.•deli te PROSYETA GLASILO SLOVENSKE:' NARjODNE POD SOBOTA SO. JANUA JA (JANUARY) 1017. Zasliševanje o borznem škandalu prične prihodnji teden. Vodil ga bo advokat Whipple. i Državni tajnik trdi. da ni nikdar videl Barucha. — Mlad mornarski zdravnik imenovan podadmir&lom. — Državni pravdnik se poslužuje bajk, da spravi ljudi v ječo. Washington ,D. O., 19. fan. — Kongresni odsek je izbral advokata Sherman L: Whippla iz Bostona, da vodi zaslišavanje. Whipple je advokat na glasu in po političnem prepričanju demokrat. Republikanska manjšina nima ugovora proti njemu. Zaslišavanje prične zopet v pondeljek in zaslišana bo najbrž mrs. Ruth boraason Visconti, ki je spravila Tumultyja v zvezo z borzno afe-o. Preden je odsek izbral advokata, je prišlo do razburljivega pri-ora med demokratičnimi in re-ublikanskimi kongresniki. Ko so priAli republikanski kongresniki a odsekovo sejo, so našli vrata aprta in na njih naznanilo, da je sliševanje preloženo. Ta dogo-ek je republikance spravil po-onci, češ, da demokratje zboru-jo za zaklenjenimi durmi. Posebno hudo je speklo republikance, da nameravajo nastaviti t advokata Samuel Unterme-rya, ki je baje prijatelj finan-ega tajnika McAdoo. . Njih burjenjc se je šele poleglo, ko izvedeti, da trije' demokratični ni odseka nasprotujejo noini-Oiji Untermeyerja. Oglasil se je zopet reppblika-ec Campbell, ki je član odseka, je dejal: "Republikanski člani so se i-gnili strankarstvu. Zaključki ornice se morajo takoj izvesti, advokat, za katerega so vsi ani, naj prične takoj z zaalifte-njem. " , Tega zaslišanja se ne sme iz-laditi ali zadaviti." Razburjenje se je takoj pole-lo, ko se je izvedelo, da so se lani odseka zedinili na advokata hippla. Državni tajnik 'Lansing je po-al izjavo z ozirom na govorico, je večkrat zajtrkoval v družbi rucha v hotelu Riltmore in da u je dal prezgodnje informaci-e o predsednikovi mirovni noti, ni nikdar videl Barucha. Po olitvah je samo enkrat zapustil lavno mesto ,ko je šel gledat ar-adne in mornariške vaje v New ork dne 25. novembra 1. 1. IMENOVANJE V MORNARICI POVZROČA RAZBURJENJE. Washington, D. O., 10. jan. — lscdnik je sunil v seršenovo jzdo, ko je imonovaPdr. Carv Graysona zdravniškim direk-rjem a naslovom podadmirala. lyaon igra "golf" s pred-In ikoni in kongres je v zad-zsaedsnju svtorizirsl ime »vanje petih podadmiralov. Orayaon je v avanziranju pre točil 114 mornariških zdravni lov. H tem, da je Grayaon postal ladmiral, se mu poviša letna leča od #1,000 ns $8,000. Po norem zskonu je imenovan podad liralom za stalno. Imenovanje ni povzročilo raz-»urjenja le v mornariških krofih, marveč ne je razburjenj* p«-Javilo tudi v senatu. Mornariški [častniki izjavljajo, da predsedui Ikovo imenovanje ne bo povzročilo [navdušenja v mornariški službi. Nekateri demokratični in repu blikanski aenatorji izjavljajo, da ae bodo vpirali potrditvi. Odgovornost zs skcijo je pre nika o avanziranju in njegovo akcijo. Drugi štirje imenovani podad-mirali so bili predstojniki urs-dov, ki zahtevajo, da jim načelu-je podadmiral . Dr. Grayson je bil dod4ljen Beli hiši od Taftove administracije. Zdravnik je napravil skušnjo za zdravniškega ravnatelja. Star je še le 38 let in doma je iz Virgin i je. V mornariško alužbo je stopil leta 1903. BAJKE DRŽAVNEGA PRAVD-NIKA V BAN PRANOISOTJ. dobi država York kozake? FINANČNIKI IN PODJETNIKI PRIPOROČAJO KONSTAB LE RJE. Ban Francisco, Oal., 19. jan. — Policija in drtfavnopravdniški organi v San Franciacu ae trudijo v potu svojega obraza, da spravijo nedolžne ljudi v ječo ali na ve-šala. Na vsak način hočejo obnoviti tragedijo izza leta 1887 v Chieagu, ki se je izvršilo v interesu denarne mošnje. Zdaj se vrši obravnava proti Thomas J. Mooneyju radi dina-m it nega napada na demonatraeijo za vojno pripravljanje. Okrajni državni pravdnik Edward . Cun-ha, prihaja s takimi pripovedkami na dan, ki jih mogoče la v ^ horttntei še sprejmejo za goto re* nico. Tako je Cunha dejal bombastično: "Dokazal bom, da so ti ljudje kovali zaroto proti vladi. Dokazal bom, da so ti ljudje pisali, da je boljše, da je petelin na strehi Bele hiše na straži. Če se glasove nezadovoljnih potlači, tedaj vodi to do umora." Seveda niso te besede Cunhe i-mele drugega namena kot očrniti obtožence ,da so nameravali umoriti predsednika. Na pametne ljudi besedo državnega pravdni-ka ne morejo napraviti drugega vtisa, kot da drž. pravdnik kljub njegovi izobrazbi ne ve, kaj beseda revolucija pomeni in da si on revolucije ne more drugače predstavljati, kot da je spremljajo umori, grme topovi, puške in žvižgajo po zraku cepci in gnojne vile. Potem je Cunha zopet nadaljeval patetično: "Dokazal %om, da se je Moony udeležil tega- hudodelstva, ga svetoval in priporočal. Dokazal bom, da so se pred prvim januarjem 1916 zarotili Mooney, Aleksander Berkman in gdč. M. K. Fitzgerald proti po-sestnikom, da se konfiscira privatna lastnina in zruši vlado. I-menovali so sami sebe "blaater-je" in so objavljali namen njih zarote javno v "Blaatu." Državni pravdnik je moral, nekaj povedati, da zagovarja ob-tožbo. Pametni ljudje skimavajo in pravijo; Čudni zarotniki ao res ti ljudje, ki so avoje sklepe jav-no objavljali v listu, da jih je lahko čital • vsak človek. Kje je bil državni pravdnik, ko je Čital zarotniške sklepe f Zakaj jih ni tukaj spravil na varno, če ao res kovali umore in pisali javno, da jih izvršef Dolžnost državnega pravdnika In polieije je vendar, da prepreči hudodelstva in da ne čaka mimo, dokler jih zarotniki izvrše. RUDARJI BO ODKLONILI NAGRADO. Colorado Sprtega, Colo., 1». januarja. — Rudarji so na ahodu ki jim odklonili sistem nagrade, vzel mornariški tajnik Daniels, kil ga ponujsjo premogovniški ope trdi, ds je mladi mornariški] ratorji. Nagrado ima zs podlag* zdrsvnik, ki je svsnzirsl zs pod admirala, "fin človek." Mornariški častniki kažejo na razliko med viaoko doneftm letnim poročilom mornariškega ta j narsAčajočo lestvico, ki je aestav. Ijens na dnevni produkciji rudar j« Sistem nsgrade ims nsmen pri-gsnjsti rudarje pri delu. Albany, N. T., 19. januarja. - Organizirano delavstvo države New York čaka rewen boj, za katerega ae mora pripraviti z vaeiri legalnimi sredstvi, če hoče zmagati. Kralji iz Wall Streeta in drugi kapitalkti porabljajo ves svoj vpliv, da pridobe poslance v legia-laturi za ustanovitev konstabler-ske čete. Če bo zakonska predloga apvo jeta, bodo davkoplačevalci v New Yonku morali plačati pol miljona dolarjev več davka na lato za kon-stablerako četo, ki bo imela n^lo go razbijati stavke. Konstablerji bodo imeli pravico, da poteptajo vse v ustavi zan jauičene pravice, da le uženejo štrajka joče delavce. V Pennsylva niji ae je pokazalo, kako znajo na stopiti konatablerji, kadar'je tre ba udariti po štrajkajočih delav cih. Kapitalisti, kii žele, da se uvede konstablerska četa v državi Now York, ao ae organizirali v tako-zvani "Security and State Manu faoturera' Association league," da dosežejo avoj cilj. Ta liga zdaj a-gitira po vseh okrajih za kozake Na mnogih farmarskib semujib so lepe in čedne žene nadlegovala farmarje, naj podpišejo prošnjo na legislsturo za ustanovitev kon-Btablemke čete. Skosi ves teden je mrs. Heleu Hoy Greeley, na čelu intrigant^ in intrigantov, delala med poalanci in senatorji, da jih pridobi za u-atanovhev konstablerske čete. V zadnjem legislation era danju, ko je bila na dnevnem ustanovitev konstsb lerske čete, se je poslanec Caad pritož. radi intrigantk in intrigantov, ki ao oblečeni v dragoceno kožuhovino, fino obleko, nosijo dragulje in nadlegujejo poslance. Socialistični poslanec Shiplaeoff je seveda mnogo pripomogel, da je predloga za ustanovitev kon-stablerake čete propadla v zadnji legialaturi. Vsprtto dejstva, da je prišlo izredno veliko število intrigantov in intrigantk nadlegovat poslance, obstoji nevarnost, da bo predloga sprejeta. Če hočejo organizirani delavci preprečiti namen finančnikov in podjetnikov, ne ainejo zamuditi trenotka a protesti. Delavske organizacije morajo odločno protestirati proti ustanovitvi konstablerske čete, da se zbriše vpliv intrigantov in intrigantk. N E JEDNOTE STE V.—NUMBER 17. Smithova (e obtožena umora prve vrste. DRŽAVNI PRAVDNIK 8E TRU DI. DA JO SPRAVI NA VE SALA. PITTSBURiKI JEKLARSKI BARONI SO NASPROTNIKI ZVEZNE JEKLARNE. Pittsburgh, Pa., 18. januarja. — Dnevnik "Pittburgh Press" poro-čs, ds jeklarski bsroni nasprotuje, jo, da z grade z večno jekla rn o v Pittsburgh u. Gospodje se boje, da bo alal) zgled zs druge delsvce, ker bo v zve*ui jekla ml uveden oaemurni delavnik. Dnevnik izjavlja, da ima informacije iz Waahingtona. Trgovska zbornica v Pittebur-ghu se ni potrudils, ds pride zvez-ns jektsms v Pittburgh. To pri-zns tudi Logsn McKee, tajnik trgovske sbomice. Garland, predsednik trgovake zbornice, ni spre-menil odbora občirmkih svetovsl-cev, ki je šel v Washington, da dobi zvezno jeklarno v Pittsburgh. Gsrlsnd je tudi predsednik obči nskegs svet s. Odbor ni bil prsv toplo sprejel v Washingtonu. Izvedelo ae je iz verodostojnega vira, da ao mogočni jeklarski interesi izvriHli pritiM k v Washingtonu, da ne pride Pfct«-burgh v vpoitev za zvezno jeklar-no. V podjetjih teh jeklarskih bs-ronov delajo deset ur dnevno. Danes gorkejše in mogoče sneg. Vetrovi bodo pihali od juga in ju-goes pads. j ftolnčni vzhod ob 7:14 a. m i šolnini zahod ob 4 :48. Denver, Oolo., 19. januarja. — Mrs. .Stella Moor Sinit h, ki je od-dala dva atrela na svojega soproga, pride pred porotnike, od katerih bo vaakdo pred aodiščem izjavil, da ni uaaprotnik smrtne kazni. Po zahtevi državnega pravdnika mora aoditi u njeni krivdi porota, ki verjame v zob za zrfb, oko aa oko. Vaak porotnik bo posebej vprašan, če bo glasoval za amrtuo kazen, če ae ji dokaže, da je kriva umora. Če bo porotnik dejal, da je naaprotnik smrtne kazni, bo oproMen in na njegovo meato pride drug porotnik, ki je prepričan, da so vešala najboljše sredstvo proti morilcem. Državni tajnik Foley je skoraj prepričan, da bo Smithova obsojena. Israail se je takole: "Žena je izvršila umor m mora biti kaznovana. Kaša dolžnost je, da zberemo obtežiini material. Co bo apoaann nekrivitu, nam ne more nihče očitati, da nismo storili 4voje dolžnosti. Smith je bil od svoje žene ustreljen v petek zjutraj. V četrtek po-noči Je šla z avtomatično pištolo v kuhinjo in se učila streljati v tarčo vpričo njenih uslužbencev mrs. Mary Grceuhiil in starega John Bindla. To dokazuje, da je »Smithova hotela umoriti svojega soproga, zato ae je tudi učila, kako se sproži pištola in meri. Ona trdi, da je mialila, da je zapustil meato. Kaj ae je zgodilo v tinti aobi, ne vem. Smithova živi in lahko uatvezi povest, o kari m tal i, da ji bo pomagala. Če ftmtlh trtkaj, bi povedal ne-kaj drugega. Če bi ae ta žena res bala Sliki-tha, bi bila zadovoljna, ko ga je videla ležati na tleh. Po njeni izjavi je pustila avojo pištolo na mizici ' za telefon. On je ni mogel storiti kaj žalegu. ln če hI ae tudi bala, da vstane in atori kaj ža-lega, bi lahko po telefonu poklicala pomoč in »krila njegov samokres. Ne, ona ga je hotela vbiti, Sla je doli po Mtopnicah in govorila z Bindlom o tragediji in potem se je vrnila. Opazila je, da Smith ni mrtev, da je malo premaknil glavo. Bil je v smrtnem boju. Ali ste že kedaj alilali, da bi katera ženska izvršila tako hladnokrven čin, kot je bil izvršen v tej spalnici. Smithova je šla na to v drugo sobo. Vzela je Sinitho-vo pištolo, ki je bfla večjega ka-libra kot njena. Ko ae je vrnila, je nastavila cev umirajočemu mo-žu v uwta in je sprožila. Na 1o je telefonirala svojemu prvemu ao-progu. Stari Bindle pravi, da mu je z eno roko odprla usta, z drugo pa porinila cev v usta žena se je naveličala Smitha in pripravila ae je, da se ga odkrižs." Tako pravi državni pravdnU. Smithova seveda trdi, da jo je soprog pretepal in jo silil piti Žgs nje. Ljudstvo skimava in pravi, če se je Srn rt ho vs zns I a rešKi prvega soprogs s pomočjo sodišča, bi se lahko ločila tudi od drugega ao proga, če jo je pretepal in silil piti žganje. la Atlantiškem oceanu ■ ni varno ar ladje. Trije nemški križarji preže nanje. NEMČIJA PRIPRAVLJA OBIIRNO AKCIJO NA MORJU. - ŽVIOA MOBILIZIRA!? — RUSI IN RUMUNOI 80 V OFENZIVI. — BERLIN PRAVI, DA NIMA OBTOŽBE PROTI VOPIČKU. — KONFERENCA GLEDE RAZDELITVE UPLENJENEGA ŽIVE-ŽA V RUMUNIJI. STAVKA HIŠNIKOV DOB-LJENA. Chicago, 111., 19. jan. — Pred aednik organizacije hišnikov izjavlja, da je večina hišnih posest ni kov podpisala pogodbo z orga aizseijo. Neksj hišnih posestnikov se še trdovratno protivl zahtevam or fanizaeije, ki pa kodo prisiljeni podpisati pogodbo, ko prepričajo, da se hišniki ne vrnejo p"d starimi pogoji ns delo. ZADNJE VESTI. Okmulgse, Okla., 20. januarja., Patrulja, ki ja šla lovit bančna ro-parje, ki ao vbUi deputija, 44 je vrnila. S sabo je pripeljala mrtva Oioar Poa, Will Hart in Harry Hart. Roparji 10 bili uatraljani v bitki a patruljo kakih osemnajst milj jugoaapadno od Okmulgaaja. Chicago, 111., 10. januarja. — Radi polioajzkega škandala io bi-U včeraj popoldne obtoisni občin-»ki ivetovaleo De Prieat, kapitan Staphan K. Healy, William Lewis, Henry ("Teanan") Jonas in Arthur Cadoaaa. Chicago, 111., 20. januarja. — Na poziv ameriška socialistična stranka, da aa skliče mednarodni socialistični kongres, ita odgovorili anglalka neodvisna delavska stranka ln belgijska socialistična stranka. Prva sa ja israkla aa kon graa, druga proti kongraau. Bismarck, N. D„ 20. januarja. Legislaturna zbornica je sprejela sakonsko predlogo, ki daja ženam omajano volilno pravieo. Predloga a posneta po illinoiaki ln ja bila v sanatu sprejeta. t Ohioago, HI, 90. Municipijalni sodnik Baraaa ja na podlagi raasodb višjih sodiM ras-sodil, da imajo talunarjl lahko odprta saluna ob nadaljah ln lahko prodajajo smodke in naopojna pijača. Prepovedano ja prodajati la opojna pijače. Vsi obtoženi salunarji so bili oproifonl. Berlin, 90. januarja. - Vojni urad poroča, da ao ruska čete napadla v severni Rumunlji severno od Sušioa. Val napadi ao bili odbiti 1 izgubami aa sovražnika. Bojevanja na gališkl fronti ja po vačdnavih ljutlh bojih ponehalo. Na macadonskl fronti ja skušala angleška kompanlja prodirati proti Sarasu, pa ja bila odbiU. Paris, 90. januarja.Ganaral Louis Etina Augusta Hallouin J« bil Imenovan pomočnikom šefa generalnega štaba. Tripolitanskl vstali so Izgubili * boju s talijanakimi četami okoU 1000 mol.. Boj se je vrtil med me-stom Tripoli in tunilko mejo dne 16. januarja. Vstali so marlirall proti Zoari, ko so sedeli na talijansks čete. TRI NEMŠKE LADJE NA ATLANTIKU I RUDARJEVA USODA. Terra Haute, Ind., 19. januarja Ne 42lten#ga rudarja O. K. larnikov; izkrcani so bili pod uadzoratvom nemških pomurlčakov. Tukajšnji mornarski krogi so tudi informirani, da so med nemškimi "kor-zarjl" križarki Moewe in Vlneta iu angleški parnlk St. Theodore, katerfga sta ujeli prvi dve In is-premeuili v bojim ladjo. Parnik Somerset, ki je danes priplul is Halifaxa, je dobil 10. januarja pa morju brezžično brsojavko, ki opisuje enega izmed nemških -juusiadeV-'L taku-la: 45 čevljev visok nad vodo, navpičen rilec in eden širok dlrunik 1 dalje je bila navedena poslelja, kje da se je nahajal ob času, ko so ga vide-II. Somerset je bil na poti iz Mehike v Halifax, ku ja dobil brzojavko. Is Notfolka, Va., javljajo, da se nemške ladje zdaj nahajajo kakih 1A00 milj južno od Cape Henry (n se bližajo plovnim čr* tam ua severnem Atlantiku. V«l zavezniški paruiki, ki prihajajo sadnje dni iz Kvrope, ao oborote* ui. Amsterdam, 19. jan. — Nemški mornariški št al) ja kdelal načrt za velikansko morsko kampanjo proti zavezniški prekomorski plovbi. Kamt>anjs, pri ksterl bo* do sodeloval« križarke in spluna* r In k c najnovejšega modela. Ima tiaiosn |Hjpolnoms ustaviti vožnjo orožja in mutdcije i« severne in Južno Amerike na Anglatko in Francosko. Nemčija se bo zlasti potrudila, da prepreči kupičsnjc zavezniške munieije sa napovada* ue spomladsnske ofenziva. Portland, Ms., 19. Jan. — Kapitan angleškega parnika Palm Branch, ki js danes dospel is Evrope, pripoveduje, ds ga je lovila nemška suhmarinke v angleškem kanalu in izstrelila A3 strelov. Petnajst strelov je sedelo parnik, toda obdržal ae js na površju zato, ker so krogle zadevala le nad vodo. Dva mornarja sts bila ranjena. NEMCI ZBIRAJO ARMADO NA ŠVICARSKI MEJI. Švica je mobilizirala tri 41 visi je vojaštva — V Parisu se boja, da bodo Nemčija udarila čea Svtoo v Alsadjo. — Vernike čete lie zbirajo bliso Baala London, 19. Jan. — frvlesrskl I lat i poročajo, ds Nemčijs kon-eetrirs večjo msao svojih čet ns meji blizo Bazla. G tem poroča tudi koreapodent "Kftrhangr Te-jegrapha" Iz ženeve, ki previt "Švicarski generalni štab je prepričan, da namerava Nemčija planiti Čez A vico v Al/aelJo, kolikor je okupirane po Francozih," Tukajšnje utilitaristične gvedenre je /ačeio riano akrbeti. da Ik* Nemčija prelomila švicarsko neutral-(Nadaljevanje na S. atraal, I. etopee.) > PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOT1 PODPOIMIffMHOTB — "PROSVETA ker se je vprl njegovemu naailjuf Kdo naj ga brani v tem slučaju pred aamopošnoatjo podjetnika, če nima delavee /.a »tabo motne organizacije, ki doatavi ultimat o-bneiuu podjetniku, da obstane je v njegovem obratu, ie |K» ei odpuščenega dHavca zo-e sprejme v delo! ga bodo mogoče branili ka-iatični časnikarji, ki imajo prav sedaj tako polna usta, da ho interesi podjetnikov, delavcev in ljudstva enaki f Ti gospodje ne bodo geniti % mezincem v njegovo obrambo, kakor tudi do danes še niso nikdar branili koristi iclaveev. ('e bo organizirano delavstvo na straži, bo ponesrečila prevara Železniških kraljev in njili nate-litcv z obveznim razaodiščem četudi kapitalistični šmoki tako pišejo za prevaro, da se jim polomijo vsa peresa. fz tega boja pride delavstvo končno le kot zmagovalec! Nova mellja. I. Mil jonsko mesto 'Chicago je do bilo novega policajskega načelnika, in razume se, da je ob svo jem nastopu obljubil, kakor jc do aadaj lie vsak nov policajski šef, da mesto očisti vseh kriminalcev, če se mu dovoli, da izganja hudo delce po svoji metodi iz mesta. Za najboljšo metodo smatra novi policajski načelnik dobro Kapitalistično časopisje plakat izvežbano fletico f policajskih za interese železniških kraljev v strelcev, ki se razkropi po mestu, •'PROSVETA At«., CkUae, IU Datnm v oklapajn n. pr. (Da eemker 81—16) polag vašega Ima aa ia naslova pomeni, da vam jo | tam dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da oa vam ae nstavi Hat. Se enkrat prisilno raz- imenu ljudskih interesov. ko noč razgrne svoja črna krila Prisilno razsodišče je potrebno prek njega, in ustreli vsakega hu-v interesu ljudstva; preden želez- dodelca, ki ne obstoji, če se mu ničarjl zastavkojo, se mora uveatl| zakliče "stoj/ javna preiskavo, da se lahko do-lene, Če so sahteve železničarjev Mogoče so bils taka sredstva na meatu v mračnjaškem sred-upravičene in če lahko povišane I njein veku, ko je prevladovalo trolke nosijo železniške družbo, mnenje, čim botj na grozovit ua Nikakor ae ne ame dovoliti, da bi Čin more ohlasti hudodelce, toll* ljudstvo trpelo valed atavke že- ko bolj ae krči njih število. Heve- lezničarjev .Toka modrovanjaIda so se oblasti prepričale, da se| ^,hulo0by am«ric«n pr«a amocuuod. lahko čitomp skoraj vsaki a takimi arcdstvi ne zniža števila Z» »daj dan v velekapltallatičnih » listih.I hudodelcev, še manj pa odpravi! Le prepričajte ae in čltajte uvod- hudodelstva. Kolikor številnejše nike v kapitalističnih listih. Str- ao postavljali vesala, kolikor več moli bodete, če čitate te uvodni- »0 jih privezali na kota ali na na-ke, kako ao ljudaki intcreai na- tezalnieo tembolj so sekali glave Ghisholm, Minn. — Kakor po enkrot priraatli k aren urednikom in zažigali grmade, toliko bolj je navadi, imeli smo zopet 14. jan. POPISI. pri kapitalističnih listih. In ti Uvodniki Imajo namen. V raslo število hudodelcev, ln danes v dvajsetem stoletju,! njih je tnetoda I Če se dan za v atoletju pare, elektrike, prihaja dnem pripoveduje ljudstvu, da so Človek, ki je slučajno postal šef j njegovi Interesi enski z interesi policije v drugem največjem a železniških kraljev, prične ljud atvn končno verovati v to prav Ijieo. Kedaj ao bili še interesi delav ca, malega obrtnika iu farmarjev enaki a interesi miiltimiljonarja, meriakeni mestu in priporoča barbarsko metodo za iztrebitev -kriminalcev, ki je bankrotirala že v srednjem vcjui. f'e bi s takim priporočilom pri-šel navaden policajski ntražnik, ki jih je ojdei.il, da je nagromadil M* m» moro «an*!lt{. Od «Jf' iniljone. I K« zahteva več kot da je Nikdar I Kedaj ja še kapitalistično časo piaje zagovarjalo ljudske interesa!. " Nikdar I zvečer I, W. W. shod v .los. Karlovi dvorani. Oovori so bili trije v angleškem, dva v hrvatskem, eden v slovenskem in i»den v finskem jeziku. Shod se je zavrŠil v najlepšem redu. Po končanem shodu vršila se je zabava v korist I. W. W. organizacije. Po tukajšnih rudnikih so Izboljšali plačo za drobtinico s tem, ila so nekoliko smodnik pocenili, f^nje se tudi, tla bodo ,a 15. februarjem nekoliko zvišali plačo pri kontrnktnein delu .Več o tem hočem poročati prihodnjič. —f'lan buka ne imeti na očeh, posebno ko se človek Ženi; govoriti bolj Jglaiuto in razločno; igral nezadostno. A Vsi ostali igralci so i-prali dobro. * Pšziti bi.se mOralo pri vseh Urah, da so igralci oblečeni pri-^aerno svojim vlogam. Kdor predstavlja srednjeveškega grofa, nioval fi rabiti obleko, kot so jo rabili v tistem času. Za ministra Ameriški admiral Dewey postal poznan po svatu, ko jo letu 1898 oavojih Manilo.. Star je bil osemdeset let, ko je umrl. Slika nam kaže . 1. Dewey, »Ur 80 let. 2. Dewey na koncu avoje karijere in na potu k veliki armadi, od koder ni vrnitve. 3. De wayjev dom v Waahingtonu. 4, Deweyjova žena na bojni ladji. 5. Dewey, zapovednik brodovja prod Manilo. tona in je od septembra do sedaj »dražila premog pri toni le za 6c. Ravnatelj družbe je dejal: 'Nikar ve objavite našega imena. Če se to zgodi, potem, bo jutri naval na naša pisarniška vrata." LJUDSTVO SEGA PO ZEM LJI&OlH. Pueblo, Ooio., 19. jannarja.— V letu 1916 je bilo v državi Colorado oddanih 1,200.500 akrov zveznega zemljišča. V nobeni drugi zemljiščni pisarni v Združenih državah se ni priglasilo toliko naselnikov za zemljišča. Letos je vknjttenih ponudb žc za 500,000 akrov sveto. Naval na zemljiščno pisarno je nastal najbrž radi tega, ker se jc obsežnost domovijfc zvišala na 640 akrov. Piaarji morajo delati noč in dan, da izvrže vse uknjižbe. ^fo*ymrA PRIZNA FRANCO-SKI PROTEKTORAT NAD MAROKOM. Washington, D. 0* 19. jan. — Državni tajnik je izročil francoskemu poslaniku Jusserandu noto, i kateri Združene države priznajo protektorat Francije nad Marokom. Pogajanja so se vršila od leta 1912. odkar sta Španija in Francija razdelili Maroko. Združene države so čakale s priznanjem, ker niso hotele biti prva država, ki prizna protektorat nad Marokom,' kjer so interesi indi-rektni. Združene države so v splošnem odklonile, da priznajo v teku vojne teritorijalne spremembe, ali marokanska terltori-jalna sprememba je bila inicijati-rana še pred vojno in ravnotako tudi ni z njo v zvezi. močan, zdrav in vesten v službi. Ali od šefa policije v takem me stu kot je Chicago se pa zahteva | podružnice 490 I. W. W. že tnalu več znanja, da ve, da ljudje ne prihajajo hudobni na svet, aiupak jih šele razmere napravi Ali nI isto kapitalistično časo- jo takšne kot so. (e hočemo odpra plaje, ki aedaj zagovarja prisilno viti hudodelstva, je treba spre meniti sistem, ki sstvarja hudodelce. razsodišče, nastopilo proti uatn novitvi meddržavno trgovske ko misije T Ali ni pretakalo solze v H| UP ljudskem interesu in mu inigesti-l strelci izvršili grožnja svojega še Detroit, Mich. — Dne 14, jann- arja priredil je tukajšni hrvatski socialistični klub št. 61 velik javni ah od, na kterem je govoril so-drug Ktbin Kriatsii iz Chicage, Poslušalcev jc bilo okoli štiri sto zadostuje le, "cilinder' am pak je treba tudi druge primerne obleke; tudi belih rokavic ne sme manjkati. V slučaju, da kako društvo za gotovo vlogo ninta primernega igralca, naj ai istega izposodi pri drnegm društvu. V slučaju potfcbe se labko vrne. O sobam, ki niso zmožne, naj se ne da vloge. Igri ste izpadli dobro. — Opazovalec. ' le že res, če bodo • policajski in predmet govora jc bils jngoalo-;—mit ——i— I vansko vprašanje. Govornik je rolo, da bo slabo za ljudstvo, če se ustanovi taka komisija, ki bo železniškim družbam narekovala tovorninske eenef Da, isto časopisje je bilo, ki je zagovarjalo železniško kralje, da lahko s tovornimi cenami odirajo ljud atvol c 1 Kapltaliatično časopisje popol-noma dobro ve, kaj hoče, če zagovarja prisilno razsodišče. <"'e »e določi n. pr. štiri ineweee ra pre-iskavo, v teku katerih Železničarji ne smejo zastavkati ,*e lahko železniške družbe preskrbe n strelivom, strojnimi puškami iu klateži iz človeških življetmkih nižin, da ob Zaščit stavke udarijo t. vao kapitalistično brutalna« jo in brezsrčno«!jo |mi štrsjksjočih železničarjih iu tsko zlomijo k4» To je eilj, ki gs pitaliMično čaaopbje . Velika in neizmerna hinavšči- fa, da ne bo treba za hudodelce skrbeti v poholjšcvaliiicah in je-čah, ker jih bodo nosili ua poko jasuo dokazal, da oni, ki danes kričijo o neki jugoalovanaki svo-hodi, ho največji sovražniki na- pališče. število hudodelcev »e pa (rod*. ttodrug Kristan nam je po- > ... I ■ __•»_ 1. n m u I nut >v.. Lul.ni mnvaiiin n.k/ll- ne bo znižalo, ampak ae ho rajše pofttnožilo, ker zgledi vlečejo. Pravijo, da imamo v Chick gu več «odiše kot v vsi Augtlji, 1-mamo polHiljševaluo šolo, prisil-' no delavnico, pri Jolietn hc pa ua haja državna ječa, kamor pridejo kazal pot, po kateri moramo hoditi, ako hočemo priti do prave avo-bode. Ta |>ot jc v tem, da iaobra-zujemo netic in svoj« »odelavce in da raziaritno znanje socializma. Pomnožiti moramo naše vrste, kajti svoboda naroda je odvisna bolj težki hudodelci. Imamo tudi od njega *amega. Ljudstvo je po vislice, na katerih obetajo ljudi J alu*Rlo govornika z napetim za če se porotniki ali aodufki izrečejo, da morajo biti toliko čaaa obešeni /.a vrat, dokler niso mrtvi. V Na ia sredstva niso znižala hudodelcev, ker' je družalmi sistem nimaujem in ko je končal sledil je buren anlava. — Poročevalec. na evilo hudodelcev ae bo znižate toliko manj, če bo policaj na je, de kapitalistično čaaopisje sodnik, porota in rabelj. Ce ae u trdi. da zagovarja priailno rai vede taka metoda za izstrelil je-sodišče ,ker mu je pri srcu iiidu- nje hudodelcev, je to dokaz, da ^H^alni mir. (lospodora, ki ti-reja jo kapitaliatifeic časnike, je dobro, še predobro t na no, da je industrijalui mir v kapitalistični družbi netnngoe, u«til r irv«i\oruiu. da nt dela, Wankegan, m. — V nedeljo 14 januarja vpriaorili ste se igri tak, če danes sprsvijo enega liti-1 "Popolna žena" in "Francoska-varno .m* jih drugi pruska vojna." Klasificiranje je novih,.-ki »o bi alede^e: Wrobclj: Govoriti glas-. j ne je in bolj razločno, ker mora slišati tudi občinstvo ne *amo soigralec; igral dobro. — Katra. Dergancova žena: Mati, ie precej postarna, ns hi smela biti oblečena, kot ntnogo mlajša hči; kazati hi se morala kot kmetica, ne kot mestna goapiea; govoriti razločno in ne prehitro in enakomerno. kot da se čita ia knjige; igra la komaj zadostno. — Hčer Marija: (Jovoriti glasneje in rabiti o-bleko tata, v kterem se je deja n*e vršilo; igrala dobro. — Št cm je današnja človečka družba pri kraju a avojo. m od nut jo in pred •tvojim bankrotom, BANKI POKAJO na- Jacksonville. Fla, 19. ja Komaj je zaprla lleardova rodna banka vrata, že ji je -Irugi piharjeva žena Pavla: (iovoriti dan %lei|tla Pir*t Oermania dr- glasneje in bolj raak»čno-. kreta- Wiok Haven, Pa. — Tu v bliži ni je pet premogovni rovov; štirje obratujejo, eden pa «pi že blizu ■iri leta. Z delom pa gre le slabo, lies nas vabi piščalka na delo vsako jutro, ali največkrat se pri peti, d a ai komaj prostor ogl# damo in se pripravimo za nakladanje vozi&ku, že pride voznik al kdo dfugi in nam nacnam, da je zunaj že vse naloženo, kar je bilo za tkati dan. Pa tudi ako se dela vea dan, niamo veliko na boljient Nekterl prostori se taki, da bi moral delavec železen dežnik seJ>o, nositi, da bi ae obvaroval vaa, drobnejšega kamenja. Tadi ako i ma eden ali drug malo boljši pro štor, ni doati na boljšem. Res, da bi mogel naložiti malo veft premo ga, ali kaj, ko ne dobi tistih, pre klfmonakih vozičkov. ( I o ve k tudi klfnmi tukaj i ne more zaalužiti toliko, da bi se pošteno preživel, pgaebno še Če ima veliko družino V tej naaeUiini ln bHžnji okoli skrbi drugi ali državljanski papir. Seseda tuity to ni dovolj, če kdo spada k ftoc. klubu in ima državljanski papir/ampak ob čaau volitev je freba tmli voliti za socialistične kandidate, ko«' le socialistična stranka, ko bo dovolj močna, nas fhore osvoboditi kapitalističnega suženjatva. Delavci, združimo se tprej v htoju pVoti kapitalizmu, ker razdraženi ne opravimo ničesar. V«ak, kdpf se le količkaj zanima ža napredne liste, vidi kako se združuje kapital. Proti združeni sili pa more bitijuspešen le združen odpor. . \ Poživljam torej Še enkrat rojake ,da se pridružijo aoc. stranki in naročajo napredne liste, kot ata Prosveta in Proletarec. Omenim naj še, da je v tem kraju lepo število naprednih slovenskih fantov, deklet pa nabenjfli. Jaz bi prav rad vklel, da bi jih kaj več pricapljalo v naš zakon aki "paradiž," ali pri sedanjih razmerah jc vsako tozadevno u panje zastonj. Pozdrav! L. K. % , 1 Sirom Amerike. SALT LAKJE CITY BREZ VODE. Trento, H. J., 19. jannarja. — Shoen, predsednik legislaturne • zbornice, je imenoval odbor, ki naj uvede preiskavo glede eksplozij v tovarnah du Pont in Canadian Car and Foundry kompanije. Odbor ima o rezultatu preiskave poročati zbornici. Poročilo odbora uporabijo za zakonako predlogo, ki naj vbodo-če odpravi nevarnosti za take nt-sreče. Salt Lake City, Utah, 19. jan.-Mesto je ostalo brez vode, ker či-atije nabiralnik za vodo in ker so zmrznile reke v gorovju, ' ki oddajajo vodo v nabiralnik. . | Komisarji ao se odločili za naj-liul oaoil- radikalnejše korake, da ohvaru-el nas je približno ato. Slovencev f jejo m*to pred ognjem. Če bo žavnn tianka. I>r*a\ni nsd«or ti *e k«t vo«tpa n»k je pre vae I tudi vodntv» me arsis komaj asdost no. Št'as«ke banke v l.ive Oaku, Fla.. dimir: Ola« pretanek) o kateri pravijo, da je v zvezi llear je tudi to, da je švicarska via poslala mobilizirano vojaštvo »kotiš Kostnifikega jezera. It •i/H so sinoči poročali o "bolj čih topniških dvobojih v Vo-ill m Lorenu" in tukajšnji kri* »i od mah tolmačijo, da bodo iNali Nemci obenem z ofenzivo horcnu čez ftvieo. 'Washington, 19. jan. — Vlada dobila zaupna obvestila, da je »davna odredba v švicarskem rožnem svetu glede mobilizacije zvezi z bojaznijo od strani Ivi irske vlade, da sc neka velesila •ipravlja na invazijo Švice. Tu ij niti malo ne dvomijo, na ka fri strani Švice leži ta velesila Vojni polodaj. iskommunika ofenziva ae daljuje na obeh koncih črte Se-ret. — Berlin še dva dni ne poroča o nobenih pridobitvah, pač pa le o odbijanju napadov — V Londonu pravijo, da je Mackensen ostavil Brailo. — Angleži so štiri dni bombardirali prasne zakope. — Uradna poročila. Petrograd, 19. jsn. — V gozd Ih Karpatih so Nemci izstrelili kili 200 granat, na ksr so pri »li z ofenzivo proti višinam šest lil j južno od gore Pneve. Naš ipniški ogenj jih je vrgel nazaj. 8 ogenj je ustavil tudi so vrat-napade na hribe ob reki 01-iz in Rumunoi so odbili protina-id ob reki Kaslno južno od Mo-(tr-KaČinula. Juinozapadno od -lejo so naše in romunske Čete olile višino in zajele garniziio itirimi strojnimi puškami. Nt alern dolu fronte do Donave se ie ljuti artilerijski boji. London, 19. jan. — Iz Rima po-»Čajo brezžično, da se Macken-In umiče iz Brailc, kar ni uradno »trjeno. Na obeh krilih rumun-:e fronte se vršijo divje bitke hi kor do zdaj kaže položaj, je i-ieijativa še zmiraj v rokah ru-ih in reorganiziranih rttmun-ih armad. Berlin že nekaj dni io navaja niti enega čevlja pri-lobitve, paš pa javlja, ds Rusi in mmmmmmrnmmmmmmmmm ei (Verdun i Naša srtilerija je pa edtula Vse nspsde in prizadja-la Nčiieem precej izgub. London, 1*. kn. — Prinaših lokalnih operacijah severno od Beausourte na fronti ob Ancre e katerih smo poročali le rčersD smo izvojevsli usdsljni uspeh prošnjo noč. Istočssno s upsdom severnolztočno od Cite Oalonne smo zašgali mino z dobrim nčin kom. Oz dan so naše baterije bombardirale nemške obrambne Unije iztočno od Boie Oreniers in Ploegstoerta. Nemška artilerija je bila aktivna jušno od 8ailly ŠarfMiaela in iztočno od Bethune Berlin, 10. jan. — Za pa d na fronta: Blizo Leoaa so Angleši razstrelili nekaj min, ns kar so ae vneli hoji za posest kraterjev. Sovražnik, ki je prodrl v našo li-šijo, je bil naflo izttran. V noč dne 19. januarja ao naše čete bll-to Serre sistematično zapustile sprednji del naših zakopov, ne da bi bil sovražnik te opazil. Od tistega časa so Angleži vsak dan silovito bombardirali izpraznjeno zakope. Včeraj so jih pa napadli, kakor je bilo pričakovati, toda .pridobitev teh zakopov jih je pre-oej stala. Balkanska fronta: Tupatam se vrle manjši spopadi. Rim, 19. iin. — Sneg in viharji so ustavili aktivnost naših čet v goratih okoliših fronte. Na Krasu je bila avstrijsks artilerija z eroplanl vred bolj aktivne kot po nsvadi. Naše baterije so krepko odgovarjale in zadele dva eroplana, ki sta padla blizo Bre-stovloe. Fronta v Albaniji:r V torek je naša kavalerija zasedla Saleši in Aro v Albaniji, eevernoiatočno od Greftil hi daleč od ceate Jaška vik-lkori ca. PROSVETA i imune i nadaljujejo z napadi \ tloldavlji! Berlin je nedavno to ■ poročal, da so Rusi počiščeni Dobrtidže, toda iz včerajšnjega iročila je razvidno, da se Rusi vedno drže v trikotn se rno in jitf.no panogo Donave, koder bombardirajo mesta ilčo in Izakušo v Dohrudli. Berlin, 19. jan. — .Tužno od ce-v dolini Oituz so Rusi vče-izvršili močne mrpade, toda srenj naše artilorije ip strojnih ušk jih je ustavil. Med fluftleo Put no so naše četo izvršile pro-napad in ujelo 2.10 mož. V Do-rudži bombardirajo Rusi že ne* dni TulČo in Izakušo in peli so nekaj civilnega prebivalst- največ pa žensk ln otrok. Severna rnskS fronta: Vreme je nekoliko izčistilo in srtfle-ski boji so zopet oživeli na raz-krajih fronte.. Severno od rsiins so Rusi, ksterib je bilo psetkrat več kot nas, napadli na-pozicije, ki so pa fe zmiraj v lis; posesti. Na drugih krsjih u» tudi odbili nspsde, I'eirugrad. 19. jan. — Rusks '»its: V okolišu vsai ftsnoviči, fcno od Bmorgona, so naše ogle-w purtije udrle v nemške se-po in usmrtile s bajoneti dvaj-Nemcev; istočasno smo eks-MlirsJi. tri galerije s ininsmi. psdno od Semdrinke ie naš rtilerijakl ogenj rasdjsl nekaj vtsžnih bivslišč. V okolici Kri-' ob reki Bistrici se je pribil-" nsši straži partija sto Nem-v. Pustili amo jih, da so prišli m in (»oteiii srno jtti pomet I i z njem,- da so se prszpršili na vse [eni. Orožje in munieijo, kar imeli seboj, urno uplenili. »W, 19. jan. — Bolj vroči ar-r«j*ki dvoboji so se pojavili v »fozih in v okolišu Hoissonsa v Zadnjo noč je sovražnik (triurnem bombardiranju izvr ^^j^madov na naše postelje v *du ChevaBerr* višini eb Ms Washington, 19. jan. — Državni depaiWwnt je -danes naananil, da je nemška Vlada umaknila svojo obtolhleo proti Oharles J. Vo pički, ameriškemu poslaniku za Rumunijo, Srbijo in Bolgarijo. VopiČka je imel stan v Bukaro Itn to prošnji teden je Nemčija Odredila, da morajo poslaniki ne tttfralntti dHav zapustiti Rumun sko, a proti Vopički je bila še posebej naperjeha obtožba, da jo jo st opal pristransko nsprsm Nemcem v Buksreštu. Na poja snilo ameriške vlade je ps Nemčija nmsknlla svoje obdolžit ve. Vo )lčka Je zdaj v Berlinu, kamor je šel na ukaz ameriške vlade in kjer tnora čakati, dokler ne dobi nadel jn i H navodil iz Washingtons i■ ii m vasi SfsmaSuo «.kK med izstradanim prebivalstvom v teh nearečnih deželah. ITALIJANI SE BOJE KMlit OA HA AMERIŠKO P*E —--- NICO. Rim, 19. jan. — Tajnik zunanjega ministrstva Ancona je de* jal v nekem intervjuju, da je v galiji zato nastalo veliko pomanjkanje premoga, ker se malone vsi parniki pečajo*z uvažanjem pšenice. Z uvažanjem pšenice pa hiti Italija zato, kor se boji, da bo kmalu zaprt "žitni trg neke velike neutralne drža-ve". Pozneje jo bilo pojasujeno, da je Ancona imel v mislih Združene države. too OftlB POTOPLJENIH NA RUSKEM PARNIKU. ^ London, 19. jan. — ''Exchange Telegreph" ima brzojavko iz A-ten, da jo nemška mibmarinka potopila ruski parnik ftkiftet. 200 'oseb je bilo na parniku in nihče se ni rošil. Vest ni nikjer potrjena. PRUSKI DEŽELNI ZBOR ZA-HTEVA DRASTIČNO SUE-MARIN8KO VOJNO. Amsterdam, 19. jan. — Pruski deželni zlior se je pri včerajšnjem zasedanju zelo navdušil za neomejeno subinarinsko kainpa norejee, ki ae giblje v naravi in se mu. ni treba nikomur klanjati sato, da bi delal kupčijo, služil kruh ln grsdtl premoženje. Živinoreja vzame čes in delo; a zato je človek tu, ds porsfbi čss s koristnim in dobičkonosnim delom, kdor misli, ds je v živinoreji pre več dels in premslo kruha, iati naj pusti živinorejo pri miru, in naj se posveti takemu poklicu, do kojega ima veselje, v kojein bo našel zabavo, kruh ln denar. K odor sc pa posveti živinoreji, naj se drži kolikor mogoče snan st vene živinoreje — naj ims ana Žen, suh, svitel zračen hlev, naj ho poslužuje Čistokrvnih bikov, naj si na vsak način omisli "sllg." naj snaŽi živino po zimi ko je v lile vih, in naj se drži reda vho povsod. Plačilo za trud no bo izosta lo. St Paul, Minn., 19. jannarja. — J. A. Farrell, komisar na državni mlekarni izjavlja, da dajo mlo-karska industrija v Minneaotl ua loto $100,000,000 dohodkov. Nashvilie, Tenn.; 19. januarja. —(ioverner Rye priporoča, dja le-gislptura sprejme postavo, ki pro povod njo pošiljanje opojnih pijač v državo Tennessee. • Stenski lirotoi Mnota DE London, 19. jan. Iz Haaga brzojavljajo, da se vrli konferenca v Berlinu, na kateri so navzoči avfttrtyeki ministrski predsednik Clam-Martinic, tfeneral Holer, ki je glava oddelka sa pro-hranjovanje avstrijske armado, nemili, kaneelar Bothmann-Holl-weg, minister zunanjih zadev Zini mer mu nn in Batecki, diktator lirah* v Nemčiji. Konferenca se t^afri a gospodarskimi vprašanji v obeh monarhijah, predvsem pa s problemom hrane, ki je zopet a-kutea. Konferenca mora rešiti, kake si bosta Nemčija in Avstri-ja rssdelili plen šivešs, ki je bil Zspteajfh v Rnmuniji. CENZURA CA DEPORTIRANE ' MM Hsvre Francija, 19. Jan.—Bol-gijsks vlada poroča, da je nerada vlada vpeljala posebno potilo cenzuro za deportirane bolgij. nko delavce, kt so vposleni v iCemčlii. Belgijci ne smejo pisati svojcem domev, kje se nahsjejo in kakšno delo opravljajo. Is tega aklepa belgijska vlada, da Befgijci delijo za nemške srms 4e. Pred nekaj dnevi se Jo vrnilo večje Število deportiraneov na-aaj v Oheht. Vsi Sa bolni in dosti jih je, ki ne bodo okrevali. St. Augustine, Pla., 19. jan. — Iz joče jo |M^M«gnil neki Edward M. Dana, ki jo sedel radi ponare- njo. Poslanci ho burno aplavdl-'^ % b,| ^ rali govorom drja. Hoy.lohr.n-^ do, konservativca in drja. Heroi-da, klerikalca, ki sta priporočala brezobziren boj s submarinkaml p izjavila, da Nemčija lahko prevzame vso posledice takega boja nase. Nemško časopisje, je zopet o IU velo propagando za brezobziren boj na morju. C'bmkarji zahtevajo, da so no sme Nemčija ozirati na noutralne države, ako hoče hitro izvlliti mir. Prošle 89 mu bolečine v kosteh In obletih. : Wt*" US22LJ GLAVNI STAN: ISBT-ae 80. LAWN DALI AW., GHIOAOO, TI.LINOm UFEAVHI ODSOBi PrMlssšaiki J ohm Vogri«, box ISO, U Balls, m. L Podpr««!••708 So. Lawsdals Ave, Oktsags, 10. Blagajaiki As los J. Tsrbovss, P. a Bex 1, OUei«, OL ZspUnlksrt Joka Molsk, «000 W. list St, Ghlssgs, OL NAJDBOBin ODBBK: Ježe Ambroži«, 381 bo* Gasoasbarg, Pa. Pasi Bsrgsr, f41~lal Bt, La BaUs, UI. P. B. Tauokar, 078 Aksay Avs, Bosk Bprtaga, JTye. POBOTMI ODBBK i Astos Hrast, 111—S8tk Ave, Now Dalstk, ««*» Jolo Badllok, 071 bo* Bmitkos, Pa. Bsdolf 1'lot or lok, 880 bos, BridgovUle, Pa. - f . TXMwrai "PBOaVBVBi Jolo Savortaik. VBBOVWI DlAVIlll P. J. Ksra, M. D, 8101 Bi Olatr Ave, CBovolaa«, OMa. ▼U DBMABNB BADBVB Of BTVAJU, M 99 M«e gL la B. N. ». j. saj as »elUjeJo as ^aslevt TAJNIŠTVO B N. P. JH 9997-99 Bo. lAVBŠale Ave, PBITOlBB QLBDB OBNBBAUTBOA POSLOVANJA saokevt joU AifBEoirt, a« asi, SAD1VB FBBPIBLJTVB VSBBDtB, ki sla Jih •taaoa, ss »ošUJaJo aa aaslovt ANTON KRAST, OU-eSU Ave., ▼si DOPISI ^saprsvs, Haakl, --—-^r ti«, aa MVieemsM as aaalov: URKDNItTTO "PBOSVBTB VSS UPRAVNI .1KB STVARI, VPRAVNZŠTTO "PBOSTBTB", 9997-99 So. Lswašals AVi, V korospondsnol s laJalMveai §. H. P, #„ "Prosrote" as rabite d ako IsUts, ds be I ,U™,,,M»r'T""1 ^ •• w«Ue vsake prve »rede Im ftrotjl oetrtok v »oooo«>. Zslotok ob eal ari mmUm. m ssmtale as Se. Lawašals Ave, flhisags. Se le M Gospodarstvo, gospodinjstvo in znaostvo. Piše W. B. Zimska oskrba živine. F°L StrSm liSEh (Konec). Živino napajamo v rnimotekoei reki, ki je zamrznjena, in je treba led sekiati, da se dobi voda. Ta voda je gotovo premrzla za napajanje živine. Čul sem večkrst iu *u-di Čital, da je v mrzlih dneh za livlno boljša topla voda. Videl eem napravo, zvano po angleško "tank heater," kako farmarji Jrejejo vodo za napajanje. Ne-vomno je to priporočljivo; a začetnik ne more imeti vsega naenkrat. V gospodarskem načrtu mo jem je pa tudi "tank heater," ka kor je bil "silo," ki je že vrezni-čen. Ko jc živina zunaj, izkidnm in osnažim hlev. Malo. pred poldnem spustimo krave v hlev. Jasli, nspolnerno prej, in krave imajo ta^ tek za jed, da komaj Čakajo, da pridejo do njih. Nekateri priporočajo, da je dovolj krmiti Živino dvakrat na dan. To je najbrž resnica, če se jim ds dovolj klaje. Kar ss pa tiče, mi se držimo načela, da jc trikratno krmljenje boljše. Okoli dveh popoldne spustimo zopet krave k napajaiišču, in jib pustimo zunaj uro sli dve, če je ugodno vreme. Ob neugodnih dneh gredo takoj nazaj v hlev. 'A dolom v gozdu nehamo okoli štirih, da smo pravočasno doma sa opravila okoli živine. Hlev nuste ljenio, predno končsmo delo v hle vu. Naša tis so leeens hi ne potrebujejo mnogo nastilje; eement'ta tla je treba bolj r.sstlsti, ker so mrr.ls Te stvsri vzsmojo neksj čssa, a ta čas je, po mojem mnenju, do bro izkoriščen. Delo okoli živino jo meni za zabavo ir^ kart« ( čas, Če hi moral piti v salunu toliko Ur, kolikor jih porabim okoli ži vhto. sli če bi mora' sedeti v gledišču ali pri koncertu toliko ur, bi bilo sa obupati, ftel sem skosi ves ta livljetuki mlin a največ kruliš in nsjveč veselja najdem v Živinoreji, v umni Živinoreji, bi dejal. Vem, da ae ljudje, katirim se zdi ta poklic preveč mon Honi-čen, enoličen, delo preveč stalno; živinorejec so jim rdi kol prikJ* njen pes. Ti nsj mi povejo, kste H. H. Von flehliku, glasovnemu prirodnemu zdravniku in iz delovalcu Bolgarskega Krvnega Čaja, katerega zdravilo ato in sto *el 1>0 ««ernl ceni. POZOR ROJAKII Naznanjam rojakom, da som odprl trgovino a mešanim blago« in so priporočam za obilen obisk. Vsakemu bom hvaležno postre- ANTON ZORNIK, H KRMI NI E, PA. DELO DOBE tisočev bolnikov, hvali, rojak Josip Takae, P. O. B. H, McDowell, W. Va. pisal je sledeče: •"•Pošljite mi za priloženi dolsr še en savoj Bolgarskega Krvnega Čaja. Pozneje bom naročil še več sa droge ljudi; ker ta čaj jo mno-1 livarji (modlarji) na benč ali pa go potnsgsl ozdraviti moje kosti u skviaer otroju. Dolgo trajajo-ln ohistl. če delo: prVo vrste plaša. Terre Eno veliko škstljo Bolgarskega | RauU Mall, and Mfg. Oo., Terre Krvnega Čaja, ki traja pot meso- j Naute, Ind oov, pošljemo za ep dolar kamor koli. V Canada pa za $1.20. KADAR SE ZGODI M Ki! bajti kar vas sMshas, vshsbir ha saai ga v vali Marvel Products Co., I Msrvel BHf.. PUlshsrfh, Ps. Pripomba:' Ako hočete pošilja, tev osigurati pošljite 10c več. COSMOLA Jd«trMiju|« SUIm vrat« ♦rnol« i« »Uro In doklO'_ - S| •živ rfc n.t^fss-^iKssv 3| stoi«k smIoo Ui koto »ptr«, m Stok« •Iron* In koto poatnn« listo, atoSk« kot Ommšrn se epeseMse 'iH HssISi Prlporotaai evojo gostilno v obisk vsem Slo-venoem in Hrvatom v -okoliel Toungotown, O. Kadar potujete skoal mesto ali po opravku, ae o> glasite pri meni. Imam raznovrstne dobre pijače, evefo pivo brin-jevee, alivovec, viaky, amotke itd. Jošef Olfole, E m Federal Si YouBgalowB. O* UMi, ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 H. U Silil ti., Ckleifo, .SirHLT""-IkU9J,P,1j ^"JLW* In tokf« BSnne ir«4itri » | O. r. J. SS pripOTOCB BlO- vencem za Izdelovsnje stsvbinsklh načrtov. Tel. Praaklln M01 TEL. NA DOMU AUSTIN 86000 fflOA IZUME m iiča. ; I/tnnUolj#m ta o«Hm, ki poso-duj«je Uumo jo a »obhodno po-trobna moja knjiga: • KAJ IZUMETI? ki otMega tiso/- novih idoj io pojssnil o patentiranju izumov t»r " po Po broošUaoM broojev« se samoro poslati le okrlkt« stiosko po sto, ns ertmoc 100. too. 800, 800. 600, «00 In tako šalfe še deset Usod bron U braojavno itro8bo jo najboljše, da ae nam pošlje |d aa vaafc naslovi ako bodo kaj prevod ali premalo, bomo poslali aasaj, osiroms pisati ss primanjkljaj. O oslrom na sešanjo rnsmore, ker ee veljavo denarja skoraj vsak das (spremeni, nam jo nemogodo sa oddaljene kraje priobšsvntl neto*!no ceno denarja, tor bodeine od sdaj naprej do pro kites radsnall krono pe seal, babor bodo naananjena v llots "(lies Naroda" loti daa, ka nam dospe v robe denar, moffošo tudi M nitji coni, sa sloiaj, da M Kdor toil, do aa ispbčUo Isvrš! pe na denarni nakasnici "pošlje naj se brsojavno". TVROKA PRANK S ARi KB, SS Cortlood« Slraot, Ma. V« PROFS V FT A ŠESTINDVAJSET IN ENA. Poem«. Spisal Maksim Oorkij. (Konee.) Strašno se nsm je hotelo poskusiti krepko«t našega božk«; prizadevali »no si dokazati drug drugemu, da je tiaš bože k — močan bože k in da zmagoslavno pride iz tega boja. Naposled se-nam je pričelo zdeti, da smo samo malo razdražili vojaka, in da pozabi na spor, trebs nam je samo poščegetati njegovo ssmoljubje. Od tega dne amo začeli neko posebno, napeto nervozno Življe«ye — tako dotlej še nismo živeli. Cele dni smo ae kali med sel^oj, nekako pametnejši smo postajali in več ii^boljše amo govorili. Zdelo se nam je, kakor da bi igrali kakšno igro z vragom, in bi bila od naše strani postavljene — Tanja. In ko smo zvedeli od žemcljnikov, da se je začel vojak "potiti za našo Tanjko," postalo nam je življenje grenko-dobro in tako zanimivo, da niti opazili nismo, kako se je gospodar okoristil z mišim razvnetjem in nam nalagal na dan in noč dela a štirinajstkiii pudi testa. Skoro vstajali nismo več od dela. Ime Tanje je bilo celi dan v naših ustih. In vaa ko jutro smo je čaksli z neko posebno ne-vd rpnoatjo. Včasi »e nam je zdelo, da b« prišla k nam, a ne bo več ona, prejšnja Tanja, ampak neka druga. Vendar ji nismo ničesar pravili o dogodivšem se sporu. Ničesar je nismo izprsševali in občevali smo z njo ljubeznivo in dobro ko prej. Tods že se jc bilo vkradlo v to razmerje nekaj novega in drugačnega, nego so bila naša prejšnja čuvstvu do Tsnje — in to novo je bUs ostra radovednost, odira in hladna ko jeklen nož . . . "Bratci, danes je zadnji dani" je rekel neko jutro pek, pripravijajoč se k delu. To ume dobro vedeli brez njegovega opomina, vendar smo vztrepetali. "Opazujte jo . . . vaak čas ima pritil" je predlagal pek. Nekdo je s pomilovanjem vzkliknil: "Pa saj z očmi ne zapaziš ničesar." In znova je vzbuknil med nami živahen, glasen prepir. Danes naposled spoznamo, kako čista in nedostopna za blato je posoda, ki smo mi vanjo vložili svoje najboljše. To jutro amo kakor nenadno in prvič čutili, da v resnici igramo veliko i-gro, da natn more ta poskušnja čistosti uničiti našega božka. Slišali amo vse te dni, da vojak trdovratno in neizogibljivo zasleduje Tajnjo, a vprašati, kako ona misli o njem, je ni mogel nihče. Kakor doslej je tudi poslej hodila redno vsako jutro k nam po kolačke in bila je vedno iata ko prej. Tudi ta dan smo kmalu eačuli njen glas. "Arestantkil Jaz sem tu . . ." Hiteli smo ji odpirat, m ko je vstopila, smo jo zoper svojo navado sprejeli z molčanjem. Zroč jo na vse oči, nismo vedeli, kaj bi govorili z njo, kaj bi jo vprašali. In stali smo pred njo, mrsčns, molčeča truma. Vidno se je začudila sa njo nenavadnemu sprejemu — in zdajci smo opazili, da je pobledela, postala nemima, prišla v zadrego in vprašala z zadušenim glasom : "Kakšni pa ate . . . danesT" "Kuj pati?" — jI j« vrgel v obraz pek mra* čno, ne da bi trenil z očmi od nje. "Kaj —jaz?" "N-nW . . , "Torej, dajte mi brž kolače v . . ." Nikdar nas ni poprej priganjala. . . "Časa dovolj!" je rekel pek; a z mesta ae ni genll in z njenega obraza ni genil z očmi., Takrat se je naiuah obrnila in ieginila skozi vrata. Pek je prijel za lopar In mirno dejal, obrniv-ši se k peči i "To se pravi . . . stvar je pri krajul . , . Kj vojaki. . , lopovi . . . nesrainuežl ..." Kakor čreda knštrunov smo se razvrstili, za-dcvajc se drug ob drugega ob mizi, molče sedli In <oi in olmežncjša nego mojstrova in tudi bojevite j-ss ker je^uTnJerjena proti nekon-fucij«kim fHeMafom. »kleptikom. cinikom in aoria1i«tom. Ker je glavno človek v svojem razmerju do človeške družite (dr-Aatc) prcdiin4l te filogofije, mr lahko teče, da jc to nauk o državi (Htaatswcischeit, political philosophy), zgrajen na etičnih principih, katerih filozofski temelj je uarfk n človeški naravi. IV) M en g-tsi ju imajo vsi ljudje isto naravo (Wesensnatur) t "Vse stvsri iste vrste so si med seboj podobne, zsksj naj bi torej dvomili o tem glede človeka." r ln nadalje pojssnjujc: "Kaj imajo torej vms srca skupnega? So to ideje ki pravičnostSvetniki (svetnik — Ideal človeka) se razlikujejo od drugih ljudi le po tem, da ono "skupno" prej porfmijo. Narava človeka se pojavlja v njegovem srcu (—duši*, ki je središče diAcvnef* življenje Vsi ljudje imajo usmiljeno (sočutno), srsmežljivo rahločutno in vestno srce, (the feeling of commiseration, the f. of ahame and dislike, the f. of modest y*and complaisance, the feeling of approving and disapproving) t kdor gs nims. ts Po Meng tsiju ni človek. T v »o temelji moralnih čutov, kajti "sree immiljenosti (sočutnosti) je ksl humsnitete, sree sramežljivosti kal dostojnosti in sree vestnosti kal modrosti " Ds ai ia teh kali vzgojimo kreposti, moramo čuvati sree "želja po uživanju tuna-njih stvari'' m »e isobraševsti. ln cttj tega iiobraževsnjs ni nič drugega kakor ssmosposnanje. "Na- men študija in preiskovanja ne obstoji v ničemer drugem, kakor edino le v tem, da IKcmo svoje zablodelo srce." Vesoljni svet je po nazorih Meng-tsijovih urejevan po enotnem, splošnem, generalnem sako nu, Imenovanem t so. Olcde ns človeka pojavlja se "tao" posebno v štirih temeljnih krepnstih: modrosti, humanosti, pravičnosti in nravnosti (moralnosti) ter v petih človeških rasmerjih: očeta ki otrok, moža in žene, bratov in prijatefjev, vladarjev m ministrov (uradnikov). Obseg modrosti je /Uresničevs-nje humsnitete ki pravice. NI, ds hi moralo in tudi ne sme hiti to golo mnogosnsnje (Vielwisserei), modrost je v svojem obeagu Is h-ko omejena in ima lahko za avoj cilj le najbližje at vari "Cd A modrost Yan-va in Nun'ova ni obsegala %seh stvari, temveč je šla t »red vsem na to, po čemer nimamo najprej stremeti." Prava modrost je »orej vedno praktičnega značaja. Humanost je branil Menf-tsi proti takrat razširjevanitn naukom sensualism« in aocialinata: "Pri »enanalismii m vrti vsa o-krog "jaz"a, tu ae ne priznava nobenega drugega gospoda {Avtoritete), pri socializma pa valja "splošna ljubezen• tu prenehajo vae razlike, edo naravne." Točne definicije pojmo humanosti nam Meng-tsi ne podsje, loči jo pa strogp od sinevske pidtete: "Plemenit Človek ljubi kreature (stvarstvo), pa ne izvršuje proti njim humauitete, proti ljudstvu izvršuje humaniteto, pa ni do njega zaupljiv; zaupljiv je le do roditeljev, človekoljuben do ljudstva in ljubezen do stvarstva." Pravičnost čiela Meng-tsi bolj nego življenje. Lepe so njegove besede: Rad jem ribe, pa tudi medvedje tace jem rad; Če obojega tfkratu ne morem dobiti, pustim ribo in si vzamem medvedjo lico. — Življenje tudi ljubim in pravičnost tudi; če obojega hkra-tu ne morem dobiti, pustim življenje in si vzamem pravičnost. Življenje tudi spada k temu, česar si jaz želim, pa med tem, kar si jaz želim, so še večje stvari nego življenje, nato si ga (življenje) nočem pridobiti s podloatjo." Kar se tiče nravnosti (moralnosti) pravi Meng-tsi: "Kdor i-iua nrav (Bitte), časti druge". Ps, dasi ji pripisuje veliko važnost, mu ni neznano, da je nrav lahko dobra ali slaba: "Nravi, ki je nenrav, pravičnosti, ki je nepravičnost, ne izvršuje velik človek." Nauk o človeških razmerjih je prevzel Meng-tsi od svojega moj stra Konfucija, zato ni treba po sameznosti razlagati. Tem več je pa povedati o Mettg-tsijevem nauku o državi, kar tvori jedro njegovih ukov. Namen države ni samo povzdig-njetfje gmotnega blagostanja dr Žavljanov, ampak tudi duševnega. "Ljudje imajo eno konsekvenco: zadofrtna hrana, topla obleka, u-dobno stanovanje brez (etične) izobrazbe jih približuje živini. Najboljše izobraževanje ljudstva pa je dober vzgled najvišjih dostojanstvenikov države. "Če je vladar človekoljuben, je vsakdo človekoljuben, če je vladar pra vičen, je vsakdo pravičen." Izo brazba ljudstva je naravnost nu jno potrebna za obstanek države: "Če dlržava nima veliko gradov in trdnjav, obilo orožja in branil, ni to nikaikšna nesreča; če si ni razširila polja in ne nakopičila blaga, ni to nrkaikšna škoda. Če pa višji nimajo moralnosti, nižji ne izobrazbe, pa se dvigne upor rto ljudstvo, in polom ni daleč/ Specijalno se vrši vzgoja v pe teri smeri: "Plemeniti človek po učuje na petero načinov: 1) na nekatere vpliva kakor pohleven dešek ob pravem Času, 2) pri ne katerih izpopolnjuje kreposti, 3) pri nekaterih razvija zmožnosti do razcveta, 4) pri nekaterih od govarja na vprašanja, 5) nekate re poiplemenitulje posebno." Država je mogočna, če je sama na sebi, po svojih členih, v moralni harmoniji močna. Potem je ne more razdejati zunanje nasilje: "Človek se mora najprej sain onečastiti, potem ga šele dru gi, rodbina se mora najprej sama uničiti, potem jo šele drugi, drža va se mora najprej sama razme šariti, potem jo šele drugi." Dru god zopet pravi: "Narod se ne obvaruje z obmejnimi nasipi, dr žava se ne obrani s strmim gora mi in soteskami in si ne pridobi ugleda z orožjem. Kdor je moral ni svetovni zakon (tao) našel, temu pomagajo mnogi, kdor ga pa je izgubil, temu jrh pomaga malo." Vojski je Meng-tsi odločen nasprotnik ("Vojska je sploh za-vrgljiva") zahteva politiko miru Agresivna vojska mu ni nič dragega kakor pobijanje ljudi: "Če se bojujejo za zemljo, pokrivajo ubiti piano polje, če ae bojujejo za mesto, napolnjujejo pohiti mesto. To ima v mislih rek: 'deželo braniti, človeško kri piti' — zločin, za katerega je smrt še pre mila kazen. Dobre bojnike naj zadene najhujša kazen, takoj za temi one, ki vladarje aliirajo (za vojsko), nato pa one, ki povečujejo goličave in obremenjujejo ljudstvo z neobdelano deželo." Največje blagostanje države je sloga njegovih elementov, harmonija nižjih in višjih. Da se ta ohrani, morajo vsi živeti tako, ds itnsjo ta princip pred očmi, kajti t "Če zgoraj ni nobenegs ideala (tao) v svrho preskušnje, spodaj nobenega zjtfkona v svrho spoštovanja, dvor ne veruje tau, roko-delec ne veruje meri, plemenitnik ae pregrešuje zoper pravičnost, priprosti človek zoper k d ženske zakone. Da ae mesto (država) dalje vsdržl, je le srečen slučaj " Življenje tretjega velikega fi-lesofs-metafizika kitajnkega" je aegaljeno a plaščem naivnih le- gend in povesti. Edini zanesljivi vir njegovega životopiaa je nekoliko vrstic, ki jih je ustanovitelju taoisma v svoji zgodovini posvetil kitajski Herodot, Sze-ma ts'ien (II. stol. pr. Kr.) Od tam vemo, da je bil Loa-tsi porojen 1. 604. pr. Kr. v Ču-ženu v sedanjem Ho-nanu. Izhajal je iz roda^ Li, njegovo lastno ime je bilo Erh, posmrtni naslov Po-yang, priimek pa Tan. Ko se je bH izšolal, je postal knjižničar državnega arhiva v Ču. Tja je prišel k njemu tudi Konfucij, da bi se pri njem poučil o obredih. Lao-tsi mu je baje odgovoril: "Ljudje, ki o njih govoriš, gospod, so kakor njih kosti, uinrljivi in razpadajoči v prah. Edino njih besede ostanejo. Dokler je čas u-goden za modreca, je spoštovan, kakor hitro se pa doba obrne, je utrgan kakor cvetlica in Modi tak zmaji' Lao-tsi je bival dolgo v Ču. Ko je pa dinastija te države začela propadati, je odšel na mejo države. Mejni stražnik, po imenu Yin-hi, mu je baje rekel: "Ker si se odločil živeti v samoti-, prosim te, napiši knjigo zame.'' In Lao-tsi miu je tu baje napisal svoj Tao te-king. "Ne ve se, kje je umrl" S tem končuje zgodovina svoje lakonično poročilo o Lao-tsiju. Lqio-tsijevi nauki so obseženi v njegovi knjigi Tao-tek-kmg*) (knjiga o Tao-u in kreposti). Ideja njegove metafizike se suče okoli besede "tao", ki je splošen ter minus in se ne da omejiti na do ločen pomen. Skoro vsak prevajalec pojasnjuje drugače to besedo, tako n. pr. jo prevaja AbeJ Rčmusat z besedo v trojnem pomenu: 1) Sou vera in Etre, 2) Raison, 3) Parole; St. Julienz: Voie; J. Legge z: Met hode; Ch. de Harlez z: Une itelligence čter nelle et infinie, prodne trice des etres qu'elle illumine; Victor von Strauss z: Qott; Pr. Balfour e Pie tonovim: z "Nature, kot aktiv nim principom vesoljstva, — P. Cšrus z: Reason, itd. Najbolje je, da se pusti i v prevodu kitaj dki: Tao. Lao-tsijev Tao je prin-cip absolutne resnice in je hkra-tu izvor vseh stvari in vesoljnega sveta. BH je v začetku, je večen in neizpremenljiv, nematerijalen in nepojmljiv. Z besedami v resnici svetopisemske priprostosti in globrtkosti začenja Tao-te-king: "Tao, ki se da realizovati (utelesiti), ni večni Too: ime, ki se da izreči, ni večno ime. Tao brez i mena je početek neba in zemlje, Tao z imenom je mati deset tisoč (vseh) stvari. Ker od nekdaj ni m« želja, vidimo v tem njegovo duhovnost (essence spiritueile), ker ima od nekdaj želje, vidimo v,tem njegove meje (omejenost). Te dve reči imata isti izvor, ps razna imena. Ta istost se imenuje misternim misterijev, vrata vse duhovnosti.H Tao je torej nepojmljiv ki brez želja, ekvkler ne pro-itvaja. A v zvezi ahsolutnosti in produktivnosti je ravno oni "mister ij misterijev". Druga svojst-va Tso-s: "Gledamo ga, in ga ne vidimo; imenujemo ga: "Nepojmljivi" (ji). Poslušamo ga, pa ga ne slišimo: imenujemo ga "Neslišni" (hi). Dotakniti se ga hočemo. ps gs ne moremo doseči: #)Najboljši prevodi so: nemški "Lao-tse's Tso-tč king sus dem Chin, ins D..ubertr., eingel, umi comm. von Viktor von Straw. Leipzig 1870"; angleški "The sacred Booka of (liina: The Texts of taoism transi, by James Legge I. Oxford 1891"; francoski "Tec-ten Taoistes trad, des origrnaux I chinois e^commeotčs par Oh. de Harlez Paria 1891" (Annales du Muaee Ouimet TXX.K Najbolj-ša isdaja evropska je "Lao-tze's Tao-tek king chines« — engiieh with in t rod., transi it. and notes by dr. Paul Cams Chicago 1898". imenujemo ga "Neskončnio sub. tikii" (wei). Ta tri svojstva s« ne dajo pojasniti posamezno (vsako zase), in zato jih pojmimo kot eno samo celoto.*) Tao je neskončen: "Če gremo proti njemu, ne vidimo njegovega prvega dela; če itja ne samo plodi, am-polk jih tudi živi, da£e jim vzrast, hrani jih m jih izpopolnjuje s posredovanjem zamlje in neba. To je v kratkih besedah temna onotoLogija Lao-tsijeva, ki ima v filozofskih sistemih Zapada toliko analogij. 'N. pr. Platonovo, ki ni niti Spinozzova substanca "per subetantian inttfligo id, quod in se est et per se ooncipitur, hoc est id, cuius conceptus non indiget concepts* aiterius rei, i qua formari debaet"), zlasti pi Schelllingova Weltseele, princip, ki svet orgonizulje v sistem. Veliko jasnejša je Lao-tajjeva etika. Sin praktičnega kitajskega naroda se pri v«ej metafiziki tu ne more zatajiti. Morala Lao-tsijeva je oanovani v bistvu na treb principih: ni svobodni volji člove^i, na veri v prvotno dobroto (popolnost) človeške narave in na obsolutni dovršenosti Tao-a kot najvišjega i-deala in vzora vseh bitij. Tao je sicer atvarnik in vladar bitij, toda voljo jim prepušča svobodno. Človek se rodi z dobro naravo, prav tako kakor so prvotni ljudje poznali samo krepost, ne da bi se tega zavedali. Šele strasti so vzbudile v človeku hrepenenje po čutnih (sinnlich) stvareh, in s tem je bilo stanje blaženega miru pretrgano. Narodile so napake, zlo, in vsleg tega se je ljudstvo zavedelo, kaj je krepost in dobro. Da bi se mogel človek zopet povrniti v prvotno blaženo stanje, treba je, da se brani proti strastem in da jih zatira, po vzgledu Tao-a, svojega voditelja in.najvišjega dobra.##) Vrnitev v Tao po stopninah kre posti je cilj moralnega življenja: "Poslednji zmisel vseh kreposti je posnemanje Tao-a. Neskončni Tao je dober in usmiljen, ljubi vss bitje brez razlike, jih hrani, preživlja, povečuje in podpira, b va ljudi, dviga padle in jim pomaga k povrnitvi: on je zavetišče vseh." Too dela to brez interesa, to se pravi, ne išče slave in koristi zase, ker je neprestano sam v ae-bi spokojen, je v wu-wei (neraT* nanje, ne-izvrševanje). (Dalje sledi) •) V hesedsh ji — bi -ej videl Abel Rfcnusst (Memoir* sur la vie et les ourvrapcs de Uo-Tsen etc. Paris 1823) transkripcijo hebrejskega tetragrama (J+ ho wah). Tega mnenja ae j« žal v svojem prevodu Strani; dandanašnji veruje v to le še D** J. Rdkins, znamenit sinelo«, p« lf preveč fsntsst. (Ts dokazuje «• pr. tudi sorodnost kitajskih mandžurtkih besed s grški«'' Najboljši protidokaz je Oabdeet-zev: wei se je prvotao, v stare« jeziku dobe Uo-tsijeve, atiL ••) Primeri Platonovo aajviij® idejo dobra, ki je stoji te nsd idejo sotnosti (des Setns) in je obenem tudi stvarnik sveta. VSAK