Gospodarske stvari. Zimska grahorica. M. Med rastlinami, ki pred drugimi kot živinska krma služijo, se v novejaem času zimska grahorica (Vicia) iz vec uzroko7 priporo6a. Pravijo, da ni nobena druga krma tako sposobna, ravno ob onem 6asu, ko navadno druge krme naj večkrat in najbolj primanjkuje, kot nadomeatek druge krme alužiti, pa tudi ae ne da skoraj nobena druga krminska raatlina v tako različnib vretuenskib in poljskih razmerah^ z enako dobrim uspebom sejati iii pridelovati. Čaa, ko primanjkanje krme najrajae in najbujše pritiane, je navadno sred poletja o najhujši vro6ini, še bolj pa aponiladi, kedar so zimski zakladi sena in slame skoraj že večidel pošli, zelene klaje pa tudi ae ni. Turaica za krmo, rudeča detelja, rž za krmo in splob vaake aorte fure ae ni. Tu zimska graborica predobro pomaga. Doma je iz visoko 7 aeveru ležeče bkocije, je tudi najhujše zime vajena in more ae pa tudi kakor navadna graborica spomladi in poleti sejati in zato pa ae bujnejše raate ko ta. Ear se zemlje tiče, se zimska graborica povsodi tam more sejati, kjer navadna, in sicer z istim uspebom, kakor ta. Eer spada njena največa raat 7 mesece a7gust oziroma april in maj, more se toraj brez pomislika tudi ae 7 iahki zemlji sejati, kder poletna graborica zarad prevelike snše vec ne stori. Njiva se pripravlja, kakor za navadno poletno graborico, sme pa bolj grudasta biti, ker jo grude 7arujejo, da po zimi ne pozebe. Zemlja mora biti v močnem dobrem stana. Za pridelovanje krme je sploh pol gnoja plitvo podoranega ali pa po sejanju po vrhu raztroaenega na velik haaek. Edor ai pa hoce zruja pridelati, ta ne snie gnojiti, ker rastlina že močna v zimo pride in drugače pozebe. Najkesneje se seje 7 prvi polovici meseca septembra, 6e le mogoče še meseca avgusta. Kdor ne more ali noče rano sejati, ta naj zimske graborice rajai ne 8eje. Med grahorično seme se mora nekoliko rži pomeaati, da se more okoli krepkih rženib bilk ovijati in poprijemati, drugače poleže in od spodaj žolta postane, potem gnjije in živina nje ne mara več. Najbolj se ji prileže tako imenovana grmičasta ali obraščena xi, da se ž njo pomeaa. Na hektaro se jemlje za zeleno klajo 140—160 kilo grahorice in 36—44 kilo rži; za pridelek zrnja pa 120—140 kilov grahorice in 60—70 kilov ržj, kakor je pač zemlja močnejaa ali alabejša in V--koiaen je čas posejatve. Najbolj kaže, da se grahorica seje po 7rati, rž pa po širokem. Po zimigre graborica vaaj na 7idež nekoliko nazaj, 6e je tudi jesen njivo lepo pokrivala. Po8tane nekoliko medle barve celo rujave in le 6e se dobro in na tanko pogleda, se vidi, da je mnogo ae tudi bolj slabib raatlinic na ujivi. Brž pa, ko začue spomladi trpežno toplo prihajati, ae zacnejo male rastlinico čudno kako močno razrašcati in kmalo je cela njiva lepo zelena, pokrita prek in prek z gosto f-ahorico. Zelena krma se začinja ravno epomlac koaiti 8—14 dni predno je rude6a detelja za košnjo, in še vedno nekoliko dni pred rženo furo. Eositi se pa mora začeti prav rauo, brž ko je grahorica za črevelj visoka, ae predno rž v kolence začne iti. Graborica tako naglo raate, da 6e se prepozno začne koaitev, zadnja grahorica že poleže predno vrsta kositve do nje pride. Najprej pokoaena graborica ae enkrat požene in daje še eno košnjo zelene krme ali pa sreduji pridelek zrnja, ce se puati, da zazori. Zrnje zimske grahorice dozori ravno ob času, ob kterem rž dozori, žetev poletne grahorice, ker je ateblovje daljae in ker je cela njiva z gosto zrasčeno odejo pokrita. Da zrnje preveč ne izpada, se ne sme čakati z žetvijo tako dolgo, da je prezrela pa tudi v veliki suši ne kaže žeti, ampak o rosi in splob 6e je vlažno vrenie. Pridelek na krmi in zrnju je precej mnogo obilnejai od onega poletne grahorice. Eder se pa zimska graborica seje med dvema dru gima žitoma, je to zopet na marsiktero stran od velike koristi. Ako se zimska graborica aeje kot prva sejatev na njivo, je mogoče tako naJ7iše pridelke krme 7 jednem letu dose6i, n. pr. najprej zimsko grahorico, za njo koruzo za krmo ali letno graborico in slednjič še debelo belo peso. Najbolj R6 prileže zimska graborica po strnenem žitu, ki 8e meseca julija ali saj začetek avguata iz njive pospravi, in 6e se bo6e ko zelena klaja poklada za repo, tabakom, zeleno koruzo in repičem. Eer ima rastlina perje, zapasti za seboj sledečemu aadeža vrlo dobro pripra^ljeno njivo. Tadi je se dosti 6asa za sledeči sadež. Earpja reja zlasti z ozirom na kmeta. M. IV. Iz ribnika drestenika je treba žabe kolikor najbolj odganjati in odvračati, kar se tako do8eže, 6e se njihove ikre z grabljami na breg potegnejo in posušiti dad6. Tudi zagrebsti jih je dobro. Splok pa je ribniku dreateniku mir in pokoj na vsako stran najbolj potreben, torej ne sme biti na kakem živinskem paaniku, ne ščuka 7 njem, ne pre7e6 spremenljiv 7odni stan, ako se ho6e, da karpja reja uspeva. Eo se je tako nekaj let rib zaplojalo, ima zdaj posestnik 1-, 2-, in 3-letnih karpo7 na razpolaganje dosti, ki se morajo pa skrbno po letnikih ločiti in 7 posebne ribnike za rast porazdeliti, tako da morejo tukaj dobro uspevati. Le tako se da pravi uspeb doseči; kajti če manjaa ribica kaki 6rviček najde in pograbi, brž jfb je tropa ve6ih in močnejših pri njej in ga skuiajo vzeti, kar ae jim tudi večidel posreči; mala ribica pa strada pri tem in ne raste: kajti pri živalib ne velja zakon pravicnosti, ampak zakon moči, kakor se je v naši razsvitljeni dobi znano Darvinovo načelo, da močnejši požre slabejaega, na Biamoto in škodo človečanst^a 7 jivio življenje narodo7 namesto uzviaenega načela .račan8ke pravi6noati vrinil. Ako so ribniki za rast bogati hrane in ži7eža, t. j. ako imajo rodovitno vodo iz nji7 in dobro ilovico in inaatno mahovinasto zeroljo in če ni preveč rib 7 njih, tako postajajo karpi 7 njih pri že jeseni tretjega leta črez 1 kilo težki in so že za na prodaj. Število ribniko7 in njihove lastnoHti bodo brž pokazale, ali je koriatno iu basnovito karpe ae četrto leto v njih rediti ali ne. V ribnikih za raat in pitanje karpov je Š6uka imenitna za pospeševanje karpje reje. Sicer ui res, da sčuka služi 7 to, da lene karpe po ribniku sem ter tje poganja, da se malo bolj gibljejo in tako bolj raatejo; pač pa jim s6uka 7 ribnikib za rast in pitanje brani misliti na akodlji'70 drstenje in pokoncuje nepotrebno, nekoriatno drhal belic in karasovcev, kteri karpom potrebno brano krajšajo. V ribnikib drestenikib pa je Š6uka od 7elike škode. Trpežni podplati na Čre^ljih. Podplati postanejo več ko se za enkrat tako trpežni, ako sc več ,krat zaporedoma z lanenim firnežem pomažejo. No^i podplati se tako dolgo s tem firnežem mažejo, dokler ae kaj olja 7 ae 78esa7ajo. Ra7no tako se napajajo tudi šivi med podplati in gornjim usnjem. Podplati postanejo taki, da vode 7e6 ne prepuačajo, mrzle noge grejejo in ne c^rkajo 7ec, kar je zelo neprijetne uše8u. Eako si doma lahko jesiha napraviti. M. V ta namen se priredita 2 sod6eka, jeden za pripravljanja jeaiha, drugi za hranjevanje. Oba sodčeka morata biti ali iz bukovega ali pa iz hrastovega lesa in 7 železnih obročih. Pm se na sprednji strani ra7no nad pipo 26—4 cent. pod pilkino dogo prevrta, da dobi tako luknjo za zrak. Siroka mora biti l-3 cent. 7 premeri. Oba se po8tavita po zimi 7 klet, kteraje zadosti topla, kar se doaeže 8 tem, da se morejo okna zavezniti in zadelati. Najprej se napolni prvi sod6ek s prav dobrim jesihom gori do prezračne lnknje, za kar ga je blizu 15—20 litrov potreba. Ta jesih pa mora 6iat vinaki jesih biti brez 78ega o^iščenega lesnega jesiha, kakorsnega se zdaj pogosto dobiva. Eajti ta sorta jeaiha je napravljanju jesiha na kvar. Tako se pusti jesih 7 8od6eku z zračno luknjico 14 dni na miru ležati, dokler se ves sodčekov les jesilia prav do dobra navzame in napije. Zdaj se ga 4'/2 litra odto6i, ki se 7 drugi sodček za hranje^anje vlijejo. Odto6eni jesih 7 pr^em sodčeku ae nadomesti z 7relo vodo, kterej ae je 42 dekagramov čistega brez vaega patočnega (Fusel) duha vin8kega C7eta prililo. V dveh do treh nedeljah ae zopet 4V2 litra jesiha iz prvega aodčeka odto6i in 7 hrano^avni sodček vlije, ki se ravno na isti način nadomestujejo, kakor prvi, z vodo in 7inskim cvetom. Vsakih 14 dni se isto delo ponovi. Eer je 7 sodčeku precej 7eliko jesiha, zato tadi ui treba skrbeti za nenavadno visoko toploto 7 kleti, 7saj ne za 7ečjo, kakoršna je 7 dobrih kletih po zimi navadua. Taki jesihov studenec trpi 7e6 let, po pet in se 7eč. Ako se boče, da zadobi tako napravljeni jesih okus vinskega je8iha, se mu mora nekaj vinskega kamna pridjati in z žganim cukrom barve dati. Sejmovi na Štajerskem. 6. jul. Oplotnica; 7. jul. Vojnik; 8. jnl. bv. Andrej 7 Susilab, 87. Hema, Pišeco; sv. Jurij na Pesnici; 10. jul. Gradec; 12. jul. Rogatec, Šoštanj. Sejmovi na Eoroškem. 8. jul. Paternijon, 25. jul. Strassbarg, Saksenbnrg, Rajbenfels; 26. jul. Kotari6e.