DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVKNCU* zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ah, je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB» dan j>oyrej. Cena nm je SO kr. ta celo letu. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo: urednMvn „DOMOLJUBALjubljana, v seme-ntAkih tilicah /it. 2. Naročnina m inserati pa opravništvu „DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. - Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. fctev. 7. V Ljubljani, 7. aprila 1892. Letnik V. Kaj je novega po svetu? Deželni zbor kranjski. V deželnem zboru kranjskem je predlagal poslanec Pfeifer, naj se dovoli desettisoč gold., ki naj se brez obresti posojujejo onim vinogradnikom, kateri na novo zasadč svoje od trtne usi uničene vinograde. Ta predlog seje izročil finančnemu odseku. Poslanec Po v še je obširno in temeljito pojas-novul škodo, katero napravlja trtna uš na Kranjskem. Naša dežela — rekel je — šteje 10.609 hektarov vinogradov, od teh je že okuženih 6747 hektarov, torej skoro dve tretjini vseh vinogradov. Najhujše je v črnomeljskem okraju, kjer so okuženi skoro vsi vinogradi. Stavil je tudi g. Povše več predlogov za podporo vinogradnikom. Poslanec Lavrenčič je izrazil željo, naj bi se pri podporah ozirali tudi na Vipavce, ker je ondi obdelovanje vinogradov težavneje nego drugod in ker je vinoreja za Vipavsko poglaviten dohodek. — /.a gojitev ribarstva na Kranjskem se dovoli ribarskemu odseku kmetijske družbe 1000 gld. podpore. — Za bolnike po tujih bolnišnicah v Trstu, Zagrebu in drugod, v katerih je bilo 3540 Kranjcev, je morala dežela plačati 74.580 goldinarjev kr. To je silno veliko denarja, vzlasti ako pomislimo, da so to večinoma ničvredni ljudje, ki občinam naprav-Ijajo take stroške. — Za ljudske šole plačuje dežela blizo 350 tisoč gld. To so večinoma žulji nagega kmeta. Kadar pa kmetje hočejo imeti cenih in poštenih, krščanskih šol, takrat pa se jim odgovarja: Kmet, molči in plačaj! — Pri šolskem razgovoru je poslanec Krsnik pokazal se kot čistega liberalca, ki naše ljudske šole ne zaupa slovenskim duhovnikom. O tem prizoru v deželnem zboru bomo še obširneje govorili; za danes le omenimo, da je hil to Čuden poklon poslanca Krsnika onim slovenskim duhovnikom, ki so ga volili v deželni zbor. Dobro sta posvetila temu klevetanju poslanca Žitnik in Klun. — V štajerskem deželnem zboru so se trdo sprijeli libe- ralni Nemci iu Slovenci. Liberalci so namreč predlagali, da naj se na slovenskem Stajerju še bolj ponemčujejo otroci po šolah, kakor se to sedaj g odi. Slovenski poslanci pa so trdili, da naj se slovenski otroci najprej dobro nauče materinega jezika, potem pa še-le nemškega, sicer da ne bodo nobenega znali. Poslanci dr. Lipold, dr. Srnec, dr. Dečko io Robič so živo opisovali krivice, ki jih trpe štajerski Slovenci. Nemški liberalci so seveda sprejeli svoje predloge, na strani Slovencev so bili le pošteni konservativni Nemci. — V koroškem deželnem zboru sta slovenska poslanca Einspieler in Muri pri obravnavi o šolstvu popisovala Slovencem neugodne razmere po šolah ter tirjala za slovenske otroke slovenskih ljudskih šol. V Voreču se italijanska večina prav nič ne ozira na slovanske poslance. Ti pa porabijo vsako priliko, da Lahom levite berejo ter razkrivajo nasilstva, ki se gode Slovanom v Istri. — Papež Leon XIII. bo slavil dne 19. marca 1893 petdesetletnico, odkar je bil za škofa posvečen. Osnoval se je poseben odbor v Rimu, da oskrbi vse potrebno za to veliko slavnost, katero dodeli milostljivi Bog dočakati slavnemu Leonu XIII.! — Češko-nemška sprava je pokopana; vlada sicer želi, da se obravnave nadaljujejo, a to bo ostala le prazna želja. — Državni zbor se neki prične že šestindvajsetega aprila; judje že težko čakajo na zlati denar. _ Na Nemškem so se razprave o verski šoli odložile na nedoločen čas, zmagali so brezverski liberalci; cesar se je vdal, vrli naučni minister pa je odstopil. — Na Francoskem se vedno očitneje kažejo sadovi brez-verstva. Anarhisti — rogovileži pričeli so hiše v Parizu razdirati z dinamitom. Parižani so vsi prestrašeni, tujer so mnogi zbežali iz Pariza. — V Italiji je vlada v vedno hujših škripcih zaradi pomanjkanja denarjev. Državni dolgovi znašajo ogromno svoto 15 tisoč milijonov lir. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Oi Sv. Lenarta nad Skofjo Loko poroča se nam dne 14. marca: V nedeljo tjutraj ob 4. um se je kakih 10 m nut od župnijske cerkve pokaral ogenj. Pogorela je hiša št. 5, hlev, živine 12 glav in o prašičev. Tudi domač, ljudje bi bili zgoreli, da jib niso sosedje poklicali o pravem časa. Nekaj živeža in obleke so rešili, drugo je vse zgorelo. Vzrok ognju ni znan. Po-gorelee že p prej zadolžen je bil zavarovan za prav malo svoto. — V Žužemberk je za sodnika imenovan go>pod J. Š t r u e e 1 j, za Ilirsko Bistrico g. Jos. Kovač, za Senožeče g. M. K o b a 1. — V Cirknici je imelo dne 13. marca društvo za olepšavo trga in okolice svoj občni zbor. Društvo šteje 22 udov; zasadilo j<; ob stari cesti proti Rakeku 172 lip in proti Dolenji vasi 30 hruškovih dreves. — Iz Zagorja pri Savi se nam poroča: OJbor kmet. podrožnice v Zagorju pri Savi je skleu l v svoji zadnji srji dne 14 marca, da naj se javno izreče najtoplejša zahvala čast. g. Andreju Ce.-nju, bivšemu kap.-lauu r Zagorju, sedaj pa službujočemu v M)ravčab, za njegove zasluge, ki si jih je ta imenovano podružnico pridobil kot njen blagajnik, in tudi s tem, da je i veliko vnemj z\ njeno razširjenje deloval. V odboru podružničnem so sle deči gg.: Prečast. g. Jakob Gross. župnik, kot predsednik, in Djegov namestnik g. Jože Cerin. učitelj v Tcp ici tajnik čast. g. Frane Hiersche, blagajnik g. Peter Gross. iu odborniki gg.: Luka Habat in Martin Bukove, posestnika v Topliei. Frane Drnovšek, župan v K jtrrdežu Pavel Weinberger, Jože Dernotšek, Anton K'benste:ner, posestnik v Lokah, in Anton Klobuč č, žnpau v Rtših. — Podružnica šteje sedaj 48 ud.jT, katero štev. I o b„ skoro gotovo še p >mn 'žilo. Upati je torej, da bo eukr&t prav vspešuo de!o»al», kar ludi spritujejo mena gg. 0(j. bornikov. — Z Brez niče se nam poroča: Danes dne 1.5 marca popoldue okrog 3. ure kar nenadoma zagle-damo, da go/i v Vrbi. Bati «e je bilo najhujšega, ker sto e poslopja s slamo krita prav tikoma drugo poleg dru leg*. A hvala B»gu di je bi'o toliko snega, ki je oviral ceni. tako, da je zgorelo samo gospodarsko poslopje po-seainika J. Pogačari«. II šo, ki ee skoraj tišči hleva obvaroval je Bog s snegom iu pridni gasilci, prih tevši skopaj v obiluem številu iz vse fare. Zažgala >ta menda dva šestletna dečka. — Utonil je dne 17. marca tvečer J. Črne iz Spod. Z a d ob rove. Sel je t dvema tovarišema s semnja it Mengša ter v St. Jakobu padel z broda v Sa»o. Trupla še uho našli. — Iz I) o m ž a I se nam poroča: [)ue 23 marca ponesrečila se je tukaj dobro znana gdč. Terezija, svakinja tovarnarja Kr.zanta Ladstiiiterja. Omenjenega dne so jo izvlekli iz B strice utoplieno Kako ae ;e pone-rečila. ne more se vedeti. Imela je uavado nabirati cveti:ce na bližnjem hribu, pod katerim prav tikoma teče Bistr ca. zato nekateri menijo, da je v svoji srčnosti šla na nevarno strmino in da ji je zdrsnilo, ker je bila ieml;a še zmrzia Rina na obrata »pričuje, da je naj-poprej priletela ua skalo, s skale tvalila se je v nezavednosti v plitvo vodo, in ker ni bilo nobene pomoči, je »ton la. Drugi zopet trdijo, da je bila gospod:čina zadnji čas zelo otoina in ne prav č.ste pameti. Ta nesreča zgodila se je že zjutraj ob šesti uri, dobili so jo še-le okoli Listek. Ovaduh. Zadnja vojska na Balkanu, v kateri je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, zanimala je kakor vsaka radovedne ljudi, vzlasti tudi naše slovensko ljudstvo, ki je bilo bojnemu polj u zelo blizo. "Judi se je miiiigo slovenskih sinov v teh bojih borilo za cesarja in odlikovalo s posebnim junaštvom. Tudi kmetje imajo v vojskinih Casih*mnogogovorjenja o vojski. Ker pa splošno le malo berejo časnike, zato tudi niso prav poučeni o raznih bitvah in drugih važnih vojskimh dogodkih. Ako se pridružiš takemu zborovanju slovenskih kmetov, čuditi se moraš, kako bistroumno govore o vojskinih dogodkih in razpravljajo razne spletke, o kakoršnih se niti ne sanja poveljnikom vojske in ne samim vojskujočim se vladarjem. Kedaj da Rus pritisne svoje milijone proti jugu kako bo Lah spravil svoje čete čez morje, kaj bo Nemec počel ali bo gledal, ali se bo tudi vdani, vse to se reži v kratkem času in brez posebnih težav v takem zboru kmetskih modrijanov. i udi v Novem selu so ljudje težko pričakovali novic iz bojišča. Možje so težko pričakovali starega Primoža, ki jim je donašal pošte iz bližnjega mesta. Ta seveda je bil tega posebno vesel in je ludi po svoje rad spol-noval to svojo dolžnost. Mož pa je bil trmast in naj so pisali listi, kar so hoteli, njegova je morala veljali, da se Rusa in 1'rusa in tudi še Laha po vrhu naši ne boje in da bo konečno vse premagal naš cesar, liil je Primož kakor se vidi mož stare korenine in zvest domoljub. V nedeljah zvečer so bili večinoma kmetje iz vasi zbrani pri Primožu, ki je vzlasti ob takih prilikah potočil več vina. kakor sicer. — Besedo je imel večjidel cel večer Primož sam. Gorje mu, kedor bi mu bil kaj ugovarjal. Posebno piko je imel Primož na gospoda učilelja, kateri je večkrat kaj popravljal Primoževo modrost. •Kh, kaj bole vi mladiči, vi vse najboljše razumele, a kadar pride do resnice, si nič ne upate«, odgovarjal mu je Primož. 'No pa vi vse veste, ki časnike raznašate«, rekel je učitelj. »Kaj raznašam, jaz jih tudi berem«, hudoval se je Primož, »in tam stoji to, kar pripovedujem, črno na belem; kar pa je pisano, to je pisano in je gotova resnica. Bodete videli možje, ne bo sto vse tako gladko, devete ure. — Obesfl se je dno 28. marca kočar Primož Osel i i Vogel j pri Kranju. Osel je bil že več časa slaboumen. — Utonila je dne 24. marca triletna deklica Antonija Markel v Vodeščah v radovlj škem okraju; padla je v vodnjak. — Dn6 27. marca jo imela posojilnica v Radovljici svoj redni občni zbor pri g. M. Klinarju. Denarno stanje posojilnice je ugodno. — Dne 13. marca je šla Drčarjeva hči iz Kržico v Štjurski fari domov ob Savi. Plaz s strmine jo zabiti in vrže v Savo, kjer je dekle utonilo. Iz P r e d d v o r a , 14. marca. O vremenu bi vam pravil; kako je stiskal mraz in kako je medlo zadnje tri dni misijona s snegom, da smo ga morali celo orati, — toda vse kaj druzega nam polni srce z milimi a blaženimi čutili, namreč spomin na sveti misijon, katerega 'smo imeli od 3. do 13. marca. — Voditi sta ga mislila preč. oo. družbe Jezusove g. Pr. Doljak iu g. Fr. Kos; a prišel je le preč. oče Fr. Doljak sam, ker g. Fr. Kosa je bila odvela bela žena po večno plačilo. Vse delo in ves trud je torej pal na rame 641etnega starčka. Ce pa pravim starčka, nikari ne mislite na potrto slabost, ampak na jeklenoga, žilavo vstrajnega vojščaka Jezusovega, ki bije boj navdušeno za visoko, sveto reč srčno, ki se ne ustraši nobenih težav. — Trikrat na dan od 3. do 13. marca je oznanjeval božjo besedo neprenehoma ter tudi dosegel vzvišeni namen. Kakovi namen? On noče delati zastonj; on hoče in tirja plačilo. Kakovo plačilo? Posvetnež se posmehuje takemu plačilu. On je tirjal za plačilo naše duše. Dali smo mu jih, dali smo mu svoje srce. Pred-dvorska in kokerska fara ste se kakor ena družina zbirali okoli leče svojega dušnega očeta preč. o. Fr. Doljaka. Vneta beseda je vžigala srca. Ne mraz, ne težavna, daljna, zametona pota, nič ni moglo zadržavati ljudi od misijona. kakor se misli. Govori se celo, da se tudi po naši deželi že seminlje prikazujejo ovaduhi, ki rišejo ceste in hribe in prelaze. Pravijo, da prihajajo sem od laške strani.« »Seveda, vam pa vsak posebej piše, kedaj in po kaj da pride«, poseže mu v besedo domači učitelj. »Kaj bote vi mene popravljali, gospod učitelj ? Kje ste še vi bili, ko sem jaz že ljubljanske gospode, ki so k nam prišli, vgnal v kozji rog. Saj sem že pravil, kako so moški prišli z raznimi papirji, mapami in bukvami, da bi preiskovali naše gorovje. Vse so imeli popisano, vsako pot so imeli na papirju, a v resnici sem jim pa moral le jaz vse pokazati, sicer bi še ne bili znali domov. Ha ha!« S takim zadovoljnim krohotanjem je Primož vselej končal t&ko svoje pripovedovanje, izpil iz kozarca vino, nažgal pipo, na katero je med govorom pozabil v svoji gorečnosti, ter prav krepko spuščal dim pred sebe v zrak. Tako so se kratkočasili prijatelji pri Primožu mnogo nedelj. — Nekega dne pa se je moralo zgodili nekaj posebnega. Primož prišel je iz mesta domov ves zamišljen. Nekaj ljudij ga je že čakalo zaradi pisem, ki so jih pričakovali, toda Primož danes ne zna domov ali ka-li? — On namreč se ne zmeni za svojo hišo ter jo na- — Tu mi pride na misel veselje naših davnih dedov, s katerim so sprejeli veselo blagovest v svojem slovenskem jeziku po bratih sv. Cirilu in Metodu. 1500 knjižic »spomin na sv. misijon" se je razdelilo, zadnji dan so pa celo pošle, ker so pritisnili še iz sosednih župnij. — Kaj bi povzdigoval skrb in požrtvovalnost preddvorskega in kokerskega g. župnika in pravil, kako marljivo so delali v spovednici gg. oo. P. Rudolf in P. Albin iz Kamnika, P. Gabrijel iz Loke, župniki preddvorski, kokerski iu olševski! Prelepi red, dejal bi, sveti mir je bil ves čas misijona. — Zadnji dan 13. je preč. o. Fr. Doljak blagoslovil misijonska križa za preddvorsko in kokerslco faro, potem nam je razložil, kaj nam je brati iz bukev sv. križa. Kakor šumenje morja hrumi nam še v srcu prisega zvestobe, katero smo prisegli ponovivši krstno obljubo. — Potem je preč. o. Fr. Doljak vzel od nas slovo. Tekle so solze, ihtenje in jok se je razlegal po vsej cerkvi, kar je glasno pričalo, kako prisrčno hvaležno je ljudstvo za milost sv. misijona. Mile, ginljive, presunljive so Wle njegove zadnje besede, nikar jih ne pozabimo. Sad sv. misijona se je pa tudi že v teku misijona pokazal; blizo 400 jih je pristopilo družbi treznosti le iz preddvorske fare. Iz kokerske se bodo pa še posebej zapisavali. Po sv. opravilu so prišli možje, njim na čelu spoštovani župan gosp. Janez Roblek ter so izrekli preč. o. misijonarju prisrčno zahvalo za njihov trud in očetovsko ljubezen. Naj bode pa tudi s temi vrsticami očitno izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli ljudstvu do te potrebne in dušo in srce prenavljajoče pobožnosti. Bog jim plačaj tisočero! Iz Krope, 19. marca. Z velikim veseljem smo brali v »Slovencu" z dnč 11. marca, kako uueto so poslanci v deželnem zboru zagovarjali, da naj se pri ravnost maha proti županovi. Tega on poprej skoro nikoli ni storil. Ko pride v županijo, nikogar ne pozdravi ter zamišljen vpraša, kje da je župan. »Na njivi je in pšenico naklada«, odgovori gospodinja. »Pošljite brzo ponj, zakaj precej moram ž njim govoriti.« Župan pride in Primož posebno resno reče županu : »Rad bi z Vami nekaj posebnega govoril na samem.« »No, kaj bo takega?« vpraša župan ter pelje Primoža v svojo pisarno. »Oče župan, v našem kraju se je prikazal — ovaduh.« »Ej, pojdite, Primož, kaj hoče ovaduh delati pri nas«. »Zasledoval sem ga že cel teden in hodil sem čakat nanj, kakor na zajca«, nadaljuje Primož. »Povem vam, da se res ovaduh klati okoli pri nas! Ali ga še niste spazili? Pojdite tam doli za kapelo, tam ga bote danes našli. On riše ceste, vasi, bližnji grad in sploh vse, kar se vidi. Jaz sem ga več dni natanko opazoval.« »Morda se pa le motite, Primož«, ugovarja mu župan. »Kaj se bom molil? Ko bi bil pošten človek, prišel bi v vas, povedal, kdo da je, kaj da hoče. A on se 7* nas nastavi okrožni idravnik in uredi naša bolnišnica. Zdravnika nimamo ne v Kropi, ne v Kamni Gorici, in vendar ga živo potrebujemo, ker v obližju je mnogo vasij, ki zaradi daljave in vsled tega večjih troškov ne pošiljajo po zdravnika, kedar bi ga potrebovali. Kropa je imela zdravnika, odkar ljudje pomnijo. Tako je bil pri nas zdravnik Lovro Pogačnik, rodom Železnikar, od leta 1830 do 1855, ki je imel iz tako imenovane kantonske blagajnice le 40 gld. na leto, io vendar si je s svojo umnostjo toliko prislužil, da je pošteno preživil družino osmih otrok. Seveda bi se sedaj okrožnemu zdravniku morala dati primerna plača, da bi mogel in hotel v nujnih slučajih zdraviti revne ljudi brezplačno. Jako težavno je za nas, pošiljati po zdravnika v Radovljico tudi zato, ker ga večkrat ni doma in hodi vedno v Begunje in večkrat v Bled. Prosimo torej nujne pomoči! Iz Metlike, 20. marca. Dne 14. marca popoldne so zvonovi praznično peli, ljudstvo se je zbiralo na trgu. Zapuščali so nas oo. misijonarji. Celih 10 dnij so bivali med nami preč. superijor iz Celja 0. Jarševec, S. Heidrih in P. Nežmah — in vsem so se neizrecno prikupili. Praznično so peli zvonovi, ker končan jo sv. misijon in vrnil se je mir v srca — in vso je veselo — vse je — srečno. Ljudstvo se zbira po trgu, da bi še enkrat videlo drage jim misijonarje — češ, Bog Vam plačaj — kar ste nam dobrega storili, mi ne moremo. Iz cele Belokrajine je vrelo ljudstvo v Metliko k sv. misijonu — in ni se kesalo. Prišli so z Vinice, iz Dra-gatuša, iz Črnomlja, iz Adlešič in Semiča, iz Podzemlja in Suhorja, iz Radovice in s Hrvatskega. vedno skriva in ne pride v nobeno hišo. Glavo stavim, da je to ovaduh, ki so ga poslali sovražniki tam od Laškega in vem, da ima že načrtane vse naše ceste ter da v6 za vsak kot, kam bo primernejše postaviti vojake in kanone. To vse bo prodal za drage denarje, kajti vojak je moral človek biti, da vč, koliko je vredno, ako so vojaku znana pota, kamor ima priti. — Ali se več ne spominjate, koliko so leta 1866 vzlasti na laški meji prijeli naši vojaki takih ovaduhov?« Po teh pojasnilih se je tudi županu stvar dozdevala verjetnejša. Premišljeval je, praskal se za ušesi, ter naposled reko-štanji, odtod je 1868 prišel za okrajnega glavarja v Ljutomer in se 1873 preselil v Celje, kjer je kot okrajni glavar postal namestniški svetovalec. Izstopivši iz službe, je od svetlega cesarja bil odlikovan s »križcem železne krone tretje vrste«. Več občin po okraji Celjskem je g. Haasa imenovalo za častnega občana. Svetila mu večna luč! Goriško in Primorje. V soboto so telesne ostanka našega rajnkega župnika preč. gosp. Jakoba Logarja slovesno izročili zemlji. Dvajset duhovnikov je prišlo na pogreb iz Goriške in Kranjske. To število pač kaže, kako priljubljen je bil pokojnik pri svojih sobratih. Ko bi bil kak drugi dan, dospelo bi jih bilo gotovo še več, a sobota v postu veže duhovnika preveč na domačo cerkev in na njegovo sobo. Ljudij iz svetokriške fare iu iz obližja je bilo toliko, da je bila velika prostorna mestna cerkev polna vernikov. Saj je pa rajnki tudi to zaslužil. Bil je domačiD, rojen v sv. Križu iu skoraj 24 let je tu opravljal svojo službo. G. dekan črniški, ki je vodil sprevod, je v ganljivem govoru pokazal, kak dober oče je bil blagi pokojnik svojim župljanom, vspodbujal jih je i gorečo besedo in svetil z lastnim zgledom, tedaj pač zasluži! v obilni meri, da se ga spominjajo v svojih molitvah. Novo pomnoženi pevski zbor zapel je pod vodstvom svojega pevo-vodje, g. nadučitelja, tri žalostioke in se tako s petjem poslovil od onega, katerega je tolikrat pri najsvetejši daritvi z dostojnim petjem spremljal. Blagemn očetu pa kličemo: Bog Ti daj vživati sad in plačilo Tvojega dolgoletnega truda! Cerkev in šola. Slovenski katoliški shod v Ljubljani. „SI. Gospodar" prinesel je v svoji 11. štev. uvodni članek o katoliškem shodu, ter piše med drugim: Ako kje kedaj, v naših časih in recimo koj, tudi v naših krajih, tedaj na slov. zemlji, je za ^katoliške shode" potreba velika, nujna, silna. S', katoliška cerkev je imela vse čase, kar stoji, svoje sovražnike, ali oni so kedaj se vzdigovali le bolj v eni deželi ali v drugi, le bolj zoper euo ali drugo njeno resnico ali napravo: naše dni pa ima ona sovražnike po vsej zemiji in njim ni več ua poti ena ali druga naprava, marveč ona sama; vsa katoliška cerkev je sedaj prav tisto torišče, na katerem si podasta Herod in Pilat roke iz namena, da vdarita skupaj, roko v roci, na-njo, ne prašaje, kaj da pride potlej, ne maraje, če se tudi pogrezne zemlja ali se razbije vse družbinsko življenje, kakor ga imamo doslej. Le-to stoji, če tudi ne najbolje, vendar še na tleh krščanstva. Slovensko ljudstvo naše je katoliško in dasi ni brez slabostij, brez večjih ali manjših napak, ono še je doslej verno, ali kako dolgo še ostane tako? — Slovensko ljudstvo naše so zaveda že tudi pravic, ki jih ima v državi — enake, kakor druga ljudstva, ali onih ne dobi, če se ne poteza dosledno za-nje in kdo zna, če se ono ne naveliča tega? — Slovensko ljudstvo naše uči se rado in bere rado ter je pploh, kakor poje pesem, „za uk prebrisane glave" ali kaj pomaga, če v soli, v katero pošilja svoje otroke, ni dobrega duha in če tiči v berilu, ki ga jemlje v roke vsak dan, vsak tedeu ali vsakih štirinajst dnij, strup nejevere, liberalizma? Tacih in enacih vprašanj stavimo že lahko celo vrsto in o njih se lahko razpravlja na „katoliškem shodu" v Ljnbljani. Cem bolje bodo te razprave in čim več in imenifniftih mož, gospdde se udeleži tistih, tem bolji bodo sklepi in tem večja bode njih veljava. H kratu pa Be ne opravijo take reči, ampak za-nje je treba priprav in tedaj radi opomnimo naše bralce, naj store tudi oni kaj, vsak po svoji moči, za ta shod, ki se vrši najbrž v poznem poletju. Enim bode mogoče, da se ga udeležijo, če že na-nj mislijo naprej, drugim pa morebiti ne bode moči iz doma, le-ti pa naj prigovarjajo taeim, ki gredo lahko, ali manjka jim morebiti za to dobre volje. Sploh pa želimo, da si podamo na tem shodu vsi bratovsko roke ter pokažemo svetu, da smo, če že ne veliko na številu vsaj jedino, katoliško ljudstvo! Iskreni katoliški možje so iskreni slovenski možje. — „ Dolenjske Novice" pišejo v zadnji številkf: Slovenci smo majhen narod. Pri vsem tem imamo pa še nesrečo, da smo razkosani kar ? šest dežel, med katerinfi smo samo na Kranjskem v ve-likej večini, povsod drugod nas zatira Nemec in Lah. V združenju je moč. To je stara resnica. Združiti se ja torej tudi nam. Pa kje? kako? kaj nam bode podlaga? Katoliška cerkev nas je združila početkom — ona je tudi sedaj razveu jezika slovenskega še najtrdniša vez, ki nas združuje — pa tudi jezik domači nam je ohranila le ona. Da smo zgubili katoliško vero — zdavnaj že bi ne bilo več S'oveucev, ampak le ponamčenci bi hodili po uašej domovini. Zaradi tega pozdravljamo z največjim veseljem blago misel, da se letos priredi občni katoliški shod v belej Ljubljani. Taki shodi so bili po Nemškem, po Francoskem, tudi že v Avstriji na Dunaju, v Gradcu t največjo korist; gotovo bode koristen tudi naš slovenski. Žal, se prikazuje tudi pri nas bolj in bolj oni pogubni liberalizem, ki se je priklatil s tujega k nam. Ta grozi propad n&šej sveti veri — kajti liberalizem in vera sta kakor veda in ogenj! — As tem pa grozi posredno tudi pogiu našej narodnosti. Treba se je ustaviti takemu početju z vsemi močmi, z vsemi pripuščenimi sredstvi. Tu naj se združijo vsi pravi domoljubi: vera katoliška in jezik slovenski! to nam je geslo. Pri katoliškem shoda se bomo pomenili, kaj nam je potreba in kako bi potrebno dosegli. Tu se bodo oglašali najplemenitejši možje od juga in severa, od vzhoda in zahoda — tu se bodo odkrivale rane, pa tudi nasvetovalo zdravilo zanje! Bodi torej pozdravljen slovenski shod! Da imamo prav, so nam pač najboljša priča n&ši zapriseženi sovražniki — liberalni Nemci. Njihovi časopisi namreč kar besne, odkar so zvedeli, da se namerava napraviti tak shod. Ogenj in žveplo bljujejo že sedaj nad ta „grozni" shod ter kličejo vse mogoče zoper to počenjanje katoliških Slovencev. Neki koroški liberalen listič celo zahteva v svojej blaznosti, naj škofie vstanejo zoper katoliški shod! Cesar se liberalni Nemci in Lahi bojd, to nam gotovo koristi! Radi tega bomo z največjo radostjo o tem še več pisali, da seznanimo bralce natančneje z bodočim shodom ter je zanj navdušimo. Rim, 15. marca. (Raznoterosti.) Skoro, da bi začel tudi jaz z vremenom, kajti med vsemi dogodjaji zadnjih dnij je vreme najbolj neprijetno. 2e več kot štirinajst dni imamo ven in ven deževje, tako, da je Tibera izredno narasla ter v debelih valovih vali gosto svoje vodovje skozi mesto proti morju. Da se pri tako mokrotnem vremenu zdravstveno stanje v večnem mestu ne boljša, je pač naravno. Hripa, za katero so celo zimo ljudje bolehali, še vedno razsaja. In, dasi je narava že ozelenela in sem mandeljne zunaj mesta že pač pred štirinajstimi dDevi videl v cvetju in so vijolice v zatišju prijetno dobtele. vendar v mestu nimamo nikakoršnega pomladanskega znaka. Snega sicer letos nismo videli. Pač pa je v nedeljo zjutraj rožljala po strehah debela toča. Ali dosti o vremenu. Dne 11. marca dospel je v Rim ter nastanil se v zavodu deli' Anima mil. g. Ignacij Seuestrej, škof iz Bežna na Bavarskem. Mimo glavnega namena „peregri-nandi ad limina apostolorum" zdVuiiti hoče še drug znamenit namen: praznovati hoče tii svojo zlato mašo. Kot gojenec kolegija „Germanicum* je pred petdesetimi leti opravil tu v cerkvi „al Gesu" svojo novo mašo. B.l je takrat slaboten mladenič in ztto so ga ordinirali prej nego sošolce. Ali previdnost božja ohranila ga je naposled pri trdnem zdravju, da bode letos kot krepak starček na duhu in telesu v isti cerkvi, pri istem altar.ja in isti dan praznoval petdesetletnico svojega mašništva. Rezenski škof je izza vatikanskega zbora v R mu poznata in čislana oseba, ker se je tedaj odločno izrekel za razglašenje papeževe nezmotljivosti. Tndi kasneje, ko so vladni možje kakor minister Lutz pritiskali trdo na bavarske škofe, ter je to pri vladi veljalo skoro kot pregreha, ako je kateri izmed njih šel v Rim na .božjo pot", je ratisbonski škof večkrat prihajal v večno mesto po svojih dolžnostih. Ni čuda torej, da so ga sveti Oče takoj drugi dan po naznanilu sprejeli v avdijenci. Postni govori v Rimu so navadno precej obilo obiskovani. Ali kakor menda povsod, tako je tudi tu, da se ljudje zaženo v kako cerkev, katero potem vsak dan trdo natlačijo. Pred leti je postavim imel ghsoviti frančiškan p. Agostino da Montefeltro v cerkvi S. Garlo al Corso premnogo poslušalcev izmed omikanih krogov. Letos pa se je napolnila eerkev „al Gesu", kjer učeni jezuit p. Gal-lezani mnogobrojnemu občinstvu boljših krogov v krasni besedi razklada razna času primerna vprašanja. Kako predrzni so postali „disocupati" tu v Bimu, naj Vam svedoči sledeči dogodjaj zadnjih dnij. Tukajšnjega kanonika pri sv. Jeronimu Nikolo Gjivinovica, rodom iz Dubrovnika, napal je neki predrznež prošli teden na javnem trgn, češ, naj mu dd kaj podpore. Ko mu omenjeni gospod ni hotel ali mogel takoj ustreči, dregne ga zlobnež z nožem, ter mu *ad& dve lahki rani. Kaj tacega se vendar v rednih pravnih državah ne godi ii lepa. Italija težko kroti elemente, ki si jih je navlekla izza okupacije v R.m. Izgredniki, ki so lansko leto začetkom maja razgrajali po mestu, še sedaj niso prejeli zaslužene kazni. Misijoni. Pater Damijan. (Dalje.) 6. Med gobovimi. P. Damijan v pismu sam poroča svojemu bratu kako se mu je godilo, ko je prišel med gobove na otok' Na otoku našel sem — piše P. Damijan - prijazno kapelico. Stanovanja za-me ni bilo nobenega. Dolgo časa sem prebival pod nekim drevesom. Blagi dobrotniki iz Honolula pomagali so mi, da sem sčasoma postavil za-se hišico, šestnajst čevljev dolgo in deset čevljev široko. Moje delovanje je bilo od pričetka zelo težavno Gobova bolezen razširja namreč grozen smrad po kočah in (udi zrak je okužen po njem. Težko mi je bilo privaditi se temu smradu. Neko nedeljo opravljal sem v kapelici božjo službo. Menil sem, da me zaduši smrad; že sem mislil skočiti za par trenotkov iz kapelice na zrak, a misel, daje moj Odrešitelj vzdržal tudi pri grobu Lazarjevem. zadržala je tudi mene v kapelici. Sedaj čez pol leta sem se popolno privadil smradu; moj nos ni več tako občutljiv. Pogostokrat seveda me še posili natorun stud, kadar na priliko spovedujem bolnike, katerih rane so že polne črvov. Včasih sem tudi v zadregi, kam bi gobovega mazilil s sv. oljem, ker nima več zdrave kože od podplatov do temena. Kaj na( rečem o teh revežih? Mnogim odpadajo nos, ušesa, prsti na rokah in nogah; veliko jih oslepi. Gobovi deli telesa so popolno neobčutljivi. Videl sem pogosto, kako so bolniki obrezovali svoje roke ali noge, kakor kos lesa. Gobovi bojč se samih sebe. Vsako jutro opravim najprej sv. mašo ter vselej tudi kaj podučnega in tolažilnega povem bolnikom. Moji gobovi prav radi prihajajo k sv. maši. Potem obiskujem bolnike, ki ne morejo več iz koče. Pokopujem skoro vsaki dan. Večinoma so gobovi tako revni, da nimajo ničesar za pokop. Navadno pregrnejo mrliča z prtom. Ako imam čas, napravim jim sam mrliško trhlo (trugo). Sploh moram biti tukaj vsem vse: oče. učitelj, sodnik, zidar, ključar, slikar, celo grobar. Podobe iz življenja. 12. Gorji ko zver..... (Dogodek iz zadnjih dnij.) Skozi neko predmestje ljubljansko se je pomikal mrtvaški sprevod. Vse je kazalo, da je mrlič moral biti siromašen, ubožua je bila rakev, neznatno je bilo tudi število onih. ki so šli za rakvijo: dva mladeniča in dve deklici so bili prvi in za njimi nekaj drnzega pobožnega ljudstva. In vendar, akopram je bila rakev tako revna, vendar je krila ubogim sirotam vse njih bogastvo; spala je v njej smrtno spanje njih dobra mati, ki je edina imela skrb za nje, ki edina jih je ljubila na svetu. In kje je oče ? Sirote ne smejo spomniti se na to ime, da jim ne bi iz nova polile solze objokanih očij. Da, imajo očeta, toda kakega očeta? Mati 6e je trudila ncč in dan, da bi otroci imeli vsakdanji kruh, oče pa je popival po žganjarijah ter zapravljal ženi iu otrokom borni imeUk. Pridelali niso nikoli obilno, pa še tisto je hotel oče od ust odtrgati svojim otrokom; prodal je živino do zadnjega repa iz hleva in denar je šel ves — za žganje. In Pczn0 v noč je prihajal domov. Kaj je tedaj pretrpela uboga rajuica, to le sam Bog ve. Njih hiša je stala na samem. In ko je prišel mož- pijanec domov, začel jo razsajati in preklinjati, kakor bi bil obFeden. Za božjo voljo je prosila uboga žena, naj vendar tako strašno ne kolne, da ga ne bo zadela kazen božja; naj pomisli, da ga slišijo otroci . . . Pa kakor da bi vlivala olja v ogenj, besnel je še bolj in rohnel nad njo in iskal sekiro ali nož, da bi ga jej zagual v glavo. In nesrečna mati je morala bežati iz hiše in ž njo so bežali otroci, jokajoč z ljubo materjo. Med tem, ko so v drugih hišah ljudje mirno spali, trepetale so sirote naše zunaj pod milim nebom in nihče Di videl, koliko trp<5, kakor vsegavedni Bog, ki je slišal njih molitve za spreobrnjenje očetovo. Tako je minulo nekaj let v grozni revščini. Za-pravljivec je zapravil vse in ko ni imel več dobiti pri biši, šel je v mesto in tam se klatil po žganjarijah in pil za krajcarje, katere je priberačil ali prislužil s kakim delom. Uboga žena pa je doma živela v največjem siromaštvu ; vsled prestanega trpljenja je začela vidno hirati. Otroci so morali od doma, služit si vsakdanjega kruha. Le najmlajša hči je ostala pri materi. Uboga mati, kako milo se ji je storilo, kadar je pomislila, da bo morala siroto zapustiti. Kdo bo skrbel za njo, kdo jo varoval, da ne pogubi duše? Imela je zaupanje samo v neskončno dobrotljivega Boga. Njemu je priporočala otroke svoje. Zadnja zima pa je revo vrgla na posteljo, s katere ni več vstala. Prihiteli so otroci, ki so drugod služili, da bi mater še enkrat videli, za njo molili in jej izprosili zdravja od Boga. Poslali so po mašoika, ki je prinesel bolnici sv. popotnico. O kako udano jo je sprejela! Pripravljena je bila vzeti iz božjih rok vse, karkoli bi jej poslale, smrt ali življenje. Tolaž.la je ihteče otroke; ozrla se je večkrat proti oknu, videlo se ji je, da še nekoga želi videti, predno umrje ... Pa njega ni bilo; odpustila mu je, a on je ni prišel prosit odpuščanja. Smrt je stopila v hišo; nehalo je biti srce matere, ki na svetu ni poznala druzega, nego žalost, trpljenje. Tako srce se pač očisti v ognju trpljenja za — nebesa. Sedaj ni mnogo več povedati: Položili so jo na mrtvaški oder, otroci so klečali okrog njega in jokali; sosedje so prihajali kropit jo; le njega ni bilo, ki jej je prizadel toliko hudega. In vendar je vedel kako je, in ni prišel za njo pomolit očenaša, in ne prišel potolažit otrdk svojih .. . Kakšno srce! Ko pa je prišel določeni čas, zabili so jo v rakev in štirje možje so rakev vzdignili in nesli proti mestu pred farno cerkev, da se tam blagoslovi. Ia ra rakvijo so šli, kakor smo povedali, otroci in drugih nekaj. Njega ni bilo zraven, ki jej je zagrenil življenje in jo tolikrat žalil . . . Slednjič pridejo pogrebci z rakvijo do prvih hiš ljubljanskega mesta, prekoračijo most in stopajo tiho dalje v mesto. In glej! Iz neke pivnice tam ob cesti 'se priguga pijanec; drugi ljudje se odkrivajo, ko srečavajo mrtvaški sprevod, on stoji pokrit, ko neeo mimo njega mrliča .... glasen jok zaženo otroci .... In oče?! Oče gleda za odhajajočimi in se divje zakrohoče: „Torej je vendar le poginila !" Niti mrtve ni nehal žaliti . .. O človek, hujši od zveri! Milo se je storilo ljudem, ko so to videli, in mi-lovali so sirote, da imajo takega očeta . .. mati pa je bila rešena ... In tak človek! O kako prav piše apostol: „Ako pa kdo za svoje, in zlasti za domače, nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nivernika." I, Trn. 5, 8. J. Razne novice. (Vzvišen vzgled.) Iz zdravišča A r k o v južnih Tirolah poroča neki briksenski list to-le: »Nadvojvoda Albrecht je že odtodi odpotoval na Dunaj. Visoki gost se je tu mudi tri mesece ia je s svojim vzvišen m, vzornim vzgledom povsodi blagodejno vplival na prebivalce tega mesteca. Večkrat se je naključilo, da je srečaval na javnih krajih duhovnika s sv. zakramenti za umirajoče. Nadvoj voda seje vselej odkril in pokleknil, ko je mimo njega šel duhovnik. Pred svojim odhodom je, kakor vsako leto, obdaroval mestne uboge, kajti stari vojak je ondi, kakor oče, a celo stradajočim Slovakom jo poslal 1000 gld. Nadvojvoda je ondi zelo priljubljen, da, popularen, kajti sam nagovori najpriprostejšega meščana, kjerkoli koga sreča." — To je izvestno vzoren vzgled! (Vesela rast družbe sv. Mohorja.) Iz Celovca se nam piše: Iz zanesljivega vira zvem, da je število udov slavne družbe sv. Mohorja letos zopet lepo napredovalo. Ker niso prišle še vse nabiralne pole, se končno število družbenikov še ne a vsekako bode družba štela kakih 58.000 udov!! Vsakega poštenega Slovenca mora ta vesela vest srčno razveseliti, kar kaže, na kako trdnem temelju je zidana naša družba, pravi naš narodni hram! — Izborna rast družbe sv. Mohorja nam je veseli porok da nam o bidočnosti slovenskega ljudstva ni treba obupati. Hvala za ta veseli napredek gre v prvi vrsti se v4 Vsemogočnemu, a iskreno zahvalo zaslužijo tudi p. i. gg. družbeni poverjeniki, ki z mnogim rodoljubnim trudom nabirajo ude! Pomozi Bog, da se družba i nadalje tako sijajno razcvita ter vernemu slovenskemu ljudstvu donaša tisočerega sadu! , J. („ Krščanski detoljub.") Te dni je izšla 4. št. krščanskega detoljuba", lista namenjenega krščanski vzgoji in rešitvi mladine. Kakor druge, odlikuje se tudi ta številka z lepo izbrano tvarino. Kot priloga je temu zvezku priložena prelepa knjižica: S p o m i n p r v e g a s v. o b-hajila, ki velja 6 kr. v platno vezana 12 kr. Vodja društva detoljubov ia urednik lista prečastiti gospod profesor Anton Kržič podaja nam na koncu tega zvezka tudi poročilo o 4 društvenem leto. Iz tega Poročila posnamemo, d« je imelo društvo dohodkov 2120 gld., troškov pa za tiskovine 1593 gld. 77 kr., za krščansko vzgojo mladine se je izdalo 548 gld. 23 kr. - Knjižice in podobic st. Alojzija seje natisnilo 30.000 iziisov. —Prekoristno delovanje ^Krščanskega detoljoba* prav posebno pr-poročamo Slovencem v podporo in naklonjenost ter želimo, da se „Detc!jubu" pridruži prav mnogo unetih in delavnih gorečnikov. (Obljuba.) Nadvojvoda Franc Silvator in cadvo.vo dinja Valerija sta zaobljubila svojo novorojeno hčerko Elizabeto Materi božji. Do 7. leta bo nosila samo mcdro ali popolno belo obleko, slednjo vsak Marijin pr&zn k. (Novomašniki) iz 3. bogoslovnega leta (pre*byUrji) so v Ljubljani to leto odločeni naslednji gg.: Knific Josip iz Smlednika; Kocijančič Anton iz Loma pri Tržiču; Krom ar J»nez iz Dolenje Vasi; Mer šol j Janez iz Radovljice; R i b a r Matej iz Polhovega Gradca; Stroj Alojzj iz Dobrave; Trpin Janez iz Železnikov. (Župniki postali ) so čč. gg.: Brežiški dekan Stoktas v Braslovčab, Marenberški dekan Jazbec pa v Slovenji-gradcu, a kapelan Osenjak pri Kačnjaku blizo Ptuja. (Dohovniške prcmembe v ljubljanski škofiji. C. g. Blaž Justin, farni upravitelj na Novi Oselicije šel zarad bolehnosti v pokoj. C. g. Ivan Hromeč, farni upravitelj v Spodnjem Logu na Kočevskem, je premeščen na Novo Oselico. Na njegovo mesto pride č. g. Anton Krainer, kapelan v kočevskem Koprivniku. Dukeniike premembe v lavantinski škofiji ) Za župnijo v Braslovčab je predlagan g. Matija Stok las. mestni župnik in dekan v Brežicah. Za mestno faro v Slovenskem Gradcu pa je predlagan č. g. Anton Jazbec, dekan in župnik v Marnbergu. (Pokopan) je bil 1. ap. popoldne g. Fr. O meje, umi-rovljeni poštni oficijal, z mnog^brojnim sprevodom vseli vrst našega mesta. Pokojnik je b;l značajea rodoljub; vsled tega rodoljubja bil je premeščen ta Herbsi-Ciitkrove dobe v Buhumin (Oderberg) na šletijsko-prusko mejo; bil je vedno veren katoličan, zvest pristaš narodno-konser vativnestranke, vrl podpornik šolske mladine iu sirot. N.v.p. (Posnemanja vredno.) Udje prostovoljnega gasilnega društva v Polhovem Gradcu imajo uže dalje časa prelepo navado, da gredo vsak advent in vsak post skupno v društveni obleki k sv. obhajila. To je močno spodbudno in ganljivo. Polhogradčani so pa tudi ponosni na svoje vrlo gasilno društvo. Naj bi tako delali gasilci tudi drugod. Nekdaj je bilo vsako društvo na cerkveni podlagi. Vsako društvo je imelo svojega patrona, obhajalo gotove praznike, in skupno so društveniki prejemali sv. zakramente. Zato je pa bila vera tako živa in krščansko življenje tako izgledno (Pri Sv. Vidu blizo Ponikve) na Štajarskem je umrl č. g. Ulaga, star 77 let. Letos bi v jesen postal zlatomašnik. Bog daj blagej duši večni mir! (Pri občinski volitvi) dne 15. t. m. v Dednem Dolu pn Višnji Gori je bil zopet županom izvoljen dosedanji vrl. župan g. Mihael Omahen. Svetovalci so: Anton Skubic, Fr. Križman in Jos. Skufca, vsi možje stare korenine. (Od novačenja v Ljutomer«) se je domu v Kralje^ vrnil Jožef Domanjko. Na potu sta ga pred Prelog0T0 krčmo v Nošincih kočljarski sin Karol Crnel in hllptc Ivan Gorčic tako pretepla, da je ranjenec sledečega dneumrl (Nesreče.) Dne 28. m. m. je v Gradiču v kamniškem okraju kajžariea Marija Pristov posadila na peč svojega pet mesecev starega otroka ter šla za svojimi opravki. Otrok pa je padel s peči na tla ter se tako hudo poškodoval, da je vsled tega kmalu umrl. — V Srpotaici pri Kranju našel je posestnik J. Tavčar na svojem hleva mladega človeKa, ki se je sam obesil z vrv co na tram, Gospodar takoj priskoči ter odreže vrvico in reši nesrečneža nasilne smrti. Zvedelo se je, da je ta človek neki Janez Bizalj, doma nekje na Tolminskem — It Krope se poroča, da se je odtrgala nad hišo posestnika JožeU Gar-tnerja velika skala ter mu en del hiše popolno razrušila. Na prizadetem koncu hiše spalo je tedaj 14 ljudij. Sreča velika, da se nobenemu ni pripetilo nič hudega ter da ao vse srečno rešili iz podrtine. iNesreoa) zgodila se je v Stobu pri Domžalah prvega aprila. Gostilničar Anton Miiller po domače .Pihlar" trebil je omenjeni dan drevje na vrtu, pri njem igrala se je dve leti stara hčerka Anica. Oče zamišljen v drevje pozabi le za nekaj trenotkov na otroka in ko se okrog sebe ozre. vidi plavati slamniček po potoku, tekočemu skozi njegov vrt, otrok ležal je že v vodi. Hitro zgrabi otroka, ga vzdigne iz vode in zdi se mu, da je še živ, a vsi poskosi ga oživiti, bili so brezvspešni, nedolžni in prijazni otro-čiček bil je že mrtev. (Požar.) Dne 1. aprila bil je ogenj na Rodici pri Domžalah. Pogorela je le ena hiša, stoječa bolj na samem. Zažgali so menda otroci. Tržna cena v Mariboru Pšenica 7 gld. 50 kr. do 7 gld. 80 kr, rž 6 gld 30 kr. do 55 kr., ječmen 4 gld. 45 do 90 kr., oves 3 gld. 5 do 30 kr., koruza 5 gld. 15 do 35 kr.. proso 4 gld. 90 kr. do 5 gl. 10 kr., haj-dina 5 gld 30 do 50 kr., vse po hektolitru; kilo jabolk 8 do 12 kr., brušek 6 do 12 kr., 8 orehov 1 kr., puran 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 50 kr., goska 1 gld. 40 kr. do 2 gld. raca 75 do 80 kr.. kopun 1 gld. 50 do 2 gld. 50 kr.. piščenec 85 kr. do 1 gl. 40., 9 jajec 15do20kr„ kilo kiselega zelja 8 do 10 kr. kisele repe 8 do 10 kr. hrena 15 kr., graha 24 do 28 kr., leče 2S do 36 kr, fižola 11 do 14._____ Listnica urednikova: G. I. B. na It. — Prejeli smo dopo«Uno pesmico, a j« d« moremo natisniti, ker je premalo opiljena. Priloženi denar smo Uročili opr*vniitvu kot naročnino za .Domoljuba." — G. A. Ž. na K.: Pride v prihodnjem listu. Listnica upravniitva: Prihodnjo številko bomo poslali le onim naročnikom, ki bodo tf .'i8 naročnino. To zahteva redna uprava. Stari naročniki. Prihodnja itevilka „DOHOUUBA" izide dne 21. aprila zvečer. ___ Lotery»ke srečke. »onaj 26. marea: 43, M, 48, irade« marca: 76, 65, 18, *£>« 2. aprila: 72, 30, 20, "" 2. aprila: 53, 1, 86, 23, 3, 54, 26, 70. 27. 53. 38. Dober med ^N u IA pitanje prodaja po u U55 kr. kil« J. P. Žagar C |Jv Stari Loki hiš. Si. 52 M pošta Skofja Loka N Škoi •nje Je pozabil nek vnanjl na-ro6nik „DomolJub - ov" v našem ekapeditn. Pričakujemo, da pride kmalu ponje. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki no provzrooi ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (is!) 2i zobozdravnik (i) pri Hradeckega mostu I. nadstr. Tinktura za želodec, katero prireja OABEIJF.I. PIOCOU, lekarnar „prl an-gelju" v Ljubljani, Dunajska oesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajode sredstvo. Krepča ielodeo, ter po-apeiuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1-8«, 2 56 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5*26. Pofitnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (CO-34) (1309 9) Tržne ccnc v Ljubljani dne 23 marca. PSeni-a. Kei, Ječmen, Oves, Ajda. Proso, Koma, Krompir, Leoa, 6trah, Piiol, Maslo. Masi, »peh svei, bktl. kgr gl. kr. 11 50 9 50 7 — (i 50 9 50 7 — 6 20 3 _ 12 — 10 — 9 — — 84 — 64 — 54 povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. TeleSje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ n Pišanec .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „ „ . Drva trda, 4 □ nitr „ mehka, n „ K« cr. _ 62 _ 70 _ 2 — 8 _ 62 _ 58 _ 64 _ 40 1 — _ 22 1 90 2 40 7 — 5 ™ Gonilniki zastonj in franko. KajvUga zalog* šivalnih strojev JAN. JAX, 1 IJUBLJAPJl, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-40) Zamenjuj! stare stroji. Poprave vrSS se točno trajno in ceno. Največji izbor \ \ ' > /- * a. 'y | .izdelovanje/ V >0 A m C fpfe b suao arziufe fg <3 = - S S * M 5 s —4 1 •vv 11? 1 1 '»VV V' t ri1 ^ I r»' ^^ rf T j* eoe mc*h. raiwi.\a le fcree. ker je strupena. ter izvaja ?e irzre jed; na pol avijene ia ie-kaeipfmta kan pa iata veliko r^diino moč, kej! S?««. je ; :sc boljši kup. £o«*r ii m lz kara ae lič-i A> v gi, ok-iJr.i. aaj .ej p*lc:e3a aekii&ki; Olzove kave, z. bo ikon; soaaaj ruleta oj taradte kave Pil bc sa n^tetn retiilao. iJnia ji «io kavo. Laka «e ta uu kafra. u ie «re ie v tiaiih zavoji. Kdo* tir i;«- aa, jasi. iz dobi pravo blago, ti {a pozna aa tete ar:;; so itinrifliti in rudeči. bratei du. tmrnttm urkt ^hh. podoba m podpis tajnika L.-.«;-ca Oizon kava ros: ime ia POCTO. Itofct « t T*efc boIjsSii : r-:-Ujai. :-:ah ta prekomorsko hlaf:. — VLi^bijiii pr.. i t1. i f u i L e s k o r 1 c u, F Sl R o j n i k b u m. W a g c e r j e t 1 t.Jot i — Lahko »e pa tar.«uio ta narejanje krvi, rattop ., ^ fot-torno-apnene soli ki m t p« poMbao p^i slabotnih otrocih :->p~» ..-.:■ narejenje kostij Cjoa H»r- bi Dj.-.riia »pn»no-i«i*iD«-5» >.r*f>A ja 1 25 ^ 20 kr -.K- ta tavijan;^. (Polovičnih ttaii«eie ai J Svarilo! *v».»iai) ir- « ! f0-nart-iban.. ki « pojavljaj« jfrinakimi * . c:mi imeni, a k vendar po tvoji sestavi in svojem učinka po- (olu^ma rajli-ce od Baiae^a 21 1«« »mloj^rt* pod- ■f.JlV -t "tOSAB'«'' %lf1 fosfornasto kislega apnana- telemega sirupa, : > Ureino Herbabny-Jev apneno ieleui sirap. Pari naj se tndl na to. daj« sraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena M vsaki steklenici m pn*:m-y, na dajte a« sapeljatl niti s nižjo cene niti s drmlml pretvesaal. da bi kupili kake ponaredbe ! i> 6-j -■ in 1 r»twiiijalr.i