Predstavitev kmetijstva v senci težav hmeljarjev..................str. 9 V boju z boleznijo med himalajske vrhove.........................str. 25 „\e dnja <$> *°govo ; 's>? O a YAMAHA ^ProMotor Drešinjavas 18 Petrovče, tel.:03/5707-151 MOTO OPREMA M HITRI KRVI? 1 MONTAŽA CUM www.promotor.si 771580 096004 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. Tekli z razprtimi jadri Potem ko je bila zaradi slabega vremena sredi maja odpovedana otvoritvena prireditev dvomesečne akcije v organizaciji ZKŠT Žalec Razpnimo jadra, je pri Ribniku Vrbje prejšnji petek potekala druga prireditev, tradicionalni 10. tek (velika fotografija na desni). V idilični naravi pri informacijski točki so bili starti treh tekov: ciciteka, kjer je teklo 50 cicitekačev, vsakdo izmed njih je prejel medaljo, malega teka na 1,4 km, pot okoli ribnika je preteklo več kot 150 tekačev, velikega teka na 4,2 km (3 krogi okoli ribnika) pa se je udeležilo 60 tekačev. Med udeleženci teka so bili tudi Tina, Maco in Primož, člani zasedbe Tabu. Skupaj z maskoto Ponirkom so bili "predtekači" na ciciteku, odtekli pa so tudi mali tek na 1,2 km. Organizatorji so se odločili, da so vsi, ki so zmogli preteči te razdalje, zmagovalci. Kljub temu lahko omenimo absolutnega zmagovalca najdaljše razdalje - to je bil Alen Čretnik iz Zabukovice. Med ženskami pa je bila najhitrejša Janja Polavder iz Žalca. Oba sta prejela posebni darili, Alen zgoščenko in majico skupine Tabu ter kupon za karting vožnjo. Darilo mu je izročila pevka skupine Tabu Tina, ki je zgoščenko podarila tudi najštevilčnejši družini - to je bila s petimi udeleženci Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Pražama in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Ježe Rendulič, Zg. Duplje 73, Duplje 2. Jožica Ploštajner, Šolska ul. 47, Šempeter 3. Stane Dobrič, Ul. heroja Staneta 5, Žalec prav tako družina Čretnik iz Zabukovice. Janja Polavder je prejela leseno skulpturo vrtnice, delo umetnika Vinka Kovačca. Prireditev, ki jo je skupaj s člani ŠD Petrovče in študenti organiziral ZKŠT Žalec, je vodil Peter Kavčič, ki se je tudi sam preizkusil na najdaljši razdalji. Naslednja, tretja prireditev z naslovom Nam se rola bo v nedeljo, 29. maja, ob 10. uri v Športnem centru Žalec. T. Tavčar Eva-Nina zmagovalka Sredi maja nas je z velikim dosežkom presenetila 16-letna flavtistka Eva-Nina Kozmus iz Žalca, ki je zmagala na evropskem tekmovanju mladih glasbenikov, ki ga vsako leto priredi evropska zveza televizijskih in radijskih postaj. V finalu je pometla s konkurenco še sedmih mladih glasbenikov in zmagala. S svojo virtuoznostjo na flavti pa je očarala tudi večtisočglavo množico na dunajskem Rathausplatzu. Prvo mesto Žalčanke je doslej največji uspeh, ki ga je kdajkoli dosegel kakšen slovenski tekmovalec na evrovizijskih tekmovanjih. Več na str. 3. L. K. atrij Su vincrve Hiše 11.6. - Skupina LUSIER 18.6. - Romana Krajnčan Vse prireditve so ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Vstopnina 5 EUR (od tega 3 EUR konzumacija] ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Evi-Nini Kozmus so sredi maja čestitali tudi v Žalcu Pošta je vse bolj rumena... Zadnjič šem šla na pošto, da bi dvignila priporočena pisma. Žc teden dni sem se z dvema lističema, ki mi jih je poštar vrgel v nabiralnik, odpravljala, da jih dvignem. Potem sem med tisočimi vsakodnevnimi obveznostmi le skočila v rumeno zgradbo z upanjem, da ne bi naletela na gnečo in bi v večni časovni stiski hitro dobila željeno. Želja ni bila uslišana. Poštnih okenc pravzaprav ni bilo videti. Nekaj zaradi kolon, ki so govorile o tem, da so se vsi zamudniki tako kot jaz ravno danes spomnili, da imajo še opravek na pošti. Nekaj pa zaradi prodajnih stojnic različnih oblik, velikosti in barv, odvisno od domiselnosti in agresivnosti poštnih sponzorjev, ki so zadnje čase zasenčile rumeno poštno barvo. Za trenutek sem pomislila, da sem zgrešila vhod in sem vstopila v kakšno novo trgovino. Potem pa me je »kitajskost« (z vsem dolžnim spoštovanjem do vzhodnih sozemljanov) poudbe prepričala, da ne gre za sodobno, z občutkom urejeno trgovino, kot smo jih danes vajeni, ampak za »kr neki« od vsega. V redu, voščilnice in pisma, pa kakšen darilček za tiste, ki se v zadnjem trenutku spomnijo, da bi svojim dragim poslali še kakšen darilni dodatek, čeprav kičast, to recimo še paše k pošti. Potem pa gledam naprej: baterije, igračke, pisarniški material in šolske potrebščine, darilne vrečke, očala, loto lističi in srečke, žvečilni gumiji in mali prigrizki... in, prosim vas lepo, vrhunec poštne ponudbe, sprej za uničevanje insektov. Kdo le se odpravi na pošto po sprej za insekte, me je prešinilo?! Takoj sem si začela v živo predstavljati, kako sedim doma pri kosilu in presenečena zagledam ob zidu živo cesto iz mravelj faraonk, ki so na poti proti shrambi za hrano ... Takoj si rečem, bo spet treba na pošto »po insekt kilerja«, mimogrede lahko pa še kakšno srečko kupim in »CD-jko«, ko bom pa že ravno tam, pa pogledam, če imajo kakšnega izmed, saj veste, tistih, ne nujnih, a ljudem velikokrat tako ljubih, kičastih malih dekorativnih stvarc, za prijateljico, ki ima rojstni dan. Saj res, kje drugje bi lahko nabavila kaj Učinkovitega za faraonke?! Med desetminutnim čakanjem v vrsti na pošti me prešine še ena dilema, in sicer kaj je pravzaprav motiv za nakup nečesa »nepoštnega« na pošti. Vsaj hitre srečke, ki ti jo ponudi prizadevna poštarka, potem ko pritisne znamko na tvoje pismo. Alije to jeza, ker čakaš, potreba, ker potrebuješ, veselje, ker so ti nastavili, ali poklon poštarjem, ker so bili tako učinkoviti s širino dodatne poudbe, da jih ne moreš razočarati, da ne bi kaj kupil? Ali pa potrošniška naivnost, s katero kar naprej nasedamo sodobni agresivni z marketinškimi triki prepleteni množici ponudbe? Najbrž bi mi odgovorni na pošti odgovorili, daje obseg prodaje te kičaste dodatne ponudbe poslovna tajna. Ampak, bi bilo pa zanimivo vedeti, zaradi česa so se odločili tako neprefinjeno pokvariti osnovno ponudbo, skreniti s poti primarnega poslanstva in navsezadnje brez občutka popačiti prej korektno celostno podobo poštnih uradov. Nekaj jim je pa simbolno vendarle uspelo ohraniti, pošta je postala rumena bolj po vsebini kot po barvi, ki jo izgublja. Hudo, kaj!? Edino, kar me pri tem ohrabruje, je, da imamo končno besedo itak potrošniki, torej, če bomo kupili ali ne. V teh čudovitih pomladanskih dneh imamo vendarle boljšo izbiro, da odidemo v naravo, da poskrbimo raje za zdrav duh in telo v zeleni ponudbi športnih prireditev kot pa za umetno ustvarjene potrebe v rumeni ponudbi. Uživajte zeleno pomlad! Lucija Kolar Lucija zmagala v Riu de Janeiru Potem ko nas je Lucija Polavder nedavno razveselila že z evropsko krono in zmagala tudi na kvalifikacijskem nastopu za olimpijske igre v Londonu 2012, je svojo veliko formo pokazala tudi na tekmovanju za Grand Siam v judu v Riu de Janeiru minuli vikend, kjer je osvojila prvo mesto v kategoriji nad 78 kg. V finalu se je Lucija pomerila z domačinko Althamam Mario, ki jo je premagala z ipponom v prvi minuti borbe s tehniko ippon seio nage in zasluženo osvojila prvo mesto. Urška Žolnir (-63 kg) in Roki Drakšič (-66 kg) sta vsak v svoji kategoriji zasedla 5. mesto. Več na str. 20. L. K. Praznik vina 2010 V Novem Celju 42 dreves mo Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 27. 5. ter 10. in 24. 6. 2010. - GOTOVINSKI POPUST NA VSA SONČNA OČALA. Z vami že 18 let Vabi vas prijazna Optika Simona TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC ob soorganizaciji ZKŠT Žalec objavlja razpis za kandidatke na izboru za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2010 Na izboru se razglasi zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka dobi: - lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2010 - prehodno unikatno krono in komplet spominskega nakita Hiše nakita »ADAMAS« - unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik Lavtižar - šopek Cvetličarne M&B in darilni butik Bernarda Kotnik Levec Praktične nagrade za vse tri zmagovalke prispevajo: Cvetličarna M8 SS ° § cu E g — "D V) Na njih lahko resno računate Kdo ne pozna aktivista Jožeta Meha? Jože je aktiven svetnik v občinskem svetu, saj je bil v novi Občini Žalec na listi LDS vedno izvoljen v občinski svet. Zaprisežen Vrbenčan, predsednik KS Vrbje, aktivist, amaterski gledališki igralec, predsednik sveta krajevne skupnosti, že drugi mandat tudi predsednik Odbora za okolje in prostor v občinskem svetu in še bi lahko naštevali. Jože je poštenjak, ki ne skriva veselja in navdušenja nad dejstvom biti Savinjčan. Z ekipo v kraju, ob pomoči in razumevanju občine in župana, je pripomogel, da spada Vrbje med infrastrukturno in tudi drugače najbolj urejene kraje v občini Žalec. Dom krajanov, Gasilski dom v Vrbju, ceste, pločniki, razsvetljave, nabrežina Savinje, narava, zaščiteni Ribnik Vrbje, vse to so prioritete Jožeta Meha, za katere se je vedno pripravljen izpostaviti in truditi. Vendar je po drugi strani v občinskem svetu s korektnim in odgovornim delom pripomogel tudi pri reševanju problemov ostalih krajev in ljudi po vsej občini ter bil reden obiskovalec vseh prireditev v občini. V LDS opravlja funkcijo vodje svetniške skupine in je član izvršnega odbora občinskega odbora, ki je po številu članic in članov v primerjavi s številom prebivalcev občine Žalec največji v Liberalni demokraciji Slovenije. Jožeta štejemo za zaščitni znak liberalcev v občini Žalec. Jože Meh PROMOCIJSKO BESEDILO Foto: Gregor Katic Naročnik: Klub svetnikov in svetnic LDS Žalec v OS Žalec, Ulica Ivanke Uran jek 1, Žalec Turistično društvo Občine POLZELA Poslej v zvezi tudi vinogradniki Po poti zbirali rastline za herbarij Avtodomarji na srečanju v Preserjah V Preserjah pri Braslovčah je potekalo 2. srečanje Caravaning duba Slovenije, ki ga je organiziralo podjetje Najem & kam-ping iz Preserij pri Braslovčah. Prvi dan so po sprejemu, dobrodošlici in ogledu Biirstnerje-ve mobilne hiše organizirali dve okrogli mizi: prvo z naslovom Sam svoj mojster na poti, drugo Kuharski recepti na potovanju. Udeleženci so si izmenjavali svoje izkušnje s potovanj in recepte. Drugi dan se je petdeset navdušenih pohodnikov odpravilo preko Vimperka na Goro Oljko, kjer so si po kosilu v planinskem domu in krajšem počitku ogledali cerkev sv. Križa. Ob 17. uri so prisluhnili predstavitvi potova- V hmeljarskem muzeju so se v sredo, 5. maja, na redni letni skupščini zbrali člani turističnih društev in drugi gostje. Poleg običajnih točk dnevnega reda so tokrat v članstvo sprejeli Društvo savinjskih vinogradnikov. V Zvezo TD Občine Žalec, ki uspešno deluje že deveto leto, je zdaj vključenih 14 društev. Zvezo sestavljajo TD Šempeter, TD Žalec, TOD Lipa Gotovlje, TKD Levec, TŠD Liboje, TD Vrba Vrbje, TD Griže, Društvo kmečkih žena Ponikva, TD Ponikva, Etnološko društvo Hmeljarska vas, TD Petrovče, Etnološko društvo Srečno Griže in zdaj tudi Društvo savinjskih vinogradnikov. Predsednica zveze Breda Vi-zovišek je ob tej priložnosti povedala, da je lani s pomočjo posameznih društev zveza izvedla številne akcije in projekte. Organizirali so čistilne akcije, sodelovali pri projektu TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna, izpeljali vrsto dejavnosti v zvezi s tekmovanjem za najlepši kraj v občini ter sodelovali na občinskem tekmovanju oziroma izboru najlepših hiš, kmetij, gospodarskih objektov, zaselkov. V sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec so pripra- Med razpravo direktorja ZKŠT Matjaža Juterška vili pustni karneval, v katerem je sodelovalo sedem turističnih društev, organizirali so sedem cvetličnih tržnic pod geslom Za vsako hišo ena roz ca raste, kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, 8. pohod po hmeljski poti, turistično tržnico ob svetovnem dnevu turizma in ob zaključku prireditev Najlepši kraj, hiša, kmetija 2009. Sodelovali so tudi na prireditvi ob tednu turizma v Velenju. Srečanje turističnih društev, ki je desetletje potekalo v Žalcu, pa je bilo lani v Središču ob Dravi. Posamezna društva iz njihove zveze so na povabilo ZKŠT Žalec sodelovala na raznih sejmih in turističnih predstavitvah. Vse leto pa so skrbeli tudi za enotno podobo zveze in tako uspešno promovirali turistično ponudbo žalske občine in Savinjske doline. Na skupščini so vsa društva zveze predstavila svoje delovanje in izkazalo se je, da gre za široko, bogato in raznovrstno usmeritev posameznih društev. Svoj delež so k razpravi prispevali nekateri gostje, ki so se zahvalili in čestitali zvezi in društvom za uspešno delo. Nataša Gaber Sivka, ki je zbrane na skupščini pozdravila tudi v imenu župana, pa je dejala, da se bodo na občini tudi v prihodnje trudili za uspešno sodelovanje in pomoč zvezi in društvom. Prvič je na skupščini spregovoril tudi direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, ki je pohvalil delo zveze in podal nekaj zanimivih predlogov in usmeritev, ki naj bi dali turizmu v žalski občini nove perspektive in možnosti. D. Naraglav Urban Jeriha med nagovorom Ob Braslovškem jezeru so v soboto kljub rahlemu dežju odprli novo gozdno učno pot, ki jo je zasnovala skupina mladih v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče. Po nagovoru Jasmine Roter in Urbana Jerihe so se podali na sprehod okrog jezera, vsak obiskovalcev pa je nabral rastline za svoj žepni herbarij, ki ga je brezplačno dobil v nabiralniku na začetku poti. Sprehajalci so ob poti spoznavali tamkajšnja dre- vesa in zgodovino jezera. Po 1,5 kilometra dolgem sprehodu so obiskovalci herbarije posušili z likalnikom, lepili liste in se sladkali z odličnim domačim pecivom, ki so ga spekle članice skupine. Sprehod je bil hkrati tudi tekmovanje v hitrostnem nabiranju za herbarij. Najhitreje ga je, in sicer v dvajsetih minutah, pravilno izdelala Megi Lazar iz Grajske vasi. Vodja skupine Urban Jeriha pa je poudaril, da je učna pot z žepnimi herbariji primerna predvsem za družine z otroki. Gozdna učna pot ob Braslovškem jezeru, ki sledi lani odprti in zelo uspešni poti na Grad Žov-nek, je tako že druga turistična in izobraževalna zanimivost za družine, ki bo gotovo pritegnila še mnoge obiskovalce in šolske skupine. T. Tavčar nja po Turčiji, ki sta ga pripravila Mojca in Sreto Zelen. Po večerji so se udeleženci srečanja zbrali ob tabornem ognju ter ob živi glasbi plesali in uživali pozno v noč. Žal je naslednji dan predvideno kolesarjenje po Savinjski dolini preprečilo slabo vreme. A prav vsi »avtodomarji« so izjavili, da je bilo lepo in da bodo kolesarili naslednje leto na 3. srečanju. Ob tej priložnosti so odprli vrata sejma rabljenih avtodomov in kamp prikolic. T. T. Utrinek s srečanja OBČINA POLZELA vabi na MALTEŠKI POZDRAV POLETJU SREDNJEVEŠKI DAN V PARKU SENEK na Polzeli Sobota, 19. 6. 2010, od 15.00do 20.00 ure I FEEL LOVE TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE 11 Svečana povorka grajske gospode Slavnostni sprejem s fanfarami Program konjenikov Malteške konjenice Polzela »Princeska na zrnu graha«, »Žabji Kralj« Srednjeveški plesi Mečevanje Lokostrelski turnir Bruhanje ognja Umivanje po srednjeveško Za žejne m lačne pa bosta poskrbeli * Srednjeveška tržnica in Krčma »pri Merjascu« |«o in s specialiteto dneva^Malteški lonec« POLITIČNE STRANKE maj 2010 13 Janša podprl kandidaturo Čehovina Spremenimo danes Robert Čehovin in Janez Janša v Žalcu Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije je skupaj s predsednikom stranke SDS Janezom Janšo obiskala celjsko regijo in se ustavila tudi v Žalcu. Skupaj z občinskim odborom stranke SDS Žalec so obiskali in si ogledali proizvodnjo podjetja Blaj v Grižah ter proizvodnjo Mesarstva Čas v Žalcu. Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi za javnost predstavil kandidata za župana, diplomiranega ekonomista Roberta Čehovina, ki je predstavil svojo vizijo razvoja Občine Žalec. »Ko vidiš, da je želja po spremembi podprta z množico ljudi, ki so to vizijo vzeli tudi za svoj cilj, je toliko lažje in predvsem veliko bolj verodostojno,« je povedal Robert Čehovin in dodal, da proračun Občine Žalec zmore bistveno več, kot smo to videli do zdaj..»Kdorkoli spremlja lokalno skupnost, lahko ugotovi, da Žalec v preteklih letih ni izkoristil investicijskih možnosti. Vsi projekti tečejo počasi, se zapletajo in nenazadnje se išče razloge za neučinkovito vodenje pri zunanjih dejavnikih. Dejstvo je, da bom kot župan poskrbel za učinkovito občinsko upravo, ki bo znala komunicirati z vsemi občinskimi zavodi, podjetji, upravno enoto, ministrstvi, tako da bo občinski svet lahko ogledalo uspešnega sodelovanja med strokovnimi službami in svetniki.« Med cilji je Robert Čehovin navedel ureditev starega mestnega jedra, in sicer po vzoru primerljivih trgov, ki so bili obnovljeni s sofinanciranjem evropskih sredstev, z novo vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo, urejenim parkiranjem in dovolj zelenimi površinami. Prav Družina na prvem mestu Ljudmila Novak Ob svetovnem dnevu družine sta savinjsko-šaleški regijski odbor Nove Slovenije in polzelski občinski odbor na Gori Oljki pripravila že deveto srečanje, ki so se ga poleg številnih članov in somišljenikov iz okoliških krajev udeležili tudi evropska poslanka in predsednica Ljudmila Novak, dramski igralec in pesnik Tone Kuntner ter profesorica, publicistka in pisateljica Berta Golob. Srečanje so s sveto mašo začeli v cerkvi na Gori Oljki, ki jo je za slovenske družine daroval gospod Martin Dolamič, župnik iz Župnije Velenje - Blaženi Anton Martin Slomšek. Zaradi močnega vetra so po maši zbor za vrednote pripravili kar v cerkvi. Zbrane je pozdravil predsednik regijskega odbora Andrej Kuzman, ki je poudaril, da želijo s srečanjem opozoriti na dejstvo, kako pomembna je družina. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je poudarila pomen zahvalne maše. »Kot ljudje se moramo zahvaljevati za našo širšo družino, za slovenski narod, za našo državo Slovenijo. Tukaj z Gore Oljke lahko opazujemo ta raj, zelena polja in gozdove.« Dejala je tudi, da je danes toliko stvari narobe, ker častimo vrednote, ki to niso. Dramski igralec in pesnik Tone Kuntner je recitiral Prešernove, Cankarjeve in Levstikove pesmi, ki govorijo o vrednotah skozi literaturo. Nekaj pesmi je prebral tudi iz svoje poezije, ki slika človeka, privezanega na zemljo. Profesorica Berta Golob, publicistka in pisateljica, pa je dejala, da je družina vrednota nad vrednotami. Zanjo pa zmanjkuje časa, to je novi svet. Družina je dom in dom je varnost. Beseda domovina vključuje slovensko besedo dom. Vzgoja je pomembna vrednota, da mladega človeka dvigamo, da otroci znajo uporabiti besedo hvala. Mladi se neradi vračajo domov, če je doma med starši nesoglasje, če se preklinja ali je družina v razsulu. T. T. tako so med cilji njegovega programa tudi celovita rešitev mladinske problematike glede drog, mladinski hotel za potrebe Spodnje Savinjske doline, izgradnja neprofitnih stanovanj za mlade z družinami, izgradnja doma starejših in varovanih stanovanj, strateško vodenje in usmerjanje za mesto pomembnih projektov, jasna in dolgoročna urbanistična strategijo mesta in podeželja in ljudem prijazna ter učinkovita občinska uprava. T. T., L. K. Občinski odbor Socialnih demokratov Braslovče je pod geslom Spremenimo danes pripravil klepet s tremi poslanci državnega zbora Matevžem Frangežem, Lukom Jurijem in Dejanom Levaničem. Srečanja so se udeležili člani stranke in drugi, govorili pa so o trenutnem političnem položaju, o bližajočih se volitvah, o meji na morju in referendumu. Na kratko so predstavili tudi kandidata za župana Občine Braslovče te stranke Braneta Stro-janška. T. Tavčar Vodja volilnega štaba SD Braslovče Boštjan Kragl (levo) s poslanci S svojim kandidatom Drugi jih niso prepričali Gregor Vovk Petrovski ustvarjanje dobrega tima in vzdušja. Kot župan bo bolj odprl vrata družinskim podjetjem in obrtnikom, vzpostavil razvojno strategijo na področju turizma in kmetijstva, večjo pozornost namenil naravovarstvenim standardom in uravnoteženemu razvoju vseh krajev. Več časa bo namenjal prostočasnim dejavnostim šolske mladine in temu, da več mladih po koncu izobraževanja dobi delo v domači občini. Gregor Vovk je izpostavil še pomanjkanje parcel za individualno gradnjo. V LDS-u so prepričani, da žalska občina potrebuje prevetritev, pozitiven duh in ljudi, ki bi iskali nove rešitve. Gregor Vovk je še dodal, da je človek, ki se lahko pogovarja in sodeluje z vsakim, ne glede na politično ali kakršnokoli pripadnost, zato -sodelovanje zanj kjerkoli ni problem, in v tem smislu izpostavil sodelovanje z drugimi spodnjesavinj-skimi občinami. L. K., T. T. Ob dnevu zmage in dnevu Evrope Na cilju sta pohodnike nagovorila Roman Virant in Janko Kos, kandidat SD za župana Občine Žalec V nedeljo, 9. maja, je Klub svetnikov Socialnih demokratov v OS Žalec organiziral že VIL tradicionalni pohod ob dnevu Evrope in dnevu zmage nad nacifašizmom, ki prav letos obeležuje 65-letnico. Pohoda se je udeležilo več kot 100 pohodnikov. Med njimi tudi nekaj svetnikov in članov drugih političnih strank. Prvih pet pohodov je bilo organiziranih na Šentjungart ali Goro, kjer imajo svoj dom planinci PD Galicija, lani in letos pa so se odločili za pohod na Brnico v KS Liboje. Start pohoda je bil pri mostu čez Savinjo v Kasazah, kjer sta pohodnike pozdravila predsednik Območne organizacije SD Roman Virant in predsednik Planinskega društva Liboje Franc Čretnik, ki je prevzel tudi vodenje pohoda. Letos so se po levem bregu Savinje najprej podali do brvi čez Savinjo pri Levcu, nato pa po gozdnih poteh s severovzhodne strani na Brnico. Vmes so imeli dva postanka, kjer so jih libojski planinci postregli s pijačo in domačimi keksi. Pot je bila zelo prijetna in ne prenaporna, tako da so jo brez posebnih težav zmogli tudi starejši. Na vrhu je vse pohodnike čakalo okrepčilo in prijetno družabno srečanje z raznimi igrami. Za kulturni program je z recitacijami poskrbela Anka Krčmar, za veselo razpoloženje z glasbo pa harmonikarja harmonikarskega orkestra Dejana Mastnaka iz Griž. Udeležencem pohoda in srečanja je najprej spregovoril predsednik Območne organizacije SD Žalec Roman Virant, ki je izrazil zadovoljstvo nad številčno udeležbo in opravljenim pohodom. Zbranim je v nadaljevanju spregovoril tudi kandidat za župana Občine Žalec na jesenskih volitvah Janko Kos. V svojem govoru je izpostavil sedanji trenutek v slovenskem gospodarstvu in v Evropski uniji, ki se trudi stabilizirati in ohraniti skupno evropsko valuto. Glede kandidature za župana pa je dejal, da želi biti župan vseh, ne glede na politične barve in prepričanje. D. N. stranke SDS Bojan Homan in podpredsednik savinjsko-šale-ške regije SDS Jože Mlinar, ki sta poudarila potrebo po širitvi članstva in uspešnem nastopu na jesenskih lokalnih volitvah. Prizadevajo si namreč, da bi imeli v vsaki občini svojega županskega kandidata. Kar nekaj besed sta namenila bližnjemu referendumu, razlagi argumentov in njihovi opredelitvi glede tega vprašanja. Predsednik Marjan Golavšek je v zvezi z lokalnimi volitvami povedal, da so v občinskem svetu zavrnili predlog o eni sami volilni enoti, saj so ocenili, da bi to lahko povzročilo precej težav in nejasnosti, predvsem pa neenakomerno zastopanost posameznih vasi v občinskem svetu. Glede županskega kandidata pa je dejal, da računajo na svojega predstavnika, vendar se še niso odločili, kdo naj bi to bil, čakajo namreč tudi na odločitev dosedanjega župana glede kandidature na letošnjih lokalnih volitvah. D. N. V žalskem občinskem odboru stranke LDS priznavajo, da se je tudi v preteklem mandatu kar nekaj postorilo, vseeno pa so prepričani, da potrebuje Občina Žalec nov pogled na prioritete. Radi bi, da bi se poslej njihov glas bolje slišal. To, in tudi svojega kandidata za župana na jesenskih lokalnih volitvah, so predstavili na novinarski konfereci v začetku maja. Glede kandidature za župana so se pogovarjali tako z drugimi strankami in tudi z različnimi kandidati, ki bi iih lahko potencialno podprli. Ker jih kandidati drugih strank niso prepričali, bo na jesenskih volitvah kot kandidat za žalskega župan na listi LDS nastopil Gregor Vovk Petrovski, ki zase pravi, da je človek zmernega prepričanja, povezovalen človek, ki bo brez kuhanja zamer iskal predvsem sinergijske učinke in se usmeril najprej v Predsednik OO SDS Marjan Golavšek med podajanjem poročila Občinski odbor SDS Prebold, ki ga vodi Marjan Golavšek, je v petek, 14. maja, sklical letno konferenco, na kateri so pregledali svoje delo v preteklem letu in sprejeli program dejavnosti v tekočem letu. Največ pozornosti so namenili referendumu o arbitražnem sporazumu in jesenskim lokalnim volitvam. Konference se je poleg članov udeležilo tudi nekaj gostov iz sosednjih občinskih odborov in tudi pomočnik glavnega tajnika Kresnicm večer Novo Celje, 81. junij, ob 81. uri Ob prijetni slasbi s kulturnim prosramom bomo prestopili prag poletja ter n&ildravili ob dnevu državnosti. ^ II Vabljeni! f.- ..pipi è?, i lèi I u ì',° “T ” ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Oljka simbol miru Razstava ikon, nov župnijski svet Med nastopom Kopjašev iz Markovcev Andraž nad Polzelo je kraj, kjer se ljudje ukvarjajo po večini s kmetijstvom. Znali so ohraniti stare običaje, radi se družijo in veseli so, če se jim pri praznovanjih pridružijo tudi drugi. Imajo tudi zelo domiselnega župnika Janeza Furmana, ki je svoje duhovno poslanstvo znal združiti s posvetnimi zadevami. Njegova je tudi zamisel, da so se v nede- ljo, 16. maja, srečali občani štirih občin, Kopra, Slovenskih Konjic, Markovcev in Polzele. V cerkvi so najprej prisluhnili slovesni sveti maši, ki jo je daroval župnik iz Slovenskih Konjic Jože Vogrin, nato pa so na vrtu župnije ob 400-le-tni trti, potomki mariborske, posadili oljko, ki so jim jo podarili Koprčani, pa tudi nekaj sadik vinske trte iz Markovcev. Oljka, ki je simbol miru, naj bi bila znamenje prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Zbrane je najprej nagovoril polzelski župan Ljubo Žnidar, nato pa so udeležence srečanja nagovorili tudi župani ostalih občin, ki so se predstavile tudi s kulturnimi posebnostmi. Na številnih stojnicah so postregli z dobrotami, značilnimi za posamezno občino. T. Tavčar Florjanovo letos v Šentrupertu cev. Njemu v čast vsako leto maja pripravijo praznovanje s sveto mašo. Po navadi je vsako leto organizator florjanovega eno izmed sedmih gasilskih društev in letos so bili na vrsti gasilci PGD Trnava. Pred mašo je zbrane v cerkvi v Šentrupertu najprej pozdravil predsednik PGD Trnava Simon Brdnik, mašo pa je daroval župnik z Gomilskega Martin Cirer. Sledila je pogostitev v prostorih PGD Trnava, kjer jih je v imenu občine in GPO Občine Braslovče pozdravil Milan Šoštarič. T. Tavčar V povorki k maši S slovesnosti v šentrupertski cerkvi Gasilci gasilskega poveljstva tudi letos praznovali praznik Občine Braslovče (GPO) so sv. Florjana, zavetnika gasil- iffi n n rji V povorki k sv. maši Po vseh občinah Savinjske doline. V občini Prebold, ki ima tudi svojo gasilsko zvezo, so gasilci svojega zavetnika sv. Florjana počastili s prilo- Gasilci PGD Velika Pireši-ca gradijo v sodelovanju s KS Galicija večnamensko igrišče pri POŠ Trje. V ta namen so do zdaj prostovoljno opravili več kot 1200 delovnih ur, 220 strojnih ur in 65 kamionskih prevozov. Kot je povedal Jože Kruleč, žnostno parado in sveto mašo v župnijski cerkvi. Organizacijo letošnjega praznovanja prevzeli gasilci osrednjega gasilskega društva Prebold- bo igrišče namenjeno gasilcem za vadbeni poligon, uporabljali pa ga bodo tudi učenci POŠ Trje in otroci iz vrtca, ki do zdaj niso imeli svojega igrišča. Vodja odbora za izgradnjo igrišča Ludvik Meklav pravi, da bo igrišče zgrajeno do poletja, uporabljati pa ga bodo začeli jeseni. L. K. Dolenja vas- Marija Reka. Povorka je tekla od preboldskega hotela, od koder so se gasilci pod vodstvom poveljnika Darka Kranjca, podali k sveti maši v župnijsko cerkev sv. Pavla. Na čelu povorke je igrala godba Prebold in pridala temu prazniku sv. Florjana še slovesnejše obeležje. Sv. mašo je opravil preboldski župnik Damjan Ratajc, po njej pa so se gasilci v povorki podali nazaj do hotela, nato pa se zbrali pred Aninim domom, kjer so jih pogostili organizatorji letošnje slovesnosti PGD Prebold - Dolenja vas -Marija Reka. D. N. Do poletja novo igrišče Škof dr. Stanislav Lipovšek, domači župnik Ivan Arzenšek in člani pastoralnega sveta » . ;£ ; H :rji' r^Mi A N i '?* -T* rm pSt J criAH Hjtp« /k kV H £ Jr \ 4 M%. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je v romarski cerkvi - baziliki Matere božje v Petrovčah odprl in blagoslovil peto razstavo ikon in podelil imenovanja novoizvoljenemu župnijskemu pastoralnemu svetu Župnije Petrovče, ki šteje 25 članov. Razstava je posvečena spominu patra Manesa Zdolška. Na ogled je tudi njegov portret, ki ga je ustvaril akademski slikar Franc Kosi iz Slovenske Bistrice, zadnji učenec mojstra Božidarja Jakca. Ikone so ustvarili učenci profesorice Silve Bozinove ,iz Bolgarije, na ogled pa bo postavljena do konca maja. Ustvarjalci: Cvetka Plut, Elica Bele, Martin Toman, Da-mlaj Škorc, Marinka Krajec in Brane Rojc kot organizator razstave. Beseda ikona izhaja iz grščine in pomeni podobo. Danes govorimo o ikoni kot religiozni sliki, izdelani na platnu ali leseni tabli, ki domuje sicer v pravoslavnih cerkvah, pa tudi v zasebnih prostorih. Po pravoslavnem pojmovanju je ikona upodobljena sveta oseba in je zato predmet čaščenja. Ikono-klazem je nasprotje temu, zla- sti v 8. in 9. stoletju, pa potem v času reformacije, ko so ikone uničevali. Ikone so slike oziroma stvaritve v slikarskih tehnikah ali v tehniki mozaika. V vzhodnih cerkvah so toliko bolj prisotne tudi zaradi tega, ker v njih kipi niso dovoljeni. Prikazujejo predvsem Kristusa, Kristusa Pantokratorja - po bizan-tinsko-grškem je pantokrator vladar sveta, vsevladar in sedi na nebeškem prestolu in vlada svetu, ter Marijo, svetnike, apostole, evangeliste, mučenike, cerkvene očete in nadangele, redkeje biblijske in druge legendarne prizore. T. T. Maša za gasilce Tudi letos so se gasilci petih društev GPO Polzela zbrali na vsakoletni maši v čast sv. Florjanu, ki ga gasilci častijo kot svojega zavetnika. To je tradicija, ki je bila bolj živa do druge svetovne vojne, potem pa zamrla, z osamosvojitvijo pa je ponovno oživila. Mašo, v kateri je sodelovalo okrog petinšestdeset gasilcev vseh starosti, je daroval polzelski župnik Jože Kovačec, ki je poudaril, da so gasilci morda edini prostovoljci, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč ob katerem koli času in vremenu in so lahko zaradi tega vzgled vsem in si zaslužijo več pozornosti in spoštovanja skozi vse leto, ne samo na ta dan. Sledil je blagoslov gasilcev, njihovih gasilskih domov, vozil in opreme, da bi bilo njihovo delo učinkovito, varno in brez poškodb. Počastili svojega zavetnika Udeleženci maše na florjanov V imenu organizatorja letošnjega srečanja je navzoče pozdravil Ivan Kotnik, predsednik PGD Polzela, in spregovoril o tem, kdo je bil Florjan, predstavil njegovo delo in zakaj je skozi zgodovino postal zavetnik gasilcev. Gasilci so se v nadaljevanju zadržali ob druženju z željo, da bi lepe misli in želje, ki so bile izrečene, padle na plodna tla. T. T. družnični cerkvi sv. Jeronima v Taboru. Zbralo se je 40 gasilk in gasilcev iz štirih gasilskih društev: PGD Vransko, PGD Te-šova, PGD Ločica, PGD Prekopa. Sveto mašo je daroval župnik Srečko Rehar, ki je v pridigi poudaril pomen sv. Florijana in gasilskega pozdrava "Na pomoč". Domači župnik Jože Turinek pa se je zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalnost in jih počastil s kozarčkom rujnega. T. T. Tudi letos so vranski zavetnika sv. Florjana z gasilci počastili svojega obiskom svete maše v po- Vranski gasilci pred odhodom k maši PO DOLINI maj 20Ì0 15 S pesmijo v pomlad Medgeneracijsko povezovanje joče je uvodoma pozdravila predsednica Prosvetnega društva Braslovče Natalija Marovt. Na prireditvi so nastopili Moški pevski zbor Karla Viranta pod umetniškim vodstvom Anje Jezernik, župnijski mešani zbor Marije Vnebovze-te pod umetniškim vodstvom Mije Novak, Sekstet Gomilsko, ki ga vodi Vesna Štraus, pevski zbor starejših občanov pod umetniškim vodstvom Tjaše Ribizel ter folklorna skupina OŠ Braslovče, ki jo vodi Julija Veber, in folklorna skupina s Ponikve pri Žalcu, ki jo vodi Suzana Gračnar. T. T. Beremo z Manco Košir v Ljubljani Folklorna skupina OŠ Braslovče je prvič nastopila v novih nošah Prosvetno društvo Braslov- pripravilo tradicionalno priče je drugo majsko soboto v reditev S pesmijo v pomlad. Športni dvorani Braslovče Zbrane v. dvorani in nastopa- Pred hišo Društva slovenskih pisateljev Člani bralnega kluba Beremo z Manco Košir, ki se srečujejo enkrat mesečno pod mentorstvom Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec, so 23. aprila, na dan knjige, v okviru Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani obiskali Manco Košir. To sicer ni bilo njihovo zadnje srečanje to sezono, a so si zaključno druženje zamislili prav na dan knjige. Pisateljica jih je pričakala pred hišo Društva slovenskih pisateljev, kjer jih je najprej prijazno pozdravil predsednik društva Milan Jesih. Člani kluba so povedali, da je bila Manca Košir vsa nasmejana, vihrava, klepetava in polna dovtipov. Izmenjali so nekaj besed o knjigah, branju, o tem, kako je branje prav v tem času še posebej pomembno. Na povabilo žalskega župana Lojzeta Posedela, poslanca v državnem zboru, so obiskali tudi parlament. Pozdravil jih je predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar, nekaj pa so o delovanju parlamenta izvedeli v pogovoru s poslancema Lojzetom Posedelom in Ivom Vajglom. Sprehod proti Mestnemu trgu v stari Kitajec med gasilci Člani PGD Zabukovica in gost s Kitajske Na povabilo PGD Zabukovica je sredi aprila tamkajšnje gasilce obiskal predstavnik enega največjih komunikacijskih podjetij Hytera s Kitajske. Kot je povedal Jure Blatnik, je Shawn Tan v enourni predstavitvi prikazal uporabo in prednosti komunikacijske opreme, ki je pogoj za uspešna posredovanja gasilcev. Domače gasilsko društvo ga je lepo sprejelo in mu predstavilo delovanje društva in intervencijsko vajo z alarmiranjem. Kitajec je bil prijetno presenečen nad usposobljenostjo slovenskih gasilcev. L. K. Ljubljani je bil v pričakovanju dviga zastave. Tako so ob dvanajsti uri prisostvovali dogodku, ko je Ljubljana postala evropska prestolnica knjige, zastavo pa sta svečano dvignila ljubljanski župan Zoran Jankovič in predsednik države Danilo Türk. Po ogledu številnih stojnic s knjigami in vožnji z ladjico po Ljubljanici so uradno zaključili praznovanje dneva knjige. T. Tavčar Vozniki s Savinjskega Milan Pečnik Športna sekcija Združenja šoferjev in avtomehanikov Ljubljana je pripravila državno tekmovanje voznikov tovornjakov in avtobusov. Tekmovanja so se udeležili tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina. Med posamezniki je naslov državnega prvaka v teoriji in vožnji z avtobusom osvojil Milan Pečnik, Emil Pocajt je bil četrti, Miha Šmajs štirinajsti, ekipno pa so zasedli drugo mesto. V tekmovanju tovornjakov do 5 ton je Jure Podbregar zasedel tretjo mesto, Stane Trafela sedmo, Miroslav Grenko enajsto, ekipno pa so osvojili tretje mesto. V tekmovanju tovornjakov nad 5 ton je Zlatko Hribernik osvojil tretjo mesto, Denis Miklavc deseto, Simon Aman sedemnajsto, ekipno pa so se veselili prvega mesta. T. Tavčar Telovadba je razgrela starejše OŠ Polzela poudarja življenjske vrednote in obenem gradi medgeneracijski most med starejšo in mlajšo generacijo. Vsako leto ob pozdravu pomladi se učenci s pripravljenim kulturnim programom odpravijo v Dom upokojencev na Polzelo. Z mislijo v srcu, da lahko vsakdo prispeva k lepšemu dnevu, uresničujejo svoje poslanstvo. Petje, ples in celo telovadba so razgreli in privabili nasmehe na obraze starejših občanov v polni jedilnici doma. Zadovoljni, da so jim polepšali dan, so jim obljubili, da se še vrnejo. T. Tavčar Jubilejna 20. Pesem v maju MAS ZDRU2U3C! Domači MPZ Ponikva, kije pel na vseh 20. prireditvah Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu je v soboto, 8. maja, organiziralo že 20. prireditev Pesem v maju. Scenarij prireditve in vodenje sta prevzeli Tatjana Jezernik in Majda Vasle, ki sta dogajanje na odru prepletali z zgodovino vseh dosedanjih prireditev, na katerih je do zdaj prepevalo veliko najrazličnejših zborov in igralo kar nekaj ansamblov od blizu in daleč. Po pozdravu in uvodnih besedah o jubileju, pesmi in kulturi je na odru najprej zadonela pesem Vokalne skupine Primule pod vodstvom Sabine Florjane. V nadaljevanju večera so se občinstvu v dvorni predstavili Oktet Zavodnje, Kvintet Flamingo, Vokalna skupina ZaPet, Oktet Dolič, Mešani planinski pevski zbor Žalec, Vokalna skupina Smo, kar smo in na koncu domači Moški pevski zbor Ponikva pod vodstvom Janeza Kolariča. Zbrane v dvorani in nastopajoče je nagovoril tudi predsednik Kulturnega društva Ponikva Franci Kos, ki je uvodoma postregel s Cankarjevim citatom o božjem nastanku slovenske dežele, v nadaljevanju pa je razpredal o tem, kdo in kaj je slovenska pesem: »Dvajseta prireditev Pesem v maju je od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes napolnila srca mnogih poslušalcev, spletla tople medčloveške vezi med velikim številom nastopajočih pevk in pevcev, prižigala ustvarjalnost zborovodij in nagovarjala k dobremu vse nas krajane, da tkemo tkanino kulturnega življenja na Ponikvi v medsebojni spodbudi... Naj bo naša skupna pesem tudi v prihodnje kot prošnja in zahvala, kot jo je za vse nas zapel Benjamin Ipavec: Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj ... « D. Naraglav Že 6. pohod po grajskih poteh Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je že šestič zapored organiziralo pohod po grajskih poteh. Kljub bolj slabemu vremenu se je tudi letošnjega pohoda udeležilo veliko pohodnikov. Najprej so se zbrali na dvorišču preboldske graščine. Tokratni pohod je bil nekoliko krajši, in sicer le dobro polovico poti od graščine, preko Gorice in Liebenštajna do Žaženberka na Burkeljčeve-mu hribu. V prihodnje bi radi omogočili udeležbo na pohodu tudi tistim, ki ne zmorejo hoditi več ur, radi pa bi spo- ji napovedujejo novo smer, znali zgodovino svoje okolice, dodali pa naj bi tudi kar ne-Naslednje leto organizator- kaj novih zanimivosti. D. N. Skupinska slika udeležencev letošnjega pohoda Pesmi in plesi ljudstev sveta Ob dnevu ekošole in vrtca Med prireditvijo v I. OŠ Žalec V telovadnici I. OŠ Žalec je potekala FIT prireditev z naslovom Pesmi in plesi ljudstev sveta. Sodelovali so vsi oddelki prve triade I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Gostja prireditve in FIT ambasadorka je bila Nuša Derenda. Prireditev je bila dobro obiskana, na tribuni je sedelo več kot 500 staršev, učenci pa so dokazali, da so pravi FIT frajerji. Priredi- tev se je končala s skupnimi gibalnimi dejavnostmi učencev, mentoric in staršev. Tudi ta prireditev je bila ena izmed številnih, ki jih letos v Žalcu posvečajo 430-letnici šolstva v Žalcu. T. T. Tudi s klobuki Z najrazličnejšimi klobuki seje na odru zvrstilo preko 150 otrok V znamenju 430-obletni-ce šolstva so na I. OŠ Žalec že v začetku aprila za učence in starše I. triade v Domu II. slovenskega tabora pripravili predstavo Klobuki ali avdicija Cvetke Smetke pod mentorstvom in po zamisli Anje Krajnc Zakonjšek ter Zdenke Virant in ob podpori mentoric, učiteljic sodelujočih razre- dov in drugih. Gre za glasbeno-plesno predstavo, ki so jo poleg pestre plesne mavrice vseh oddelkov prve triade v vlogi kavbojev, Indijancev, čarovnic, Kitajcev, palčkov in gusarjev soustvarjali tudi igralci in plesalci iz 4. razredov s petimi osrednjimi liki, Niko Turk, Kajo Kolar, Evo Pusovnik, Laro Vi-hernik Pilko, Vito Mutec, ki so skupaj s Cvetko Smetko »pripravljale« modno revijo s klobuki in skupaj s sošolci odplesale še odlično plesno točko s klobuki. Vse skupaj so podprli tudi z igranjem na orffove inštrumente na začetku. Mlade ustvarjalce in mentorice sta pozdravila in jih pohvalila ravnateljica Tatjana Žgank Meža in župan Občine Žalec Lojze Posedel. L. K. Najlepša Marijina pesem Člani skupine Dominik s podmladkom Na 6. Marijafestu, mednarodnem festivalu duhovno-ritmične glasbe, ki je 8. maja potekal v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori tudi v počastitev njene 600-letnice, je bila za najlepšo Marijino pesem izbrana pesem K Ma- riji na Goro v izvedbi skupine Dominik iz Žalca. Na festivalu je nastopilo deset izvajalcev duhovno-rit-mične glasbe iz Slovenije in Hrvaške. O najboljših pa je od-dločala komisija v sestavi Oto Pestner, Janez Ferlež in prof. Barbara Rodošek. V skupini Dominik, ki jo sestavljajo Janja in Boštjan Čuvan, Vili Kotnik, Bogdan Vošnjak, Tomaž Jezernik, Primož Vasle in Ožbalt Podpečan, so se zmage še posebej veselili, saj so pri njenem nastajanju menda prvič sodelovali prav vsi člani zasedbe. Skupina Dominik sicer že 21 let deluje pod okriljem bratov dominikancev v Žalcu. Leta 2004 in 2005 so v Mariboru na Ritmu duha prejeli nagrado za najboljše besedilo in 3. nagrado strokovne žirije. Zelo ponosni so na Savinovo priznanje, ki so ga prejeli leta 2006. Na Marijafestu so že leta 2007 prejeli prvo nagrado za tujejezično skladbo, leta 2008 pa nagrado za najboljše besedilo. L. K. Prejšnji petek so na Osnovni šoli Polzela pripravili prireditev, na kateri so predstavili dejavnosti ekošole in ekovrtca. V kulturnem programu so nastopali vsi pevski zbori, mladi plesalci iz vrtca in šole od 1. do 8. razreda, v uvodnem delu pa so predstavili bogato raziskovalno dejavnost vseh tridesetih let. V tem času je nastalo kar 107 raziskovalnih nalog, ki jih je ustvarilo 242 posameznikov, razredov in krožkov s 37 mentorji. Mentorici, ki sta skupaj z učenci ustvarili največ raziskovalnih nalog, sta Valerija Pukl in Nataša Jesenko. V letošnjem šolskem letu so se učenci prvič usposobili za medvrstniške mediatorje. Njihova mentorica Karmen Zupanc jim je ob tej priložnosti podelila priznanja. V koncertno-plesnem delu prireditve so priznanja prejeli tudi pevke in pevci 9. razreda, ki Utrinek z razstave so vseh devet let prepevali v pevskem zboru. V nadaljevanju so si starši ogledali tudi bogato razstavo na temo zbliževanja kultur in izdelkov z okoljsko vsebino. Skupaj s čebelarskim društvom so pripravili degustacijo medenih dobrot. Na razstavi so prejeli zloženko vrtca oz. šole, v kateri so predstavljene bogata tradicija raziskovalnih nalog in vse dejavnosti v šol. letu 2009/2010. V glasilu Medved Zdravko pa so otroci predstavili svojega novega prijatelja, rešitelja zdravnika in tolažnika. T. T. Krpani so se zbudili v Taboru Med najtežjimi disciplinami je zagotovo premetavanje 135 ali 160 kg težke krogle preko 120 cm visoke ovire. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za novo tekmovalno disciplino. Tokrat so s postavljenega podesta morali po 20 metrov dolgi progi prenesti 100-kilogramsko vrečo in jo v najkrajšem možnem času vrniti na prvotno mesto. Zmagovalec prve letošnje tekme za najmočnejšega Slovenca je postal Andrej Ušlakar iz Kranja. Drugi je bil Tomaž Plevanč iz Krškega, tretji pa lanskoletni zmagovalec Oliver Gašparič iz Slovenske Bistrice. Letos bo devet tekmovanj za najmočnejšega Martina Krpana. Zmagovalec bo s skupno zmago postal lastnik WV Caddya. Naslednja tekma bo 5. junija v City parku v Ljubljani, in sicer z močno mednarodno udeležbo tekmovalcev iz devetih držav in devetih državnih prvakov. D. Naraglav Prva tekma za pokal Slovenije Kinološko društvo Pluton je na društvenem poligonu na Ložnici pri Žalcu organiziralo prvo tekmo za pokal Slovenije v agilitiyu. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo okrog 120 tekmovalcev s svojimi psi iz sosednje Hrvaške, Avstrije in Italije, je potekalo v treh kategorijah, in sicer glede na velikost psov. Tekmo je odprl podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik. Iz KD Pluton so se tekmovanja udeležili trije tekmovalci. Milan Koren je s pritlikavim šnavcer-jem Boyem v kategoriji Al small osvojil 3. mesto, Lilijana Jančič v kategoriji Al medium s koker-španjelko Piko 5. mesto in Irena Kores v kategoriji Al medium s kokeršpanjelom Yummijem 1. mesto. T. T. Irena Kores s kokeršpanjelom Yummijem, Milan Koren s pritlikavim šnavcerjem Boyem in Lilijana jančii s kokeršpanjelko Piko V Občini Tabor je v soboto, 24. aprila, potekala prva letošnja tekma za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana. V prvi tekmi se je med sabo pomerilo osem slovenskih Krpanov. Na tokratni tekmi so se tekmovalci za naslov najmočnejšega Slovenca med sabo pomerili v šestih disciplinah. Najprej so dvigovali avtomobil Caddy (teža ca. 350 kg), v nadaljevanju so se Martini Krpani pomerili v prenosu kovčkov s skupno težo 230 kg, kjer je komisija ocenjevala dolžino nošenja, sledilo je dvigovanje 55 kg težke uteži z eno roko, kjer se je štelo število pravilnih dvigov v eni minuti, v Sokolovem krogu so tekmovalci nosili 350 kg težko breme. Martini Krpani, ki so tekmovali na prvi tekmi v Taboru OBČINA ŽALEC Sreda, 26. maj, ob 11. uri festival medgeneracijskega sodelovanja UZTŽO Žalec z otvoritvijo razstave likovnih del; graščina Novo Celje; Univerza za III. življenjsko obdobje (M. Masnec, 031 761 548). Torek, 1. junij, ob 18. uri zaključna plesna prireditev Osnovne šole Petrovče; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec (Osnovna šola Petrovče, 713 22 30). Sreda, 2. junij, ob 17. uri mladi raziskovalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec 03 713 64 00). Četrtek, 3. junij, ob 17. uri mladi raziskovalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec 03 713 64 00). Četrtek, 3. junij, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Štefana Marflaka; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 4. junij, dogajanje ves dan EKO FEST: 9.00 - 19.00 Ogled in nakup sadik na zeliščnem vrtu IHPS 9.00 - 19.00 Sprehod po ekološki učni poti pri ribniku Vrbje 10.00 - 18.00 Sprehod po energijskih točkah Bio parka Nivo 15.00 - 19.00 Ogledi Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 15.00 - 19.00 Eko tržnica in Eko bolšji sejem pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 15.00 - 19.00 Izposoja koles pri Ekomuzeju 15.00 - 19.00 kako zraste zeleno zlato, otroške delavnice v Ekomuzeju 16.00 Predstavitev energijske poti Bio parka 16.00 - 18.00 Mavrična spoznanja - Kako se naučiti uporabljati bio energijo in ogledi Bio parka 19.00 - 20.00 Meditacija v Bio parku (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 4. junij, ob 19.30 XVI. GALIŠKI DNEVI: predavanje »Kaj lahko sam naredim za svoje zdravje« - prim. Jana Govc Eržen, sledi brezplačno merjenje holesterola, sladkorja in krvnega tlaka s presenečenjem; Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373). Petek, 4. junij, ob 20. uri Perpetuum jazzile, za glasbeni abonma in izven; letno gledališče Limberk / dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 5. junij, ob 7. uri dan planincev PZS - planinski pohod k Pečovniški koči; zbor pred trgovino Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53). Sobota, 5. junij, ob 7. uri zaključni izlet mladih planincev; zbor pred društveno pisarno (Planinsko društvo Žalec, 040 637 175). Sobota, 5. junij, ob 8.30 dan planincev PZS - Pečovniška koča na Grmadi; start na stari AP v Celju (Planinsko društvo Zabukovica, 031 786 477). Sobota, 5. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 5. junij, ob 9. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: otvoritev razstave ročnih del - »Klepetalnica ročnih del DU«; POŠ Trje (DU Velika Pirešica - Galicija, 572 84 33). Sobota, 5. junij, dogajanje ves dan EKO FEST: 9.00 - 13.00 Ogled vinskega keudra in degustacija vina, Vinski keuder v obrabnem stolpu 9.00 - 13.00 Ogledi Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 9.00 - 13.00 Izposoja koles pri Ekomuzeju 9.00 - 19.00 Sprehod po ekološki učni poti pri ribniku Vrbje 9.00 - 19.00 Sprehod po ekološki učni poti Ložnica 10.00 - 11.00 Predavanje Tomaža Jagra o plazilcih in dvoživkah ^komuzeju 10.00 - 18.00 Sprehod po energetskih točkah Bio parka Nivo 16.00 Predstavitev energijske poti Bio parka Nivo 16.00 - 17.30 Mavrična spoznanja: Kako se naučiti shujšati z vodo, Bio park Nivo 17.00 - 19.00 Otroške eko delavnice in športne aktivnosti pri ribniku Vrbje 17.00 - 23.00 Eko fest zabavni večer z glasbo, atrij Savinove hiše 19.00 - 20.00 Meditacija v Bio parku (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 5. junij, ob 15. uri XVI. GALIŠKI DNEVI: otvoritev sirarne, wellnessa in apartmajev na kmetiji Podpečan, Kmetija Podpečan. Sobota, 5. junij, ob 19.30 monokomedija Gregorja Čušina z naslovom Evangelij po Čušinu; Bazilika Petrovče (Vanči Arzenšek, 041 437 145). Sobota, 5. junij, ob 20. uri zaključni koncert MePZ A Cappella Petrovče; Hmeljarski dom Petrovče (Cvetka Ramšak). Nedelja, 6. junij, ob 5.30 od češnje do češnje - Goriška Brda; Celje, AP Glazija, 5.30 Sipex Zabukovica, 5.40 Migojnice, društvena pisarna, 5.50 AP Žalec, 6.00 AP Polzela (Planinsko društvo Zabukovica, 031 786 477). Nedelja, 6. junij, ob 5.30 pohod Viševnik - Lipanca; zbor pred trgovino Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53). Nedelja, 6. junij, ob 8. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - pohod po obronkih KS Galicija; pohodniška akcija za vse generacije - start izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 051 431 056). Nedelja, 6. junij, dogajanje ves dan, EKO FEST: 9.00 Predstavitev plezanja in plezališča Kotečnik, zbor pri kmetiji Tratnik 9.00 - 11.00 Poučni sprehod s Tomažem Jagrom - plazilci in dvoživke ribnika Vrbje, zbirno mesto Info center ribnika Vrbje 9.00 - 19.00 Izposoja koles pri info centru ribnika Vrbje 9.00 - 19.00 Sprehod po učni ekološki poti in okrog ribnika Vrbje 10.00 - 19.00 Sprehod po energetskih točkah Bio parka Nivo 16.00 Predstavitev energijske poti Bio parka 16.00 - 17.30 Mavrična spoznanja Kako s pravo hrano do boljšega zdravja, Bio park 17.00 - 19.00 Otroške eko delavnice pri ribniku Vrbje 17.00 - 19.00 Nordijska hoja pri ribniku Vrbje 19.00 - 20.00 Meditacija v Bio parku Nivo (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 6. junij, ob 10. uri turnir v odbojki; Športno igrišče v Gotovljah (Robert Vinder, 040 439 592). Ponedeljek, 7. junij, ob 19.30 koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec - večer filmske glasbe; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Andreja Turnšek, 040 677 426). Sreda, 9. junij, ob 20. uri koncert zbora PoPseslish; Dom II. slovenskega tabora Žalec (M. Kač, 041 741 137). Četrtek, 10. junij, ob 9. uri tretja podelitev OSKARJA ZA UČENJE s krajšim spremljajočim programom in novinarsko konferenco (program sofinancirata EU in Ministrstvo RS za šolstvo in šport); UPI - Ljudska univerza Žalec (UPI - Ljudska univerza Žalec, 713 35 50). Četrtek, 10. junij, ob 10. uri spoznavanje zdravilnih zelišč z zeliščarko Faniko Burjan; Univerza za III. živ. obdobje in Društvo za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec; Dom na Homu (Andreja Šteiner, 031 637 788). Petek, 11. junij, ob 9. uri meddruštveno tekmovanje v športnih disciplinah; Športno igrišče v Gotovljah (Društvo upokojencev Gotovlje, 041 685 662). Petek, 11. junij, ob 17. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - športna akademija; igrišče v Veliki Pirešici (POŠ Trje, 041 939 508). Petek, 11. junij, ob 21. uri SAVINOVI VEČERI - skupina Lusier; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 12. junij, ob 6. uri pohod na Olševo; (ob 6. uri pred Sipex Zabukovica, ob 6.10 Migojnice, društvena pisarna, ob 6.20 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707). Sobota, 12. junij, ob 7. uri po razgledni poti Kaplja na Kozjaku; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 12. junij, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 12. junij, ob 10. uri dan planincev na Bukovici; Bukovica (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738). Sobota, 12. junij ob 14. uri turnir v malem nogometu; Športno igrišče v Gotovljah (Robert Vinder, 040 439 592). Sobota, 12. junij, ob 17. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - turnir v malem nogometu med zaselki KS Galicija; igrišče v Zavrhu (Športno društvo Hofrein, 041 401 062). Sobota, 12. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -»Na Luno in nazaj«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 12. junij, ob 20. uri slavnostni koncert Godbe Zabukovica ob 130-letnici z razvitjem prapora; letno gledališče Limberk, v primeru slabega vremena v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Godba Zabukovica, J. Kolšek, 041 314 377). Nedelja, 13. junij, ob 8. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - odprti tenis turnir za pokal KS Galicija; tenis igrišče pri POŠ Trje (Tenis klub Trje 2000, 572 80 88). Nedelja, 13. junij ob 9. uri strelsko tekmovanje za prehodni pokal KS Gotovlje; Lovski dom Rinka (Lovska družina, 041 613 287). Nedelja, 13. junij, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA - NOGOMETNA AFRIKA V ŽALCU; Športni center Žalec 1. Nogometni turnir na travi (malo igrišče) -1.2002 in ml. - 10.00 2. Nogometni turnir na travi (malo igrišče) -1.2000 in 2001 - 10.00 3. Nogometni turnir na asfaltu - 1.1996 do 1.1999 - 11.00 4. Članski nogometni turnir v bandi - 11.00 5. Promocijska tekma; občina Žalec : estradniki - 12.00 6. Zadeni pravi okvirček, žongliranje... 11.00 - 15.00 7. Ogled tekme SP, Slovenija : Alžirija - 13.30 - v polčasu žrebanje nogometnih nagrad... 8. Nogometni DJ Teo in nogometni jukebox Prijave za turnirje so pol ure pred začetkom tekmovanja! Eden od staršev + otrok = posebna nagrada (ZKŠT Žalec, 041 654 007). Nedelja, 13. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -»Na Luno in nazaj«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 16. junij, ob 20. uri Chicchignola; gledališče Koper; komedija za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 18. junij, ob 10. uri razstava ročnih del Univerze za III. življenjsko obdobje - 10. obletnica Deteljice; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled še v soboto, 19. 6. in nedeljo, 20. 6., od 9. do 18. ure. (Anica Virant, 571 68 26). Petek, 18. junij, ob 16. uri TEK - HOJA ZA ŽIVLJENJE - v podporo obolelim za rakom; Športni center Žalec (DPVZS Slovenije, 5716 792). Petek, 18. junij, ob 19. uri Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice; Rimska nekropola (TD Šempeter. 700 20 56). Petek, 18. junij, ob 19. uri otvoritev razstave fotografij Žige Gričnika »Ogledalo življenja«; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 041 620 131). Petek, 18. junij, ob 21. uri SAVINOVI VEČERI - Romana Krajnčan; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 19. junij, ob 6. uri Loška pot, 8. del; start pri POŠ Trje ob 6. uri, pri pisarni PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija, 031 320 242). Sobota, 19. junij, ob 8. uri po poteh krajevne skupnosti Šempeter - s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 19. junij, med 9. in 12. uro domača tržnica v Žalcu; Mestni trg (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 19. junij, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA 2010 - 3, 2, 1 CILJ; Športni center Žalec - Košarkarski turnir »TROJKE Z UDRIHI MALO DRUGAČE« - 5.državno prvenstvo v Boju med dvema ognjema - Heballu - Jahanje in taborniške veščine - Športna društva se predstavijo - Zabavna orientacija - Tenis proti topu in izmeri si hitrost servisa - Zadeni balinčka in streljanje - Kompleksni otroški poligoni in velik tobogan - Inline hokej turnir, odbojka na mivki, nogomet... - Nastopi motoričnih talentov: enokolesniki, Magic sticks... - DJ Teo in športni JUKEBOX - Podelitve zasluženih nagrad in žrebanjem posebnih nagrad s povezovalcema Petrom Kavčičem in Francijem Podbrežnikom. (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 19. junij, med 10. in 12. uro antične ustvarjalne delavnice v Rimski nekropoli; Rimska nekropola (v primeru slabega vremena delavnic ne bo), (TD Šempeter, 700 20 56). Sobota, 19. junij, ob 11.30 otvoritev pešpoti mosta Ložnica - podvoz avtocesta; pri mostu čez Ložnico v Gotovljah (KS Gotovlje, 041 603 287). Sobota, 19. junij, od 12. ure dalje 6. golažijada; kmetija Tratnik (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 19. junij, ob 12.30 slavnostna seja sveta KS Gotovlje; športno igrišče v Gotovljah (KS Gotovlje, 041 613 287). Sobota, 19. junij, ob 14. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - turnir v namiznem tenisu; telovadnica POŠ Trje (Kulturno društvo Galicija, 041 951 636). Sobota, 19. junij, ob 15. uri turnir v odbojki na mivki; igrišče pri Cizej (Športno društvo Hofrein, 041 267 440). Sobota, 19. junij, ob 15.30 tekmovanje s starimi brizgalnami za prehodni pokal KS Gotovlje; hipodrom v Gotovljah (PGD Gotovlje, 041 783 135). Sobota, 19. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -»Vitezi in princeske«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 19. junij, ob 20. uri »SKRIVNOSTNI SVET RIBNIKA VRBJE«; predstavitev galerije na prostem Vinka Kovačca in kresni večer z meditativno etno glasbo Machu Pichu in prižiganjem lučk; Ribnik Vrbje (KD Vrbje, 713 64 26). Sobota, 19. junij, ob 19. uri veselica PGD Gotovlje; športno igrišče v Gotovljah (PGD Gotovlje, 041 783 135). Sobota, 19. junij, ob 20. uri koncert folklorne skupine KUD Grifon Šempeter; Rimska nekropola (v primeru slabega vremena v dvorani KZ Šempeter) (KUD Grifon Šempeter in TD Šempeter, 031 431 816 in 700 20 56). Nedelja, 20. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -»Vitezi in princeske«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, J10 04 34). Ponedeljek, 21. junij, ob 21. uri kresnični večer in srečanje ob dnevu državnosti; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 24. junij, ob 5. uri (do 27. junija) pohod na Južni Velebit; start pred Nekropolisom v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Četrtek, 24. junij, ob 17. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - otvoritev nove lesene hiše s kulturnim programom; Gora (Šentjungert) (Planinsko društvo Galicija, 57284 02). Četrtek, 24. junij, ob 19. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - tek na Goro; POŠ Trje - Gora (Šentjungert) (Športno društvo Hofrein, 041 266 175). Četrtek, 24. junij, ob 20. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - tek, kresna noč na Gori s kulturnim programom, iskanje kresnih zakladov; Gora (Šentjungert) (Planinsko društvo Galicija, 572 84 02). Petek, 25. junij, ob 6. uri »SPOZNAJMO NAŠE PLANINSKO CVETJE« - planinski izlet na Okrešelj; zbor pred trgovino Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53). Petek, 25. junij, ob 9. uri pohod po stezicah KS Gotovlje; start pri POŠ Gotovlje (DU Gotovlje, 041 685 662). Petek, 25. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -»Dogodivščine na Kitajskem dvoru«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 26. junij, med 9. in 12. uro domača tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 26. junij, ob 16. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Galicija; poligon pri trgovini Košarica (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Sobota, 26. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -»Dogodivščine na Kitajskem dvoru«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 26. junij, ob 20. uri vrtna veselica pod šotorom z ansamblom Slovenski zvoki in gostjo večera Brigito Šuler; poligon pri trgovini Košarica (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Nedelja, 27. junij, ob 8. uri KOLESARJENJE PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI; start pred Hotelom Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 27. junij, ob 10. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - turnir trojk v košarki; igrišče v Veliki Pirešici (Športno društvo Hoferin, 041 401 062). Nedelja, 27. junij, ob 17. uri XVI. GALIŠKI DNEVI - streljanje z zračno puško; Bistro Janez v Zavrhu (Športno društvo Hoferin, 041 401 062). Nedelja, 27. junij, od 17. do 19. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - • Dogodivščine nilTvni=kem dvoru«; Info center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 29. junij, od 9. do 11. ure otroške ustvarjalne delavnice v Ekomuzeju: — mali hmeljarski starešina in princesa; izdelava lutk, priprava lutkovne predstave (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Od petka, 4., do nedelje, 6. junija, Šešče - krajevni praznik; - 4. 6. ob 18. uri prireditev ob odprtju razstave ustvarjalnosti krajanov; - 5. 6. od 9. do 19. ure razstava ustvarjalnosti krajanov; - 6.6. od 9. do 19. ure razstava ustvarjalnosti krajanov; Dom kulture Šešče; KPD Šešče in Krajevni odbor Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040). Sobota, 5. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 5. junij, ob 9. uri srečanje krajanov Latkove vasi; 13. tradicionalni generacijski turnir v malem nogometu; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 031 690 220). Sobota, 5. junij, ob 15. uri tekmovanje s starimi brizgalnami; Kaplja vas; PGD Kaplja vas (Franc Grenko, 041 793 803). Nedelja, 6. junij, 10. Tončev pohod v Marijo Reko; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 12. junij, ob 9. uri dnevi medu; čebelnjak pri Aninem domu v Preboldu; Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 386). Nedelja, 13. junij, ob 8. uri tekmovanje mladine GZ Prebold in ligaško tekmovanje savinjsko-šaleške regije; Športni park Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sreda, 16. junij, ob 15. uri medobčinsko tekmovanje upokojencev ob občinskem prazniku; Gaj Prebold; Društvo upokojencev Prebold (Društvo upokojencev Prebold, 572 31 10). Petek, 18. junij, ob 16. uri športne igre; športno igrišče v Mariji Reki; Športno društvo Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 19. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 19. junij, ob 7. uri ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold; Veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 19. junij, POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO; - ob 9. uri: kolesarski vzpon v okviru Slovenija kolesari; Marija Reka; ŠD Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063); - ob 17. uri: 9. srečanje šolarjev in učiteljev marijereške šole; 14. srečanje ljudskih pevcev in godcev »POJEMO IN GODEMO« v okviru področnega srečanja OI JSKD Žalec; - ob 18. uri: 4. predizbor harmonikarjev za 30. Zlato harmoniko Ljubečne ter tekmovanje za REŠKEGA GODCA 2010; šotor pred planinskim domov v Mariji Reki (Cita Galič, 041 650 712). Nedelja, 20. junij, ob 17. uri POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO 8. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline; šotor pred planinskim domom v Mariji Reki; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Četrtek, 24. junij, ob 19.30 slavnostna seja s podelitvijo priznanj ob dnevu državnosti in občinskem prazniku; Kaplja vas; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 25. junij, DAN GASILCA GZ Prebold; Kaplja vas; PGD Kaplja vas (Franc Grenko, 041 793 803). Petek, 25. junij, kolesarski vzpon na Golavo; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Sobota, 26. junij, ob 12. uri regijsko srečanje godb in pihalnih orkestrov; Kaplja vas; OI JSKD Žalec (Marko Repnik, 041 690 169). Sobota, 26. junij, Viševnik; PD Prebold (Tone Pavlič, 031 294 328). Sobota, 26. junij, turnir v malem nogometu - mladi do 15 let; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Grega Huš, 041 671 692). Nedelja, 27. junij, zaključni turnir “tolkec lige” ŠZ Prebold; Kaplja vas , (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Od ponedeljka, 28. junija, do petka, 2. julija, ORATORIJ za otroke; Župnija sv. Pavel Prebold; - prijave do 13. 6. 2010 (Damjan Ratajc, 572 41 83). OBČINA POLZELA Petek, 28. maj, ob 20. uri koncert ob 5. obletnici Andraškcga okteta z gosti; Dom krajanov Andraž (Zdravko Zabukovnik, 041 895 920). četrtek, 3. junij, ob 18. uri balinanje, 7. krog štajernko-savinjske lige DU »Baline« Polzela : Topolšica; športno igrišče Polzela (Karli Korber,041 381 467). Petek, 4. junij, ob 8, uri pohod na Dobrovlje; zbirališče v prostorih društva upokojencev (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 5. junij, ob 17.15 17, kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2009/2010; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 6. junij, ob 9. uri kolesarjenje po kolesarski poti št. 10; parkirišče pred občinsko stavbo; TD Polzela. četrtek, 10. junij, ob 18. uri balinanje, 8. krog štajersko-savinjske liga DU »Baline« Polzela : Gorenje Velenje; Športno igrišče Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Sobota, 12. junij, ob 5. uri pohod na Slavnik; zbirališče na športnem igrišču Andraž (Izidor Ograjenšek, 031 853 990), Sobota, 12. junij, ob 6. uri pohod na Kras: J.okcv-Kokoš-Lipica; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Ferdo Glavnik, 031 323 353, Rudi Divjak, 031 525 790), Sobota, 12. junij, ob 17.15 18, kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Petek, 18. junij, ob 6. uri društveni izlet; zbirališče v prostorih društva upokojencev (Alojz Zajc, 031 507 960, Dani Kreslin, 041 795 205). Petek, 18. junij, ob 17.15 19, kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2009/2010; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 19. junij, ob 9. uri celodnevni športno-glasbeni dogodek -tekmovanje trojic v ulični košarki in odbojki na mivki; Sobota, 26. junij, ob 4.45 pohod na Storžič; (4.45 AP Glazija Celje, 5.00 Sipex Zabukovica, 5.10 Migojnice, društvena pisarna, 5.20 AP Žalec) (Planinsko društvo Zabukovica, 041 269 744). - ob 19. uri podelitev nagrad zmagovalcem; - ob 21. uri koncert treh lokalnih skupin: Legalo kriminalo. Jawbreaker in Lobotomy; prijave za košarko in odbojko ob 8. uri na dan prireditve (info: damp.fest@gmail.com). Sobota,19. junij, ob 15. uri Malteški pozdrav poletju; Park Šenek (Alenka Kočevar, 703 32 00). Sobota,19. junij, ob 17.15 20. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 20. junij, ob 8. uri izlet s kolesi; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Drago Jamnikar, 031 663 569). Sreda, 23. junij, ob 18. uri nočni pohod na Goro Oljko; zbirališče: parkirišče pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sreda, 23. junij, ob 21. uri ob kresni noči na Goro Oljko; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733). Četrtek, 24. junij, ob 15. uri 146. lunohod na Ptuj; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Julijana Klemen, 031 756 103). Četrtek, 24. junij, ob 18. uri balinanje: 9. krog štajersko-savinjske lige DU »Baline« Polzela : Šmartno ob Paki; Športno igrišče Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Četrtek, 24. junij, ob 20. uri srečanje občanov ob dnevu državnosti - občinska proslava; Športno igrišče Andraž (Vili Pižom, 041 783 734, Simon Ograjenšek, 031 393 499). K Petek, 25. junij, ob 7. uri pohod ob dnevu državnosti Ruše - Ruška koča; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 25. junij, ob 17.15 21. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 26. junij, ob 14. uri pohod po spominskih obeležjih Andraža; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Nedelja, 26. junij, športna in družabna srečanja ob dnevu Športnega društva Andraž; športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Ponedeljek, 28. junij, ob 6. uri pohod na Bevkov vrh in Sivko; zbirališče: parkirišče pred občinsko stavbo (Zoran Siok, 041 754 778). wammmmmmmmmmmmmm OBČINA BRASLOVČE Sobota, 5. junij, 21. nočni pohod na Dobrovlje (857 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Nedelja, 13. junij, pohod na Blegoš (1562 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Sobota in nedelja, 19. in 20. junij, prečenje Pohorja; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Od ponedeljka, 21. junija, do nedelje, 27. junija, teden športa na Gomilskem; Športno društvo Gomilsko (Miha Pristalič, 041 931 945). Petek, 25. junij, prireditev ob dnevu državnosti s pohodom po puntarski poti do Mežnarjeve domačije; TD Gomilsko in Občina Tabor (Občina Braslovče, 703 84 12). OBČINA TABOR Sobota, 5. junij, ob 20. uri gasilska maša; Cerkev v Miklavžu (PGD Loke, 041 783 077). Sreda, 9. junij, ob 18. uri zaključni koncert mlajšega otroškega in otroškega pevskega zbora ter Orffove skupine POŠ Tabor z zaključkom akcije Podarim zvezek - zvezke (vstopnina bo nov velik črtan zvezek); Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 703 21 80). Petek, 25. junij, ob 10. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti; Občina Tabor; pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije; odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor, 041 515 988). Nedelja, 27. junij, od 8. ure dalje kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Ob dnevu državnosti, ki je največji slovenski praznik, spominu na 25. junij leta 1991, ko je Slovenija postala neodvisna, čestitamo vsem občankam in občanom Občine Tabor! Likovni svet v malem Ob svetovnem dnevu knjige Utrinek z razstave V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 30. maja odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ob odprtju je zbrane učenke in učence, njihove mentorice in ravnatelje najprej pozdravila Lidija Koceli, vodja za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, razstavo pa je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. Razstava ponuja vpogled-v doživljanje in posledično v likovno izražanje osnovnošolcev. Pozornejši obiskovalec, opazovalec bo zaznal široko paleto likovnih tehnik, materialov in motivov. Razstava, ki so jo na ogled postavili Neli Šuler, Breda Bračko in Uroš Govek, je postavljena vzorno, saj enakovredno vključuje vse osnovnošolske razrede vseh osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Enakovredno so zastopane vse likovne zvrsti: kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje in arhitektura. Na ogled je kar 213 del, ki j ih je ustvarilo več kot 200 učenk in učencev ob pomoči 25 mentoric. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, odprtje pa je popestril mladi pevec Lovro Korošec s I. OŠ Žalec. T. Tavčar Podelitev bralnih priznanj Med nastopom Andreja Rozmana - Roze Priznani slovenski pisatelj, pesnik, gledališki igralec, pisec iger in prevajalec Andrej Rozman - Roza je bil le dan pred praznikom dneva slovenske knjige gost letošnje bralne značke na OŠ Braslovče. Učencem je z vsem igralskim žarom pripovedoval svoje pesmi, jim zastavljal uganke in podeljeval priznanja. Letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada so bili vsi veseli in so se z njim tudi slikali. Prireditev je potekala v dveh delih, najprej za učence od 6. do 9. razreda, v drugem delu pa za učence od 1. do 5. razreda in učence podružničnih šol. Ravnateljica Andreja Zupan je najprej čestitala bralcem in jih spodbudila, da z branjem nadaljujejo do devetega razreda. Seveda pa je mnogim to že uspelo ob podpori učiteljev, ki so jim po najboljših močeh poskušali približati lepoto in moč pisane besede, zato se je zahvalila tudi njim, posebej koordinatorici bralne značke Ireni Kumer. Ob koncu predstavitve so od 411 učencev podelili 359 bralnih priznanj, nekoliko več kot lani. Na OŠ Braslovče je bralno značko opravilo 260 učencev, kar je 83,8 odstotka, na POŠ Gomilsko je bralno značko osvojilo vseh 37 učencev, na POŠ Letuš je priznanje prejelo vseh 35 učence, na POŠ Trnava pa 27 učencev od 29. V Braslovčah so bili od 1. do 4. razreda 100-odstotni, prav tako tudi 7. a, učenci tega V Kulturnem domu Vransko je sredi maja potekala že 15. revija domačih pevskih zborov, na kateri se je predstavilo devet sestavov s 140 pevci. To so bili zbori Podružnične šole Tabor (mlajši otroški razreda pravijo, da bodo vsi vztrajali do 9. razreda. Zlatih bralcev, ki so brali vseh devet let, pa je bilo letos 29. Zlati bralci, ki so se bralnih priznanj veselili skupaj z učiteljicami Silvo Basle, Tatjano Jelen in Jano Presekar, so bili: Veronika Anzelc, Lea Dove-čar, Anja Goršek, Maruša Gm-šek, Tina Guček, Jana Hrušo-var, Vita Hudournik, Katja Kunst, Lucija Matko, Katarina Merzdovnik, Tina Praprotnik, Urban Sajovic, Mojca Sternad, Rožle Strah, Klemen Vasle, Anuška Bergant, Špela Holc, Eva Ivanovič, Luka Jager, Žiga Jelen, David Kumer, Jasmina Lešnik, Mateja Novak, Katja Rojšek, Veronika Strojanšek, Tina Tkalec, Nina Turnšek, Klemen Vodlak in Nika Zajc. T. Tavčar zbor POŠ in otroški pevski zbor POŠ, oba vodi Manja Majcen), Osnovne šole Vransko - Tabor (otroški pevski zbor pod vodstvom Mateje Hleb; otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor pod vodstvom Vanje Go- Vranski zbori prepevali 23. april je praznik vseh, ki imajo radi knjige. Po Sloveniji ta dan potekajo številne prireditve v čast prazniku. Ljubljana pa je letos točno opoldne na dan praznika prevzela časten Unescov naziv Svetovna prestolnica knjige. Posebno pozornost so prazniku namenili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Nestabilno aprilsko vreme je sicer skušalo zmotiti praznovanje, vendar mu ni uspelo. Na stojnici v žalski knjižnici sta Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Za- vod za kulturo, šport in turizem Žalec podarjala knjige ter cvet po starem katalonskem običaju. Vsakoletna prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Knjigam za praznik, je iz leta v leto bolj obiskana. Obiskovalci so z zanimanjem brskali med knjigami, ki jih knjižnica ne potrebuje več; bodisi so že nekaj časa nedotaknjene na knjižnih policah, poškodovane ali pa vsebinsko in fizično postarane. Z veseljem so odnašali knjige, ki so tako dobile nove prijatelje in novo domovanje. In zakaj je prav 23. april mednarodni dan knjig? Ne po naključju - ta dan leta 1616 so umrli trije velikani iz svetovne literature: William Shakespear, Miguel de Cervantes in Garcila-so de la Vega. UNESCO je zato ta dan razglasil za mednarodni dan knjig. Mnoge države po svetu, ki praznujejo ta dan, prirejajo prireditve za ohranitev kulture branja, še posebej pa k branju vzpodbujajo mlade. Sodeč po odzivu in zanimanju za knjigo, so v žalski knjižnici zagotovili, da bo prireditev Knjigam za praznik tudi prihodnje leto. T. Tavčar S knjižne tržnice Parižljanka o državljanki sveta Na Polzeli so pripravili literarni večer z Jernejo Jezernik, domačinko iz Pariželj, avtorico monografije Alma M. Karlin -državljanka sveta. Jerneja Jezernik, slovenistka in nemcistka, prevajalka in publicistka, doma iz Pariželj, je velika poznavalka življenja in dela Alme M. Karlin. Že vrsto let svoj prosti čas posveča raziskovanju Almine intelektualne zapuščine tako v Sloveniji, kjer je živela, kot tudi v Nemčiji, kjer je Karlinova v času svojega življenja objavila večino knjig in časopisnih prispevkov. V slovenščino je prevedla knjigi Smrtonosni trn in druge nenavadne zgodbe iz Peruja in Paname ter Japonske novele. vek) in zbori Kulturnega društva Vransko (dekliška vokalna skupina pod vodstvom Barbare Novak; Kvartet Kapus pod vodstvom Rada Kapusa; Sekstet sv. Mihaela in Me PZ Vransko pod vodstvom Franca Lesjaka). Revijo je organiziralo Kulturno društvo Vransko, ki je pred kratkim obeležilo 140. obletnico delovanja. Z izbrano besedo je večer povezoval Thys Grobelnik. Predsednica KD Vransko Damijana Podbregar se je ob koncu revije zahvalila pevcem in pevovodjem za ves trud na vajah in nastopih. Poudarila je, da jo tako številčna udeležba zborov veseli, saj to pomeni, da se za obstoj vokalne oziroma zborovske glasbe na Vranskem ni treba bati. T. T. Monografija Alma M. Karlin - državljanka sveta prvič na Slovenskem celovito osvetljuje življenje in bogato literarno delo Alme Maximiliane Karlin, pisateljice, svetovne popotnice, poliglotke in polihistorke. V posameznih poglavjih je predstavljeno njeno nenavadno otroštvo, njena mladost, prva potovanja in raziskovanja po Evropi, svetovno popotovanje med letoma 1919 in 1928, potopisna in literarna dela, obdobje po letu 1930 s knjižnimi uspešnicami in slavo po vsej Evropi, njen pacifistični boj proti nacizmu in komunizmu, partizansko obdobje, njena teozofija, njeno sodelovanje s prijateljico, slikarko in literarno menedžerko Theo Schreiber Gammelin. Življenjski zgodbi Alme Karlin, ki bi bila nenavadna in izjemna tudi danes, sto dvajset let po njenem rojstvu, so dodani novi prevodi iz njene literarne zapuščine. V monografiji so tudi pričevanja ljudi, ki so jo poznali, ko je živela na Pečovniku pri Celju, in misli umetnic, ki sta jih navdihnila »Ko je umrl moj oče, so drugi jokali, jaz pa sem napisal pesem," je na vprašanje o pesnjenju povedal Branko Bačo-vič, pesnik srbskega rodu, ki od leta 1992 živi in ustvarja v Sloveniji. Pesnik, fotograf, igralec in glasbenik je zaposlen kot umetniški direktor v agenciji Informa Echo v Ljublajni. V Savinovi hiši so predstavili njegovo četrto pesniško zbirko Povezovanje, napisano v Jerneja Jezernik Almina osebnost in delo. Raziskana in predstavljena pa sta tudi do zdaj širšemu krogu bralcev še neznana literarna in osebna Almina zapuščina ter gradivo, ki ga hranijo različne institucije: fotografije, rokopisi, Almine risbe, razglednice in predmeti, ki jih je zbirala in prinesla s petih celin z željo, da binili nekoč zbrani v muzeju. Predstavitvi je sledil pogovor z obiskovalci, literarni večer pa se je razvil v prijetno druženje. T. T. srbskem in slovenskem jeziku. Poleg osrednjega avtorja so v zbirki objavljene pesmi njegovih petnajstih prijateljev. S pesnjenjem izraža svoje občutenje, doživljanje in zavedanje sebe, drugih in vsega, kar v svetu je in nas povezuje v eno samo celoto. Pesnika je predstavil in se z njim pogovarjal Dani Bedrač, pesmi pa so interpretirali avtor sam ter pesnici Neda Galijaš in Jožica Pongrac. T. T. Zbirka Povezovanje V zraku je... ljubezen. Je! S spomini na Meto Rainer Bomo eno zapeli na Gori Oljki Savinjčani beremo no Tratnik - pa je vodila Irena Štusej, tudi sama avtorica ene izmed knjig z bralnega seznama. Svoje note so na prireditvi zapeli in zaigrali Prifarski muzikanti. Zbrane je nagovoril tudi poslanec v državnem zboru in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Zahvalil se je vsem, ki berejo, in vsem, ki sodelujejo pri izvedbi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Med povabljeni je bila tudi mlada obetavna glasbenica Eva Nina Kozmus, Žal-čanka, ki je pred dnevi zastopala Slovenijo na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju in osvojila 1. mesto. Župan ji je čestital za izjemen uspeh in se ji s priložnostnim darilom zahvalil za promocijo Občine Žalec. Pri izvedbi zaključne prireditve bralne značke za odrasle Savinjčani beremo so pomagali mnogi pokrovitelji in Medobčinska splošna knjižnica Žalec se jim iskreno zahvaljuje. T. T. @ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net instrumentalisti, recitatorji in plesalke. Tako je več kot 150 otrok stalo na odru in pokazalo, da jih druži ljubezen do glasbe, plesa, nenazadnje tudi do sočloveka. Otroci so se na prireditev pripravljali skoraj celo šolsko leto za kar ima največ zaslug Anita Žolnir, ki vodi kar tri zbore. T. Tavčar Pod tem naslovom je drugo majsko nedeljo v cerkvi na Gori Oljki potekalo dvanajsto srečanje šolskih, prosvetnih in cerkvenih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v Občini Polzela. Srečanje je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Polzela. Cerkev sv. Križa na Gori Oljki s svojo akustičnostjo prekaša marsikatero koncer- tno dvorano. Na dvanajstem srečanju pevskih zborov in vokalnih skupin so nastopili cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, ki ga vodi Mateja Stražar, Vokalna skupina Primule Polzela pod vodstvom Ane Rudnik Pavlica, mladinski pevski zbor OŠ Polzela in Moški pevski zbor Polzela, ki ju vodi Mija Novak, Vokalno-instrumental-na skupina Margareta Pol- Mediacija "Poezija je čarovnija, ki prihaja iz vaših mladih src in se zlije na list papirja,« sta med drugim v uvodu letošnjega biltena 15. natečaja poezije osnovnošolcev zapisali Vesna Kumer in Darja Melinc Miklič. S tokratno prireditvijo jubilejnega 15. natečaja so se spomnili na savinjsko pesnico Meto Rainer, ki je umrla pred 15 leti. Glavne organizatorke in voditeljice tega natečaja poezije sta letos postali Vesna Kumer in Darja Melinc Miklič. Slednja je v vlogi Fičfiriča - nagajivega fantiča Mete Rainer domiselno vodila prireditev. Letos so se natečaja udeležili mladi pesniki iz osmih osnovnih šol. Poleg osnovnih šol iz Spodnje Savinjske doline (Polzele, Šempetra, Petrovč, I. OŠ Žalec in Prebolda) tudi osnovne šole Nazarje, Mozirje in Šmartno ob Spomin na Meto Rainer so obujali učenci, Metin Fičfirič, Marija Smerke in tudi Adi Vidmajer, kije bil njen učenec Paki. Mladi pesniki so na natečaj poslali okrog 150 pesmi, ki so svoje mesto našle tudi v biltenu natečaja. Skozi prireditev in vragolije Fičfiriča so se pred občinstvom nizale pesmi posameznih avtorjev, hkrati pa tudi spomin na bogato in ustvarjalno življenje pesnice Mete Rainer, o kateri je nekaj lepih misli spregovoril tudi njen nekdanji učenec Adi Vidmajer. Ravnatelj Oton Račečič pa je izrazil ponos, da ta natečaj poteka prav v času praznovanja 100-letnice šole. D. N. Pevci in pevke treh zborov, kijih vodi Anita Žolnir Maj je mesec ljubezni, zato sta Osnovna šola Petrovče in Podružnična Trje v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu izpeljali koncert z ljubezensko tematiko, ki so jo poimenovali V zraku je ... ljubezen. Je!, s katerim so marsikomu polepšali mesec ljubezni. Tako so pesmi s pridihom ljubezni odpeli pevci in pevke kar 4 zborov, in sicer Cici pevski zbor, Otroški pevski zbor Brihta OŠ Petrovče, Otroški pevski zbor Trje, Mešani pevski zbor Petrovče, dogajanje na odru pa so popestrili Dekliški pevski zbor Galicija, ki ga sestavljajo bivše učenke Osnovne šole Petrovče, V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so gostili Janija Prgiča, profesorja slovenščine in diplomiranega socialnega delavca ter mediatorja za vse spore. Prgič, ki je specializiran za šolsko in vrstniško mediaci-jo, izvaja mediacijo, izobražuje mediatorje, tokrat pa se je predstavil kot avtor priročnika Šolska in vrstniška mediacija: Vse, kar morate vedeti o medi-aciji v šoli. Ministrstvo za šolstvo in šport je v priporočilih za izdelavo vzgojnih načrtov po slovenskih šolah predlagalo šolsko mediacijo kot enega izmed pristopov za delo z učenci že leta 2008. Čeprav so se v Sloveniji razmahnila izobraževanja s področja mediacije, pa do zdaj še nihče ni izdal celovitega priročnika, ki bi odgovoril na vsa vprašanja, povezana z uvajanjem in izvajanjem šolske ter vrstniške mediacije. Omenjeni priročnik je namenjen prav temu in je prvi tovrsten ter javno dostopen priročnik v Sloveniji o šolski ter vrstniški mediaciji. Predstavitev priročnika je bila uvod v mednarodni simpozij Šolska in vrstniška mediacija, ki bo 9. septembra v Domu II. slovenskega tabora Žalec. T. T. Prvi priročnik o mediaciji Razstavljali dijaki četrtega letnika V preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila na ogled razstava likovnih del četrtošolcev Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri, ki so svoja likovna dela ustvarjali pod mentorstvom prof. Darje Ravnik. Ob odprtju je kot gostiteljica zbrane pozdravila Lidija Koceli, vodja enote za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Vesna Skornšek pa je v imenu dijakov četrtega letnika spregovorila o štiriletnem umetniškem programu likovne smeri in poudarila, da zapuščajo šolo bogatejši za veliko znanja, še posebej pri umetnostni zgodovini, kjer so spoznavali umetnost od najstarejših časov do sodobnosti, zela pod vodstvom Sabine Florjane Dolinšek, Andraški oktet pod vodstvom Julija Pačnika, Mešani pevski zbor Polzela, Mešani pevski zbor Oljka in Združeni cerkveni pevski zbor Polzela, ki jih vodi Marko Slokar, ter Mešani cerkveni pevski zbor Andraž, ki ga vodi zborovodja Jože Kužnik. Za konec srečanja pevskih zborov in vokalnih skupin je kulturno dogajanje v občini na glasbenem področju s svojim prvim nastopom obogatil pred štirimi meseci ustanovljeni Pihalni orkester Cecilija Polzela pod vodstvom dirigenta Dejana Podbregarja. Po dolgem in burnem ploskanju sodeč, so bili poslušalci navdušeni nad mladimi glasbeniki. T. T. Irena Štusej z avtorji knjig Na 17. večeru velikega travna, v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, so se v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zbrali na zaključni prireditvi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Literarno valovanje je že v tretje vznemirjalo številne člane Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Maja so pripluli do cilja - z novimi izkušnjami, mnenji, spoznanji, ugotovitvami. Pod sloganom Savinjčani beremo je v žalski knjižnici zbranih že 190 tistih, ki berejo, pa tudi tistih, ki o prebranem radi izrazijo svoje mnenje, ki se radi družijo, ki jim različnosti niso odveč in ki se pustijo povezati s seznamom knjig, ki jih popelje med naslove, ki se jih morda nikoli ne bi dotaknili. Prireditev je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, pogovor z nekaterimi avtorji knjig, ki so bile ponujene v branje - Jurijem Hudolinom, Stašo Lepej Bašelj, Nežo Maurer in Suza- likovni teoriji, plastičnem oblikovanju, predstavitvenih tehnikah ter risanju in slikanju. Zdaj je na vrsti matura, nato pa se bodo njihove poti razšle. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center, prof. Igor Majerle, je bil nad razstavo, ki jo je odprl žalski župan Lojze Posedel, navdušen v kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Celje - Center umetniške smeri pod mentorstvom profesorjev Davida Preložnika in Darje Poglajen. T. Tavčar Zanimiva razstava dijakov Gimnazije Celje - Center Popravek V članku Ponikva že desetletje pleše v aprilski številki časopisa se je nekoliko poigral novinarski škrat. Ime nekdanje vodje Folklorne skupine Ponikva ni Marjana, pač pa Majda Kričej, ime sedanje vodje ni Simona, temveč Suzana Gračner, ime zasedbe, ki je spremljala folklorno skupino, pa ni Okajeni griči, pač pa Okajeni godci. Za napake se opravičujemo. Uredništvo Zlati sprejem za Lucijo in Rokija k* g0b ■kr’ fljjt v v « « HK. s - Tit ■ * gl Ä f i'skk* H-V WM 4L ^7 MAH J L; žIM L-yg— Lucija in Roki sta se po uspehu na evropskem prvenstvu po domačem kraju peljala v kočiji Letošnji praznik dneva vstaje slovenskega naroda, 27. april, je bil za Lucijo Polavder in Rokija Drakšiča zagotovo nekaj posebnega, pa tudi za vse tiste, ki so se udeležili njunega sprejema po vrnitvi z evropskega prvenstva na Dunaju, kjer sta Slovehiji priborila zlato in bronasto odličje. Junaka judoističnega športa iz KS Griže in Občine Žalec sta bila doma deležna bučnega in slovesnega sprejema. Na prireditvenim prostoru ob Domu Svobode Griže se je ta dan zbrala nekaj sto glava množica, ki je prišla počastit izjemen dosežek svojih so-krajanov in Savinjčanov. Ob tej priložnosti so junakoma in množici spregovorili predsednik KS Griže Ivi Krašovec, župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik Športnega društva Griže Sašo Veligošek in predsednik Turističnega društva Griže Božo Trnovšek. Predstavnik Smučarskega centra Golte Slovenija Sašo Kolar pa je judoistoma izročil celoletni smučarski karti. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godbeniki Godbe Zabukovica in moderator Franci Podbrežnik. In kako sta si priborila odličji? Roki je pred časom prebolel pljučnico in je moral spustiti nekaj treningov, a se je kljub temu junaško boril že prvi dan evropskega prvenstva. Iz boja za odličje je izločil Turka Yi-limaza in Latvijca Kozlovsa, v polfinalu pa izgubil z Madžarom Ungvarijem, ki mu je izpahnil ramo. Trener Marjan Fabijan ga je odpeljal v bolnišnico, kjer je dobil protibolečinsko injekcijo, nato pa je nadaljeval s tekmovanjem v borbi za tretje mesto, kjer je premagal Francoza Loica Korvala. Lucija Polavder pa je bila tokrat nepremagljiva. Že v prvi minuti borbe je ugnala Ukrajinko Jaromko, nato pa po slabih dveh minutah Italijanko Tangorre. V polfinalu se je spopadla z Britanko Karine Bryant in jo v šestem poskusu prvič premagala. Tudi finale je bil nekaj posebnega, nastop ruske orjakinje Tee Dongu-zašvili je spremljal tudi ruski predsednik vlade Vladimir Putin. Rusinja je veljala za favoritinjo, vendar se zanjo tokrat ni izšlo. Lucija jo je namreč že v poldrugi minuti borbe nenadoma potegnila k sebi in jo vrgla preko sebe. S tem si je zagotovila zmago in zlato odličje. Zaploskal ji je tudi Putin, ki je kasneje podelil medalje in se fotografiral z najboljšimi tremi, svojega govora, ki ga je imel pripravljenega za podelitev, pa menda ni prebral, saj je računal, da bo zlato kolajno obesil okrog vratu svoji tekmovalki. In kaj sta nam povedala Lu-' cija in Roki, ki sta se pred za- ključkom slovesnosti po Grižah popeljala tudi s konji in kočijo Ivija Šmarčana iz Zavrha pri Galiciji. Lucja Polavder: »Zelo sem vesela, da naju z Rokijem spremljajo in podpirajo krajani in vedno, ko osvojiva medaljo, to proslavijo skupaj z nama na sprejemu. Danes je res čudovit dan, ki ga ne bom nikoli pozabila. Vsekakor pa se zavedam, da so v športu tako porazi kot zmage in tudi ko ne zmagam, ne manjka stiskov rok in čestitk, ki mi dajejo moč za nova tekmovanja. Septembra je v Tokiju svetovno prvenstvo, pot do tja pa vodi preko dobrih uvrstitev v svetovnem pokalu, saj je prostora le za 14 tekmovalk, kar pomeni, da bo potrebno dati vse od sebe.« Roki Drakšič: »Danes se počutim res lepo. Kar težko verjamem, da so nama pripravili takšen sprejem, čeprav sva jih že bila deležna tudi v preteklosti. Tokrat so nas še posebno presenetili, nekaj posebnega pa je bila tudi vožnja s kočijo, saj sem se prvič peljal z njo. Vesel sem, da mi je zdaj uspelo tudi v članski konkurenci, tako da si nadejam novih dobrih uvrstitev. Upam, da bo z ramo vse v redu in da bom lahko nastopil na tekmi svetovnega pokala. Vsekakor pa bi rad šel po stopinjah Lucije, ki ima že svetovno in olifnpij-sko medaljo.« D. Naraglav Lina zmagala v Bratislavi in doma Na 30. mednarodnem po- sredi aprila je barve Slovenije kalu Bratislave v karateju odlično zastopala tudi člani- Lina Pušnik na zmagovalnem odru (druga z ca Karate kluba Žalec Lina Pušnik, ki je v kategoriji mladink nad 59 kg slavila zmago. Lina je nastopila kot članica slovenske reprezentance. Izkazala se je tudi v ekipnih borbah, kjer je premagala vse svoje nasprotnice. V finalni borbi je s 4 : 0 premagala slovaško reprezentantko in tako prispevala k ekipni zmagi slovenskih mladink na tem tekmovanju. Lina je nastopila tudi na enem najmočnejših turnirjev v Sloveniji, na Odprtem prvenstvu Postojne, kjer je v konkurenci 600 tekmovalcev iz več držav zmagala pri mladinkah nad 59 kg in pri članicah do 60 kg. L. K. Zlata Lucija in Rok, Urška bronasta Na prvem kvalifikacijskem nastopu za olimpijske igre v Londonu 2012 in za veliko nagrado Tunizije so naši judoisti in judoistke celjskega kluba Sankaku, sicer občani Občine Žalec, odlično nastopili. Prvi dan tekmovanja se je prvega mesta veselil Roki Drakšič. Na poti do zlate medalje je premagal kar pet nasprotnikov, v finalu tudi dru- gouvrščenega z letošnjega evropskega prvenstva, Madžara Mikloša Ungvaria. Tudi drugi dan tekmovanja je bil za Slovence uspešen. Po daljši odsotnosti z blazin je uspešna vrnitev uspela Urški Žolnir, ki je po porazu v polfinalu proti Nizozemki Willeborordse Elisabeth osvojila 3. mesto. Lucija Polavder pa je zadnji dan tekmovanja pometla z vso konkurenco. V prvem kolu je bila boljša od domačinke Trabelsijeve, v nadaljevanju je do finalnega nastopa nanizala še zmagi proti Maro-čanki El Kilah ter Južnoko-rejki Lee. V finalu jo je spet čakala domačinka, Tunizijka Chikhrouhou, vendar se Lucija ni pustila zmesti domačemu občinstvo in se je na koncu zasluženo veselila zmage. T. Tavčar Nastopilo 400 atletinj in atletov Skok v daljino Na atletskem stadionu v Športnem centru Žalec je potekalo medobčinsko prvenstvo v atletiki, ki se ga je udeležilo rekordno število osnovnih šol. Tokrat je sodelovalo 11 šol, med njimi prvič tudi OŠ Hruševec Šentjur. Skupaj je v lepem vremenu tekmovalo 400 atletov, od tega iz žalske občine 200 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo v izvedbi ZKŠT Žalec, Atletskega kluba Žalec, I. OŠ Žalec in merilne ekipe Timing iz Ljubljane odlično organizirano. Tekmovali so v kategoriji mlajših učenk in učencev (letnik 1997 in mlajši) ter v kategoriji starejših učenk in učencev (letnik 1995 in mlajši). Vrhunec dneva je bila štafeta 4 x 100 m, v kateri so prepričljivo slavili zmago dečki OŠ Petrovče, na drugo mesto so se uvrstili učenci I. OŠ Žalec, na tretje pa OŠ Vransko. Med deklicami so bile najhitrejše Polzelanke, na drugo mesto so se uvrstile Petrovčanke, na tretje pa Žalčanke. Posamezni zmagovalci iz Savinjske doline: mlajši učenci 300 m Anže Apat (OŠ Šempeter); 600 m Denis Lazarkič (OŠ Griže), višina Tim Rozman, daljina Aleš Simončič, vortex Aleš Dobrajc (vsi I. OŠ Žalec); mlajše učenke 300 m Aneja Simončič (OŠ Šempeter), 600 m Maruša Kujan (I. OŠ Žalec), daljina Anja Babič (OŠ Šempeter), vortex Nika Žuža (OŠ Griže); starejši učenci 300 m Lucijan Zalokar (OŠ Vransko), 1000 m Alen Bukšek (OŠ Šempeter), višina Gašper Vodeb, daljina Tim Topolovec (oba I. OŠ Žalec), krogla Matic Čebular (OŠ Šempeter), vortex Jaka Malus (OŠ Polzela); starejše učenke 60 m Zala Švab (OŠ Petrovče), 300 m Lucija Knafelc (OŠ Griže), 1000 m Nina Perko, daljina Monika Pa-lir (obe OŠ Polzela), krogla Anja Vidmajer (I. OŠ Žalec), vortex Janja Vrček (OŠ Braslovče). Še posebno pa velja omeniti tekmovalce OŠ Petrovče, ki so v kategoriji starejših učencev v teku na 60 m dosegli kar trojno zmago (Klemen Koželj, Tilen Drev, Rok Mlinar). T. Tavčar Mednarodni turnir 13 držav Nika Artelj in Lea Posedel med prikazom borbe v duo sistemu, kjer sta osvojili bronasti medalji V soboto, 8., in nedeljo, 9. maja, je v Dvorani Tabor v Mariboru potekal mednarodni Challenger ECC-turnir v ju jitsu borbah in duo sistemu. Tekmovanja se je udeležilo več kot 450 tekmovalcev iz 13 evropskih držav. Med njimi tudi sedem tekmovalcev Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so pokazali izvrstno pripravljenost in osvojili dve zlati, tri srebrne in pet bronastih medalj. Tekmovanje je štelo tudi za evropsko prvenstvo, ki bo ko- nec tega meseca v Avstriji. Alje-sanovce so pri njihovih borbah bodrili tudi njihovi trenerji Aleksander Jelen, Primož Muhovič in Rok Šuster, ki so bili z dosežki svojih varovancev zelo zadovoljni. Ju jitsu klub Aljesan Šempeter pa je tokrat prvič v desetletnem delovanju kluba na mednarodnem turnirju prijavil tudi tekmovalki v duo sistemu. Kljub zelo rosnim letom sta Nika Artelj in Lea Posedel osvojili odlično tretje mesto in tako prebili ledeno tremo. Z zlato medaljo sta se okronali Barbara Stiplošek (kadetinje do 63 kg), ki je osvojila tudi bron v mladinski kategoriji, in Sabina Predovnik (mladinke +70 kg), ki je v članski konkurenci osvojila še srebro. Srebrna sta se domov vrnila Žan Artelj (kadeti do 60 kg), ki je osvojil tudi bron pri mladincih do 62 kg, in Anja Laznik (kadetinje do 63 kg). Z bronom pa so se domov vrnili tudi Tilen Hadolin (kadeti do 55 kg), Nika Artelj in Lea Posedel. D. N. Žiga državni prvak Na državnem prvenstvu v gr-ško-rimskem slogu za člane in kadete, ki je 8. maja potekalo v Lenartu, je Žiga Pepel iz Karate kluba Žalec med člani do 66 kg osvojil naslov državnega prvaka. Med rokoborci iz Žalca, člani Karate kluba Žalec, ki so se udeležili prvenstva, je bil uspešen tudi Benjamin Gerlih, ki je med kadeti do 76 kg osvojil 4. mesto. L. K. Državni prvaki Zmagovalna ekipa SIP Šempeter V telovadnici OŠ Šempeter je potekal finalni turnir državnega prvenstva za starejše dečke (Ul 5). Nastopile so štiri ekipi: Calcit Volleyball, RH Žužen-berg, Fram in Sip Šempeter. V prvi polfinalni tekmi so mladi Šempetrani z 2 : 1 v setih premagali ekipo Calcit Volleyball, v drugi polfinali tekmi je ekipa Žuženberga z 2 : 0 premagala Fram. Za tretje mesto sta se med sabo pomerili ekipi Fram in Calcit Volleyball, zmage pa se je veselila ekipa Frama, ki je osvojila tretje mesto. V finalni tekmi je ekipa SIP Šempetra s 3 :1 v setih premagala ekipo Žuženberga in si tako priborila naslov državnih prvakov v kategoriji starejših dečkov. S to zmago si je ekipa prislužila že četrti naslov državnih prvakov v letošnji sezoni, pred tem so bili najuspešnejši tudi v odbojki na mivki, šolski odbojki in v Šolski košarkarski ligi. Jernej Vrhunc in Nejc Voh, oba člana ekipe Sip Šempeter, sta se poleg ekipnega uspeha veselila tudi naslova najboljšega igralca turnirja oziroma najboljšega blo-kerja. T. T. Zlato odbojkarjem OŠ Šempeter Slavje domačih tekmovalcev je bilo nepopisno V telovadnici OŠ Šempeter, kjer je konec aprila potekal državni šolski finale v odbojki za starejše deklice in dečke, sta slavili dve spodnjesavinj-ski šoli. Med starejšimi deklicami so namreč postale državne prvakinje odbojkarice OŠ Braslovče, med starejšimi dečki pa so naslov državnih prvakov osvojili odbojkarji OŠ Šempeter. Njihov uspeh so z drugim mestom dopolnile deklice OŠ Šempeter. Na začetku tekmovanja je zbrane nagovorila ravnateljica mag. Petra Stepišnik in se zahvalila trenerjem in mentorjem, ki stojijo mladim ob strani in jim nudijo oporo in znanje, da bo kateri izmed njih morda nekoč vrhunski igralec. V imenu Občine Žalec je odbojkarjem spregovorila Nataša Gaber Sivka in slovesno odprla tekmovanje. Šempetrski odbojkarji so premagali vse tri nasprotnike, OŠ Bojana Ilicha Maribor, OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Žužemberk, ki je bila do zdaj večni in nepremagljivi nasprotnik Šempetranov. Ekipa učenk OŠ Braslovče pod vodstvo trenerja Marjana Fabjana v sestavi Zala Zbičajnik, Anja Hribernik, Špela Holc, Nina Turnšek, Nika Markovič, Anita Sobočan, Sergeja Debelak, Špela Bednjanič in Katja Sorčan so osvojile 1. mesto in si tako prislužile naslov državnih prvakinj v odbojki. Druga je bila ekipa OŠ Šempeter v Savi-njiski dolini in tretja ekipa OŠ Kanal. Zlatu so bile blizu tudi deklice, ki pa so klonile proti OŠ Braslovče. Za najboljšega igralca tokratnega turnirja je bil izbran Jernej Vrhunc, za najboljšega podajalca Gregor Hirci, za najboljšo napadalko pa Anastazija Žnidar (vsi OŠ Šempeter). D. N., T. T. OŠ Šempeter je v tem šolskem letu osvojila naslov državnih prvakov v odbojki na mivki, naslov državnih prvakov v streljanju, naslov prvakov v okviru Šolske košarkarske lige in naslov državnih prvakov v dvoranski odbojki, torej kar štiri prestižne naslove na področju šolskega športa. Vsekakor skoraj neponovljivi dosežki, ki bodo v kroniki šole zapisani z zlatimi črkami. Ob koncu tekmovanja je župan Občine Žalec Lojze Posedel skupaj z ravnateljico šole podelil pokale in medalje. Igralkam in igralcem je čestital za vrhunske odbojkarske poteze, ki so jih prikazali. V šempetrski telovadnici smo bili ob koncu tekmovanja znova priča slavju in veselju sredi Savinjske doline, ki so ga priigrali športnice in športniki OŠ Šempeter ter odbojkarice OŠ Braslovče, ki so slavile zmago med dekleti. Jf\4l 6, fc/2) j * Ì3 f j I7] I8 i ms r kfl jLj ' 7 f Ä ?f 1 ''V 10 2 kr/P j d r 'l F 1 J il \! 1 1 ! Zmagovalna ekipa braslovških učenk Četrto mesto uspeh Za rokometašice RK Cele-ia Žalec se je končala naporna tekmovalna sezona v prvi državni rokometni ligi, v kateri so na koncu prepričljivo osvojile 4. mesto. Žalske rokometašice so ponosne na osvojitev četrtega mesta, saj so se uvrstile pred ekipo Krke iz Novega mesta in ekipo Ptuja. Skupaj so v prvenstvu odigrale 32 tekem in dosegle 18 zmag, 12-krat so izgubile in 2-krat igrale neodločeno. Potem ko je ekipa Žalca v rednem delu prvenstva še nastopala s celotno zasedbo, razen poškodovane domačinke Korunove, sta ekipo pred končnico prvenstva zapustili Grčarjeva in Kaltakova in priložnost za igro so dobile mlajše igralke, ki so s hrabro igro to priložnost tudi izkoristile, hkrati pa pridobile nekaj dragocenih izkušenj. Glavno breme v letošnjem prvenstvu je nosila odlična domača vratarka Marinčekova, ki si je z odličnimi obrambami ponovno priborila status državne reprezentantke. Najboljša strelka v žalski ekipi, Suta-jeva, je v 30 odigranih tekmah dosegla 228 golov, 156 golov je dosegla Potočnjakova, sledijo pa Čerenjakova s 120 goli, Kaltakova s 85 goli itd. Veliko so k uspehu v sami končnici prvenstva prispevale mlajše igralke, petnajst- in šestnajstletnice, kot so Turnškova, ki je dosegla 77 golov in je bila v končnici na 8. mestu najboljših strelk lige. Seveda pa zaslužijo pohvalo prav vse igralke (Debelakova, Škafarjeva, Grčarjeva, Korunova, Tratnikova, Kramerjeva, Plaskanova, Gabrova) ter mlade vratarke (Potočnikova, Križanova in Petkova). V letošnji sezoni pa niso bile dejavne samo članice, saj so na državnih prvenstvih nastopile tudi ostale ekipe žalskega kluba. Kadetinje so osvojile končno sedmo mesto v državi, starejše in mlajše deklice pa šesto mesto v svojih skupinah. Zelo dejavni so tudi na podro- Tana Sutej, najboljša strelka v žalski ekipi, je v pretekli sezoni dosegla 228 golov čju mini rokometa, ki ga igrajo na kar desetih osnovnih šolah širše savinjske regije. Prav z vzgojo mladih, perspektivnih rokometašic se bodo v žalskem prvoligašu še prizadevneje ukvarjali v prihodnje. O ciljih za prihodnjo sezono je zaenkrat še težko govoriti, želijo pa si obdržati stik z vrhom slovenskega ženskega rokometa, hkrati pa se zavedajo, da bo brez širše podpore savinjskega gospodarstva to zelo težko. T. Tavčar Matic na dobri poti V Atenah v Grčiji je od 7. do 9. maja potekalo 45. evropsko prvenstvo v karateju. Na tekmovanju pod okriljem Evropske karate zveze je sodelovalo 475 tekmovalcev iz 40 evropskih držav. Slovensko reprezentanco je zastopalo 17 tekmovalcev, med katerimi je bil tudi član Karate kluba Nestor Griže Matic Potočnik, ki je tekmoval v športnih borbah v kategoriji članov do 60 kg in zasedel četrto mesto. Matic je v prvem krogu premagal predstavnika Poljske, v drugem krogu pa izgubil s kasnejšim finalistom, predstavnikom Italije. V dodatnem boju za odličje je po izenačeni borbi izgubil s predstavnikom Danske. Za stopničke mu je zmanjkalo le malo športne sreče. Ker je bil to njegov krstni nastop na tako velikem tekmovanju v članski konkurenci, je z doseženim rezultatom zelo zadovoljen in že pripravljen na nova tekmovanja. D. N. Matic Potočnik Uspešni veterani 6 zmag v Zrečah Mladi žalski karateisti so nastopili na 2. pokalu Zreč in osvojili kar šest zmag v izvajanju kat. Zmage so se veselili Iris Hočevar, Žak Pšaker, Gal Dvorjak, Tim Dvorjak ter ekipi Karate kluba Žalec deklet v sestavi Iris Hočevar, Neža Cetina, Kirn Jezernik in fantov v sestavi Jurij Plaskan, Gal Dvorjak in Tim Dvorjak. Drugo mesto sta osvojili Kirn Jezernik in Neža Cetina, tretje pa Jurij Plaskan in Tadej Jezernik. Tejo Šavor Ekipa Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo se je na nedavnem strelskem tekmovanju, 7. memorialu Vilibalda Škrta, na strelišču Petriček v Celju veselila novega uspeha. Ekipo so sestavljali Mladen Melanšek, Alojz Zagoričnik in Matjaž Turnšek. Tekmovali so z malokalibrsko puško standardne izvedbe. Tekmovalci so streljali leže iz roke na razdaljo 50 m. Najuspešnejši je bil Mladen Melanšek, ki je zmagal med posamezniki, svoji ekipi pa je skupaj z Zagoričnikom in s Turnškom priboril ekipno tretje mesto za OO ZVVS Celje, veterani Severa Celje so bili boljši le za eno oziroma dve točki. Lani so se veterani iz Spodnje Savinjske doline veselili zmage, letos pa jim je zmanjkalo malo športne sreče. D. N. V finalu V telovadnici OŠ Šempeter v Savinjski dolini je potekalo polfinalno tekmovanje male odbojke za dečke. Turnirja so se udeležile štiri ekipe, ki so se potegovale za naslov najboljše v Sloveniji. Poleg domače ekipe so se za uvrstitev v finale potegovale še Kostanjevica I, Galex Mir in ŠD Brezovica. Šempetrani so najprej premagali ekipo Kostanjevice I, gladko z izidom 3 : 0 in enakim rezultatom tudi ekipo ŠD Brezovica, v tretji tekmi pa z 2 : 1 tudi ekipo Galex Mir. Nastop v finalu sta si priborili ekipi Sip Šempeter in Kostanjevica I kot drugouvrščena. T. T. DRUŠTVO ZA PROMOCIJO IN VZGOJO ZA ZDRAVJE SLOVENIJE ŽALEC organizira 10. slovensko javno kulturno zabavno in športno prireditev TEK - HOJA ZA ŽIVLJENJE ZA PREŽIVELE Z RAKOM IN ZDRAVE, ki bo 18. junija 2010 od 14. ure dalje na stadionu v Žalcu. Pisma bralcev Star človek in demenca skozi oči prostovoljstva V pretekli izdaji časopisa sem zasledila pismo gospe, ki piše o svojem osebnem izkustvu dela ljudi z demenco. Ob tem sem začutila vzgib, da podelim tudi sama svojo izkušnjo pri odkrivanju življenjskega sveta slednjih. Kot študentka Fakultete za socialno delo sem imela v okviru prostovoljnega dela in kasneje prakse priložnost spoznavati zame poprej neznano področje z imenom demenca. V druženju in pogovoru s starejšimi ljudmi sem si pridobila dragocene izkušnje o tem, kaj pomeni preprosto sedeti ob nekom, ga poslušati in slišati. Prav tu bi izpostavila dejstvo, da osebam z demenco pomembno prispevamo s podporo in razumevanjem. Vse daljša življenjska doba v razvitih družbah s sabo prinaša vedno večje število obolelih ljudi z demenco. Čas, v katerem živimo, nam vsiljuje ideološke predstave o starosti, pretirano se poudarja pomen mladosti in učinkovitosti, s tem pa se stare ljudi odriva na obrobje. Menim, da bi se bilo potrebno veliko več pogovarjati o demenci in ozaveščati mlajše generacije o tem, saj se vsi ljudje premikamo po poti, ki vodi v zrela leta in pozno starost. Obdobje, ko sem prvič prišla v stik z osebo, ki je zbolela za demenco, je bilo zame polno negotovosti in pomanjkanja ustreznih informacij. Svoje videnje sem tako usmerila na področje, ki ga do takrat nisem poznala. Spoznala sem, da imamo veliko ustrezne literature s tega področja in tudi razvitih oblik pomoči za osebe z demenco. Moja prvotna negotovost se je z večanjem informiranosti zmanjšala. Pri odkrivanju sveta ljudi z demenco sem se soočila z dejstvom, da moja slika stabilnega sveta, ki mi vsakodnevno omogoča opravljanje običajnih stvari, ni konstanta, na katero lahko računam vse življenje. Do spoznanja sem prišla, ko sem se srečala z gospo, ki se zaradi demence ni več zmogla pravilno časovno in krajevno orientirati. Soočenje z gospo me je privedlo do razmišljanja o tem, kdaj sem se tudi sama morebiti znašla v situaciji, kjer sem se počutila povsem neorientirano. Spomnila sem se na dogodek, ko sem se nekega dne peljala z avtomobilom proti svojemu cilju in pri tem spregledala odsek, ki bi me pripeljal do željenega cilja. Moje stabilno zaznavanje je bilo v trenutku porušeno, preplavili so me občutki tesnobe in neorienti-ranosti. Prav ta doživljal me je ves čas spremljal pri druženju z omenjeno gospo. Lastno izkustvo mi je pripomoglo k še večji empatiji in razumevanju pri nadaljnjem delu. Demenca ne prizadene le osebo, ki jo ima, ampak vse njegove bližnje, ki so se znašli morebiti v podobnem svetu negotovosti, kot sem se sama ob prvem srečanju z gospo. Bolezen, kot je demenca, zahteva veliko naporov s strani svojcev, zato menim, da je v dobro vseh, da se to delo porazdeli, če je le mogoče. Kadar je oskrba preložena le na eno osebo, lahko pripelje do izgorevanja in tako lahko tudi kakovostna pomoč osebi z demenco oslabi. Moje spoznanje pri druženju z ljudmi z demenco oziroma pri prostovoljstvu nasploh je, da je brez globokega pogleda vase vsaka še tako dobronamerna pomoč brez smisla. Potreben je razmislek o tem, kaj ljudje zares potrebujejo. Vse prehitro se človek ujame v lastne zanke iluzij, kaj je dobro za drugega. Velikokrat smo v svoji viziji zaslepljeni, kako veliko poslanstvo opravljamo, in tako ne vidimo več sočloveka kot avtonomnega bitja, ampak se zapletamo k izbiram po naši meri. Zato je po mojem mnenju sodeč, ključnega pomena, da smo do ljudi z demenco spoštljivi in razumevajoči. Pomembno je, da negujemo tista področja, kjer še lahko polno delujejo. Biti iskreno sočuten zahteva od nas pot k sebi, si prisluhniti, vendar ne našemu egu, temveč lastni biti, ki ga presega. Mateja Švajger, Male Braslovče V knjižnico po računalniško znanje Izobraževanje med nemiri na področju gospodarstva in krize vrednot je silno pomembno tako za mladostnika kot za odraslega človeka, ki se v pozni starosti odloča za koristno preživeti prosti čas. Odločitev za obnavljanje, pridobivanje in nadgrajevanja različnih temeljnih znanj je za predstavnika 3. generacije modra odločitev. Motivi za izobraževanje odraslih so v povsem osebnih odločitvah, pa vendarle so odsotnost pomanjkanja časa in družinskih obveznosti prednosti, ki jih dandanes vidijo odrasli, ki so kakorkoli včlanjeni ali se udeležujejo različnih dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. V društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec imajo na voljo številne izobraževalne programe (računalniške, jezikovne, družboslovne, plesne ...) Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo in dejavnosti (ekskurzije, okrogle mize, kulturne prireditve), s katerimi skušajo slediti interesom v povezavi z ustvarjalnostjo, s stikom z naravo in v odnosu do sočloveka. Ker pa se v društvu močno zavedajo, da je potrebno slediti hitro razvijajoči se družbi, dajejo letos poudarek na računalniškem opismenjevanju. V ta namen prirejajo maja in junija, po enotah Medobčinske knjižnice Žalec, delavnice, predavanja in druge dogodke (festival medgeneracijskega sodelovanja), s katerimi želijo vsem željnim znanja ponuditi pestro vsebino uporabnih računalniških znanj. Organizacija tovrstnih izobraževanj nastaja v okviru projekta Mobilna pisarna univerze območja Las, ki ga delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Vljudno vabljeni k spremljanju dejavnosti in dogodkov tudi preko spletne strani http://www. univerza3-zalec.si/. Tanja Meklav za Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec Eko dan in dan zemlje V soboto, 17.4. 2010, ko se je po vsej Sloveniji odvijala velika čistilna akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, je na naši šoli potekal ekodan. V dopoldanskem času smo po posameznih oddelkih izvajali različne dejavnosti na temo ozaveščanja in varovanja narave. Učenci od 1. do 5. razreda so del ekodneva namenili opravljanju eko-bralne značke. Glede na vsebino izbranih knjig so likovno ustvarjali, naredili plakate, rože iz plastične embalaže in metulje iz kartona. Poleg ustvarjalnosti pa so poskrbeli tudi za zdravo telo, saj so skupaj z učiteljicami odšli na sprehod. Učenci 6. in 7. razreda so v okviru ekobralne značke izbrali nekaj knjig, nato pa izdelovali likovne izdelke in plakate. Že cel teden pa so pridno zbirali članke na temo ekologije in jih nato predstavili svojim sošolcem. Osmošolci so del ekodneva namenili čiščenju okolice naše šole, del dneva pa so pridno pripravljali plakate na temo sadja in zelenjave. Niso pa naredili le plakatov, ampak so sadje in zelenjavo tudi skrbno pripravili ter med glavnim odmorom pripravili degustacijo sadja. Ob koncu smo poskusili zelenjavne solate in zelenjavno pico, ki so jo pripravile naše kuharice. Učenci 9. razredov so si ogledali film Neprijetna resnica, nato pa so se tudi oni lotili čiščenja šolske okolice. Na koncu našega ekodneva smo se vsi strinjali, da smo za našo naravo in svoje telo naredili marsikaj koristnega. V četrtek, 22. aprila, pa smo obeležili dan Zemlje. Ob tem dnevu se po vsem svetu odvijajo najrazličnejši projekti, dogodki in prireditve, s katerimi se opozarja na ranljivost in edinstvenost planeta, na katerem živimo. Na naši šoli smo ob tej priložnosti učenci 6. a, skupaj z ekopredstavniki posameznih razredov in ravnateljico šole, posadili drevo na šolskem dvorišču. Lea Brinovšek, OŠ Petrovče Oba zaključku natečaja V petek, 2. aprila, smo se vsi dobitniki nagrad, med njimi tudi trije nagrajenci z OŠ Polzela z mentorico Marijo Kronovšek, odpravili na zaključno prireditev regijskega natečaja »Naravne in druge nesreče - Živali in nesreče«. In kako je dogodek potekal? Zbralo se nas je kar veliko, saj so bili poleg mentorjev vabljeni tudi starši. Ob 11. uri smo prišli na sedež uprave URSZR Celje na Maistrovi 5. Najprej smo se posedli v dvorani, kjer so nas pozdravili gostitelji in spregovorili nekaj besed o svoji dejavnosti. Nato smo se podali na parkirišče za stavbo, kjer smo spoznali dva policista kriminalista s policijskim psom. Precej smo se zabavali ob gleda- nju prikaza vloma v avto in odziv psa pasme rotvajler na sam vlom ter vlomilca. Ker ima pes veliko moč ugriza, je moral policist -namišljeni vlomilec - nositi zaščitno čelado, debelo bundo z rokavniki in mehke podložene hlače, da ne bi prišlo do poškodbe psa ali samega trenerja. Videli smo tudi majhno psičko, ki ima vlogo iskalke mamil. Predstavnici Kinološkega društva Celje sta s svojima reševalnima psičkama pokazali številne veščine, ki jih psički obvladata. Dovolili so nam, da smo pristopili do kosmatink, ju pobožali, jima vrgli mehko žogico in se poigrali z njima. Nato smo se vrnili v toplo dvorano. Tam so vsem prisotnim nagrajencem podelili nagrade in priznanja, mentorjem pa potrdila za sodelovanje na natečaju. Na koncu smo se vsi nasmejanih obrazov ustavili ob polni mizi dobrot. Doživeli smo res prijeten dan. Zato bi se rada v imenu nagrajencev OŠ Polzela zahvalila Upravi RS za zaščito in reševanje, Izpostavi Celje, ki je organizirala in izvedla čudovit zaključek regijskega natečaja in nas seznanila s policijskimi in reševalnimi psi. Še naprej jim želim veliko uspeha pri pomembnem reševanju življenja pogrešanih in ponesrečenih ljudi, policiji pa na področju dela, ki je povezano s kriminalom. Aleksandra Jurak, OŠ Polzela Naj večji čudeži na svetu Vi ste največji čudež na svetu. Ste edinstven in neprecenljivi zaklad, pravi Og Mandino. Citiram nekaj njegovih misli iz knjige z zgoraj navedenim naslovom. Iz vašega očeta se je v vrhuncu ljubezni izlilo morje semena ljubezni, skoraj štiristo milijonov semenc. Ko so plavala v notranjost vaše matere, so počasi vsa spustila dušo in umrla. Vsa ... razen enega! To ste bili vi. Edino vi ste vztrajali v ljubeči toplini materinega telesa v iskanju svoje druge polovice, ene same materine celice, tako majhne, da bi jih moralo biti dva milijona, če bi hoteli napolniti z njimi želodovo kapico. Edino vi ste kljub vsem nasprotujočim dejavnikom v nevarnem oceanu teme vztrajali. Vi ste našli neskončno majhno celico, se združili z njo in spočeli novo življenje. Vaše življenje. Prišli ste in kot vsak otrok s seboj prinesli sporočilo edinstvenosti, enkratnosti. Ste slepi? Mogoče sonce vzhaja in zahaja, pa ga ne vidite. Ne. Vidite ... in na stotine milijonov receptorjev svetlobe vam omogoča veselje ob pogledu na čarovnijo oblik: listje, snežinke, ribnik, orel, otrok, oblak, vrtnica, mavrica ... in ob pogledu na ljubezen. Ste gluhi? Vam je tuj zvok otroškega smeha ali joka? Ne. Slišite ... in štiriindvajset tisoč vlaken, vgrajenih v vsako uho zaznava šelestenje vetra v krošnjah dreves, butanje plimnih valov ob obalo, mogočnost opernega petja, ščebetanje taščice, glasove otrok pri igri... in besede Ljubim te. Ste nepokretni? Ne. Premikate se. Niste kot drevo, ki mora nepremično, obsojeno na majno plat zemlje, trpeti nasilje vetra in sveta. Lahko se pretegnete in tečete in plešete in delate, saj imate petsto mišic, dvesto kosti in več kot enajst kilometrov živčnih vlaken. Vse to je povezano v celoto, ki vam služi. . Ste neljubljeni in ne ljubite? Se dan in noč pogrezate v osamljenost? Ne. Nič več. 'Kajti zdaj poznate skrivnost ljubezni: da bi prejeli ljubezen, jo moramo dajati, ne da bi zahtevali njeno povračilo. Ljubiti zaradi izpolnitve, zadovoljstva ali ponosa ni prava ljubezen. Ljubezen je darilo, za katerega nočemo povračila. Zdaj veste, da nas nesebična ljubezen izpolnjuje že sama po sebi. Četudi je naša ljubezen neuslišana, še ni izgubljena, kajti neuslišana ljubezen se bo vrnila in nam ozdravila ter očistila srce. Je vaše srce slabo? Ali pušča in se muči, da bi vas ohranilo pri življenju? Ne. Imate močno srce. Dotaknite se svojih prsi in poslušajte njegovo bitje, utripanje, uro za uro, podnevi in ponoči, šestintrideset milijonov udarcev na leto, leto za letom. Ko ste budni ali ko spite, črpa vašo kri in jo pošilja po več kot sto tisoč kilometrov ven, arterij in žil... Vsako leto prečrpa več kot tri milijone litrov krvi. Človek še nikoli ni ustvaril tako zmogljivega stroja. Imate obolelo kožo? Se ljudje z grozo obračajo vstran, ko se jim približate? Ne. Vaša koža je čista in čudovita stvaritev. Potrebuje le vašo skrbno nego, malo mila in olja. Skozi čas bo vsaka kovina izgubila lesk in zarjavela, a ne vaša koža. Sčasoma se bo obrabil še tako trden kovinski oklep, a ne koža, ki je ovita okrog vašega telesa. Neprestano se obnavlja, stare celice se nadomestijo z novimi, tako kot boste vi svoj stari jaz nadomestili z novim. So vaša pljuča onesnažena? Se z muko borite za vsak dih življenja? Ne. Vaša pljuča vas držijo pri življenju tudi v najbolj neprijaznem okolju vaše lastne izdelave in se nenehno trudijo in prečiščujejo kisik, ta vir življenja, skozi šest milijonov odprtinic in hkrati očiščujejo vaše telo nevarnih plinov. Je vaša kri zastrupljena? Je razredčena z vodo in zastrupljena z gnoj- nico? Ne. V vaših šestih litrih krvi je dvaindvajset milijonov molekul in v vsaki molekuli se atomi vrtijo s hitrostjo več kot desetih milijonov obratov na sekundo. Vsako sekundo umre dva milijona rdečih krvničk, a nadomesti jih dva milijona novih v procesu obnavljanja, ki se ni ustavilo vse od vašega rojstva naprej. Do zdaj seje obnavljanje vedno dogajalo v vaši notranjosti, zdaj pa se bo na zunanji strani. Ste šibkega uma? Ne morete več samostojno misliti? Ne. Nasprotno. Vaši možgani so najbolj zapletena struktura v vesolju. V slabem poldrugem kilogramu je trinajst milijard možganskih celic, kar trikrat več jih je, kot je ljudi na Zemlji. V vaše možganske celice je vgrajenih več kot tisoč milijard milijonov beljakovinskih molekul, ki vam pomagajo shraniti vsako zaznavo, vsak zvok, vsak okus, vsak vonj in vsako dejanje, ki ste ga doživeli od trenutka svojega rojstva. Vsak dogodek iz vašega življenja vas čaka, da se ga spomnite. Vašim možganom v pomoč pri nadzorovanju vašega telesa je vgrajenih štiri milijone na bolečino občutljivih celic, petsto tisoč detektorjev dotika in več kot dvesto tisoč temperaturnih senzorjev. Noben narod nima tako dobro zavarovane zakladnice. Nobeden od vaših starodavnih čudežev ni večji od vas. Zakaj ste izdali samega sebe. Zakaj vpijete, da so vam vzeli vse blagoslove človeštva? Zakaj ste se prepustili zmotnemu prepričanju za spremembo? Ste se poslovili od talentov, čutov, sposobnosti, užitkov, instinktov, čustev in ponosa? Ste se poslovili od upanja? Zakaj ždite v temi, poraženi velikan, in čakate na sočutnega voznika, da vas odpelje v prijetno praznino in brezupnost pekla? Zakaj ste prisluhnili tistim, ki so vas poniževali? Še več, zakaj ste jim verjeli? Pa toliko imate. Vaši blagoslovi se kopičijo čez rob čaše, vi pa se jih ne zavedate, ste kot zaradi razkošnega življenja razvajeni otroci, ker ste tako bogato obdarjeni. Kateri bogataš, star in bolan, šibak in nemočen, bi ne zamenjal vsega zlata v svojem trezorju za blagoslove, do katerih ste vi tako ravnodušni. Ko se odločimo za neko dejanje, moramo porušiti za sabo vse mostove, tako da moramo v svoji nameri nujno uspeti. Aleksander Veliki se je moral s svojo armado postaviti po robu mogočnemu sovražniku z močnejšo in številnejšo vojsko. Njegovi vojščaki so vedeli, da jim trda prede. Ko so se doma vkrcavali na ladje, niso pokazali veliko navdušenja za borbo. Ko so bili vsi vojaki in vsa oprema izkrcani na sovražnikovi obali, je Aleksander ukazal zažgati vso svoje ladjevje. Poslednje upanje na rešitev z umikom se je v plamenih pogrezalo v morje, ko se je Aleksander dvignil, da bi povedal svojim možen nekaj besed pred bitko. Dejal je: »Ali vidite svoje ladje, kako izginjajo v dimu? Oglejte si pepelnate ostanke, ki plavajo na morski gladini! To je zagotovilo naše zmage, kajti nihče ne bo zapustil te zanikrne dežele, če v bitki sovražnika ne porazimo. Možje, domov se bomo vračali z njihovimi ladjami!« Ste neprecenljiv zaklad, ki ga predstavlja sposobnosti razuma, govora, gibanja, dejanj in takega izgleda, kot ga nima nihče drug, ki je kdaj živel, živi ali bo živel. Zakaj se cenite v drobižu, ko pa ste vredni milijonov? Bodite hvaležni za izkušnje, ki ste jih pridobili v revščini. Tisti, ki ima malo, še zdaleč ni reven, reven je le tisti, ki si želi imeti veliko ... Prava varnost ni v stvareh, ki jih imate, ampak v stvareh, brez katerih lahko živimo. »Nesrečen sem hodil okrog, ker sem bil bosih nog, dokler nisem nekoč na cesti srečal moža brez nog.« Poglejte si seznam. Še enkrat preštejte. Veselite se svojega bogastva! »Nikoli, nikoli, nikoli, nikoli ne obupajte!« Winston Churchill Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Vir: Og Mandino, Največji čudeži na svetu Vrstniška mediacija na Gori Oljki Kaj vse lahko počnejo najmlajši Mladi mediatorji V petek, 23. aprila, ko so se uradno že začele počitnice, se je skupina otrok iz OŠ Polzela podala na Goro Oljko. To seveda ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za skupino prvih vrstniških mediatorjev, ki jih je čakalo še zaključno dejanje njihovega usposabljanja, in sicer dvodnevni mediacijski tabor. Usposabljanje vrstniških mediatorjev se je na OŠ Polzela začelo takoj po novem letu. Odziv otrok je bil velik, saj je imelo željo postati vrstniški mediator in tako pridobiti veščine, kako pomagati pri reševanju konfliktov, kar 15 otrok od 6. do 9. razreda. V treh mesecih so spoznali, kaj mediacija sploh je, se naučili številnih tehnik reševanja konfliktov in celotnega procesa mediacije, se spopadali s čustvi, predvsem pa se že lotili reševanja konkretnih vrstniških konfliktov. Mediacijski tabor na Gori Oljki je bil zadnje dejanje v okviru njihovega usposabljanja, kjer jih je čakal tudi praktični del izpita. Vsakdo se je preizkusil v vlogi mediatorja, njegovo delo pa smo posneli in ga kasneje tudi natančno analizirali. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj so učenci sebi in mentorici dokazali, da je njihovo znanje zares obsežno in da se bodo s konflikti spopadali odločno in pogumno. Pred njimi je zdaj še teoretični del izpita, za katerega sploh ne dvomim, da ga ne bi opravili. Že do zdaj so namreč pokazali zares veliko mero znanja, predvsem pa volje, da so se pripravljeni spopadati s težavami drugih in jim na ta način pomagati. Ali bodo vselej uspešni? Najbrž ne, toda nič za to, pomembno je, da OTROCI želijo in hočejo pomagati OTROKOM. Karmen Zupanc, šolska mediatorka in mentorica vrstniških mediatorjev na OŠ Polzela Iskanje sreče Spet še eden izmed tistih vsakdanjih dni, ko ne veš, ali bi si nadel širok nasmeh na obraz in se pretvarjal, kot da ne veš, da bo pri matematiki spet padla nezadostna ocena, ali pa bi se rajši kar sprehajal po mestu in novico o slabi oceni pustil za jutri. Ob takšnih mislih se je po šolskem hodniku sprehajala bogata srednješolka, ki sicer še kar ni vedela, kaj naj naredi. "Hej!" jo je poklical že zelo znani glas. Hitreje se ji je približal, nato pa jo s čudnim nasmehom vprašal: "Kdaj bo spet kakšen 'parti' pri tebi doma? Zadnjič je bilo res noro!" "Ej, hvala, res nisem vedela, da ti je bila zabava tako všeč. Naslednja bo prav kmalu. Saj veš, da kmalu praznujem svojo polnoletnost," mu je odgovorila rahlo ponosna in z neodločenim nasmehom. "Kaj res? No, dobro, grem zdaj. Ne pozabi me povabiti!" ji je še rekel, nato pa hitro odšel. "Da, res," si je sama pri sebi odgovorila, nato pa odšla v učilnico matematike, kjer jo je profesor pričakal z negativno oceno. Da, res je bil eden izmed tistih vsakdanjih dni. Dnevi so šli mimo, ona pa je še vedno zmedeno razmišljala o svojem življenju. Včasih ni vedela, če je vredno nadaljevati po poti, ki si jo je sama narisala, ali pa vse niti življenja prepustiti usodi in živeti 'iz dneva v dan'. Ni vedela, če je sploh pomembna v tem velikem svetu ali je samo majhen, majhen cvet, ki bo kmalu ovenel. Vsi so ji govorili, da je razvajena smrklja, ki ne ve, kaj narediti s svojim življenjem, ker ima vsega preveč. Včasih je tako mislila tudi sama. Ni vedela, kako naj se izvleče na pravo pot sama, brez pomoči. Hotela je živeti, biti samostojna, biti vzornik za druge, živeti v sanjah ... njen način življenja pa je to podiral. Vedno je sanjala, da se bo vse rešilo samo od sebe, in da ji bodo pri tem pomagali drugi, zdaj pa se je znašla na brezpotju. Sama. Spet je pripravila noro in divjo zabavo za svoj 18. rojstni dan. Sicer pa so tudi drugi to pričakovali. Starši so bili na potovanju in zato je imela vse vajeti zabave v svojih rokah. Najboljša glasba sodobnega časa, veliko ljudi, veliko hrane, mnogo preveč pa tudi pijače in drog. Sama pri sebi se je spraševala, če počne tisto pravo, a nekaj jo je močno vleklo, da je to storila. Sila družbe in družbenega sprejemanja. Začelo se je z drogo, v njeni glavi pa je bival najboljši občutek vseh časov. Končno je lahko pozabila na vse skupaj, se distancirala od vseh težav in bila edina pomembna na tem svetu. Bila je ona, ena sama. In ne tisti droben, nepomemben cvet, tik preden bi ovenel. Počutila se je močno, nekaj je veljala. Bila je del drugih, in ne sama, kot se je navadno počutila. Bila je vse, kar si je vedno želela. Vsaj ona si je v tistem trenutku tako predstavljala. V takšnem stanju pa so bili tudi nekateri drugi. Tudi mnogo fantov, ki so v njej prebujali strast. Tako je nekdo pristopil k njej in jo začel ogovarjati. Za njiju je bilo vse lepo in prav. Njen občutek v glavi se je spremenil. Vse bolj je postala del njiju in ne več del nekaj deset ljudi. Zdaj sta bila dva. Kmalu pa sta postala tudi 'eno'. Njen občutek sprejetosti se je še povečal in hotela je še. Še več ljudi okoli sebe, še več pijače, še več življenja. Hotela je, da ta občutek traja. Hotela je nadaljevati. In tudi je. Našla je še enega izmed fantov. Zgodba pa se je približno ponovila. Spet so bili prisotni enaki občutki. Spet ji je droben glas govoril, da je naredila nekaj, kar je prav, in da naj nadaljuje s tem. Čeprav ni mogla več. Čustvena in fizična pripravljenost sta jo izdali in tako je čez nekaj časa izčrpana obležala. Zdaj je glas utihnil. Ni bilo več lepih občutkov, niti želje po še. Bila je samo tema pred njenimi očmi, ki pa jo je kmalu zamenjala realna dnevna svetloba, na katero niti zdaleč ni bila pripravljena. Počasi je odpirala oči in zmedeno gledala okoli sebe. Spomin ji je rahlo nagajal, še bolj pa zmeda okoli nje. Saj sploh ni vedela, kaj se dogaja. Okoli sebe je videla ljudi, ki so ležali, kot bi bili mrtvi, vse je bilo razmetano, nekaj celo pobruhanega. A spomin se ji je počasi vračal. Prav tako psihična nepripravljenost na vso to zmedo. Ni vedela, kaj storiti. Tisti drobni glas seje spet oglasil. A tedaj je na žalost govoril vse nasprotno kot dan prej. Spet so dnevi odhajali mimo. Zmeda po hiši je bila že davno pospravljena, zmeda v njeni glavi pa je čedalje bolj prihajala n^i piano. Sploh ni vedela, kaj storiti, hkrati pa se je zavedala, da to, kar je storila, ni bilo prav. Lepi občutki so bili daleč stran, želja po življenju pa tudi. Pomislila je že tudi na razne načine smrti, saj je nekje na dnu svojega srca menila, da bo bolje, če umre. Da bo bolj srečna. Pa bi res bilo tako? Vsi na šoli so vedeli, kaj se je takrat zgodilo. Nekateri so jo poveličevali, češ 'kako kul oseba si, da si to naredila'. A ona se ni počutila tako. Bilo jo je pravzaprav sram, saj je vedela, da ni sledila svojemu srcu, ampak samo trenutnemu nagonu, ki se je porodil v njeni pameti. Spet drugi pa so bili zelo zgroženi nad tem, kar je naredila. Med temi je bila tudi njena prijateljica, ki se je z njo o tem tudi pogovorila. Med drugim ji je svetovala, naj opravi test o možnosti AIDS-a. Vedela je, da bi nezaščiteni spolni odnosi lahko prinesli tudi to možnost, a pri sebi je to vseeno zavračala, zato se je nad svojo prijateljico samo razburila in končala pogovor. A doma ji to nikakor ni šlo iz glave. Tisti drobni glas ji jè spet govoril, da bi se bilo vseeno dobro prepričati o tej možnosti in to pustiti za sabo. Vseeno jo je nekako vleklo tudi na drugi breg, saj ni bila prepričana, da bi zmogla prenesti tudi to novico, če bi bila resnična. Test je vseeno opravila. In rezultati so bili pozitivni. Bila je šokirana. Najprej niti ni verjela podatkom in se je pretvarjala, da je vse v redu. A ni bilo tako. Ni bila prepričana, kaj bo to pomenilo zanjo. Najprej je pomislila na smrt. Bilo jo je sram, ker je storila napako, ki ji je prinesla takšne posledice. Ni vedela, kako bodo to sprejeli drugi. Kasneje je bila prepričana, da jo bodo zaničevali in zavračali. Bila je prepričana, da bo spet sama. To pa je bil njen največji strah. Ni vedela, ali naj to komu pove ali pa naj obdrži samo zase in se pretvarja, da je vse v najlepšem redu. Vse njene misli so bile oropane. Ni bila zmožna poiskati nobene rešitve. V njeni glavi pa so še vedno odmevali rezultati testa. Jokala je, se stisnila v kot in bila prepričana, da je tam, v kotu, varna pred to boleznijo. Bila je obupana. Njena psiha ji je vzela vse zmožnosti razmišljanja o pravi rešitvi. Še vedno je mislila na smrt. Govorila si je, da je bolje, da to stori sama, kot da jo ubije neka zahrbtna bolezen, ki se je prikradla izza njenega hrbta, ko je najmanj pričakovala. V mislih si je ponavljala, da bo rezultat vseeno isti. Verjela je, da bo le tako umrla srečna. Stopala je proti železniškim tirom, še vedno pa ni bila prepričana v svojo odločitev. Počasi je zaslišala oddaljeno puhanje vlaka. Odmevalo ji je v glavi, prav tako pa tudi beseda smrt. Tako je stala, sama, kot na koncu sveta. Počutila pa se je tako ničvredno. Počasi se sploh ni več zavedala, kaj dela. A na koncu je spoznala, da nima poguma za kaj takega. Ima pa pogum za soočenje z boleznijo. Ko so doma izvedeli za bolezen, so bili najprej šokirani kot ona sama. Niso vedeli, kako se odzvati na takšno novico. V očetovih očeh je videla nekakšno zmedo jeze in sramu, hkrati pa tudi neizmeren strah in ljubezen do hčere. Mama je hitro planila v jok, izprane oči od solz pa so sporočale, da je v njenem srcu izjemno velika ljubezen do nje, hkrati pa tudi strah pred boleznijo. Sčasoma se je vse pomirilo. Ona si je še vedno postavljala razna vprašanja, če je storila prav ali narobe in ali ima dovolj poguma, da se sooči z boleznijo. Odgovore je kmalu našla v svojem srcu, želja po življenju pa se je zopet vrnila. Verjela je, da bi bilo škoda zamuditi tisoč drobnih priložnosti za srečo, s katerimi se srečujemo vsak dan. In čeprav je vmes tudi tisoč priložnosti za slabo voljo, nam lahko radost, pogum in še kaj pozitivnega vedno sežejo v srce. Zato si je sama pri sebi ponavljala: "Bolj bom srečna, če bom živela!" Sabina Geršak, 9. c-razred, OŠ Polzela V šoli »drugačen« »Živijo, ime mi je Kiar. Moja mama je rokometašica, ati pa je pilot. Mama je dobila službo v Sloveniji, zato smo se preselili v Ljubljano. Vpisali so me v 5. razred OŠ Šiška, kjer so sošolci drugačni kot jaz. Norčevali so se iz mene. V šoli v Afriki je vse drugače kot tu. Ob vstopu v učilnico so se vsi zasmejali zaradi moje temne barve kože. Ko sem že skoraj obupal, sem končno spoznal prijatelja Luko. Z njim sem preživel večino svojega prostega časa. Potrpežljivo me je učil slovenščino. Nekoč sva med potjo v šolo razmišljala, kaj naj narediva, da bi bili vrstniki prijaznejši. Spomnila sva se! Izdelala sva plakat z naslovom TEMNA IN SVETLA POLT. Vsebino plakata sva predstavila na šoli. Vsi so bili navdušeni. Končno so razumeli mojo stisko in pridobila sva veliko novih prijateljev.« Kiar (Napisala Matevž Lesjak in Lovro Leskovšek, 4. c, OŠ Tabor) Drevo Krištof Krištof lepo je drevo, svoje veje razpira v nebo. Ptičke na njem žvrgolijo in se zraven veselijo. Če pa kdaj se razjezijo, se prav hitro pomirijo. Ko pa dežek tiho pada na zemljo, vse živali hitro skrijejo se pod drevo. Alja Cestnik, 4. c, OŠ Tabor Turistični podmladek žalskega vrtca V enoti Žalec I deluje pod vodstvom mentoric Eme Selič in Brede Vizovišek turistični podmladek. Otroci v prvi skupini so stari od 4 do 5 let, v drugi skupini pa od 5 do 6 let. Najprej smo spoznali našo najnovejšo pridobitev EKOMUZEJ hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Navdušeni smo bili, ko so nas z Razvojne agencije Savinja povabili k sodelovanju na delavnicah v EKO-MUZEJU. Povabili smo še naše dedke in babice in skupaj smo preživeli nepozaben in zabaven dan. Turistična zveza Slovenije povabi vsako leto predšolske otroke iz vse Slovenije k sodelovanju v projektu »Z igro do prvih turističnih korakov« in naš podmladek se je odločil za projekt »NAJ ŽELEZNIŠKA POSTAJA OŽIVI«. Večkrat smo šli na postajo sami, nato smo prosili starše, da si ogledajo postajo in nam posredujejo ideje, kako bi jo lahko polepšali. Prijazno so nam pomagali in predlagali: posadili bi cvetje, pobarvali bi lonce za cvetje, prebarvali bi slepi tir ... Mi pa smo se kar lotili dela. Med občinsko akcijo čiščenja okolja smo mi čistili okolico železniške postaje. Ko je potekala akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, smo ponovno čistili okolico železniške postaje, čeprav zares umazano tam sploh ni. Večinoma smo našli ogorke in nekaj papirčkov. Nato smo posadili cvetje, ki sta nam ga podarila Turistično društvo Žalec in Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo Žalec. Barvo za cvetlične lončke in staro zarjavelo stojalo za kolesa smo dobili v ARI LEVEC. Malo smo še potrgali plevel, ki sili izpod kamenja, pa je izgledalo odlično. Ob dnevu Zemlje smo na našem igrišču najprej posadili drevo, nato pa smo drevo posadili tudi ob poti v Novo Celje. Na železniški postaji smo pripravili program in hkrati z malo bolj urejeno postajo predali namenu tudi Otroci ob pekovksih dobrotah V Vrtcu Šempeter smo se v skupini 2-4 let v okviru »PRVI TURISTIČNI KORAKI« odločili za projekt »OD PŠENICE DO KRUHA«. Otroci so preko raziskovanja, kjer sta bili v ospredju njihova dejavnost in ustvarjalnost, spoznavali postopek pridelave kruha in drugih pekovskih izdelkov. V vrtec smo povabili peka, gospoda Emila Pocajta, ki je skupaj z otroki zamesil kruh in jim pokazal, kaj vse potrebuje pek pri svojem delu. Gospod Štefan Fijavž pa nam je v domači pekarni predstavil, kako peki v pekarni pečejo kruh. Otroci so preko različnega opazovanja ohranjali radovednost in pridobivali nova znanja. Otroci iz Vrtca Šempeter, Valčka in Stanka Od pšenice do kruha table, ki označujejo tematske poti po mestu. Že decembra smo se z vlakom peljali do Petrovč, v Žalec pa smo se s svetilkami vrnili ponoči, kar je bilo posebno doživetje. Projekt smo zaključili v torek, ko smo se odpravili na izlet v Šmartno ob Paki. Na vlak smo sedli ob 15. uri in se kar 15 mi- nut vozili. V Šmartnem so nas pričakali otroci iz tamkajšnjega vrtca in nam zapeli dve ljudski pesmi. Pozdravila sta nas tudi župan in predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki. Ogledali smo si ponosno lokomotivo in društveni prostor, kjer so nas razkošno pogostili. Kar prehitro je pripeljal vlak in nas odpeljal nazaj v Žalec. Če rečem, da smo bili vsi navdušeni, je kar malo skromno. Mogoče bo dogodek opisala izjava enega izmed fantov: »Bilo je kar preveč lepo.« Spet smo ugotovili, kako lepo je potovati z vlakom in kako je lepo, ko stopiš z vlaka, pa te pričaka urejena postaja. Mogoče pa to še ni vse. Mogoče bodo pa zdaj, ko smo nekaj malega naredili, stopili skupaj ta veliki in potem bo postaja v Žalcu najlepša daleč naokoli. Breda Vizovišek, Vrtec Žalec Kdo je kustos? Kustosinja med žalskimi učenci V petek, 23. 4. 2010, nas je na I. OŠ Žalec obiskala prof. zgodovine in sociologije gospa Jožica Trateški, ki je kot kustosinja zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje. Vsem trem četrtim razredom naše šole je predstavila poklic kustosa. Za predstavitev tega poklica smo se odločili, ker nam je ta poklic osnovnošolcem skoraj nepoznan. Poklic kustos nam je predstavila na zelo zanimiv način. Najprej nam je razložila, da kustos dela v muzeju in da je njegova poglavitna naloga skrb za premično in nepremično kulturno dediščino. Povedala je tudi, da poznamo več vrst kustosov (kustos etnolog, kustos pedagog, kustos zgodovinar), kaj kustos sploh v muzeju počne (zbira stare predmete in informacije o njih, dela z obiskovalci, raziskuje stare šege in običaje ...), kakšna orodja uporablja pri svojem delu, veliko je tudi terenskega dela ... Vsak predmet, ki ga kustos najde na terenu, dobi v roke najprej restavrator oz. konservator - to je oseba, ki v muzeju skrbi za vzdrževanje in nego teh predmetov. Vse te predmete pa si lahko potem ogledamo na muzejskih razstavah. S seboj je prinesla tudi zelo star velik kovček, v katerem so bili spravljeni muzejski predmeti: stari plakati, stare igrače, stare hlače, star klobuk ... Po končani predstavitvi smo ji izročili darilo. Bila je zelo vesela. Ob tem obisku smo se naučili zelo veliko stvari. Bilo nam je zelo všeč in ob priložnosti morda obiščemo kakšen muzej! Anže Podpečan, 4. b, I. OŠ Žalec Na Galiciji znova pestro in zabavno Jurjeva konjenica z otvoritvene slovesnosti Galiških dni V KS Galicija so tudi letos seie in zabavne prireditve, s galiških dni nadaljevali tudi poskrbeli za zelo pestre, ve- katerimi bodo v okviru XVI. junija. Organizatorji posa- Med tesanjem debel - delom, ki ga zdaj skorajda ni več moč videti, saj to delo opravijo žage meznih prireditev so društva v krajevni skupnosti, POŠ Trje in nekatera večja podjetja, ki delujejo pod okriljem Odbora za pripravo galiških dni. Pri vseh prireditvah sodeluje tudi KS Galicija, ki je tudi glavni sponzor. Prvo letošnjo prireditev Jurijevo konjenico in prikaz ročnega tesanja sta v nedeljo, 2. maja, v Zavrhu organizirala Turistično društvo Galicija in PGD Zavrh. Prireditve so se udeležili tudi žalski župan Lojze Posedel, podžupan Ivan Podpečan in predsednik KS Galicija Jože Kruleč. Za veselo razpoloženje je poskrbel Ansambel Pogum. Teniški klub Trje je ob dnevu zmage na teniškem igrišču pri POŠ Trje pripravil teniški turnir Maj open. PGD V. Pi-rešica pa je v soboto, 15. maja, organiziralo mladinsko tekmovanje z motorno brizgalno, popoldan pa je pri spomeniku padlim borcem na Šentjun-gertu potekal partizanski miting z naslovom Oživljamo vrednote NOB. Na mitingu, ki ga je organiziral KO ZBZV NOB Galicija, seje zbralo precejšnje število članov in drugih, ki so obujali spomine na čase, ko je na tem področju umrlo kar nekaj partizanov, med katerimi sta dva pokopana prav pri spomeniku na Šentjungertu. V kulturnem programu so sodelovali otroci POŠ Trje, pesnica Magdalena Kovačič, Janez Domitrovič in Franc Cvikl, program pa je povezovala Anka Krčmar. Na prireditvi ni šlo zgolj za obujanje spominov, ampak tudi za razmišljanje, kaj je narodnoosvobodilni boj prinesel sedanjim rodovom. Prejšnjo soboto je na igrišču v V. Pirešici potekal tradicio- nalni odprti turnir v malem nogometu, v podjetju CMC pa so pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko ogledali kamnolom in asfaltno bazo. Nedelja je bila v znamenju že IV. srečanja motorjev štiribr-zincev, imenovanih štirjaki, o čemer bomo poročali v naslednji številki našega časopisa. D. Naraglav Gališki dnevi še ta vikend in v juniju V petek, 28. maja, bo svoja vrata odprl tudi Dom Nine Pokorn Grmovje, nedelja, 30. maja, pa bo v znamenju teniškega turnirja posameznikov na igrišču pri POŠ Trje. V petek, 4. junija, boste lahko v Domu krajanov Galicija prisluhnili predavanju prim. dr. Jane Govc Eržen, ki bo spregovorila o tem, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje. Ob tej priložnosti si bodo lahko udeleženci izmerili holesterol, krvni sladkor in krvni tlak. Naslednji dan bodo v POŠ Trje odprli razstavo ročnih del Klepetal-pice ročnih del DU Galicija in malih klepetavčkov POŠ Trje. Na kmetiji Podpečan bodo ta dan odprli sirarno, wellness in apartmaje. Nedelja, 6. junija, bo v znamenju pohoda po obronkih KS Galicija. Naslednji vikend (od 11. do 13. junija) je na programu Športna akademija na igrišču v Veliki Pirešici, turnir v malem nogometu med zaselki KS Galicija in odprti teniški turnir za pokal KS Galicija. Športno obarvana bo tudi sobota, 19. junija, ki bo v znamenju odprtega turnirja v namiznem tenisu in turnirja v odbojki na mivki. Zelo zanimivo bo tudi v četrtek, 24. junija, ko se bodo tekači podali na Goro (Šentjun-gert), kjer bo uro zatem tudi tradicionalna kresna noč, še pred tem pa bodo namenu predali novo leseno planinsko hišo. V soboto, 26., in nedeljo, 27. junija, bodo na vrsti še zadnje prireditve v okviru galiških dni. Gasilci se bodo med sabo pomerili za prehodni pokal KS Galicija, košarkarji v turnirju trojk, strelci pa v streljanju z zračno puško. Vsi pa se bodo poveselili na vrtni veselici pod šotorom. Organizatorji vas vabijo, da se jim pridružite. Zveza DU Žalec zborovala v Šempetru Koncert ob koncu sezone V dvorani PGD Šempeter je v sredo, 21. aprila, potekala 10. redna skupščina Zveze društev upokojencev Občine Žalec. Na njej so pregledali rezultate preteklega leta, si zadali nove naloge in podelili plakete ZDUO Žalec. Skupščine se je udeležilo tudi nekaj gostov, med njimi tudi predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet in podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik. S pozdravom in dobrodošlico je zbrane najprej nagovoril predsednik Ivan Jelen, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podal tudi krajše poročilo o delu zveze v preteklem obdobju. Dokaj obširno sta delovanje zveze predstavila tudi predsednik komisije za šport in rekreacijo Jože Glinšek in predsednica komisije za stanovanjske zadeve Minka Virt. Delo v desetih društvih upokojencev in Univerzi za III. življenjsko obdobje je bilo zelo razgibano in raznoliko, za kar so zlasti zaslužni predsedniki društev in predsednica univerze Marija Masnec, ki so znali v svojih sredinah ustvariti time, ki dobro delajo in skrbijo za vsestransko dejavnost članstva. Veliko so delali na področju izletništva, planinarjenja in športa. Veliko časa namenjajo medsebojnemu prijateljstvu, druženju, pridobivanju splošne razgledanosti s pomočjo univerze, plesu, sodelovanju z drugimi društvi, z občino in Pokrajinsko zvezo DU Celje. Razglabljali so o problematiki, ki zadeva socialno varnost upokojencev. Ves čas se trudijo in spodbujajo starejšo generacijo k vzajemnosti in medsebojnemu spoštovanju in skrbijo za zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa starejših, za izvajanje športnih in drugih dejavnosti, in to preko sekcij, ki so svoje delo prikazale v dobri luči napredka prihodnosti starejših ljudi v Občini Žalec. V prijetnem spominu jim ostaja tradicionalno srečanje v Novem Celju, kjer se je zbralo 630 upo- Šudentski klub Žalec vabi na 2AQ£C3§> KK§Xt v soboto, 26. junija v Športnem centru Žalec. Prireditev bo potekala na dveh odrih. Na ROCK ODRU bodo nastopali skupina ELVIS JAKSON, VLADO KRESLIN, 6 PACK ČUKUR, skupina APERION in lokalne glasbene skupine. Na ELEKTRONSKEM ODRU bodo gostili francoskega DJ-ja ARNA COSTA, pa tudi DEAN DEENA, ELIKSIR, idr. Vstopnice bodo v predprodaji na voljo po 5 EUR, na dan prireditve pa po 8 EUR. Prodajna mesta: Študentski servisi Maribor in TIC Žalec. kakovostno prepevanjev so dokazali tudi na območni reviji odraslih pevskih zborov, kjer so jih ocenili z odliko in jih med vsemi predstavljenimi zbori predlagali za državno kategorijo zborov Naša pesem v Mariboru. Po izjemnem nastopu gostij, ki prihodnje leto praznujejo 15-letnico svojega delovanja, so pevke in pevci ob glasbeni spremljavi Milana Kasesnika z glasbenima prijateljema iz mladostnih dni zapeli še nekaj pesmi. Na klaviaturah jih je spremljal Franci Erjavec, na tolkala je zaigral Vojko Šinigoj, na bas kitaro pa Milan Kasesnik. Ob pesmi Sreča na vrvici pa se jim je na odru s svojim psom pridružil tudi Domen Lukman. Sicer pa s tem večera še ni bilo konec, gostje, pevke in pevci so ostali še dolgo skupaj in zapeli kakšno tudi ob kozarčku ruj nega. D. Naraglav 9. srečanje upokojencev športnikov Društvo upokojencev Vrbje je pripravilo 9. srečanje športnikov upokojencev. Udeležilo se ga je 210 članic in članov, ki so se pomerili v metanju pikada in krogov, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju. Zmagovalke in zmagovalci v posameznih disciplinah: v metanju krogov v kategoriji ženske Štefka Veler iz Društva upokojencev Ponikva, pri moških Ivan Šuler (DU Šempeter), v metanju pikada v ženski kategoriji Marija Lešnik (DU Ponikva), v moški pa Ivan Lebar (DU Kasaze - Liboje), v streljanju z zračno puško je med ženskami slavila Romana kojencev iz vseh društev ZDUO Žalec. Predsednik Ivan Jelen se je ob koncu svojega poročila še enkrat zahvalil občini za razumevanje starejše generacije in pomoč. Za uspešno delo in dobro sodelovanje se je zahvalil tudi vsem predsednikom društev in članom upravnega odbora zveze, s katerimi je uresničeval njen program, in izrazil željo, da bi zveza še naprej ostala trdna in enotna. Ob koncu so podelili priznanja ZDUS Občine Žalec, in sicer Mariji Šuler in Zinki Petek iz DU Šempeter, Ivanu Kudru iz DU Petrovče, Niku Pečovniku iz DU Ponikva in Društvu upokojencev Žalec ob 60-letnici delovanja. D. N. Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, ki od lani deluje pod vodstvom zborovodkinje mag. Špele Kasesnik, je v soboto, 15. maja, v dvorani Doma krajanov Tabor pripravili zaključni koncert sezone 2009/10. Predstavili so se s svojimi najuspešnejšimi pesmimi, od zahtevnejše zborovske literature, slovenskih narodnih in zimzelenih pesmi do skladb v ritmu polke in valčka. Ob tej priložnosti so medse povabili žensko komorno zasedbo Magdalena iz.Grosupljega, ki jo vodi Emil Kovačec. Sreča na vrvici tudi s statistoma Tokratni koncert je bil v znamenju morja in vsega, kar je povezano s poletnimi počitnicami. Da gre res za Jurhar, med moškimi pa Milan Gaubar (oba DU Vrbje), v ruskem kegljanju si je zmago priborila Rozina Topolovec (DU Gotovlje), pri moških pa Milan Gauber (DU Vrbje). Ekipno je zmago slavilo DU Vrbje, na drugo mesto se je uvrstilo DU Ponikva, na tretje pa DU Andraž nad Polzelo. T. Tavčar Tekmovanje v ruskem kegljanju SAVINJSKE ZGODBE maj 2010 25 V boju z boleznijo med himalajske vrhove Magda Šalamon ob letošnjerm materinskemu dnevu v Braslovčah Življenje je dar, ki nam je podarjeno ob rojstvu. Kakšna bo naša pot skozi čas, ki nam je odmerjen, je v veliki meri odvisno od nas samih pa tudi od razmer in okolja, v katerem živimo. Življenje piše raznovrstne usode, prinaša vsemogoča spoznanja, razveseljuje in tudi žalosti. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako zmore, zna in hoče zajemati to življenje. Pravijo, da nam vile rojenice in vile sojenice že ob rojstvu začrtajo našo pot življenja in da usodi ni mogoče ubežati. Tega se dobro zaveda tudi Magda Šalamon z Gomilskega, ki se je iz brezna spoznanja ob diagnozi bolezni dvignila kot feniks nad vrhove dreves in gora in se podala v boj sama s seboj in svojo boleznijo. In tako je zaživela tudi novo življenje, ki je razkrilo njeno ustvarjalnost, ljubezen do narave in vsega lepega, kar jo plemeniti, bogati in osrečuje. Korak za korakom uresničuje svoje želje, hotenja, ob tem pa se zaveda, daje morda dobljena le ena bitka, le ena zmaga v tej vojni z boleznijo. Živi Pod roko usode, kot nosi naslov tudi njena druga pesniška zbirka, ki jo je v samozaložbi izdala lani, po vrnitvi s himalajskih belih vrhov, predstavila pa letos januarja v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec. Od diagnoze do poezije Življenjska zgodba Magde Šalamon se začenja na Gomil-skem, v kraju, kjer živi s svojo družino tudi danes. Odraščala je na manjši kmetiji, ki ji je, kot pravi, obogatilo njen izraz do narave, ljudi in odgovornosti. Osnovno šolo je štiri leta obiskovala v domačem kraju, nato pa v Preboldu. Po osnovni šole si je širila svoje znanje na srednji ekonomski šoli v Celju in nadaljevala s študijem na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Prišla so leta ustvarjanja družine, gradnje novega doma in nenadoma pri 29 letih tudi diagnoza zdravnikov multipla skleroza - bolezen osrednjega živčnega sestava, ki jo je potisnila na rob prepada. Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen in ima različen potek, ki se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri živijo mesece in leta z določenimi simptomi brez poslabšanj, pri drugih pa se simptomi stopnjujejo do hude invalidnosti. Zelo priporočljivo je, da bolniki živijo normalno življenje, ostajajo telesno aktivni in skrbijo za svojo telesno težo. Redna hoja, plavanje in druge telesne aktivnosti pomagajo vzdrževati telesno in psihično zdravje. Tega priporočila se je resno oprijela tudi Magda in korak za korakom dvigovala svoj prag vzdržljivosti, izkušenj in dosežkov, ki so jo leta 2001 prvič popeljali tudi pod bele vrhove himalajskih gora. Pred odhodom na to pot pa je izdala svojo prvo knjigo pesmi Beli vrhovi. Prav poezija je tista, ki je v trenutkih spoznanja bolezni najprej sprožila njeno spečo ustvarjalnost, saj je pesnikovala že v osnovnošolskih letih. Soočenje z boleznijo je najhujše S postavljeno diagnozo multipla skleroza se je v Magdi Šalamon zgodil nek preobrat, ki je temeljito spremenil njeno dojemanje življenja in njegove minljivosti. »Človeku se ob spoznanju bolezni in posledicah, ki jih ta bolezen prinaša, zameglijo oči. Tudi meni ni bilo lahko, a odločila sem se boriti in vztrajati. Začelo se je nenadoma. Naenkrat so se pojavile težave z vidom in v službi preprosto nisem več videla in razločevala številk. Ker sem delala v računovodskem podjetju, je bilo to še toliko težje. Po tednu dni teh težav sem se odločila za zdravnika, ki je moje težave posredoval naprej in s pregledi ter raziskavami so postavili diagnozo. Soočenje z odkrito boleznijo je bilo težko. Življenje je bilo nenadoma kot škatlica iz kart, ki se lahko vsak čas podre. V začetku nisi sposoben videti svetlobe na drugi strani tunela, moči, s katero bi se sprijaznil. Sčasoma sem v sebi začela iskati moč in pomoč. Pri tem mi je pomagala tudi misel na moja sinova, moža ... moje najbližje in prijatelje. Diagnozo sem sprejela kot dejstvo in začela iskati čim boljše možnosti življenja, ki mi je še dano. Poleg pisanja pesmi sem se obrnila k naravi, k hribom, ki so bili moja ljubezen še iz časov osnovnošolskega izobraževanja. Kot mlada punca sem z velikim veseljem hodila v hribe, kasneje se je to malo odmaknilo zaradi ustvarjanja družine in gradnje hiše. Po postavitvi diagnoze sem ponovno našla sebe v tem izrazu in se začela znova posvečati planinam. Pa ne zato, da bi nekam bežala, ampak da bi našla čim več miru, čim več sprostitve. Vedno je tako, da tista notranja naravnanost človeka vedno pritegne podobne ljudi. Življenje se je potem kar odpiralo, spoznavala in srečevala sem ljudi, ki so jim hribi in planine velika ljubezen, ki imajo znanje in izkušnje. Tudi sama sem hotela postati podobna njim in tako sem se vključila v samoizobraževanje in sem zdaj planinska vodnica A- in B-kate-gorije. Ob vsem tem pa sem seveda, ob krepitvi fizične moči, negovala in krepila tudi svojo notranjost, svojo psiho. Hribi in gore so postali moj drugi dom, katedrala za moč razmišljanja, čutenja in tudi novih spoznanj. To zame ne predstavlja nekega dokazovanja ali možnosti, da bi prelisičila bolezen, ki se je, hvala bogu, vsaj do zdaj obnašala meni v prid.« S strehe Evrope pod Everest Planinstvo je postalo njen način življenja. Poleg slovenskih gora je kmalu začela spoznavati tudi tuje evropske gore. Osvojila je Mont Blanc (4810 m), najvišjo goro v Alpah in Evropi, če izvzamemo gore Kavkaza, kjer je tudi gora Elbrus s 5642 m. Njene poti so se vzpenjale in leta 2001 se je prvič srečala s Himalajo. Do zdaj je že osemkrat hodila po tamkajšnjih poteh, lani pa se je povzpela na 6189 m visoki Imja Tse na jogovzhodni strani Mont Everesta. »Obisk Nepala in Himalaje mi vedno znova prinaša neko posebno doživetje, spoznavanje majhnosti človeka v tem največjem gorstvu sveta, hkrati pa mi daje moč in zaupanje vase. Od lani sem morda še močnejša, saj je bil vzpon na šesttisočaka še toliko večja izkušnja, podvig, ki ti omogoča spoznati tudi odziv tvojega telesa. Moram povedati, da sem bila presenečena sama nad sabo, saj sem napore in višino zmogla brez posebnih težav. Pred podvigom sem se posvetovala z zdravnikom, nevrologinjo, ki mi je dejala, da mi višina ne bo škodovala, ampak celo koristila. Tako sem se ohrabrena podala na pot in skupaj z drugimi osvojila vrh, od koder je bil čudovit pogled na Everest in druge vrhove, ki so jih uspešno osvajali tudi mnogi slovenski alpinisti. Žal so nekateri za vedno ostali v tem svetu snega in ledu. Med njimi tudi moj dober znanec in prijatelj Tomaž Humar, s katerim sva se pred tremi leti nazadnje srečala v Himalaji, ko je osvojil Anapurno. Morda bi se srečala tudi lani, če ne bi tragično preminul, saj sem bila prav v tistem času tudi sama v Himalaji. Zelo me je potrla njegova smrt, tako kot mnoge Slovence in vse alpiniste ter druge ljubitelje visokih gora,« z žalostnim izrazom na obrazu doda Magda in mi pokaže nekaj svojih spominkov s poti po Himalaji in drugih krajih, kamor jo je zanesla pot bodisi kot gornico ali preprosto turistko, ki si želi naužiti predvsem naravnih lepot in spoznati življenje, običaje in navade tamkajšnjega prebivalstva. Poleg Nepala jo je navdušila tudi Kanada s tisočerimi jezeri in bujnimi gozdovi, z veseljem pa je spoznavala tudi evropske države in seveda mnoge skrite in lepe kotičke svoje domovine, še zlasti v svetu planin in gora. ANNAPURNA- Na trekingu novembra 2008 Radijka, moderatorka, fotografinja... Magda Šalamon je zelo dejavna tudi v svojem okolju, v domačem kraju in drugod. Srečujemo jo na raznih prireditvah kot moderatorko ali kot recita-torko svojih pesmi. Srečujemo jo na raznih potopisnih predavanjih, kjer s sliko in besedo predstavlja svoje poti in deli svoja občutja tudi z drugimi ljubitelji narave in gora. Njen glas lahko slišimo tudi na radiu. »Na radiu sem začela delati pred 12 leti. Že kot otrok sem sanjala o tem, da bom nekoč radijska napovedovalka. Delo na radiu mi je v veliko veselje, z njim si širim svoje obzorje, pomagam ljudem, sodelujem z okolico, kjer živim, skratka postal je del mene in mojega življenja. Ko je bil poziv za avdicijo, sem se javila, poslušala sem nek notranji glas, ki mi je pravil,' naj grem. Bil je izziv, ki mi je še dvignil samozavest in misel na bolezen še bolj potisnil v kot. V oddaji Približajmo odmev gora sem se srečevala z alpinisti, planinci in nasploh ljubitelji gora, z marsikom sem se srečala že na svojih planinskih poteh, sicer pa sem jih veliko že gostila v svoji oddaji. Med drugimi tudi Vikija Grošlja, Toneta Škarjo, Aca Pepevnika, Andreja in Marijo Štremfelj, Ivča Kotnika ... in mnoge druge,« rada pove Magda in doda, da jo je radijsko delo hote ali nehote pripeljalo tudi pred mikrofon neposredno pred občinstvo. Dejavna je tudi v domačem kulturnem društvu, kjer se je preizkusila tudi kot igralka v domači gledališki skupini. V hribe in na potovanja ne gre brez videokamere in fotoaparata, s katerima ujema trenutke na svojih poteh, ki marsikdaj zagledajo luč sveta v literarno obarvanem potopisu ali članku tudi v pisanih medijih. Z voljo in odločnostjo proti abrahamu Magda bo čez dve leti srečala abrahama, morda se bo to zgodilo prav v Himalaji. Družina jo zdaj ne potrebuje več toliko kot takrat, ko sta bila sinova še majhna, in zato se, kot pravi, z lažjim srcem podaja na svoja pota, ki jo osrečujejo, bogatijo in odganjajo misel na »spečo« bolezen, ki pa se lahko nenadoma znova zbudi, in tega se še kako zaveda. Sin Boštjan je diplomirani inženir lesarstva in je star 28 let, štiri leta mlajši Andrej je strojnik in avtomehanik. Mož Štefan Šalamon prepeva v Mešanem pevskem zboru Pevskega društva Tabor, sicer pa je samostojni podjetnik, ki se predaja svojemu delu, ženine podvige in ustvarjalnost pa spremlja bolj od strani, a s spoštovanjem in zaupanjem. Usoda je za zdaj na njeni strani in stiskajmo pesti, da bo tako tudi v prihodnje. D. Naraglav Srečanje z abrahamom V polzelski župniji nadaljujejo s tradicijo vsakoletnega skupnega praznovanja srečanja z abrahamom. Letošnje praznovanje je bilo sedmo po vrsti. Petdesetletnice in petdesetletniki so se zadnjo aprilsko nedeljo zbrali pri tretji nedeljski maši, kjer so se duhovno okrepčali, nagovoril pa jih je domači župnik Jože Kovačec in vsake- mu izmed njih podaril vrtnico in knjigo Več sonca v življenju. Po končani mašni slovesnosti so nadaljevali s prijetnim druženjem, kjer so se posladkali s torto in nazdravili. T. T. Spominski znaki Združenja Sever Proslavili dan zmage Družine predstavniki severa in nekateri V Hotelu Žalec je v petek, 23. aprila, uro in pol pred osrednjo prireditvijo dneva upora proti okupatorju potekala slovesnost Veteranskega društva Sever za celjsko območje - odbor Žalec. Na njej so podelili priznanja in spominske znake družinam, ki so v času osamosvojitvenih procesov skrile in hranile orožje policije na območju PM Žalec. Zbrane člane družin in druge goste je nagovorila voditeljica slovesnosti Lidija Koceli. Predsednik veteranskega združenja drugi gostje Sever - odbora Žalec Rado Gasparič, ki je bil v tistem času pred 20 leti namestnik komandirja PM Žalec, pa je v svojem govoru spomnil na tisi prelomni čas in poudaril, da je bilo dejanje družin plemenito in tudi herojsko dejanje, saj so s svojo odločitvijo izpostavile veliki nevarnosti sebe, svoje bližnje, svoje domove. Ne zavedamo se, kaj bi se utegnilo zgoditi, če osamosvojitev ne bi uspela, je še poudaril in opisal potek akcije shranjevanja orožja na tajne lokacije ter poudaril, da MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC Prireditve v juniju 2010 četrtek, 3. junij, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir četrtek, 3. junij, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Slavka Ilich: Paradižniki z mojega vrta - predstavitev knjige torek, 8. junij, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Toneta Vrabla BOLEČE ZGODBE ljudi, izgnanih med 2. svetovno vojno iz Savinjske doline petek, 11. junij, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer rime in globine torek, 15. junij, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Pavla Martonošija torek, 29. junij, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Nino VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. Spoštovani uporabniki Medobčinske splošne knjižnice Žalec, obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in 15. člena Zakona o knjižničarstvu dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Izbrisani član se bo moral ob obisku ponovno vpisati v knjižnico. Prijazno vabljeni, da nas čim prej obiščete. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@3i0l.net, www.marn-vransko.si. FASADERSTVO 040 42 73 n davor zagožen - SUKOPLESKARSTVC tel./fax:03 705 33 44 www.slikopleskarst info@slikopleskarstvc je letošnji jubilej lepa priložnost za zahvalo vsem družinam, ki so takrat prevzele to breme nase, čeprav bi morali to v državi storiti že dosti prej. Spominske znake so prejele naslednje družine: družina Zupan iz Založ, družina Vodeb iz Pongraca, družina Železnik iz Pongraca, družina Sluga iz Griž, družina Vedenik iz Matk, družina Miklavc iz Sv. Lovrenca, družina Ribič z Brega pri Polzeli, družina Zupanc iz Griž in družina Ropret iz Latkove vasi. Priznanja društva Sever so prejeli tudi Ribiška družina Šempeter, župan Lojze Posedel, Beno Balažič, Peter Solar in Stanislav Veniger. D. Naraglav Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Žalec in Krajevna organizacija Braslovče sta na športnem igrišču v Letušu v počastitev dneva zmage nad fašizmom pripravila tretje srečanje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Srečanja se je udeležilo veliko članov borčevske organizacije iz Savinjske doline. Zbrane je uvodoma pozdravil župan Občine Braslovče Marko Balant, o dogodkih izpred 65 let pa je spregovoril predsednik ZB za vrednote NOV Braslovče Viktor Zorec, ki je obudili spomin na dogodke izpred 65 let, ko so se v Letušu, v gostilni Sulcer pri mostu, začeli prvi pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Löhrom in Ivanom Dolničarjem, ki je zastopal takratno jugoslovansko partizansko vojsko. Pot sta nato nadaljevala do Topolšice, kjer je Löhr pred partizanskim podpolkovnikom Ivanom Dolničarjem podpisal listino o brezpogojni kapitulaciji nemških oboroženih sil. S tem se je pravzaprav prav tu končala druga svetovna vojna. Srečanje so s kulturnim programom popestrili godbeniki Zarje iz Šoštanja, učenci POŠ Letuš in ljudski pevci Reber iz Vinske Gore. Predsednik Zveze borcev za vrednote NOV Žalec Marijan Turičnik pa se je ob koncu zahvalil vsem, ki so pripravili srečanje. T. Tavčar __ SUKOPLE SKARSTVO rergtou Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV s,p. Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214 PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Med govorom Viktorja Zorca Kulturno društvo Marija Reka Športno društvo Marija Reka Občina Prebold vabijo na 14. PRIREDITEV POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO 18., 19. in 20. junij 2010 Petek, 18. junij 2010, 16:00 >- športne igre na športnem igrišču v Mariji Reki Sobota, 19. junij 2010, 9:00 >- kolesarski vzpon v okviru Slovenija kolesari 17:00 >• 9. srečanje šolarjev in učiteljev marijereške šole (prizorišče: šotor pred planinskim domom v Mariji Reki) >-14. srečanje ljudskih pevcev in godcev »POJEMO IN GODEMO« v okviru področnega srečanja Ol JSKD Žalec (prizorišče: šotor pred planinskim domom v Mariia Reki) 18:00 >- 4. predizbor harmonikarjev za 30. Zlato harmoniko Ljubečne in tekmovanje za REŠKEGA GODCA 2010 (prizorišče: šotor pred planinskim domom v Mariji Reki) Nedelja, 20. junij 2010, 17:00 > 8. festival domačih ansamblov za VELIKO NAGRADO SAVINJSKE DOLINE (prizorišče: šotor pred planinskim domom v Mariji Reki) Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na tel. številki 041 650 712 ali na e-naslovu: kdmarijareka@gmail.com. Cita Galič, predsednica Odbora za prireditve ra® « UROŠ PREMIK s.p. Migojnice 4a 3302 GRIŽE D.Š. 22724583 041 / 031 628 666 MaM: fordjfliflrflflmall.cpm www.fordsolar.si PONUDBA: -SOLARNI SISTEMI -OGREVANJE -FOTOVOLTAIKA -VETRNE ELEKTRARNE 12' -ZALOGOVNIKI 500-5000 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMENJEVALO -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno« SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA« STIROPOR VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAH! Izolativna fasada: 10 cm do zaklj.sloja - cena pod 10,00C/ M2 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,00C/ M2 ZALOGOVNIK 1000L S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,OOC Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno! Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega blaga (Metro, Kika, IKEA, itd) 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Knjiga za praznik Žalsko združenje izgnancev bo letos ob 7. juniju, dnevu izgnancev, 8. junija ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavilo knjigo zgodb ljudi, izgnanih iz Savinjske doline med drugo svetovno vojno. V njej avtor knjige Tone Vrabl predstavi okoli 60 osebnih zgodb izgnancev, izvirna pisma in fotografije. V knjigi so objavljene štiri črno-bele risbe akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak, ki je bila z družino leta 1941 s Polzele izgnana v Paračin. T. T. rt 'G rt rt J* C ° «j 3 E > n » Ji 5TJ B) Na njih lahko resno računate Milan Čadej je občinski svetnik LDS že dva mandata. Ker je poslovno vpet v Avtošolo Čadej, katere lastnik in direktorje, je v življenju v glavnem preokupiran z izobraževanjem mladih in odraslih o cestno-prometnih predpisih ter z vzgojo in izobraževanjem na področju učenja vožnje motornih vozil in koles, ukvarja pa se še z učenjem in obnovo znanj s področja varne vožnje. Zato je tudi v LDS aktiven na tem področju in v občini vključen v vodenje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kar počenja Milan že drugi mandat. Najbolj je osredotočen ravno na področje izobraževanja, saj v zadnjem času razmišlja in načrtuje tudi ustanovitev šole, ki bi se ukvarjala z izobraževanjem voznikov. Tisti, ki ga bolje poznajo, vedo, da je Milan tudi rekreativni športnik, saj je ljubitelj tenisa, vožnje s kolesi in pohodništva. Svoje znanje prenaša tudi na najmlajše rodove, pa ne le kot oče sina in hčere, temveč tudi z akcijami kot je likovni natečaj za otroke, ki ravnokar poteka, kjer skupaj z občino poziva k varnosti v prometu. Zadnja štiri leta je bil tudi predsednik občinskega odbora LDS, ki ga je uspešno vodil v teh turbulentnih časih. Uspelo mu je ne le zadržati kvoto članic in članov, ampak jo celo povečati. Vsekakor je Milan ponosen na odkrito držo, premišljenost, umirjenost in odgovorno vedenje vseh sedmih svetnic in svetnikov LDS v občinskem svetu. PROMOCIJSKO BESEDILO Foto: Gregor Katič Milan Čadej Naročnik: Klub svetnikov in svetnic LDS Žalec v OS Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1, Žalec avtor JANEZ KORENT PTICA ROPARICA SUROV POHOTNEŽ GUMIJAST OBROČNA KOLESU VOZILA ANICA KUMER PRIŠIT NABOR NA ŽENSKIH OBLEKAH GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE ROVT, KRČEVINA NAOČNIKI USPAVALNO SREDSTVO POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO 18., 19. in 20. junij 2010 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: TRGOVINA-BIKE-SHOP-ŠPORTNI-MODRCI-ZSPRT-KOLESA-IN OPREMA. Izžrebani nagrajenci: 1. Maja Vajs, Ob rimski nekropoli 43 a, Šempeter; 2. Srečko Polanec, Mirna pot 5 b, Celje; 3. Jože Živortnik, Polzela 232, Polzela. Nagrajenci prejmete nagrade v PE BIKESHOP Šempeter, Rimska c. 70. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je KULTURNO DRUŠTVO MARIJA REKA, Marija Reka 4, 3312 Prebold. Prvi nagrajenec prejme kračo za štiri osebe v Domu pod Reško planino, drugi DVD Prav lepa je ta Reška fara in pecivo, tretji nagrajenec DVD. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 4. junija 2010 (dopisnic, poslanih po tem datumu, pri žrebanju ne upoštevamo)._________________________________ Krizni časi nas naredijo močnejše Dobri gospodarji vedo, da je potrebno v težkih časih tlakovati poti, po katerih bodo korakali, ko bodo napočili ugodnejši časi. Težki časi tudi silijo ljudi k intenzivnejšemu razmišljanju in k drznejšim potezam. Tako je kar nekaj kmetij stopilo na pot neposrednega trženja, potem ko pri pitancih že nekaj časa ne zaznamo porasta cen in je v lanskem letu odkupna cena mleka močno padla. Eno izmed področij kmetijskega svetovanja, ki je deležno relativno velikega zanimanja, je ekonomika. Ne ravno toliko z vidika svetovanja ekonomike pridelave, bolj kot sodelovanje med svetovalci in kmetovalci pri pridobivanju nepovratnih sredstev za investicije v osnovno kmetijsko dejavnost. Pogled svetovalcev je predvsem, v kolikšni meri je določena investicija na kmetijskem gospodarstvu (ekonomsko) upravičena, kmetovalci pa verjetno v prvi vrsti vidijo Primer 1: LC meso (biki - intenzivno pitanje) Pridelek (kg klavnih polovic) f 350 i Spremenljivi stroški 643.84 Delo 90,8 Stalni stroški strojev 27438 Stalni stroški objektov 3932 Splošni stroški 44.91 SKUPNI STROŠKI 1.094.25 Lastna cena 3,12 smotrnost investicije v izboljšanju delovnih razmer, v posodobitvi opreme ter kmetijske mehanizacije. Naj ne bo odveč tudi na tem mestu obrazložiti način razmišljanja svetovalcev (op. to tematiko smo v podobnem prispevku že poskusili osvetliti). Z ekonomskega vidika je odločitev za investicijo smiselna, če bo dobiček po investiciji večji, kot je bil pred njo, oz. če postavimo milejša merila, če bo začrtano investicijo proizvodnja, ki Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 10.00 17.00- 18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 se na kmetijskem gospodarstvu izvaja, prenesla. Kar pomeni, da mora biti lastna cena (LC) nižja ali vsaj enaka ceni, po kateri je mogoče kmetijski pridelek prodati. LC je namreč tisti prag, ki bi ga kmetijsko gospodarstvo moralo doseči, da pokrije poleg spremenljivih stroškov (nakup telet, krmil, veterinarske storitve, stroški doma pridelane krme ...), se pravi teh, ki se večajo ali manjšajo, odvisno od proizvodnje, in jih vsakodnevno čutimo, tudi stroške amortizacije objektov in mehanizacije, splošne stroške (elektriko, vodo ...) ter ne nazadnje tudi strošek lastnega dela, ovrednoten po urni postavki. Nedvomno so visoki stalni stroški, predvsem stroški amortizacije objektov in amortizacije strojev, katerim kmetijska gospodarstva kratkoročno ne posvečajo zadostne pozornosti, najbolj obremenjujoči. To pa je posledica odločitve za investicije iz popolnoma drugačnega razloga, kot je ekonomski vidik. Šele ko je potrebno izvesti investicijo, npr. v kmetijsko mehanizacijo, v obnovo gospodarskega poslopja ali nakup opreme, ugotovimo, da skozi proizvodnjo ni bilo ustvarjenega zadostnega prihodka in je potrebno poseči po prihodkih izven kmetijske proizvodnje. Izračun (ocene) LC temelji na dveh primerih oz. dveh kmetijah (ena s prirejo mesa in druga s prirejo mleka) s konkretno opremljenostjo s kmetijsko mehanizacijo ter z znano vrednostjo novozgrajenih hlevov. V prvem primeru hlev za goveje pitance z možnostjo letne oddaje 70 kom., v drugem primeru je hlev za 40 krav molznic. V izračunu so zajeta na strani prihodkov sredstva kmetijske politike, tako subvencije iz naslova KOP plačil kot tudi PP pri pitancih, prav tako je upoštevano dejstvo, da sta bili kmetijski gospodarstvi uspešni pri črpanju nepovratnih sredstev PRP 2007-2013 za novogradnjo in opremo, kar pomeni, da so stalni stroški objektov znižani za % nepovratnih sredstev (na ta način nepovratna sredstva posredno vplivajo na lastno ceno kmetijskega pridelka). Kmetijska gospodarstva nimajo vzpostavljenega knjigovodstva za dohodninske namene, kar pomeni, da ne razpolagamo z natančnimi podatki o spremenljivih stroških (strošek krmil, veterinarskih storitev, strošek doma pridelane krme ...), zato te podatke črpamo iz kataloga kalkulacij. Stalne stroške na enoto (kg mesa, 1 mleka) lahko zmanjšamo predvsem z večjim obsegom. Se pravi vrednost traktorja iz leta v leto pada, ne glede na to, ali z njim opravimo nekaj ur letno ali ga kar največ koristimo in morda z njim opravljamo storitve tudi drugim. Zavarovanje za gospodarska poslopja (hlev) je potrebno plačati ne glede na to, ali je hlev le polovično zaseden ali smo ga napolnili do meje, ko še zadoščamo pogojem navzkrižne skladnosti. Na drugi strani pa se spremenljivi stroški z obsegom proizvodnje spreminjajo, in če je jasno, kateri stroški so najmočneje zastopani, lažje razmišljamo o ukrepih, kako jih znižati. V sami strukturi spremenljivih stroškov (gledano na primeru reje pitancev) so, takoj za nakupom telet, najviše zastopani stroški doma pridelane krme, ki so visoki na račun visokih stroškov kmetijske mehanizacije (vključno s stroškom baliranja). LC na naših prikazanih primerih niso bile zavidljive in ker je prepričanje kmetovalcev, da pri zniževanju stroškov ni več rezerv, je nedvomno pravilna pot v ustvarjanju dodane vrednosti lastnim pridelkom skozi nove prodajne poti oz. predelavo. Dobro leto nazaj so se pričeli v Sloveniji širiti mlekomati, zadnje čase prikazani skozi medije kot zgodba o uspehu. Kot kori- Varstvo čebel in uporaba fitofarmacevtskih sredstev Za Slovenijo je značilno, da ima veliko prebivalcev doma vrt, sadno drevje ali vinsko trto. Že pri najmanjši opazni spremembi na listih ali plodovih pohitimo v najbližjo kmetijsko trgovino, kjer nemudoma kupimo potrebna kemična sredstva za preprečitev in zmanjševanje škode. Tako kupljena fitofarmacevtska sredstva lahko pridelovalec vrtnin, sadja ali vinske trte, ki dobro pozna biologijo in ekologijo, tudi pravilno uporabi. Ob uporabi sredstev za škropljenje ne smemo pozabiti, da v našem okolju živijo tudi številne vrste koristnih živalic, med katere v veliki meri spadajo tudi čebele. Čebelarji si zelo želimo, da bi uporabniki FFS uporabljali le sredstva, registrirana v Sloveniji. Škropljenje naj izvaja ustrezno usposobljena oseba, ki mora upoštevati vremenske razmere: temperaturo, oblačnost, hitrost in smer vetra. Pomemben je tudi čas izvajanja škropljenja, in sicer je najprimerneje škropiti zvečer, ko so čebele že v panjih. Če pa smo prisiljeni škropiti čez dan, naredimo to ob hladnem in oblačnem dnevu, najbolje zjutraj. V nasadih moramo pravočasno poskrbeti, da pred ukrepanjem odstranimo vso cvetočo podrast in da preprečimo nanos sredstev na cvetoče rastline. Med cvetenjem gojenih rastlin je po zakonu prepovedana uporaba FFS, ki so nevarna za čebele. Po potrebi lahko uporabimo kontaktno delujoča sredstva, vendar samo v nočnem času, dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. Čebelarji Čebelarske zveze spodnje Savinjske doline prosimo uporabnike, da sprejmejo opozorilo in s tem pripomorejo k varovanju okolja in živih bitij v njem, predvsem čebel. Čebelarski pozdrav-Naj medi! Tajnik Čebelarske zveze Spodnje Sav. doline Žalec Jani Puckmeister Primer 2: LC mleko (krave - mlečna pasma) Pridelek (l/kravo) j 6.000 I 6.500 j 7.000 [ 7.500 8.000 Spremenljivi stroški 1.012,74 1.094,74 1.158.74 1.250,74 1.317,74 Delo (strošek dela malenkostno variira zaradi razlik pn doziranju kokom močne krme = zanemarjeno) 486.5 486,5 486,5 486.5 486,5 Stalni stroški strojev 155.75 155.75 155.75 155.75 155,75 Stalni stroški objektov 113,25 113.25 113.25 113,25 113,25 Splošni stroški (vir FADN obdelave) 55 55 55 55 55 SKUPNI STROŠKI 1.823,24 1.905.24 1.969.24 2.061.24 2.128,24 Lastna cena 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 stnica (potrošnik) sem vesela teh pridobitev, do katerih v takšnem razmahu najverjetneje ne bi prišlo, če se ne bi zgodil tako drastičen padec odkupnih cen mleka, čeprav zelo radi govorimo o sledenju primerom dobrih praks, se je potrebno zavedati, da kot pri vsakem izdelku, obstaja tudi tu obseg povpraševanja, ki se ga lahko ob prevelikem številu ponudnikov preseže. Povečevanje števila mlekomatov pomeni povečano konkurenco, ki se je na hitro rešuje z nižanjem cene mleka, kar lahko privede do tega, da niso več pokriti vsi stroški proizvodnje ter stroški investicije v mlekomat in kar spada zraven. Poleg investiranja v mlekomat (s podajalcem za steklenice) je tukaj namreč še investiranje v dodaten hladilni bazen, postavitev hiške za mleko in potrebno prirejeno vozilo. Prištei je potrebno tudi stroške vzorčenja in analize mleka, elektriko, najemnino prostora, zavarovanje avtomobila in pa tudi dodaten čas, ki ga je potrebno upoštevati na račun odvoza mleka do mle-komata. Med tekočimi stroški so še stroški goriva, prejemanje sms-sporočil in nakup steklenic. Pomembno je, da se ponudba nadgrajuje, poleg mleka ponujajo kmetije tudi mlečne izdelke. V naši prestolnici, kjer je nedvomno tudi kupna moč večja, je možno v t. i. regiomatih kupiti izdelke kmetij z različnih koncev Slovenije, od mlečnih izdelkov, sokov vse do dimljenih rib. Zadovoljstvo je nedvomno vzajemno (za ponudnike s finančnega vidika, za potrošnika raznolika ponudba kakovostnih izdelkov slovenskih kmetij) in dodatna pozitivna stran je tudi, da se kmetije na ta način povezujejo. Želimo si, da bi kmetijska gospodarstva sledila primerom dobre prakse pri predelavi mesa, kar pomeni, da bi (določeno število kmetij) meso lastnih pitancev, zaklanih v registrirani klavnici, prodali končnim potrošnikom ali celo predelali v suhomesnate izdelke. Res je, da je za to potrebna registracija dopolnilne dejavnosti, da je potrebno urediti in opremiti prostor, kar so tisti, ki so se udeležili dobro obiskanih tečajev predelave mesa in ogledov na terenu, spoznali, da je mogoče uresničiti. Nihče ne želi vzeti pomembnost odločitvi, ki jo sprejme kmetovalec, potem ko se odloči, da bo poskusil poleg že znanega (osnovna kmetijska proizvodnja) stopiti tudi na (verjetno nepoznano) področje trženja. Vendar do vseh teh premikov v smeri neposrednega trženja ob finančno stabilnejšem položaju ne bi prišlo. Tako so se najpogumnejši odločili stvari vzeti v svoje roke, na začetku jim ni lahko, na dolgi rok pa bodo nedvomno zmagovalci. Darija Trpin Švikart Grafikon 1: Zastopanost spremenljivih stroškov na primeru pitancev - intenzivno pitanje Struktura stroškov pri intenzivnem pitanju 4,43 3,18 ■ tele ■ Starter ■ superU ■ spr. str. doma prid. krme ■ drugi mat str. ■ veter, storitve in zdravila ■ pokrivanje izgub ■ stroiek fin. Savinjčan na svetovnem prvenstvu Aljoša Kupec, član Ribiške družine Šempeter, je najuspešnejši slovenski sladkovodni ribič lanskega članskega svetovnega prvenstva, ki je potekalo v nizozemskem mestu Almere. Aljoša odhaja te dni s slovensko reprezentanco na svetovno prvenstvo v Španijo in bo tako že drugič oblekel dres z državnim grbom. Na prvem nastopu na svetovnem prvenstvu za slovensko člansko reprezentanco je petindvajsetletni študent Biotehnične fakultete v Ljubljani v najštevilčnejši tekmovalni disciplini, v lovu rib s plovcem, v kateri nastopa ma osvojenima petima mestoma štirideset in tudi več držav, v svo- dosegel najboljšo slovensko posajeni dvodnevnem nastopu z dve- mično uvrstitev. L. K. Aljoša Kupec + 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC » Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57 DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. I I I > IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 I I MALI OGLASI PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Informacije: 031 786 975. ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Informacije: 041 645 555. Osemdesetletni upokojenec Savinjčan potrebuje gospodinjo za pomoč in postrežbo in za urejanje vrta. Informacije: 051 662 886. NUDIMO DELO PRODAJALKI/CU na terenu. Ne potrebujete avtomobila ali vozniškega izpita. Zaželjeni starejši. Pošteno plačilo. Informacije: 070 813 801. Tvoje bivanje so višave jasne, kjer ni mraku in ne noči. Tam večna sreča ne ugasne, sonce nikdar se ne stemni. V SPOMIN 23. aprila 2010 je minilo deset let, odkar si za vedno tiho odšla od nas MARIJA OBREZ roj. GRAČNER iz Liboj (31. 8. 1925-23. 4. 2000) V mislih boš vedno z nami. Hvala vsem, ki prižigate svečke in se je spominjate. Vsi njeni! Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a spomin nate že živi. ZAHVALA V soboto, 15. maja 2010, smo na zadnjo pot pospremili drago mamo in omo MARIJO ARNŠEK -BEC-OVO MINKO iz Drešinje vasi 53 (2. 2. 1923-13. 5. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem Zlatarne Celje za denarno pomoč, darovane sveče in izrečeno sožalje. Žalujoča: hči Manca z družino in sin Ivi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija ALFONZA PŠENIČA iz Vrbja 8 pri Žalcu (17. 5.1938-23. 4. 2010) Ob boleči izgubi zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraženo pisno in ustno sožalje. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo. Iskrena hvala zdravnikoma, dr. Boštjanu Birsi in dr. Marjeti Lešnik iz Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje. Zahvala tudi gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen obred svete maše, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Galicija za odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrbje in gospodu Dušanu Banku za lep poslovilni govor. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogrebne slovesnosti. Vsem še enkrat iz srca hvala. POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže GSM: 070/826-323 040/721-827 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na Vas bo vedno ostal. ZAHVALA V ponedeljek, 3. maja 2010, smo na zadnjo pot pospremili drago teto KATARINO PESJAK iz Gotovelj (18. 3.1925-29.4. 2010) Iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala dr. Vlatkoviču in patronažni službi Žalec za pomoč v času bolezni, posebej sestri Idi Kolšek, na katero smo se lahko obrnili kadarkoli. Hvala Mateji Breznikar in Luciji Narat. Zahvaljujemo se kolektivu podjetja Izletnik Celje za darovani venec in lep nagovor. Hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen obred, gospodu Pustineku za ganljive besede slovesa, trobentaču, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje za odpete žalostinke ter cerkvenemu pevskemu zboru Sveti Jurij Gotovlje za petje pri sveti maši. Za izraze sožalja in zadnje slovo se zahvaljujemo tudi Društvu upokojencev Gotovlje, KS Gotovlje, RK Gotovlje, društvu invalidov ter Karitas Gotovlje. Pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec lepa hvala za spoštljivo organizacijo pogreba. Nečak Vinko z družino Ni res, daje odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini! V SPOMIN 20. maja 2010 je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica MARIJA - MARICA KRAJNC roj. BALOH X iz Migojnic Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Svojci Mama je ena sama ... Hvaležni smo vsem, ki ste ji v življenju podali toplo dlan, prijazno besedo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre JUSTINE PETEK iz Migojnic (3. 3. 1922-30. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo, njej pa podarili cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Samo mati lahko nadomesti kogarkoli, vendar nje ne more nadomestiti nihče. (Cardinal Mermillod) ZAHVALA Nikakor ne morem dojeti spoznanja, da se je od mene za vedno poslovila moja ljubljena in zlata mama IVANKA DROLC (2. 3. 1926-24. 4. 2010) GOSTILNIČARKA PRI ŠOFERSKI MAMICI IZ LOČICE PRI VRANSKEM 42 Čutim, da se hvaležno zahvalim vsem skupaj in vsakemu posebej za vsako toplo misel, stisk roke, globoke besede tolažbe, pisna sožalja, za vaš čas ob slovesu in še posebej za vse prijazne obiske na domu, s katerimi ste ji polepšali vsak trenutek dnevov njene jeseni... Hvala za sveče, sv. maše, darove za cerkev, za prelepo pomladno cvetje, s katerim smo odeli njen novi dom ob njenih najdražjih. Hvala ZD Vransko, še posebej gospe dr. Pavli Zalokar in gospe patronažni sestri Marti Kos, da staji bili na voljo vedno in ob vsakem času. Hvala vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in sočustvovanje, Občini Vransko - še posebej za podeljen zlati grb. Verjemite, bila ga je vesela, pa čeprav že tam nekje daleč od nas ... Iskrena hvala domačemu gospodu župniku Jožetu Turineku in šempetrskemu gospodu župniku Mirku Škofleku za tako globoko in občuteno sv. mašo in spremstvo do groba. Hvala pevskemu zboru z Vranskega pod vodstvom gospoda Rada Kapusa. Hvala pogrebni službi Ropotar, da je bilo slovo tako spoštljivo vodeno, gospodu Bojanu Pustineku za hvaležne in tople besede slovesa. Hvala trobentaču, da jo je pospremil z veličastno melodijo »V nebesih sem doma«. Ne nazadnje hvala gospodu Zvonetu Štormanu za tako tople, občutene, globoke, spoštljive in tolažilne besede slovesa v osebnem imenu, imenu njegovih domačih, osebja gostišč Štorman - še posebej pa tistih njenih PRI ŠOFERSKI MAMICI, ki jih je imela tako rada in z obljubo, da bo ostala vedno z njimi v nepozabnem spominu, in v imenu nadaljevanja gostilne Pri njeni šoferski mamici. Hvala, so stvari, ki se v življenju nikoli ne pozabijo. Mama vas je imela vse, ki se vas je kdaj dotaknila s svojo ljubeznijo, neizmerno rada. Upam, da ji zvezde na nebu in ptice pod nebom še kdaj pokažejo pot do najinega doma, pa četudi samo v sanjah. Zelo te bom pogrešal. V žalosti: tvoj sin Peter V hladnem grobu mirno spiš, z nami v naših srcih pa večno živiš... v SPOMIN 5. junija bo minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in stari ata JOŽE MARČINKO iz Šešč (1937-2000) Hvala vsem, ki postojite pri grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj. Žalujoči: žena, hčerki z družinama ter vnuki Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 15. junija 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo Žalujoči: vsi njeni Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se razgrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA V sredo, 31. marca 2010, smo na zadnjo pot pospremili dragega brata, strica, svaka in botra MIROSLAVA KOLMANIČA iz Prebolda (10. 7. 1954-28. 3. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, govorniku gospodu Pustineku, pevcem MoPZ Svobode Prebold, pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: sestre Fanika, Milica, Anica, Marjeta, Marija ter brata Stanko in Martin z družinami A Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Le trud in delo tvojih rok ostaja, da zaman te čakamo ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, tasta, strica in svaka STEFANA ZAGORSCAKA iz Šempetra, Prečna ulica 5 (26. 5. 1940- 26. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču za odigrano Tišino, gospodu Bojanu Pustineku za poslovilni govor ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogrebne slovesnosti. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali »Za vse, kar si v življenju nam lepega dala, za dobroto in ljubezen, draga naša mama, iz vsega srca ti hvala ...« ZAHVALA V 80. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica DRAGA ZMRZLAK iz Prebolda, Na Zelenici 8 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli stali ob strani, nam pomagali, darovali, nas tolažili, sodelovali in pripomogli, da je bilo njeno zadnje slovo spoštljivo in nepozabno. Vsem, ki so jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! V SPOMIN 10. junija bo minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica ANGELA ĐUDARIC iz Kasaz Še vedno nas na vsakem koraku vse spominja nate in na lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem, ki postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni Hvala ti za dragoceni čas, ko smo lahko bili s tabo. Zato pa pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN SILVU OZIRJU iz Andraža 11 (20. 12. 1953-14. 5. 1999) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji ■Sr' lMM Prižiga se lučka spomina, v srcu ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod se spomnimo tvojih pridnih rok. v SPOMIN IVANU CIZEJU iz Poljč (24. 8. 1940-27. 5. 2008) Jutri minevata dve leti, odkar počivaš v miru, dragi Ivan, tam kjer ni več trpljenja ne gorja in kjer nekoč snidemo se vsi. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji V SPOMIN 11. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast JOŽE PERKO iz Arje vasi (14. 5. 1930-11.5. 2009) Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini »Težko je človeka pozabiti, ki ti bil je drag, še težje ga za vedno izgubiti, a najtežje je naučiti se živeti brez njega ...« ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA LESJAKA iz Levca 17 b (22. 12. 1944-25. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja. Hvala osebju urgentnega in nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gasilcem, RK Levec, govorniku gospodu Antonu Javorniku, patru Viktorju Arhu za opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču in vsem, ki so ga pospremili na poti do groba, ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Za vedno si zaspala, naša draga mama, sestra, stara mama, prababica, teta in sestrična HEDVIKA VAŠ iz Vrbja (17. 10. 1929-28. 4. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala patronažni sestri Cvetki. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, trobentaču za odigrano melodijo, PGD Vrbje, Hmezad EXIM Žalec in PD Zabukovica. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni žalujoči Smrt je najskrivnostnejši del ljubezni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta, starega ata, brata in strica VINCENCA ZAGORIČNIKA iz Podvina pri Polzeli (15. 3. 1925-8. 5. 2010) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili besede sožalja in tolažbe. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, dar za svete maše in cerkvene potrebe. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Kovačecu in diakonu Tonetu Založniku za obiske na domu v času njegove bolezni in za opravljen cerkveni pogreb. Zahvala tudi zdravnici Sabini Rezar in patronažni sestri Tajani Valenčak iz Zdravstvenega doma Polzela. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na pogrebni slovesnosti, še posebej pevcem Kvinteta Lastovka s Polzele, ki ste ga s pesmijo pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala tudi pogrebni službi Morana za sočutno opravljeno storitev ob slovesu. Vsi njegovi v v i t * V SPOMIN 21. maja 2010 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica LJUDMILA VIRTIČ iz Dobriše vasi Nikoli te ne bomo pozabili. Za vedno boš ostala v naši srcih. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Boleč spomin je na 9. maj 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi RAJKO VELER iz Matk Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in sestra IVANKA OBLAK iz Pongraca Zavedamo se, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Zato smo globoko hvaležni vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili, nam požrtvovalno in nesebično pomagali, darovali in skupaj z nami upali do zadnjega trenutka. Vsem sodelujočim v pogrebni svečanosti in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do groba, iskrena hvala. Pogrešamo jo. Žalujoči: mož Poldi, sin Poldi, hči Mateja z Bojanom, brat, sestra in ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CUETLlCffRNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal! ZAHVALA Ob boleči zgubi našega dragega IVANA ANTLOGE z Ložnice pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin nanj in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi POSEBNA HVALA GASILCEM! Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubljene žene, mame, sestre in babice HILDE KAJBA iz Sv. Lovrenca 26 (30. 11. 1944-21.4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, govornici gospe Magdi Šalamon, pevcem za odpete pesmi, duhovniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred in Gasilskemu društvu Sv. Lovrenc. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi tvoji, ki te bomo močno pogrešali Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Minilo je leto dni, ko si tiho in nepričakovano odšla od nas, draga mama in babi IVANA VOLF (Trnovškova Vanka) iz Galicije (4. 12. 1935-9. 5. 2009) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče v spomin. Vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN STANKU TRŽANU (20. 2.1948-7. 6. 2009) Eno leto bo minilo 7. junija, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Žena Ivica, hčerki Stanka in Karmen z družinama Ko človek umre, ne odide, samo daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tete MARIJE RAMŠAK iz Zabukovice 129 e (15.1. 1947-30. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govorniku za besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke, Godbi Zabukovica, trobentaču, praporščakom, pogrebni službi Britovšek in Cvetličarni Floristika. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskim sestram ZD Žalec in patronažni sestri Cvetki Sitar. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Slovo, zavito v tišino, prinesel je aprilski čas. Naj počiva v miru, krasen človek, ki odšel je prehitro ... ZAHVALA Tiho je odšel iz našega doma dragi mož, ati in brat STANKO JELEN iz Andraža nad Polzelo (1952-2010) Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, za cvetje, sveče, svete maše ter druge pozornosti v najtežjih trenutkih. Hvala govornikoma, gospodu Davidu Krku in gospodu Dušanu Zabukovniku, za ganljive besede ob slovesu, hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Iskrena zahvala gasilcem PGD Andraž in njegovim stanovskim kolegom iz poklicne gasilske enote Gorenje Velenje za vodenje pogrebne slovesnosti. Hvala gospodu župniku Janezu Furmanu za lepo opravljen cerkveni obred ter izrečene besede slovesa ter tudi pogrebni službi Ropotar za profesionalno opravljeno delo ter vsem, ki so ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Jernejšku in sestri Cvetki za vsestransko pomoč, posebej hvala patronažni sestri Tajani za vse storjeno ob njegovi bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Lidija, sin Sebastjan z Alenko, sin Uroš z Majo ter bratje in sestre Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET d.o.o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip). Malteška konjenica v Lipici Zelišča za vse generacije Malteška konjenica s Polzele se je ob 430-letnici kobilarne v Lipici udeležila konjeniškega festivala v Lipici. Na festivalu je sodelovalo kar 430 konjenikov in vpreg iz vse Slovenije. Malteška konjenica s Polzele se je tega velikega konjeniškega praznika udeležila s sedmimi konji. Po slavnostnem mimohodu je sledilo tekmovanje dvovpreg, ki se ga je udeležilo osem najboljših, med njimi tudi Monika Zu- pan in Klemen Zabukovnik kot njen sovoznik iz Melteške konjenice Polzela. V hudi konkurenci sta zasedla sedmo mesto. Naj omenimo, da so se prireditve s širšega celjskega območja udeležili le Polzelani. T. T. Prevrnjen Grifron Mile Herodež z vnukinjo Emo in gobanom ajdovcem Narava nas preseneča na vsakem koraku. Priče smo najrazličnejšim pojavom, ki so skregani z vsako logiko oziroma utečenimi naravnimi cikli. Dogaja se, da kakšno sadno drevo zacveti jeseni, ko že poberemo plodove. Tokrat pa je narava postregla z gozdnimi dobrotami, ki po navadi rastejo jeseni. Gre za gobane, imenovane ajdovce, ki v tem času naj ne bi rasli. Gobani - jurčki maja niso nič posebnega, kadar so klimatski pogoji ugodni za njihovo rast. Vendar letos temu ni tako, zato so gobani, ki jih je našel Milko Herodež iz Sv. Lovrenca v Občiui Prebold, pravo presenečenje. D. N. Monika Zupan in Klemen Zabukovnik sta nastopila v disciplini dvovpreg S kolesi v majski krog ® 03/712 12 80 IHI zkst.utrip@siol.net in sicer v Žalcu, Celju, Vojniku, Slovenskih Konjicah, Šentjurju in Štorah, na pot podalo okrog 1000 kolesarjev. Poti do Celja so bile različno dolge in speljane po stranskih poteh. Iz Žalca so se na pot, dolgo 24 kilometrov, podali 104 kolesarji različnih starosti na čelu z županom Lojzetom Posede-lom. T. Tavčar Vrt sije ogledalo tudi veliko mladih V Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu so v začetku maja, natančneje 7. maja, pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko ves dan, med 8. in 18. uro ob vodenju vodje vrta mag. Nataše Ferant ogledali vrt, dobili nasvete za vzgojo zelišč ter kupili sadike zelišč in vrtnin. Vzgoja rastlin v vrtu in sadik poteka po ekoloških smernicah in nosi certifikat ekološke pridelave. Z obiskom so bili organizatorji zelo zadovoljni. Obiskali so jih tako najmlajši, otroci iz vrtcev, kot tudi osnovnošolci, študentje in upokojenci, torej predstavniki različnih generacij. Vsi so z zanimanjem spoznavali rastline in bili navdušeni nad lepo urejenim vrtom. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi mikropivovar-no inštituta, kjer so izvedeli veliko zanimivega o varjenju piva in degustirali zeliščno in domače pivo. Ob tej priložnosti so odprli tudi vrata Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer so obiskovalci spoznavali zgodovino hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji. T. T. V šempetrskem turističnem društvu so bili 15. maja neprijetno presenečeni. Neznani storilci so namreč podrli povsem novo ograjo v enem delu antičnega parka, kjer so vstopili v notranjost Rimske nekropole in se znesli nad 2000 let starimi edikulami, skulpturo Grifona, nad antičnim stebrom... D. N. S križem po vasi S križem na ramenih seje moral Peter sprehoditi po vasi Pred svojo poroko je Peter Plohl iz Ločice pri Polzeli za svoje prijatelje. Ti pa so mu pripravili presenečenje. Želeli so mu pokazati, kakšno bo njegovo življenje po poroki. Tako je moral nositi križ, pa še marsikaj drugega je moral prestati, manjkalo ni dobre glasbe, bilo je veliko smeha in obujanja spominov na skupne fantovske dni. Ženin je z vztrajnostjo in s trdno voljo pokazal, da je pripravljen za svojo izbranko Urško Cimperman storiti vse. Fantje so mu nošnjo križa olajšali s kolesci. Zato domnevamo, da tisto o »križevem potu« v zakonskem življenju le niso mislili tako resno, saj mu je tudi na fantovščini vse teklo po kolescih. Tudi fantovščine so se modernizirale, ni kaj! T. Tavčar Gobani ajdovci maja Vandalizem v nekropoli Kolesarji kmalu po startu V nedeljo je bila na Celjskem ena največjih kolesarskih prireditev, Majski krog. Gre za rekreativni dogodek, ki vsako leto privabi na stotine kolesarjev. Tudi letos se je ob 10. uri na šestih startnih mestih, za glasbeni abonma in izven 4. JUNIJA 2010 OB 20. URI Letno gledališče Limberk v Grižah (ob slabem vremenu v Domu II. slov. tabora Žalec) Vstopnice: TIC Žalec,ste1.: 710 04 34 ZKŠT Zavod za kulturo, Šport m tg^rem Žalec, Aškerčeva 9 a, ww// zkst-zalec si