Leto 1899.
985
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCI. — Izdan in razposlan dne 21. novembra 1899.
Vsebina: Št. 220. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Krakovu.
380.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 13. novembra 1899.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Krakovu.
Na podstavi §§. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje :
§• 1.
Dne 1. februarja 1900. leta naj začne v Krakovu poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija imaoznamenilo: „G. kr. obrtna sodnija Krakov*. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. k. okrožna sodnija Krakov kot sodnija prve stopinje, ozna-menjena v zakonu z dne 27. novembra 1896.1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§. 2.
Krajna pristojnost obrtne’sodnije Krakov se razteza na okoliš okrajnih sodnij mesta Krakov in Podgorce.
§. 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Krakov obsega vsa v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice in pamoplovstvena podjetja.
čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice in pamoplovstvena podjetja, se določi s posebnim ukazom.
§. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Krakov se ustanavlja na 124, število namestnikov na 76 in število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnih spornih stvaréh (§. 31., odstavek 3. zakona o obrtnih sodnijah) na 28.
§. 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije, in pa prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. k. namestništvu v Levovu.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
(SlovonUch.
Skupina I.
Železninska, kovinska in strojevna industrija:
20 prisednikov	)	.	,	...
12 namestnikov J °brtne S°dmJe’
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina II.
Keramska industrija in stavbni obrti:
20 prisednikov	)	,	,	...
12 namestnikov j «^ne sodnije,
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina III.
Oblačilna in lišpovinska industrija:
20 prisednikov	)	,	,	...
. „ r ...	> obrtne sodnije,
12 namestnikov	)
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina IV.
Usnjarska, tkaninska, papirna in kemijska industrija, tapetarski obrt, industrija v lesenem in rezbarskem blagu, kavčuk itd., grafični obrti:
20 prisednikov	)	,	.	...
. » r	> obrtne sodnije,
12 namestnikov	j	J
4 prisedniki prizivne	sodnije.
Skupina V.
Hranilni obrti, gostilničarski in krčmarski obrti, obrti za osebna poslovanja, prometni obrti, ti iz-vzemši železnice in parnoplovstvena podjetja, in drugačni obrti:
20 prisednikov	)	,	.	...
12 namestnikov j °brtne S°dnije’
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina VI.
Trgovina :
24 prisednikov )	, ,	...
. 0 r ...	} obrtne sodnije,
16 namestnikov j	J ’
8 prisednikov prizivne sodnije.
V katere spredaj oznamenjenih skupin je uvrstiti posamezne obrtne obrate, se določi z raz-delbo v skupine, ki je pridejana temu ukazu in narejena na podstavi „razredbe podjetij in opravil“ (priloga J k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. [drž. zak. št. 220], razglašena z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35]).
Ako se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrata, se je ravnati po abecednem spisku, priloženem tej „raz-redbi podjetij in opravil“.
§. 6.
Gotove stroške (§. 13. zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmis-loma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na en goldinar za pol dneva in na dva goldinarja za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku ; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Kindinger s. r.
Stibral s. r.	Kniaziohtcki s. r.
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 13. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 220).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno sodnijo v Krakovu.
Naslednji z rimskimi številkami oznamenjeni razredi obsegajo iste obrtne stroke, kakor v prilogi J izvršitvenega predpisa k I. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) (razglašeni z razpisom finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35]) pod enakimi številkami navedeni razredi podjetij. Vse skupine in vrste obratov, pripadajoče h kakemu razredu po razredbi ustanovljeni v prilogi J, spadajo v volilno skupino, oznamenjeno z navedbo razrednih številk, v kolikor so podvržene določilom obrtnega reda ali pripadajo k podjetjem, oznamenjenim v členu VIII razglasilnega> patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227).
Skupina I.
Železninska, kovinska in strojevna industrija.
II. razred. Fužinarski obrat,
IV. „ Podelava kovin,
V. „ Nareja strojev, aparatov, instrumentov in vozil,
XVIII. „ Osrednji zavodi za dostavo sile, kurjavo in svečavo.
Skupina II.
Keramska industrija in stavbni obrti.
III. razred. Industrija s kamenjem, prstjo, glino in steklom,
XVI. „ Stavbni obrti.
Skupina III.
Oblačilna in lišpovinska industija.
XI. razred. Oblačilna in lišpovinska industrija.
Skupina IV.
Usnjarska, tkaninska, papirna in kemijska industrija, tapetarski obrt, industrija v lesenem in rezbarskem blagu, kavčuk itd., grafični obrti.
VI.	razred.	Industrija v lesenem in rezbarskem blagu,
VII.		Nareja blaga iz kavčuka, gutaperče in celulojida,
Vlil.	»	Industrija z usnjem, kožami, ščetinami, lasmi, perjem in enakimi tvarinami,
IX.	»	Tkaninska industrija,
X.	n	Tapetarski obrt,
XII.	n	Papirna industrija,
XV.	n	Kemična industrija,
XVII.	n	Grafični obrti.
Skupina V.
Hranilni obrti, gostilničarski in krčmarski obrti, obrti za osebno poslovanje prometni obrti, ti izvzemši železnice in paroplovstvena podjetja, in drugačni obrti.
I.	razred.	Prvotna pridelava (sirovinarstvo),
XIII.	„	Industrija za živila in užitnine,
XIV.	„	*	Gostilničarski in krčmarski obrt,
XXIV.	„	Prometni obrti (izvzemši železnice in parnoplovstvena podjetja),
XXV.	„	Drugačni obrti.
Trgovina.
Skupina VI.
XX.	razred. Trgovina z blagom v stalnem obratovališču,
XXI.	„	Trgovina z blagom, hodé od kraja do kraja (izvzemši pravo krošnjarstvo),
XXII.	,	Pomožni obrti trgovine z blagom,
XXIII. „ Novčna in kreditna trgovina.