ali njihove razvaline so edini krasili izkrcena in gola pobocja, danes pa so že tako zarasli, da jih marsikje opazimo šele iz neposredne bližine. Najbolj radikalne spremembe, kakršna so krcenja gozdov, so se dogajale v preteklih desetle­ tjih intenzivne urbanizacije in industrializaci­ je, v prihodnosti pa lahko pricakujemo opušcanje kmetijske pridelave in njihovo ponovno zarašcanje z gozdom. Gozdove so krci li in jih zmanjševali, tako da so od njih marsikje ostali samo še gozdni robovi. Umetni gozdni robovi so pri nas nastali v 5. stoletju pr. n. š., ko so se na našem ozemlju naselili noriški Veneti. Poznavalci ocenjujejo, da je dolžina goz­dnih robov v Sloveniji približno enaka dol­žini ekvatorja (40.000 kilometrov). Za Veliko Britanijo je znacilna majhna gozdnatost, saj je ohranila komaj 5% gozdov, vendar so razumni zemljiški posestniki varovali go­zdicke, zasajali okras no drevje ter vseskozi skrbeli, da so se med njivami in pašniki ohranile žive meje, šopi grmicevja in posa­ mezna drevesa. Spoznali so namrec, da ti ostanki nekdanjih gozdov preprecujejo iz­ hlapevanje, izsuševanje zemlje in odnaša­ nje prsti, kar na koncu prispeva k vecjim donosom. Podobne izkušnje imajo tudi drugi narodi, ki so na velikih ravninskih predelih gozdove spremenili v kmetijske površine (ruske stepe, Danska). Na splošno lahko zakljucimo, da je pomen gozdnih robov tem vecji, cim bolj izrazito je clovek preoblikoval naravo oziroma cim vec go­ zdov je izkrcil in zemljišcem spremenil pr­votno rabo. Z zmanjševanjem ali droblje­njem gozdnih površin dobivajo robni ucinki vecji pomen. Osvajalne moc gozda, ki se izraža v nenehni težnji po ponovni zasedbi ozemlja, iz katerega je bil pregnan, pripisujemo pio­ nirskemu znacaju lesne dendroflore in zna­cilni dinamiki gozdnih robov. Robnim in pionirskim vrstam je skupna skromnost glede razvojnih dejavnikov, velika prilagod­ ljivost, odpornost proti mrazu, vrocini, suši, eroziji ter velika razmnoževalna moc. Pio­nirsko grmicevje je sposobno brez zašcite dreves zaceti novo življenje na robu stepe, pušcave, pustinje, plazišca ali udornine. V njihovem zavetju se zadržita organska snov in vlaga, ki omogocata poznejšo naselitev zahtevnejših vrst. Postopek naravnega osvajanja je v naravi pocasen, toda vztra­jen. Zarašcanje opušcenih zemljišc je eko­loško cugodno, toda videz take krajine ni lep. Spontano zarašcanje poteka namrec 'prek plevelnih sosledij, ki vizuelno ustvar­jajo vtis nekulture. Gozdarji se tem neugod­ nim procesom izognemo s predkulturami in sadnjo klimaksnih vrst. Na ta nacin dose­žemo cilje v krajšem casu. Sonaravnost n<3;_r:nrec ni suženjsko posnem8ilje-narave, 'femvec upoštevanje ekoloških usmeritev. GozdV 52, 1994 123 2 GOZDARJI PODCENJUJEJO POMEN GOZDNIH ROBOV 2 THE SIGNIFICANCE OF FOREST EDGES HAS BEEN UNDERESTIMATED BY FOREST EXPERTS Smotrno oblikovanje gozdnih robov je obvezna sestavina filozofije sonaravnega ravnanja z gozdovi. Z umirjeno sestojno klimo vplivamo na najpomembnejšo rastno sestavino -humus, s tem zvišujemo vred­nostne donose in krepimo samoohrani­tvene sposobnosti gozdnega ekosistema. V gozdnih robovih so zastopane tržno manj zanimive drevesne vrste, ki se poleg tega razrašcajo v vejnate, tršate osebke, z manj­šim deležem kakovostnega lesa. Kljub vecji lesni zalogi in vecjemu prirastku je vrednos­tna pridelava na gozdnih robovih manjša kot v notranjosti sestojev. Zaradi prevladu­joce usmerjenosti v ekonomicnost pridela­ve, manjše ekološke osvešcenosti, pa tudi obrobnosti gozdarske stroke v zadnjem casu, v teoreticnem in prakticnem pogledu, zanemarjamo pomen gozdnih robov. Prezrli smo tudi spoznanje, da vecje ekološke in druge prednosti gozdnih robov odtehtajo manjše denarne koristi. še z veliko vecjimi težavami potrebo oblikovanja gozdnih robov uveljavljamo v družbi. Spom­nimo se samo na našo mlacnost pri veliko­površinskih cestnih in energetskih prese­kah, ko smo sistematicno podcenjevali škode v gozdovih in k odškodnini nismo zmogli uveljaviti placila stroškov za urejanje gozdnih robov. Zato se ne smemo cuditi oceni, da je pri nas vec kot 90% gozdnih robov oblikovanih nepravilno. 2.1 Gozdnim robovom pripisujemo razlicne funkcije 2.1 Different functions have been attributed to forest edges a) Kulturno-zgodovinske funkcije a) Cultural-historical functions Bogato clenjen gozdni rob je dragocen sestavni del gozda in najlepši okras kulturne krajine. Highly diversified forest edge is a valuable component part of the forest and the most beautiful ~ment of cultural landscape · Gozdne robove u vršcamo v mozaik kul­turne krajine. Veliko gozdnih robov je iz najstarejšega srednjeveškega obdobja ko­lonizacije našega ozemlja, toda najvec jih izvira ·iz 18. stoletja, ko se je po unicujocih krcjtva h gozdov v visokem srednjem veku, zace lo vzpostavljati ravnotežje med poseli­tvijo in krajino. Z unicevanjem teh biotopov siromašimo našo domovino. Neodgovorno in kratkovidna unicevanje slovenske zemlje 'našega vodno-kmetijskega lobija je zaca­sno zaustavljeno, toda ne zaradi vecje ekološke osvešcenosti, temvec zaradi po­ manjkanja denarja. b) Naravovarstvena funkcija b) Nature protection function Gozdni robovi so pribežališca redkih ras­tlin in živali. V teh ekoloških nišah najdejo zatocišce toploljubne in svetloljubne dreve­sne vrste, ki jih vedno redkeje srecuj emo v gospodarskih gozdovih (divje sadno dre­vje, poljski javor, brek, skorš, negnoj, bodi­ka, rumeni dren, cremsa idr.). Zato je obli­kovanje gozdnih robov najbolj uc in kovita oblika varovanja domac ih manjšinskih dre­vesnih vrst. V razlicnih nadstropjih goz­dnega roba gnezdijo številne ptice pevke. Njihova gostota je tu povprecno 3.5-krat vecja, kot v notranjosti gozdov. Nemški raziskovalci so našteli okrog 1200 raz li cnih živalskih vrst (ptice, plazilci, žuželke, nevre­tencarji , mali sesalci in vecja divjad), ki najdejo v gozdnih robovih hrano, zavetje, kritje, gnezdišce, kotišce in prezimovališca (Boenecke). Vec žuželk in semen pomeni vec ptic, ki niso samo okras gozdov, temvec so naši najzvestejši pomocniki pri varovanju gozdov pred škodljivci (npr. podlubniki). Z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS, št. 57 /1993) so zavarovane številne vrste, ki naseljujejo gozdne robove Idilicno sožitje med gozdovi, ostanki gozdov in obdelovalnimi površinami je ohranjeno samo tam, kjer je kmetovanje še na sonaravnih osnovah (Polžarjeva domacija pod Do nacko goro) ldyllic harmony between forests, forest rests and agricu/tural /and has been preserved only there w(lere agriculture is stili based on naturalistic bases (The farm of Po/žar family on the slope of 1(7e Dbnacka mountain) (nekatere vrste polžev, hrošcev , metuljev, dvoživk, ptic in malih sesalcev). Žal je varovanje posameznih vrst neucinkovito, ce ne varujemo njihovih biotopov-gozdnih robov. c) Ekološka funkcija c) Ecologic function Robni biotopi se odlikujejo z veliko pe­strostjo in številcnostjo rastlinskih in žival­skih vrst. Navadno ne zastopajo samo vrst iz obeh sti cnih združb, temvec se v njih pojavljajo še posebne vrste, ki jih ne naj­demo v nobeni od osnovnih enot. Govorimo lahko celo o posebnih specialisticnih vrstah, ki se najpogosteje ali trajno zadržujejo v teh conah. Zato so gozdni robovi drago­cene ekološke niše in pomembni genski rezervoarji. Povecano spremenljivost in pe­strost vrst pojmujemo kot "robni ucinek" (edge effect). Specialisticne vrste, ki se pogosteje pojavljajo v ekotonih ali v njih preživijo vecji del življenja, pa imenujemo robne. Zunanji pl ašc varuje gozdove pred vdo­rom onesnaženega zraka, vroc ino in vetro­vi, zato je pomemben toplotni in vlažnostni izravnalec. Gozdni robovi so tudi branik pred slabimi navadami neosvešcenih ljudi (odlaganje odpadkov, gradbenega in dru­gega materiala, zasilni hlevi). V izpraznje­nih "kulturnih stepah" so gozdni ostanki prvi pogoj uspešne biološke borbe proti škodljiv­cem. Velikokrat je bilo že potrjeno in doka­zano, da je na gozdnem robu živeca "polj­ska policija" (podlasica, dihur, jež) najboljši uravnalec številcnosti mišje populacije. Na osonceni h gozdnih robovih je tudi gostota mrav lji šc velika. Ne smemo prezreti pestre in bogate paše, ki jo kobulnice, košarice in metuljnice od zgodnje spomladi do pozne jeseni ponujajo cebe lam . Zaradi navezano­sti velikega števila rastlin in živali na gozdni rob, varstvo le-tega uvršcamo med pomem­bnejše sestavine integralnega varstva okolja kot varstvo prostrane notranjosti gozdov. Gozdni robovi so tudi najbolj ucinkoviti blažilci ekološko neuravnovešenega in ne­naravnega kmetijstva. Gozdni plašc vzdržuje sestojno mikro­ 126 Gozd V 52, 1994 klimo in šc iti vegetacijo pred izsušitvijo. V gozdnem robu je za 5-1 O% višja zracna vlaga kot na prostem. Ta u ci nek je izrazit na južnih ekspozicijah in v zrahljanih, starej­ših sestojih brez naravnega grmovnega sloja. Grmi cevj e gozdnega roba umirja hi­trost vetrov, povecuje kopicenje snega, zmanjšuje odnašanje stelje in vetrno erozijo tal ter prispeva k vecji m donosom sosednjih zemljišc (15-25%). Na zaobljenih gozdnih robovih se hitrost vetra zmanjša celo do 60%, u cin ek povecanja rodovitnosti pa seže do globine 1 0-25-kratnika višine dre­ves. Zašcitna klima gozdnih robov blago­dejno vpliva na razvoj sosednjih ekosiste­mov, torej tudi na rast drugih gozdov. Pove­cana sušnost in pomanjkanje dušika sta nam rec odloc ilna razloga neuspešnega na­ravnega pomlajevanje. ce drevesa s tenko in gladko skorjo, nenadoma izpostavimo soncni pripeki, skorja razpoka in v tako nastale pokline prodrejo bolezenske klice, ki razvrednotijo najvrednejše dele drevesa. Gosti robovi filtrirajo prah in strupene aerosole, kar je pomembno za urbana in med temi še posebno za zdraviliško-turi­sticna okolja. Prehod od tradicionalne h kulturni krajini oznacuje vedno v ecja po­treba po prostoru. Urbanizacija, zlasti pa monokulturno, mehanizirane in s kem icnimi sredstvi vzdrževane kmetijstvo nenehno zmanjšujeta obseg naravnih ekosistemov in ogrožata obstoj rastlin ter živali v njih. Zato opažamo v razvitih okoljih težnjo po ublažitvi neugodnih razvojnih tokov s po­novno zasaditvijo živih mej, grmovja ob vodotokih in po podobnih ukrepih ekološke prenove osiromašenih predelov. V bogatej­ših zahodnonemških pokrajinah v zadnjem desetletju že množi cno in nacrtno vracajo tehnizirane "kulturne stepe" v prvotno, na­ravno stanje. d) Krajinsko-estetska funkcija d) Landscape-aesthetic function S svojo stopnicasto in pestro zgradbo, razlicno barvitostjo listov, cvetov in plodov, lepšajo gozdni robovi krajinski videz. Obli­kovanje gozdnih robov temelji na nacelih pejsažne arhitekture. V doživljanju lepot urbanega okolja imajo gozdni robovi vlogo izrazite vidne domin ante, zlasti, ce so izobli­ kovani kot atraktivna vidna smer. Kadar slonijo tudi na ekoloških spoznanjih, pravi­mo, da so s krajino v harmoniji. Tako npr. deluje mo noto no oblikovan rob smrekov ega nasada neprijetno in naravnost vsiljiva. e) Rekreativna funkcija i e) Recreational function Obiskovalec, ki iz odprte krajine vstopa v gozd, dobi prvi vtis o njem na njegovem robu, zato ne smemo biti ravnodušni, kako mu zaželimo dobrodošlico. Premalo pozor­ nosti posvecamo gozdarskim oznakam (mejni znaki, oznake oddelkov in odsekov, opozorilni in sporocilni napisi), še bolj ne­kulturno pa je, ce jih neredno in slabo vzdržujemo. Gozdni rob je lahko privlacno obmocje rekreacije za najrazlicnejše starostne sku­pine ljudi in mora biti za obiskovalce ustre­zno izoblikovan. Odrasli in starejši ljudje ga pogosto obiskujejo spomladi, ko po dolgo­trajni zimi hrepenijo po toplih, soncnih žar­kih. Gozdni robovi namrec zmanjšujejo neugoden ohladitveni ucinek vetra. Nas­protno je v vrocem in soparnem poletju notranjost gozda osvežujoce zatocišce. V turisticnih, zlasti pa v zdraviliških okoljih, so gozdni robovi pomembni blažilci bioklimat­skih skrajnosti. V bližini naselbin so v gozdnih robovih urejena otroška igrišca. Znana je navada, da si otroci dolocen predel uredijo po svoje in v njem uveljavljajo posebno obliko social­nega lastništva -"naše podrocje". Gozdni robovi so tudi priljubljena mesta za celod­ Ir nevni oddih ali piknik v naravi. V naši podzavesti so še pritajene instinktivne tež­nje po zašciti, ki se kaže v izbiri prostora, · ki med rugim zagotavlja doloceno kritje. f) Živali f) Animals Gozdni rob ne privlaci samo ljudi, temvec je izredno zanimiv habitat divjadi. V predelih z intenzivnim kmetijstvom in gozdarstvom je pritisk na gozdni rob stopnjevan. Stati­stike dokazujejo ozko negativno medse­ 1 bojno odvisnost med starostjo gozda in številcnostjo divjadi. Ta je najmanjša v terminalni fazi pragozda in najvecja na pomlajenih površinah. Zato se ne cudimo lovcem, ki na gozdnih robovih postavljajo !ovne naprave. Žal nas arhitektura visokih prež spominja na taborišcne stražarnice in jih težko sprejemamo v krajini. Podobno moteci tujki so !ovne pasti za podlubnike, ki jih v zadnjih letih postavljamo v bližino gozdnih robov. g) Povezovalna in razcfenjevafna funkcija g) Synthetic and analytic function Kot linijske sestavine krajine povezujejo gozdni robovi razlicne ekosisteme. Neredko srecamo gozdne ostaline med travniki ali pašniki na meji dveh ali vec kmeckih gospo­darstev. Gozdni rob je socasno kulturna meja med gozdnimi in drugimi zemljišci. Mejo med gozdnim in kmetijskim prostorom naj­laže ohranjamo tam, kjer poteka ob zuna­njem robu gozda cestna komunikacija. Idealna je !ravna gozdna pot, medtem ko so makadamske ali asfaltne površine zaradi toplotnega izžarevanja ekološko nezažele­ne. h) Obrambna funkcija h) Defensive function V dovolj globokem in gosto zaraslem gozdnem robu najdejo kritje branilci s svojo opremo in tehniko. 2.2 Tipologija in zgradba gozdnih robov 2.2 Typology and structure of forest edges V funkcionalnem in strukturnem pogledu se gozdni robovi bistveno razlikujejo od notranjosti gozdov. Razlikujemo zunanje in notranje gozdne robove, pri vsakem od teh pa še naravne in umetne: Zunanji robovi -naravne zunanje robove srecuJemo tam, kjer naravne razmere ne dopušcajo rast drevju (mocvirja, zgornja gozdna meja, mrazišca, idr.); -antropogene zunanje robove srecu­jemo na sticišcu gozdov s kmetijskimi ali urbanimi površinami. GozdV 52, 1994 127 Notranji robovi -naravni notranji robovi se pojavljajo ob gozdnih vodotokih in reliefnih prelomih (skalni previsi, melišca, ipd) ; -vplivu cl oveka pripisujemo robove med gozdovi in manjšimi enklavami ter robove ob komunikacijah, ki so si izsilile pot skozi gozdove (prometne, energetske, informa­cijske). Iz tipološke razdelitve gozdnih robov iz­haja, da so ti lahko razlicno oblikovani. O njihovi sestavi, razslojenosti in mozaicni zgradbi odlocajo rasti šcni dejavniki. Poseb­nost med gozdnimi robovi so vegetacijske spremembe, ki jih p ovzroca c lovek v zapuš­ce nih urbanih krajinah ter v mestnih in industrijskih okoljih. S sinantropizacijo na­ravnih sistemov razumemo prilagoditev or­ganizmov na prebivanje in uspevanje v ekosistemih, ki jih je ustvaril ali sooblikoval clovek. Med temi antropofiti (ali sinantropo­fiti) so zlasti neugodne plevelne ali rude­ralne združbe, ki rastejo na grobljah, sme­tišcih, okrog poslopij, ob prometnicah, nasi­pališci h in sticišcih podobnih združb. še veliko slabši so grobi in nasilni posegi, ki jih povzrocamo z odpiranjem gramoznic, kamnolomov in rudokopov v gozdovih ter odlaganjem jalovine in najrazlicnejših od­padkov. Znan je fenomen gozdnega roba na uni­cenih ekosistemih, kakršen je naš Kras, kjer osvajalno napreduje v prvih bojnih vrstah na meji med živo in mrtvo naravo in tako ustvarja pogoje, da se na ogolele skale vraca življenje (Mlinšek 1993). še bolj izrazita je njegova obrambna vloga na meji savan, pušcav in pustinj, kjer na mrtvi straži do zadnjega kljubuje smrti. Gozdni robovi so navadno štirislojni in sestavljeni iz: Posebno doživetje je oddih na pohorskih košenicah, ki se pocasi zarašcajo s smrekami. Robna in osamljena drevesa so vejnata do tal in predstavljajo gozd in rob obenem. Taking rest in the meadows of Pohorje, which slowly get overgrown by Norway spruces, is quite an e>rtraordinary expirience. Border and alone standing trees have branches dawn to the ground ar d .a4e.Jhe representatives of the forest and forest edge at the same time. _ -visokih in širokolistnih zelišc , -grmovnic, -grmovnic in dreves 2. velikostnega razreda ter -dreves 1. in 2. velikostnega razreda z grll)ovnicami. Pravilno grajeni gozdni robovi se stopni­casto dvigujejo. Kot linearno oblikovani živ­ljenjski prostori potrebujejo minimalno glo­bino. številne naloge lahko uspešno izpol­njujejo, ce zavzemajo 15 do 30 metrov globine ali ce je globina približno povprecna sestojna višina; na vetrni strani naj bi bili široki celo do 40 metrov, medtem ko v literaturi naletimo tudi na vecje številke. Idealne širine posameznih slojev so na­slednje: sloj zeli naj zavzema 1/6 širine gozdnega roba, sloj grmovnic 1/3, medtem ko naj polovico širine roba porašca drevje razlicnih velikosti. Notranji gozdni robovi so Povsem zrahljan rob obrežne vegetacije zasto­pajo glavate vrbe, ki vedno redkeje še spominjajo na nekdaj zelo razš~jeno domaco dejavnost ple­tarstva (Stranje pri Smarju) Entire/y loosened edge of riverine vegetation is represented by wil/ow trees, which hardly stili remind of ance widespread home activity of wickerwork (Stranje by Šmarje). ožji in-skromneje grajeni. Kako pomembno vlogo ima globina gozdnih robov, najlepše vidimo na razlicnih cestnih, plinovodnih, daljnovodnih in drugih presekah, ki so se nasilno zasekale v gozdove. Nezašcitena drevesa so izpostavljena najrazlicnejšim poškodbam, ki se vec desetletij ne zacelijo. Tako razrezani gozdovi razkazujejo dokaj klavrno krajinsko podobo. Globina gozdnih robov se mora prilagajati naravnim dano­stim in naj bo cim bolj spremenljiva, da ne nastane nenaravna, geometricno oblikovan rob. Izkušnje nas ucijo, da moramo vzdolž cest ohranjati vsaj šest metrov širok, nepo­gozden pas (divjad, varnost prometa), med­tem ko je lahko pri kmetijskih zemljišcih ta odmik manjši. Narava celi rane tudi na kamnitih cestnih breži­nah, ce so oblikovani nakloni, ki so podobni naravnim. Skalnata brežina gozdne ceste v Mac­Iju (odd. 11) se je osem let po izgradnji že dodobra zarastla. The nature also hea/s the wounds on stony road shoulders on condition s/apes which resemble natural ones have been formed. A stony road shoulder of a forest road in Macelj (div. 11) has become well overgrown eight years after the construction. Na arhitekturo in sestavo gozdnih robov odlocilno vplivata nadmorska višina, nebe­sna lega in geološka podlaga. Najbolj bo­gato izoblikovane robove srecujemo na juž­nih legah, na karbonatnih podlagah, v ob­mocju hrastovo-gradnovih gozdov. Ti se namrec odlikujejo po velikem številu grmov­nih in drevesnih vrst. Na višjih, hladnejših legah in na kislih kamninah je izbor vrst manjši, zato so tu tudi gozdni robovi eno­stavnejši. 3 OBLIKOVANJE GOZDNIH ROBOV 3 FORMATION OF FOREST EDGES Ravnanje z gozdnimi robovi mora postati sestavni del trajnega gospodarjenja z go- V bukovih gozdovih redkeje srecujemo grmovne robove, ker na robu rastoca bukova drevesa ohranijo žive veje in z njimi do tal zapolnijo prostor (Belevue nad Rogaško Slatino). Strnjeni robovi varujejo pred erozijo, neugodnimi pogledi ter cistijo zrak umazanije in strupov. ln beech forests shrub edges can rarely be found because beech trees which grow on edges pre­serve vital branches and entirely complete the space dawn to the ground (Belevue above Roga­ška slatina). Serried edges prevent erosion, hide the forest inside and ele an pol/ut ed and to x ic air. zdavi in mora biti trdno vpeta v vse nacrto­valne postopke. Gozdarji zaostajamo za sodobnimi trendi; ker nimamo zadostnih naravovarstvenih in ekoloških znanj (kogni­tivna disonanca) pa tudi sredstev in motiva­cije za oblikovanje gozdnih robov, se pre­pad med dejanskim in deklarativnim ureja­njem teh prehodnih con še poglablja. Pov­sem je prevladala ozka usmerjenost v lesno pridelavo ter prepricanje, da se zeleni zid na centimeter natancno in navpicno zak lju ci na meji parcele. · Gozdni rob mora biti grajen iz avtohtonih vrst, med temi pa naj prevladujejo grmov­nice in redke drevesne vrste. Prednost ima potencialna in ne aktualna vegetacija. Pe­strost naše vegetacije omogoca bogato strukturiranje robov po nace lih sonaravno­sti. Na gozdnem robu so pomembne po­drqbnosti, izstopajoca posamezna drevesa Preseka za 11 O KV daljnovod na Dobovcu pri Rogatcu ima vse vrline najneugodnejšega tujka v krajini, ki vedno oblikuje dvojno dolžino robov. (Vse slike: mag. M. Cimperšek) Forest aisle made for a 11 O KV transmission line in Dobovec by Rogatec has all the characteristics of the most unfavourable intruder with a landsca­pe, always forming a double length of edges. 130 Gozd V 52, 1994 ali skupine le-teh, razlicnih velikosti, oblik in vrst. Kjer opažamo vdore v gozd s škodljivimi posledicami, so zaželene trnate vrste (Rubus sp., Rosa sp., Crataegus sp., Prunus spinosa, Robinia pseudoacacia, Rhijmnus cathartica, Genista germanica idr.). Gozdni rob mora biti stopnicasto izo­blikovan, zadosti gost in v vsej dolžini cimbolj zaprt. Ob prometnicah moramo upoštevati izpostavljenost imisijskim obre­menitvam, ob cestnih prometnicah pa še dodatno soli in težkim kovinam. Nega gozdnih robov mora biti skrajno racionalna in ekstenzivna. z nego odstra~ njujemo osebke, ki imajo enostransko raz­vite krošnje in na ta nacin oblikujemo stop­nicast razvoj roba. Pri rahljanju ali "mehca­nju" gozdnega roba odstranjujemo sencne vrste v korist svetloljubnih. Robovi, ki so izoblikovani tudi po nacelih prebiranja, trajno ohranjajo razgiban in pester videz. Za nemoten razvoj favne je pomembno, da ukrepe omejimo na zimsko obdobje, to je med oktobrom in februarjem. Drevesa, na katerih so gnezda, pustimo nedotaknjena. Tudi opada ne odstranjujemo. Nov gozdni rob osnujemo najlaže tam, kjer sestoj posekama na golo (koncni po­sek, ujme) in pri tem hkrati posežemo v robno obmocje. Pogosto pri tem grešimo, saj pogozdimo površino do zunanje meje roba, namesto da bi ta del prepustili narav­nemu sosledju (sukcesije). Rob lahko po­mladima tudi tako, da v 5-1 O-letnih obdo­bjih postopoma odstranjujemo drevje; naj­prej prvo vrsto in nato postopoma druge, tako da navajamo osebke na vecjo odpor­nost proti vetrovom in soncnim opeklinam. Podoben ucinek dosežemo z resurekcijsko secnjo v 1 O-letnih obdobjih. Poganjki iz panja imajo prednost pred semenskimi osebki. Pomladitev dosežemo tudi tako, da Ekološke niše gozdnega roba (Zundel): 1 -Skrivališce malih sesalcev, 2-Kritje za srnjad, 3-Preža za srakoperja, 4-Ogrodje za pajkovo mrežo, 5 -Gnezdišce na tleh, 6 -Gnezdišce v grmicevju (siva penica), 7 -Gnezdišce v drevesni krošnji (golob griv ar), 8 -Gnezdišce duparjev (škorci), 9 -Pocivališce nocnih ptic (sove), 1 O ­Pocivališce dnevno aktivnih ptic (fazan), 11 -Soncno mesto plazilcev, 12-Sencna skrivališce dvoživk, 13 -Zimovališce polhov, 14 -Kotišce malih sesalcev Ecologic niches of the forest edge (Zundel): "'­ 1 -A hiding place tor small mammals, 2-A cover for deer, 3-A lookout for a shrike, 4-A framework for a cobweb, 5-A nesting place on the ground, 6-A nesting place in shrubs (Sylvia communis), 7-A nesting place ina tree crown (ringdove), 8-A nesting place for birdsliving in hollows (starling), 9-A resting place of night birds (owl), 10-A resting place of the birds which are active during the day (pheasant}, 11 -A place in the sun for reptiles, 12-A shady hiding place of amphibians, 13­A place to spend a winter for a dormouse, 14 -A whelping place for small mammals Izkušnje in proucevanja potrjujejo, da je najvecja gostota gozdne zoocenoze na prehodu med po­mlajencem in zacetnimi razvojnimi stadiji gozda. Divjad ima v teh ekotonih bogato pogrnjeno mizo z najboljšo beljakovinsko hrano, kritje in mir. Based on experience and studies, it can be confirmed that the highest concentration of forest zoocoenosis is at the transition from a regenera­ted forest and the initial developmental forest stages. The wild has diverse nutrition possibilities of high protein food, she/ter and peace in these ecotones. Dinamicno sožitje med vodo in kopnim je izobliko­valo dragocene gozdne robove, v katerih so redke rastline in živali. Kjer vodarji in kmetijci niso uni cil i naravnih vodotokov in njihove obrežne vegetacije, lahko še obcuduj emo slikovite pejsaže in ekološko dragocene biotope. Dynamic coexistence between water and /and has formed precious forest edges where rare plants and animals can be found. Picturesque sceneries and ecologically valuable biotopes can stil/ be admired where natural riverbeds and their riverine vegetation have not been destroyed by hydrologists and agriculturists. Na meji med gorskim smrekovim gozdom (Picee­tum subalpinum) in visokim barjem ( Sphagnetum) se oblikujejo globoki, mehki in slikoviti naravni robovi. Gozdna struktura se postopoma rahlja, drevesa so vedno manjša, dokler se vedno vecje vrzeli ne stopijo z rušjem in drugimi polgrmi ter tekoce preidejo v šotišce ali jezersko okno. At the transition between Piceetum and Sphagne­tum deep, soft and picturesque natural edges are formed. Forest structure eventually becomes /oo­ser, trees become smaller, large openings merge with dwarf pines and other semi shrubs and go over to peat bog or a lake window. Z romantizmom in domišljijo obdarjeni poznavalci trdijo, da je arhitektura gotskih katedral našla vzore v temacnih in skrivnostnih bukovih gozdo­vih. Visoka, vitka in bela bukova debla spominjajo na kamnito stebricevje , ki nosi obocno oblikovan zeleni baldahin. V nadaljnem razvoju gotskega sloga so v stene vgrajevali vedno vecje, cipkaste steklene vitraže, ki so tako oslabili stene, da so morali stranski oporniki prevzeti del pritiskov kro­va. V stranskih opornikih visoke gotike najdemo podobnosti z gozdnimi robovi. Those inclined to romanticism and phantasy cia im that the architecture of Gothic cathedrals followed the example of dark and mysterious beech to­ 132 GozdV 52, 1994 rests. Tal/, slender and white beech trunks remind of a stony collonade, carrying a green arched baldachin. With the development o( the, Gothic style, large face-like glasswork was built into walls because of which walls became weaker and some of the pressures of the roof had to be taken over by side props. The side pi/lars of High Gothic resemble forest edges. Med krajinsko najugodnejšimi tujki so preseke daljnovodov, ki so z ravnimi in ostrimi linijami zasekani v gozdove. Gozd kot naravni in daljno­vod kot tehnicni element sta si še v vecji opreki, ce gozdni rob ni natancno izoblikovan (zgoraj). Narava vztrajno zarašca neobdelane robove (spodaj) in pocasi popravlja pohabljeno krajino. Among the most severe interferers with the land­scape there are transmission line forest aisles cul into forests with their straight and sharp lines. The forest as a natural element and a !and line as a technical element are in even greater opposition it a forest edge has not been carefully planned (example above). Nature is constantly active in the overgrowing of uncultivated edges (below) and is slowly correcting the injured landscape. Vijugav potek gozdnih cest nudi najrazlicnejše možnosti oblikovanja gozdnih robov (levo). Na desni strani smrekove kulture gozdni rob manjka. Ceprav je za priložnostne obiskovalce globok pogled v notranjost gozda nenavaden in vizualno zanimiv, mu ocitamo ekološko neprimernost. A winding course of forest roads otfers diverse possibilities of the forest edge formation (to the left). On the right side of a spruce cu/ture forest edge is missing. Despite the fact that a look deep into the forest is unusual and visualfy interesting for occassional visitors of the forest, it could be reproached ecological inappropriateness. Opušcene kmetijske površine kmalu osvoji gozd. Zarašcanje je v ekološkem pogledu ugodno (zaš­cita tal), toda izgled take krajine je nekulturen, saj poteka prek nezaželjenih sosledij (koprive, težko prehodna visoka zelišca, ovijalke, trnaste grmov­nice, itd.). V višjih legah je sprejemljivo zarašcanje gorskih košenic, kadar se oblikuje gozdni rob iz klimaksnih drevesnih vrst. Abandoned agriculturalland is quickly conquered by forest. Overgrowing is favourable from the ecologic point of view (soil protection) yet the appearance of such a landscape is uncultivated, extending over undesired sequences (nettles, impassable high herbs, creepers, thorny shrubs etc.). ln p/aces of higher altitudes the overgrowing of mountainous meadows is acceptable when a forest edge is formed from climax tree species. GozdV 52, 1994 133 L-----------~----------~~0 r--===~~~~-------------r~ •c TEMPERATURA -., : 22 ·~.~~~~~---20 18 16 ='""""""~~WJ.~~~~ 14 12 ~----------~------------~10 Ekološki kazalci na prostem in v notranjosti gozda (po Wilmersu). Ecologic indicators outside and inside a forest (according to Wilmers). • I.J 1'11 C Slwpnu poYrYna "'7.0/!a B Po'lr1Jtt.tgozdnerproba _. ,_Oita O Pov11inagozdnegarobo~~ • 4 011a Gozdni rob zavzema 13 % povr$1ne. Gozdni rob zavnma !!J Y. povrlfne. Z zmanjševanjem (fragmentiranjem) gozdnih po­vršin se relativno povecuje pomen gozdnega roba. By means of decreasing (fragmenting) of forest areas the significance of the forest edge has relatively increased. 134 GozdV 52,1994 mocno presvetlimo površino in s tem omo­goc im o nasemenitev robnih vrst. Gozdni rob naj bo naraven odraz krajin­skih znacilnosti , zato v njem ne smemo pospeševati tujih drevesnih vrst. Vseskozi težimo k bogato clenjeni strukturi, ki s svojo pestrostjo in slikovitostjo krasi krajino. Puš­camo tudi odmrJe osebke, ki postanejo dragocene ekološke niše lišajev, gliv, ma­hov, insektov, ptic in netopirjev. Z dosled­nim odstranjevanjem odmrlih osebkov smo domala pregnali zoocenozo ptic in gozdove spremenili v gluhoneme in pušcobne lesne njive brez najmanjše romantike. Ali niso morda naši c uti že tako otopeli, da se tudi naša srca ne razveselijo, ce tišino gozda zmoti drdraj oce trkanje žolne, gruljenje go­lobov ali reglanju podobna govorica kosov. Kdor ne razume te govorice narave, se mora zaskrbljeno vprašati, ali ni izgubil orientacije v prostoru in casu . Nemški gozdarji so med leti 1978 do 1985 strokovno zace li urejati gozdne ro­bove in ugotovili, da znašajo povprecni stroški 14 m širokega gozdnega roba okrog 16 DEM/tm oziroma 2 DEM/m2 (Sperber). Takega razkošja si mi ne moremo privošciti in tudi ni potrebno, saj smo v naših gozdo­vih ohranili naravno vrstno sestavo. Z gozdnimi robovi je povezano vprašanje odmikov in pogojev gradenj objektov v njegovi bližini. V Švici je predpisan od 25 in 30-metrski odmik, vendar se v praksi neredko dogaja, da gozdarjem uspe ohra­niti samo 1 O metrov širok pas (Buetler). Bivalna higijena in varnost zahtevata vecjo razdaljo, zlasti na osojnih legah. Pri nas niso redki primeri, ko je temelj zgradbe postavljen v sam gozdni rob, nakar lastniki postopoma in neopazno odstranjujejo dre­vesa, ki z nagibanjem in rastjo v prazen prostor ogrožajo varnost objektov in njihove stanovalce. Pri tovrstnih odlocitvah bi bilo smotrno pritegniti gozdarske strokovnjake. Naravni gozdni robovi so zakladnica, iz katere lahko c rp amo znanja za oblikovanje umetnih. Z drobljenjem gozdnih površin narašca pomen gozdnih robov. Ambiciozni nacrt gradnje slovenskih avtocest bo, do leta 2000, za vec sto kilometrov povecal dolžino umetnih gozdnih robov. Mravlje Hrošci tek~tci """ Rjnvi srakope' « Nnvndna krastaca ~ Rovka ..:...--'--+~ Mala podlasicn ,_. Jež ~Hermelin Kuna belica Lisica 50 100 200 300 500 m Gozdni rob je idealno oporišce "poljske policije", odkoder pleni Ici uravnavajo številcnost vrst v razlicnih oddaljenostih (Zundel). The forest edge is an ideal base of "field police" from where preying animals regu/ate the number of animals of individua/ species at various distances (Zunde/). VIRI 1. Aichmueller R.: Aufbau reichgegliederter Waldrander AFZ, (1991)14: 707-708. 2. Anka 8.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1981-1985; zbirka Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor, Ljubljana 1987. 3. Boenecke G.: Schutz, Anlage und Pflege von Hecken nach tierOkologischen Gesichts­punkten AFZ, (1987)32: 818--820. 4. Buetler L: Erfahrungen mit der Waldab­standsvorschrift Schweiz. Z. Forstwes., 143(1992)7: 534-541. 5. Dietschi T.: Der Waldrand als Okologische Ausgleichsfl8.che Schweiz. Z. Forstwes., 143(1992)7: 542-547. 6. Mil ne L. J. in M.: Das Gleichgewicht in der Natur Hamburg 1 ~65. 7. Mlinšek D.: Zivljenski prostor ''visoki Kras", primer clovekove destruktivnosti, energije življe­nja, upanje v cloveka in trajen raziskovalni labo­ratorij, Gozdarski vestnik 5-6/1993, p. 28G-293. 8. Odum E. P.: Fundamentals of Ecology Phi­ladelphia 1971. 9. Sperber H. L.: Kostenbelastung durch fun-ktionsgerechte Waldrand gestaltung AFZ, (1987)23: 599-003. 1 O. Sperber H. L: Gestaltung von Waldrdndern AFZ, (1990)37-38: 958-960. 11. Stoffler H. D.: Randkontakte AFZ, (1989)42-43: 113()-1132. 12. Wilmers F.: 6kologische Untersuchungen an Bestandesr8.ndern des frischen Buchenmisch­waldes bei Hannover Landschaft und Stadt 1/ 1971' p. 25-45. 13. Zundel R.: Einflihrung in die Forstwissen­schaft Stuttgart 1990. Gozd V 52, 1994 135 Rast rdecega hrasta (Quercus ru bra L.) in mocvirskega hrasta (Quercus palustris Muench.) v nasadih Dobruška gmajna in Korita The Growth of (Quercus rubra L.) and (Quercus palustris Muench.) in the Dobruška gmajna and Korita Plantations Lado ELERŠEK*, Mihej URBANCIC** , Jože GRZIN*** Izvlecek Abstract Eleršek, L., Urb ancic, M., Grzin, J.: Rast rde­Eleršek, L., Urbancic, M., Grzin, J. : The Growth cega hrasta (Quercus rubra L.) in mocvirskega of Quercus rubra L. and Quercus palustris hrasta (Quercus palustris Muench.) v nasadih Muench. in the Dobruška gmajna and Korita Dobruška gmajna in Korita. Gozdarski vestnik, št. Plantations. Gozdarski vestnik, No. 3/1994. ln 3/1994. V slovenšcin i s povzetkom v anglešcini, Slovene with a summary in English, lit. quot. 15. cit. lit. 15. The growth of Quecus ru bra L. was established Rast rdecega hrasta je bila ugotavljana v dveh in two plantations in potential natural sites of the nasadih na potencialnih rastišcih združb Pseudo­Pseudostellario-Quercetum roboris and Querco­stellario-Quercetum roboris in Querco-Fagetum, Fagetum associations and the growth of Quercus rast mocvirskega hrasta pa v nasadu na rastišcu palustris Muench. in a plantation in the Pseudo­ Pseudostellario-Quercetum. Na teh pred sadnjo stellario-Quercetum natural site. ln these, before hrastov opušcenih kmetijskih zem lj išcih so bili the planting of oak trees abandoned agricultural ugotovljeni za obe vrsti dobri volumenski pri rastki, sites, high volume increments were established zaradi katerih ju lahko uvršcamo med hitro ras­for both tree species, because of which they can toce drevesne vrste. Tudi pri redki saditvi obeh be ranked among high growing tree species. hrastov (1667 sadik na hektar) v nasadu Dobru­Even with thin planting of both oak species (1667 ška gmajna so se oblikovala po treh desetletjih plants per hectare) in the Dobruška gmajna plan­kvalitetna drevesa. tation, high quality trees have developed after three decades. Kljucne besede : rdeci hrast, mocvirski hrast, nasad, eksota, hitrorastoca drevesna vrsta Key words: Quercus rubra L., Quercus palu­ stris Muench., plantation, exotic tree species, fast growing tree species UVOD iz naših gozdov v casu ledenih dob in bi INTRODUCTION lahko danes, v spremenjenih pogojih, tu spet našle svoje mesto {Eieršek 1987). V današnjem cas u tudi na svojih naravnih Tujerodnih drevesnih vrst pa ne cenijo le rastišcih v velikem obsegu propadajo neka­v nekaterih gospodarsko razvitih Evropskih tere domace drevesne vrste, kot so jelka, državah, ampak tudi drugje. O tem med dob, domaci kostanj idr., za kar krivimo drugim porocajo naši študentje gozdarstva onesnaženo ozracje in padavinsko vodo, iz obiska mednarodnega srecanja študen­bolezni in škodljivce ter spremenjeno pod­tov gozdarstva v Braziliji (Gartner 1992), nebje, ob tem pa ugotavljamo, da nekatere kjer so si v državi Sao Paulo ogledali tuje drevesne vrste te spremembe prena­donosne plantaže evkaliptusa (Eucaliptus šajo bolje. Zagovorniki tujih drevesnih vrst grandis), ki so ga v južno Ameriko prinesli tudi navajajo, da so številne eksote izginile iz Avstralije. V novi domovini raste celo hitreje, saj dosegajo drevesa sedemletne plantaže že debeli no 20 do 30 cm in višino 20 do 25m. * L. E., dipl. inž. gozd., ** M. U., dipl. inž. Domovina rdecega hrasta je severna gozd., *** J. G., teh. sod., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO Amerika, od koder je bil prinesen v Evropo 136 GozdV 52, 1994 leta 1691. Iz literature (Ludemann 1987, Stratmann 1987) je razvidno, da ta hrast zelo cenijo v Nemciji, kjer je že vec lepih nasadov. Na obmocju severnega Rena (ob­mocje vinske trte) porašcajo sedemdese­tletci nasadi skoraj 2% tamkajšnih državnih gozdov (volumenski prirastek je od 5 do 7m3 na ha). V Nemciji porabijo letno okoli 1 OO ton semena rdecega hrasta, ki ga delno naberejo v lastnih semenskih sesto­jih, vecinoma ga pa uvozijo. 2 SPLOŠNI PODATKI O RDECEM IN MOCVIRSKEM HRASTU 2 GENERAL DATA ON QUERCUS RUBRA L. AND QUERCUS PALUSTRIS MUENCH. Pri nas najdemo rdeci hrast pogosto v parkih in drevoredih, redkeje v drevesnih nasadih. Doma je v vzhodnem delo severne Amerike, na severu sega do Kanade in uspeva do 1000 m n.v. in vec. V višino zraste od 30 do 45 m in doseže do 2m velik prsni premer. V Evropi ga že vec kot 200 let sadijo po parkih in gozdovih (Jovanovic 1982, Krssmann 1979) in je edini od ame­riških hrastov, ki ga v Evropi sadijo v velikem obsegu. Dobro uspeva na rastišcih gradna, belega gabra, cera in bukve. Us­peva tudi na zelo slabih tleh, ki so lahko tudi kisla, slabše raste na apnencu. Viri navajajo, da ne prenaša zamocvirjenih ali pa zelo suhih tal. Najbolje uspeva na peš­ceni ilovici. Listje hitreje razpade kot pri domacih vrstah hrastov. Zasencenje pre­naša bolje kot graden in slabše kot bukev. Znacilne zanj so globoke in mocne koreni­ne, ki lahko prerastejo tudi vec plasti nero­dovitnih tal. Od domacega hrasta raste hitreje, še izraziteje se to pokaže na siroma­šnih tleh. Je odporen proti nizkim tempera­turam. Cena lesa je v Nemciji nižja od cene lesa domacih hrastov in višja od bukovega lesa. Nemci navajajo, da je rdeci hrast zelo kvalitetna drevesna vrsta v nasadih, kjer raste v spodnjem sloju bukev, kar upošte­vajo tudi pri osnavljanju novih sestojev (Dietrich 1987). Mocvirski hrast je prav tako doma v vzhodnem delu severne Amerike. Doseže podobne maksimalne višine (3D--45 m) in zraste v debeli no do 1m. Njegovi listi so prav tako pernato deljeni, a so globje zare­zani in imajo ožje listne roglje. Jeseni se kot listi rdecega hrasta obarvajo rdece. Koreninski sistem je plitvejši kot pri drugih hrastih. Dobro uspeva na globokih tleh poleg rek in jezer, pa tudi na zamocvirjenih tleh. Je odporen proti mrazu in onesnaže­ nemu zraku. 3 RASTIŠCNE RAZMERE V NASADIH DOBRUŠKA GMAJNA IN KORITA 3 SITE CONDITIONS IN THE DOBRUŠKA GMAJNA AND KORITA PLANTATIONS Nasada rdecega in mocvirskega hrasta v Dobruški gmajni ležita v zahodnem obro­bju Krakovskega gozda, uvršcenega v bi­zeljsko-krški predel predpanonskega tito­geografskega obmocja (Zupancic M. in sod. 1987), na nadmorski višini 155 metrov. Osnovana sta na ravninskem psevdogleju, ki se je razvil na recni terasi iz pleistocenske sive gline (Plenicar M. in sod. 1970). Zem­ljišci obeh nasadov smo uvrstili v poten­cialno rastišce gozdne združbe doba in evropske gomoljcice (Pseudostel/ario­Quercetum roboris ACCETTO 1974). Nasad rdecega hrasta pri Koritih na Aj­dovski planoti (v Vzhodni Suhi krajini, uvr­šceni v vzhodnodolenjski predel preddinar­skega rastlinskozemljepisnega obmocja) je bil osnovan na zaravnici med vrtacami, na nadmorski višini 230 metrov. Tu sestavljajo maticno podlago svetlosivi jurski apnenci, ki jih vecinoma prekrivajo srednjegloboka do zelo globoka pokarbonatna sprana tla (luvisol), površinska skalovitost je okoli 1 O­odstotna. Zemljišce nasada smo dolocili kot potencialno rastišce preddinarskega bu­kovega gozda z gradnom (Querco pe­traeae-Fagetum KOŠIR (1961) 1971, geogr. var. Epimedium alpinum). Obe rastišci imata precej podobne pod­nebne razmere (tab.1 ). Razlika med njima je predvsem v maticni podlagi in reliefu. V Dobruški gmajni so na ravnem do blago položnem terenu z vododržno glina­sto podlago nastala površinsko oglejena tla Gozd V 52, 1994 137 (psevdogleji). Zato so ob snovanju nasada zemljišce rigolali in hraste posadili na oga­ne, ki so za okoli 30 cm dvig njeni nad razori. Sedaj imajo tu tla naslednjo zgradbo profila: pod okoli 5 do 10cm debelo, rahlo plastjo opada (iz odpadlih listov, vejic hra­stov in drugih rastlinskih ostankov) se je že razvila 2 do 5 cm debela humusnoakumula­cijska plast Ah· Ima drobljivo konsistenco, zrnasto do drobnogrudi casto strukturo, ilov­nato do glinastoilovnato teksturo, slabo ki­slo reakcijo. Je mocno prekoreninjena, brezskeletna, prhlinastosprsteninasta, sveža je zelo temne sivkastorjave barve, v njej so deževniki. Pod A horizontom v ogon ih leži okoli 3 drn debel, ob rigolanju nanesen, P horizont. Je drobljiv do lomljiv, pretežno ostrorobe-kepaste strukture, gli­nastoilovnat, brezskeleten, dobro prekore­ninjen, vlažen je olivnorjav, je le rahlo marmoriran. Pod njim je razvit g horizont, ki je pod mocnimi vplivi obcasno stojece vode. Je drobljiv do plasticen, poliedricne strukture, glinastoilovnat, slabo prekoreni­njen, marmoriran (z rjastimi in bledosivimi pegami in madeži), moker je sivkastorjav. Sega do globine okoli 60 do 70 cm, kjer se zacne za vodo zelo slabo prepusten in zelo slabo zracen Bg horizont, zato se ob deže­vju tla nad njim mocno navlažijo, voda pa zastaja v razorih. Je lomljiv do plasticen, ilovnatoglinast, gost, sivorjav in mocno mar­moriran. Vanj segajo le posamezne koreni­ne. Opisana hidromorfna tla imajo poleg neu­godnih fizikalnih in vodno-zracn ih tudi slabše kemicne lastnosti. Razen v A hori­zontu so tla zmerno do zelo kisla, slabo nasicena z bazami in na splošno slabo preskrbljena z rastlinskimi hranili. Na Koritih zakrasele in zato za vodo mocno prepustne apnence pokriva neena­komerno debela taina odeja. Na zemljišcu hrastavega nasada prevladujejo globoka, pokarbonatna sprana tla. Tu smo v zacetku marca opisali naslednji reprezentancni tal ni profil: 0 1: 3/6 cm-{), neenakomerno debel, ra­hel sloj listja in drugih rastlinskih ostankov; Ah: 0-2/3 cm, rahel, drobljiv, zrnast, sprsteninast, mocno prekoreninjen, vlažen ima temnorjavo barvo; AhE: 2/3-1 O cm, lahko drobljiv, drobnogru­dicast, ilovnat, sprsteninast, dobro prekoreninjen, dobro odceden, svež je temno rumenorjav ; E: 1Q-45cm, drobljiv, zrnaste do ore­škaste strukture, ilovnat, srednje mocno prekoreninjen, dobro odce­den, svež je rumenorjav; 81: 45+ 120cm, je lomljiv do plasticen , po l ied ricne strukture, glinastoilovnat, v zgornjem delu še srednje dobro prekoreninjen, a se z globino število korenin naglo zmanjšuje. Za vodo je nekoliko slabše prepusten. Vsebuje crne konkrecije (premera ok. 1 mm). Svež je rjave barve. Opisana avtomorfna tla so v eluvialnem E horizontu ilovnata, v argi luvi cni Bt plasti pa glinastoilovnata. Njihova reakcija je po celem profilu zmerno do zelo kisla. Zaradi ugodne teksture in velike globine imajo precej veliko kapaciteto za vodo, ki zmanj­šuje nevarnost suše. Preglednica 1 : Povprecne mesecne in letne temperature (v •c) in kolicine padavin (v mm) na meteoroloških postajah Gornji Lenart pri Brežicah (150m n.v.), Kostanjevica (158m n.v.) in Novo mesto (220m n.v.) v obdobju 1951-1980 Table 1: The average monthly and annual temperatures (in •c) and precipitation quantities (in mm) in meteorologic stations of Gornji Lenart/ Brežice (150 above sea level), Kostanjevica (158m a.s.l.) and Novo mesto (220m a.s.l.) in the period between 1951 and 1980 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec letno met. post. -1,2 1,2 5,3 10,1 14,5 18,2 19,5 18,7 15,0 9,9 5,3 0,6 9,7"C G. Lenart 58,5 52,9 68,2 82,5 96,6 120,6 108,6 109,8 96,4 86,0 101,3 78,0 1059,4mm Kostanj. 68,7 57,6 79,5 101,5 107,6 122,1 120,2 119,4 106,4 97,5 116,6 89,1 1186,1mm N.mesto -1 ,3 1,0 4,9 9,5 14,0 17,7 19,2 18,2 14,6 9,6 4,9 0,3 9,4' 61,9 54,4 66,4 94,0 101 ,6 123,9 120,2 115,6 106,1 99,2 111 ,2 79,3 1133,8mm 138 Gozd V 52, 1994 4 RAST HRASTOV V NASADIH DOBRUŠKA GMAJNA IN KORITA 4 THE GROWTH OF OAKS IN THE DOBRUšKA GMAJNA AND KORITA PlANTATIONS Nasada rdecega hrasta in mocvirskega hrasta v Dobruški gmajni pri šentjerneju sta bila osnovana leta 1961, tri leta pozneje pa je bil osnovan nasad rdecega hrasta v Koritih pri Dobrnicu. Tla v Dobruški gmajni so bila pred sajenjem rigolana. Sadike rde-· cega hrasta za ta nasad so bile vzgojene iz semena, ki je bil nabran v Krakovskem gozdu. Sadike so sadili na og one, v razmiku 3 x 2 m (1666 sadik/ha), kar je za hrast dokaj redko. Tla v nasadu Korita niso rigo­ lali, sadili pa so gosteje, 31 OO sadik na hektar. Za spremljanje rasti nasadov v Dobruški gmajni smo spomladi leta 1984 izlocili po­skusni ploskvi velikosti 400m2. Tu smo drevesom izmerili prsne premere, višine, širine krošenj in višine debel do prve žive Nasad mocvirskega hrasta v Dobruški gmajni, marec 1994 (foto: Lado Eleršek) The pfantation of Quercus palustris Muench. in Dobruška gmajna, March 1994 (by Lado Eleršek) veje. že tal m1) Antilogaritem M12 daje razmerje med koncentracijama dveh insekticidov oziroma relativni ucinek mocnejšega insekticida. 4 REZULTATI TESTIRANJA 4 TEST RESUL TS 4.1 število mrtvih osebkov 4.1 The number of dead beetles Preglednice od 1 do 3 prikazujejo od­stotke mrtvih osebkov knaverja pod lubjem lovnih dreves. Odstotki se nanašajo na vzorce 200 preštetih osebkov. Najprej smo olupili lovno deblo 1 (11 dni po tretiranju), nato lovno deblo 2 (20 dni po tretiranju) in lovno deblo 3 (56 dni po tretiranju). Iz preglednic je razvidno, da je bila višja smrtnost ugotovljena pri vecjih koncentraci­jah insekticidnih pripravkov, kar nakazuje, da so vsi trije testirani insekticidi penetrirali skozi lubje in toksicno delovali na osebke knaverja (glej tudi grafikona 1 in 2). Na lovnem deblu št. 3, ki smo ga olupili 56 dni po tretiranju, skorajda ni bilo vec živih osebkov, zato smo deblo izlocili iz nadaljne statisticne obdelave. Preglednica 1: Smrtnost knaverja {v %} glede na koncentracijo insekticida A Table 1: Mortality rate of /ps typographus L. (expressed as a percentage) as to the concentration of insecUcide A Koncentracija aktivne komponente insekticida Concentration of the active component of insecticide 0,0125% 0,025% 0,05% 0,1% 0,2% Deblo 1 1 The trunk 1 11 ,oo 17,50 25,50 62,00 76,00 Deblo 2/ The trunk 2 44,50 43,00 65,00 62,50 67,50 Deblo 3/ The trunk 3 100,00 100,00 91,00 100,00 100,00 Preglednica 2: Smrtnost knaverja (v %) glede na koncentracijo insekticida B Table 2: Mortafity rate of /ps typographus L. (expressed as a percentage) as to the concentration of insecticide B Koncentracija aktivne komponente insekticida Concentration of the active component of insecticide B 0,0125% 0,025% 0,05% o, 1 % 0,2% Deblo 1 1 The trunk 1 4,00 18,00 14,50 29,50 64,50 Deblo 2/ The trunk 2 37,00 34,00 40,00 41,50 53,50 Deblo 3/ The trunk 3 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 GozdV 52,1994 147 Preglednica 3: Smrtnost knaverja (v %) glede na koncentracijo insekticida C Table 3: Mortality rate of /ps typographus L. (expressed as a percentage) as to the concentration of insecticide C Koncentracija aktivne komponente insekticida C Concentratio.n of the active component of insecticide C 0,0125% 0,025% 0,05 % O, 1 % 0,2% Deblo 1 1 The trunk 1 17,50 12,50 38,50 46,50 65,50 Deblo 2 1 The trunk 2 43,00 55,50 63,50 65,00 68,00 Deblo 3 1 The trunk 3 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Grafikon 1: Smrtnost knaverja glede na kon­centracije insekticidov, deblo 1, 11 dni po tretiranju Graph 1: Mortality rate of !ps typographus L. as to insecticide concentration; trunk No. 1, 11 after the test · ~ ,. E o -~ --M W ~ ~ ~ U koncentracija lnsekticidil ("-'1 l concuntratlon of insuctlcfde 4.2 Transformacija podatkov 4.2 Data transformation Probit analiza zahteva transformacijo po­datkov. Na grafikonih 3 in 4 predstavlja · abscisna os logaritem koncentracije insek­ticidov +3 (log(koncentracija · 1 03)), ordi­natna os pa empiricni probit. S transforma­cijo smo dosegli izravnavo poligonov, ki že nakazujejo potek regresijskih premic. To pomeni, da je slucajnostna spremenljivka (mejna koncentracija insekticida, ki pov­z roci smrt za posamezni osebek) s transfor­macijo prešla v normalno porazdelitev. Za­konitost torej velja tudi za osmerozobega smrekovega lubadarja. Grafikon 2: Smrtnost knaverja glede na kon­centracije insekticidov, deblo 2, 20 dni po treti ra nju Graph 2: Mortality rate of /ps typograhus L. as to insecticide concentration; trunk No. 2, 20 days after the test .;·-· ..... ......... . =-:. : :-. ·. -.·.-:-:.-::::: =--~ ;-.·.-:--··· _., ·~_:· 1 : 1· .: ~ ,. E o ----M W ~ ~ W U koncentracija lnsektlclda (%) 1 conccntraUon of onsactlcidu 4.3 Izracuni LDso 4.3 Calculations LD50 Srednje letalne doze, to je koncentracije insekticidov, pri katerih pod lubjem pogine 50% treti ranih osebkov, so izracunane prek regresijske analize. V preglednici 4 so zato poleg vrednosti LD50 podane tudi enacbe (regresijskih) probit premic, oboje z ustre­znimi mejami zaupanja. Rezultati v preglednici 4 so podani v naslednjem vrstnem redu: 1. Probit prem ica Y;zr = b0+b1X, pri ce­mer je Yizr regresijski probit, X pa log koncentracije insekticida + 3 2. Regresijski koeficient b1 z mejami zaupanja (pri tveganju 0 = 0,05) 3. Srednja letalna doza LD50 148 Gozd V 52, 1994 Preglednica 4: Probit premice, regresijski koeficienti in srednje letalne doze Table 4: Probit straight lines, regressJon coefficients and mean lethal doses Insekticid 1 lnsecticide A B Deblo 1 The-trunk 1 Deblo2 The trunk 2 Yizr-1,756 + 1,696 X b, ~ 1,696 ± 0,794 LD50 ~ 0,082 0,052 < LD50