237. številka. Ljubljana, v torek 18. oktobra. XX. leto, 1887. l«!iajr< vr.ak tlan svećer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r i j 8 k o-o g o rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za |»ien nieuec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Dreciniitvo in npravniSvo je v Rudolfa Kirbifia hifii, ^Gledališka stolba". Dpravnifitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozaanila, t. j, vb*1 administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 16. okt. [Izv. dop.] Kakor ie videti, ostane postava o nakaznem (chek- in clearing) prometu poštnih hranilnic jedini večji predmet razpravam tega kratkega zasedanja državnega zbora. Glede na politično situacijo pa tudi ni bilo varno na razpravo dati kake tvarine, pri kateri bi se stranke vsaka na svoje stališče postavile, ker utegnilo bi se zgoditi, da bi ne le levica — vkljub „modrim očem" ministra Gauča, — ampak tudi desnica glasovala proti vladi, — in že tako zmedeni položaj se še poostril. — Raztegnjeni presledki mej zbornimi sejami uporabljajo se za seje v odsekih in klubih in — v podrobne razgovore mej vlado in pooblaščenci desnice. Slovenski poslanci stavijo precizne zahteve in terjajo jasen in obvezen odgovor. Da se vrnemo k postavi o chek- in clearing prometu, uvideva se njena korist splošno, — čeravno bode donašala koristi skoro izključno trgovskemu stanu. Namen te naprave je v prvi vrsti v prometu izplačevanja v gotovini, kolikor mogoče, omejiti in plačevanja urediti po odpisu in pripisu v poslovnih knjigah, ki jih vodi poštnohranilni urad na Dunaji, in po tej manipulaciji poravnavati račune mej udeleženimi strankami. Po pravici se imenuje ta naprava d r-žavna girobanka in da se je pri nas država poprijela tega posla, je piednost, po kateri se odlikuje Avstrija od drugih držav, v katerih so podobne naprave v rokah privatnih društev. Sicer ta p«.stava ne uvaja kaj novega, mar več ureja nekaj obstoječega, kar dosedaj že izza par let obstaja sicer ne proti, vendar pa preko postave. Nakazni (chek- in clearing) promet imajo izvrševati poštne hranilnice in določbe o tem prometu činijo del postave o poštnih hranilnicah. Naravno, da so se pri tej priliki tudi določbe o po štnih hranilnicah v pretres vzele in najvažnejša sprememba se predlaga v tem, da 3% obresti, katere so bile dosedaj za poštno-hra nilne uloge stalne, bode vlada v sporazumljenji z ministri no- tranjih zadev in financ ter poŠtno-hranilnega sveta potom naredbe lahko znižala, — a zvišati jih ne sme. — Glede nakaz nega prometa nastala so tri vprašanja, »kolu katerih ae jo sukala že dokončana generalna debata. — Prvo vprašanje je, ali naj država plačuje obresti od ulog v nakaznem prometu, drugo, ali se jej dovoli jemati pristojbine za to poslovanje in kake, in tretje, kako naj se nalagaje v nakaznem in hranilnem prometu uloženi denarji. Kapitalistični krogi, — zastopani v prvi vrsti po posl. Neuvvirtu — so proti temu, da država od ulog v chek- prometu plačuje obresti, čeravno jih načrt le z 2% določa, — in utemeljujejo to s tem, da girobanke nikjer ne plačnjejo obresti od kratkih ulog. Ti krogi marveč hočejo velikodušno državi prepustiti obrestni dobiček iz teh ulog, — zahtevajo pa za to, da so uloge proste pristojbin. Načrt določa manipulaeijsko pristojbino 2 kr. za vsaki uradni pose! (transakcijo) in provizijo v znesku Vi pro mille. Trgovinski minister pa je odzivaje Neuwirtu po stat stičnih podatkih dokazal, kako bi bila država na škodi, če bi namesto pristojbi u stopila le ne-obrestnost ulog. Obresti ulog posebno v velikih trgovinskih družb, ki najbolj uporabljajo nakazni promet, so celo neznatne proti skupni svoti, katere uplačanje je država posredovala. Minister je navedel več slučajev •in tudi ta. da neka družba je imela v tekočem letu do konca septembra 7 milijonov prometa in obresti so za to dobo znašale 18 gld. 13 kr. — Glede na to nikakor m« kaže, da bi si dala država svoj po sredovalni posel, za katerega se je izključno rabilo več uradnikov, odškodovati z neznatnimi obrestmi in se torej priporoča jemati manipulaeijsko pristojbino 2 kr. in 1U °/00 provizije, temveč ker stranke prihranijo delo in porto za pošiljanje in so tako na znatnem dobičku. — Največje važnosti pa je tretje vprašanje, kako naj se nalagajo denarji, ki dohajajo v nakaznem in hranilnem prometu. — Po dosedanji postavi o poštnih hranilnicah je bilo določeno, da se ima ta denar nalagati jedino v državni renti. Vladna predloga je opustila to določbi* ter navedla celo vrsto načinov fniktih'kovanja, — najvažnejši način dodal pa je odsek tu to je ta, da iz tega denarja se imajo tudi eskomptovati menice posojilnic. — Ta določba bode izvestno povoljno uplivala na razvoj naših jedinih denarnih zavodov in upati čemo, da se bodo posojilnice na deželi z manjimi težavami snovale in obstoječe laglje razvijale po tej državni podpori. To je za nas v obče najvažnejša določba te postave, za katero se nemarno ne vladi in ne kapitalistični strauki zahvaliti, katera zahteva nalaganje le na efekte uživajoče pupilarno varnost, ampak hudgetnemu odseku , ki je to določbo vsprejel v postavni načrt. — Poročalo se Vam je že, da se je naš poslanec V o š n j a k v zboru gorko potegnil za to določbo. V torek piičue specijalna debata o tem postavnem načrtu. Naj še kratko omenjam govora finančnega ministra, s katerim je zboru izročil in razpravljal državni proračun za leto 1888. Potrebščina je pre-liminirana v okroglih številkah s 535 milijoni, dohodki s 514 milijoni, — torej je primanjkljeja 21 milijonov, — mimo lanskega primanjkljeja 27 milijonov. — Primanjkljej je za tekoče leto silno povišala potrebščina za oboroženje deželne hrambe — 12 milijonov, ki so ušteti v 27 milij. —, za bodoče leto silno zvišuje primanjkljej potrebščina za nove puške, 106 milijonov. — Če se odračunajo od skupnega primanjkljeja navedena svota zu puške in razne svote za druge investicije preostaja upravnega deficita 2-2 milijonov, ki je neznatno manjši od preliminiranega za tekoče leto. Minister obljubuje, da hoče v kratkem času predložiti postave o obdačenji sladkora, špirita in piva ter izreka nado, da mu ne bode treba v bodoče uporabljati državnega kredita ter da bode primanjkljej za bodoče leto, — če ne nastopijo izredne razmere, — pokril iz kasnih obstankov. — Andrej baron Čehovin, sla-vni JiazietlE slovenski. Spisal Janko Leban. IV. Čehovin kot Človek, kristijan, narodnjak in vojak. (Dalje.) Kar je še posebno zanimivo, je to, da je Čehovin jedini vojak v naši armadi na čegar prsih se je skupno lesketalo troje največjih vojaških odliko vanj: srebrna hrabrostna svetinja 1. reda, zlata hrabrostna svetinja in vojaški Marije Terezije red! In — kakor piše g. A. Dittrich — ne utegne pri sedanjih razmerah kdo drug tako srečen biti, da bi ga doletela tolika Čast! Naravno je, da je naš junak bil povsodi spoštovan in obf udovan. „Sam cesar ga je želel poznati brž po bitki pri Novari. Pri nekem vojaškem ogledovanji si ga je dal predstaviti ter mu segel v roko." Meni pa je pravil prijatelj njegov, da ga je pri neki slični priliki pokazal naš cesar celo nekemu druzemu vladarju z besedami: nDas ist mein lieber Čehovin". Čehovina je poznala vsa Iladeckega armada, in sivolasi vojskovodja Radecki mu je sam bil pripel svojeročno dve odlikovanji. V zapuščini Čehovinovi se je našla tudi podoba slavnega bana Jelačića samega. Pod podobo je Jelačie svojeročno zapisal: „što Bog dade i sreča junačka! J. Jellačič, Zrn. Ban." G. Dittrich, ki je spisal Članek o Čehovlnovem grobu, pravi, da je osebno poznal slavnega našega junaka ter je ž njim tudi občeval. Potem piše v istem članku (v nemškem jeziku) dalje: MV zadnje sem Čehovina videl 24. aprila 1854. leta., o priliki poroke Nj. Veličanstev pri slovesnem obedu, ki so ga bili napravili iz istega uzroka častniki v Trstu. Takrat je Čehovin nosil že ulansko uniformo, — a bil je že premeščen od 1. ulanskega polka k topništvu kot stotnik I reda. Ponižen ka kor vselej, sedel je k stranski mizi; a kmalu se zaradi redkih njegovih odlikovanj vseh očij obrnejo nanj. Na povabilo topničarskih častnikov sede mej nje. A ti so imeli dosti posla, hoteč odgovarjati na vprašanja svojih tovarišev izmej pehote in mornarice ; kajti vsak je hotel kaj natančneje gaizvedeti o slavij enem gostu." „Kmalu potem, ko je Čehovin bil imenovan ulanskim ritmajstrom, predstavil se je svojemu pol-kovskemu imetniku g. Civallardu, ki je takrat bival v Badnu. Civallard je bil mož visoke starosti, zaradi česar je dolžnosti polkovskega imetnika mesto njega izpolnjeval grof Griinne že od 1. 1850. Civallard je to povedal obiskavšemu ga Oehovinu; vendar je še pristavil, da ga Čebovinov obisk še bolj veseli, in da bode njegov polk gotovo vesel, imeti mej seboj „tacega gospoda". ,Obiščite me, kadar zopet pridete v Baden', tako je sklenil Civallard svoj govor, ter bodite potem delj čusa moj — gost, če bom še živel! Pač ne bi bil slutil takrat nikdo, da ostane takrat še čvrsti Čehovin pri prihodnjem obisku na vedno v Badnu, a da ga stari Civallard deset let preživi. — V istini je Civallard umrl šele 1. 1865. v stotem letu! —" Ne morem končati tega odstavka, da ne bi doslovno podal čestitim čitateljem spisa „V spomin baronu Andreju Čehovina, stotniku c. kr. topništva, umrlemu 10. sept. 1 85 5.", ki ga je priobčil preč. g. K. Huber, vojaški duhovnik in prijatelj pokojnega našega junaka v „Novicah" I, 1855. na strani '310. Priobčujem pa ta lluberjev spis polnobsežno zato, ker kaže Čehovinove prednosti v vse lesku. „Ko so nam te dni „Novice" prinesle žalostni glas" — tako piše g. Huber — „da je slavni rojak naš, Čehovin, umrl, nisem se mogel zdržati, da bi se ne usedel in spisal sledečih vrstic, katere preložim prezgodaj umrlemu rojaku ha grob njegov v prijateljski spomin Na lejatn se, da jim bodo prostor v listih naših rad dovoljen. Ko je leta 1851, moj polk določen bil iz Some Finančni ekspo/e se ni poslušal z dosedaj običajnim zanimanjem, ker se je vedelo, da minister ne more povedati veselih novic, vfoder je zadnja točka vzbudila zado\o'jnost desnice. V seji 14. oktobra stavilo se je tudi več in-terpei;.iij. Tfeifer je intcrpeloval vlado, da bi odredila, da se posestnikom i/plaća kupnina za svet, ki 10 ga prepustili za cesto če/ Gorjance — Telegrami so krivo poročal', da je stavil interpelacije zaradi Kranjske gimnazije. — V a s a t y je intsr-peloval zaradi razpuščenja in prepoved' taborov proti Gaučevim odredbam. — Gregr je stavd piedlog. ki meri na to, da bi naučni minister preklical svoje ordonance glede srednjih gol. Ravnokar nam je došla Tržaška „Edinost", katera navaja celo vrsto točk, za kater-1 naj se slovenski poslanci potegnejo in jih izposlujejo. — Z vsemi temi zadevami so se slov. poslanci bavili, so jih vladi razpravljali in od nje ugoduo rešenje zahtevali, — s pristavkom, da je sicer podpirali ne bodo. — To so tudi ravno sedaj zopet storili — le jedno si dovoljujemo pripomniti in to glede slovenskih ljudskih gol v Trstu. Razmere ljudskih šol so izvzemši Kranjsko povsod za Slovence ravno tako slabe, kakor v Trstu Živo še mora biti vsakemu v spominu kako živahno so poslanci razpravljali te zadeve. Ker se vlada iz dobre volje neče ozirati na te nase zahteve in ker jo poslanci po svojem malem številu v to prisiliti ne morejo, — ne preostaja drugega, kakor da prizadeti poženejo to zadevo po upravnih instancah in če tu nič ne dosežejo, da uloži jo tožbo pri državnem s od išči. katero se ne bule nič pomišljalo slov. ljudske šole napovedati. — Posebno se nam pa čudno zdi, da ravno Tržaški Slovenci ne zahtevajo brzega rešenja svojih prošenj upravnim potom in ne skrbe, da postane stvar godna za državno sodišče. — će se stvar upravnim potom kulantno ne reši, naj Tržaški Slovenci to poslancem naznanijo in oni bodo za točno rešenje skrbeli, — vtč ne mo rejo storiti. Nemški dokazi za pravo osnovo — v Avstriji. (Daijo ) II. Jezik, šola in veioimiik. „ Uri te/ (ii-'Stsn TJrastiiridtifi or-schefut rs vom christlichen Ht.-md-punkte miš kanda v« nuihvortlich, tiinen Zustund liinger hostelieo iu 1hbsi;u , weloher der Blenge des Voltes die vollo rpHgiflse ErkefantAifl bodoutend er-8 e h \v e r t, j ;i z u iu T h o i I e a u m Ogli c h m ncht." Severna Nemčija je geografski preveč v strani od nas, in zato nam avstrijski Nemci to in ono opi šcjo lepše in ugodniše o velikonemških razmerah, nego je to dejanska resnica. Menda tudi nepristranski preprosti nemški narod v Avstriji ne pozna vsega, kako se godi krvnim bratom na severu. Av-strijiski Slovan in Nemec morda menita skupno, da šola, osnovna šola na severnem Nemškem je naravno, pedagogiški urejena in prirejena. Oba se motita. poleg Milana se preseliti iu nadomestiti huzarski polk kneza lteus-a št. 7, veselilo me je to, da bom videl mnogo dežel in mest, ki se štejejo mej najlepše sveta, in se osobno seznanil z mnogimi če-stitimi možmi, najbolj pa s svojim slavnim rojakom Čehoviuom, ki je takrat bil nadlajtuant pri 2. topniškem polku v Fiorenci. Ko pridem v Fiorenco, bila je prva moja misel ta, poiskati slavnega rojaka svojega; grem tedaj v prvo kavarnico „Kafe Done', ker sem vedel, da se shajajo tam častniki iu druga gospoda. Stopi vsemu v kavarnico, po uniformi in redu Marije Terezije, ki se lesketa na prsih le mu-lokaterega vojaka, ni bilo težko spoznati Čehovina; stopim torej do njega in ga pozdravim v slovenskem jeziku — on vesel, da ne m ure m popisati, skoči izza mize, in s t;iko glasno besedo se v d o ni ač e m j ez i k u pogovarjava, da obilo gospodov (Francozov, Angležev in družib), ki so blizu naju stali iu nikdar niso culi aaSega jezika, radovedno povprašujejo in ugibajo: kakošen jezik da je to. Ravno taka se mi je godila, ko sem v Fiorenci v cerkvi Maria No veli a v postu svojim vojakom mnogovrstnih kardel slovensko prid igo val (kar se pred morebiti še nikoli zgodilo ni, in se morebiti ne bo) — tudi tu ni bilo ne konca ne kraja vprašanj zustran jezika. (Kuueo »rili.) Šola severnih, ali kar je jednako, nižjih Nem-cev je tudi za otroke ustrojena tako, da se poučuje v njej v visok on emščin i. A1i to je Nižnonemcem, prevei-. Njih narod vsled take osnove zaostaje, k»ir otroci se morajo mučiti preveč z učenjem vi* Rokohemščine. To jim pobere ptvveč časa, in zaradi' tejia si ne morejo prisvojiti prav praktičnih prvin \>-ikeua šolanja Otrokom NiŽittinemcev se torej godi nekako tako, kakor slovenski deci v Avstriji, k:er že v začetnih šolah uče; predmete s pomočjo raznotere Ruščine. Drugod smo prilično dokazali (v „Štovanu" 1886), da otrok, poučen s tujim naučnim jezikom zaostaja v najvažnejši dobi jedino zaradi napačnega Šolanja, in da je vsled tega duševno manj razvit, nego otrok, ki ni hodil nikdar v šolo, ki pa je imel zunaj šole priliko, neomejeno sukati se mej narodom in tako s preprostim občevanjem v vsakdanjih opravilih in kretanjih razviti si razum brez vsako umetnosti sistematičnega pouka. Takega dokaza politični nemški strankar bi gotovo ne bil sprejel, in morda se je še kak do-mačinec nasmehnil, češ, da pretiravamo. Zato pa naj govori za nas naš m niški presojevalec, ki trdi, da otroci Nižnonemcov, ki se ne poučujejo v domačem narečji, ampak v visokonemščini, jako za-ostajejo v razuniovem razvitku, in da se vedejo slabše, ne orni kanejše, nego pa Italijan, ki se ni učil ni brati ni pisati, ki pa se je boljšega ve denja privadil brez vsake šoie v opazovanji, kako občujejo omikanci ž njimi Berite: „Die Platt-ileii tschen h uben e i n w e n i g e r c i v i l i s i r t e s B e n e h m e n , w e n n si e a u s de r V o 1 k s s c h u 1 e treten, al s die Jtaliener, welche nicht schreiben und lesen kun neti, weil sie von d e n G e b i 1 d e t e n i m U in g a n g e besseres Beti e h in e n e r 1 e r n e n. Iiazgovornik opominja dalje na ne premem e in skupljene ali kakor od vetra nanesene stvari, ki se podaje jo po osnovnih šolah v izotnikovanje, in sicer v jeziku (v visokonemščini), ki učenec že takoj potem, ko zapusti šolo, nič več ali pa le redkokrat govori, in sklepa na to iz tega, da je pač očitna in neizogibna potreba za izomiko nižno-nemškega naroda, da mu tudi v m a ter ne m jeziku ponudijo zadostnih o mi kaj oči h snovi. Izvornik se glasi: „Ervvagt man nun, dass der oft zu bunte und u nzweckmassi g ausge-vvahlte Bildungsstoff der Volksschule in einer Sprache gelehrt wird. w elc h e d er Sc h ti I er nach s e i n e r E n 11 a s s u n g au s d e r S c h u 1 e g a r nicht oder nur bbchst se It en spricht, so kann es wohl nicht zvveifelhaft sein, dass es ftir die wirk-licbe Durchbildung des p 1 a tt de u t s che n Volkes dringend\vtiuschenswertist, dass demselben auch iu s e i n e r M u 11 e r s p r ac h e ge-nugender Bildungsstoff geboten werde." Iz tega neoporečnega dokumenta je razvidno, da velik del nemškega naroda zaostaje v omiki, v civilizaciji, jedino zaradi tega, ker mu ni visoko-nemščina primerno naučno sredstvo v osnovni šoli. Nemec se torej pritožuje zastran nemščine, in zahteva s pedagogičuega stališča ožje nemško narečje! Kaj bi rekel ta nemški rodoljub, ko bi mogel jednako nepristransko pogledati v one osnovne šole v Avstriji, kjer Slovanom že pri nastopu v osnovni šoli ubijajo isto visokonemščino, in kaj bi rekel o slovanskih otrocih, ki se poučujejo v vseh šolskih predmetih ravno tako že prve ure in potem dosledno do konca vsega začetnega pouka jedino na podstavi iste visokonemščino? Kako bi ta poštenjak sodil o onih Nemcih, ki zagovarjajo tako poučevanje , in one vladne pedagoge, ki izda jejo v resnici take naredbe in se ž njimi celo ponašajo pred liberalnim nemštvom? Kaj bi izustil ta nemški pedagog, pravi nemški rodoljub o avstrijskih naučnih ministrih, ki nikjer ne zamude pohvaliti onih šol, kjer se slovanski otroci poučujejo do izvrstnih uspehov v isti visokonemščini? Voditelji sosebno koroških šol mej slovenskim prebivalstvom, prosimo Vas, dajte Vi kot Nemci odgovor Nemcu, ker nam se preveč roka trese, da bi mi za Vas odgovarjali. In ravno na Koroškem se godi slovenski deci tlidi zastran krščanskega nauka tako, kakor Nižno-nenieem, za katere je N mec poštenjak napisal besede, katere smo postavili na čelo temu članku. Tudi na Nižnonemškem se poučuje veronauk Nemcem v visokonemščini, vsled toga pa trpi vera in trpi oravstvenoBt. Ravno zaradi tega so se potrudili Nižuonemci, da so si prevedli na novo sveto pismo, ker ono, ki jo je bil dal prevesti Luther, je bilo že pošlo. S tem hočejo vsaj nekoliko pomagati zanemarjenemu narodu, kateri torej propada kakor na Koroškem. Za to bi se mi nikakor ne čudili, ko t>i nemško liberaluštvo tudi na koroške' STovence u plivalo slabo ne samo zaradi tega, ker ni dovolj duhovnov nastanjenih, ampak tudi zaradi tega, ker slovenska deca še katekizma brati ne /.na. Na Nižnonemškem katekizem v visokdtiemščini težko umejo; na Koroškem Slovenci pa še do branja katekizma no morejo priti v materinščini. Tn Če podajo slovenski deci katekizem v visokonemščini, se ji mora goditi vsaj toliko slabo, kakor deci N'žnonemcev Izpodbijte ta dokaz, če ga morete ! Slovenski Korušci pač še z veliko večjo nejevoljo zakiičejo z besedami našega Nižnonemca, ki pravi za nižnonemške razmere: „ V takih okolno* stili je s krščanskega stališča jedva li odpust-Ijivo, da bi še nadalje ostal položaj, ki množici narodovi znatno otežuje da celo nekoliko nemo žn o dela popolno versko spoznanje". Ta izjava obsojuje tudi jednake in še hujše razmere v Avstriji. Kajti kar velja za Nižnonemce, velja v toliko večji meri za Slovane, ako se jim usiljuje visokonemščina na nižjih šolskih stopinjah. Ves ta dokaz je a m in ori a d maius. in bi imel v Avstriji jednako in ne večje veljave jedino v položaji, v katerem se nahajajo nasproti poljščini otroci gališkib Rusov. Na Koroškem in drugod pa je položaj hujši in torej toliko bolj obsojcvati tudi s kiščunskegii stališča. Rivuo pl. Gautsch, sedanji naučni minister je poudarjal, te dm, da mu je bolj do vzgoje, nego pa do znanja na osnovnih šolah. Pričakovati je torej, da on zaukaže preosnovo začetnih šol na slo-venskem Koroškem, in da zaukaže predrugačiti one naredbe na Štajerskem, kjer se te dni nemški liberalci babajo z nekim razglasom deželnega šolskega sveta, ki je zaukazal na najvišjih šolah pomnožiti ure za nemščino. Nižnonemški poštenjak obsojuje politične pedagoge na avstrijskih osnovnih šo.ah in vse težnje, ki imajo pouemćevanje osnovnih šol za pravi uzor državne modrosti. Ta obsodba pa se razteza tudi na jednake težnje Italijanov, Madžarov in Poljakov. Ta obsodba zadeva jednako hudo poslednji ukaz proti poznanjskim Poljakom, kakor vse naredbe razglase in ukrepe v obeh polovicah avstrijskega cesarstva, kjer koli izpodkopujejo take določbe pouk na osnovnih šolah na podstavi maternega jezika. Ali je možno zaslediti na svetu boljših dokazov za avstro ogerske razmere, nego jih je tukaj podelil nemški rodoljub iz pruske Nemčije? Ako ne, potem bi se slovenski poslanci zagrešili, da bi jih ne porabili narodom, veri in Avstriji v prid. (Dalje prlb.) Politični razgled. V Ljubljani 18. oktobra. Minister Gauč bode še le koncem tega ali pa začetkom prihodnjega tedna v državnem zboru odgovoril na interpelacijo dr. Riegra in tovarišev. Vlada želi, da bi se o odgovoru ne razgovarjalo. Poljski klub je tudi za to, da bi ne bilo (jebate in da Be odgovor kar vzame na znanje. Češki in Liechtensteiuov klub pa hočeta debato o tej stvari. Ako vlada ne bode mogla pregovoriti Čehov in Liechtensteinovcev, da bi se odrekli debati o tej stvari, bode navstal razkol na desnici. Ker je pa volitev v Pfibrarau, ki je Staročehom delala toliko preglavic, zanje ugodno izpala, bode češki klub rajfii kaj prijenjal vladi. Sploh od te interpelacije ni pričakovati nobenega pravega uspeha. — Danes bode naučnega ministra iuterpeloval dalmatinski poslanec Vo j novic, ker se srednja šola v Kotoru misli odpraviti. Vsianje države. Vojaški poveljniki bolgarskih trdnjav ob Dunavu jako samovoljno postopajo in zatirajo narod. Da jim pa vlada pusti delati, kar hočejo, poročajo jej vedno, da se zdaj tu, zdaj tam pripravlja kak upor, kar je pa vse izmišljeno. Kdor se zameri ka-čemu vojaškemu poveljniku ali pa prefektu, ga kar zapio kakor upornika. Narod trpi, ker ve, da se ne more upirati prevelikej vojaškej sili. — Bolgarski emigrantje v Peterhurgu pisali so vodjam bolgarske opozicije pismo, da Rusijo ovirajo mejnarodne pogodbe, da se ne more mešati v notranje bolgarske zadeve in preprečiti volitve kneza, ker je to mej« narodno vprašanje. Odreči se pa Rusija ne more svoji nalogi, da napravi red v Bolgariji. To je notranje slovansko vprašanje. Zabranjevati, da se Nemci ne bodo mešali v bolgarske zadeve in borba proti avstrijsko katoliški stranki je dolžnost vsacega rodoljuba. Turćipi hoče bolgarsko vprašanje popoluem pustiti v nemar, ker vidi, da se sporazumljenje velevlastij ne da doseči. Dolgo jo je Rusija pregovarjala, da bi Turki za seli Vzhodnjo Rumelijo, sedaj se je pa tudi preverila, da je ni moči pripraviti do kacega odločnega koraka in jo pusti pri miru. Ruska diplomacija se bode sedaj naravnost z velevlastmi skušala sporazumeti o kaknm lešeoji bolgarskega Vprašanja in je svojim zastopnikom že poslala dotične instrukcije Turkom to jako ugaja, da se brez nje pogajajo o Bolgariji, da vsaj nemajo nikacih sitnostij in odgovornosti. 4-r.šku zbornica snide se v kratkem. Zborovala bode le malo časa, ker se jej ne bode predložila nobena posebno važna predloga. Mnogo opozicijskih poslancev hoče pristopiti k vladnej stranki, ker so se preverili, da ne morejo vreči Trikupisovega ministerstva. Na JFram*oMlteni se poslednje dni zopet jako mnogo govori o Boulangeru. Njegov novejši spor z vojnim ministrom je vsekako še povekšal njegovo popularnost. Oportunisti bi bili radi, da bi Boulanger sedaj prostovoljno izstopil iz vojske, ko se je spri z vlado, toda general neče ustreči njih želji. Odstaviti se ga pa vlada ne upa, ker ve, da bi s tem zopet le sebi škodovala, ker bi bivši vojni minister le še popularnejši postal. Ilitlijunsiti listi predlagajo, da bi se priredila mobilizacija za poskušnjo, kakor se je bila na Francoskem. Nemški listi odobravajo ta predlog, k< r bi se na ta način jako povzdignilo zaupanje v vojsko. Ko so na Francoskem priredili mobilizacijo za poskušnjo, so pa vsi nemški listi smešili to stvar. Morda je baš uspeh francoske mobilizacije za poskušnjo nemške časnikarje poučil, da so take vojaške vaje tudi koristne. Drugo leto bomo pa morda že slišali, da so že Nemci sami mobilizovali za poskušnjo — Italijanska vlada je najela 15 parnikov, da prepeljejo italijanske čete v Masavo. Ker se v Italiji delajo velike priprave, se že v Carigradu boje, da ne bi Italijani kaj mislili na Tripolis. Turki menijo, da bodo morda Italijani le nekaj vojakov poslali v Masavo, večino pa izkrcali v Tri-polisu Morebiti sta se Bismarck in Crispi kaj ta-cega dogovorila. Pnnemčenje Poznanjakega se tako hitro ne vrši, kakor so Nviiifi pričakovali. Razni nemški listi se pritožujejo, da nemške naselbine nečejo uspevati, če tudi se je izdalo zanje že več milijonov. „Kreuzzeiiung1' je objavila dolg članek, v k.terem pravi, da Nemčija nema nič proti obnovljenju poljske države od nemški- meje do Črnega morja, samo Poznanjsko si pa hoče ohdržat, zategadel je pa mora ponemčiti. Ko bodo pruske vzhodne pokrajine po-nemČene, hode Nemčija celo pospeševala obnovljenje Poljske. Morda misli nemški konservativni list s tem pridobiti Poljake, da bodo sami pospeševali pnnemčenje Pozuanjske da bode potem Nemčija pomagala ruskim Pollakom osnovati svojo državo. Ta predlog ni nov. Čitali smo ga že nekolikokrat v nemških listih. Jeden nemški list je o svojem času se bil izrekel, da bi se pruski Poljaki, kolikor bi jih še ne bilo ponemčeuih, lahko preselili v novo poljsko državo S takimi strenskimi glasovi mislimo, da Nemci ne bodo pridobili Poljakov za svoje nakane. Poljski listi spozuavajo, kam meri predlog „Kreuzzeutunge', „Reforma" misli, da ni misliti na obnovljenje Poljske z nemško pomočjo, ker Nemci s tem le strašijo Rusijo. Taki manevri pa ne bodo odvrnili Poljakov, da bi se ne upirali ponemčenju Poznanjske. Drugi listi pa opozarjajo, da Nemcem ni nič zaupati. llolundisko ministerstvo bode zahtevalo od zbornic večjo vsoto za zidanje novih trdnjav na nemški meji. Če pa ne bodeta zbornici hoteli dovoliti zahtevanega kredita, bode pa odstopilo AfgniiNki emir je ukazal generalu Gobamu Hvderu, da naj zasede vse pokrajine, koder bivajo Gilzad. Kakor je znano, je Eyub han v teh krajih, iu emir hoče torej z njegovimi pristaši začeti boj. — V Herat došli kupci so res ruski podložniki, kakor so s potnimi listi dokazali, po rodu so pa Afgani. Sodi se, da so Evubovi pristaši. Zategadel vlada mej emirovimi pristaši v Heratu velik strah, kajti boje" se,_ da pride v kratkem Eyub z vojsko. Občni zbor društva »Glasbene Matice". vršil se je dne 15. oktobra t. 1. v prostorih glasbene šole. Na dnevnem redu bili so sledeči predmeti: 1. Nagovor prvosednika 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Sprememba društvenih pravil. 6. Posamezni nasveti. Gosp. prvosednik Ravnikar nagovori navzoče sledeče: Slavni zbor! Prvosednik katerega koli društva ima o priliki vsakoletnega občnega zbora prijetno nalogo stopiti pred e. družabnike, jih srčno pozdraviti in njim poročati o dobrem ali slabem gospodar-lenji preteklega leta. In to tudi storim jaz drage volje, s toliko večjo radostjo, ker vidim pred seboj lepo število odlične gospode iu ker mi je s posebnim zadevo jstvom poročati o stanji „Glasbene Matice". Preživeli smo nepozabljive epizode, prave narodne praznike, katere bi znali zabeležiti z zlatimi črkami v zgodovino našo. Spominjam le na obojih preskušnj naudaj tjočih nas z opravičenim zagotovilom, da naše prizadevanje, privesti naš nadarjen narod do višjega izobraŽevanja, ima hvaležno prihodnost. Potrdil je v teh nadah nas skromne Slovence poleg drugih g. vladni svetovalec Zollner, ki je bil polen hvale glede napredka učencev, katerim tudi jaz v imenu si. zbora zahvalo izrekam za njihov trud, in glede učiteljskih moČif, katerim gre naj topleje priznanje Ne bom dalje našteval vseh takih veselih prikazni j iz našega društvenega življenja, o čemer Vas bodeta itak obvestila gg. blagajnik in tajnik, omeniti mi je le obi-lih in bogatih daril, ki nam omogočijo razcvit našega zavoda in vzbujajo nam znabiti preozbilne želje, da bo „Glazbena Matica" vcnderle uspela se do višjega rnuzikalnega središča našega naroda čez moje za sedaj postavljene zadače. Darilo mestnega zastopa Ljubljanskega brez ugovora, tople besede, ka tere so nasprotnikom našim spregovorili v dež. zboru posebno gg: Klun, Stegnar, Šuklje in Poklukar, priznanje strani hranilnice in vlade, to vse nam bode v izpodbujo k daljnemu trudoljubivenm poslovanju Z letošnjo izdajo muzikalij ste gotovo zadovoljio, usi-ljuje se nam pa nehote misel in vprašanje, kako da nobenega naraščaja ni v skladateljstvu. Foerster, Gerbic, Nedved, veterani naši, mojstri pevcev, prinašajo nam skladbe, krasne, naudušujočc, hvala, iskrena jim za tO, a mlajših močij ni nobenih ali le skromnih, ki bi jim vredne vrstnice bile En ki bi mogle ustreči strožjim zahtevam, strogi kritiki. Še le „Gl. Matici" menda je prisojeno si jih izgojiti in dopolniti, kar se je več kot 100 let zanemarilo. Poleg imenovanih treh mojstrov podaje nam naš vnanji odbornik Fajgclj, skrit tamo v goriških gorah na italijanskej meji, jeden nadarjen mož, predigre na orglah k skladbam C^cilj. društva. Izvrstno deloj znamenito zaradi tega, ker se dotika društva, s katerim „G1. Matica" sicer Še ni imela opraviti, a se ga vender morala dotakniti. Pred leti že, ko se je to društvo ustanovilo, pomenkovali smo se o njem, zlasti zaradi tega, ker je „Glasbene Matice" namen bil vsaj nekoliko zvezan s cerkveno glasbo, iz kateie pa srno bili odslej skoro izključeni. Ker sta narod nost in vera ozko zvezani, ker razumnikom našim in resnim politikom je gotovo do tega, da smo v mskalji nem prijateljstvu z duhovstvom, ker narodno svečeništvo drage volje podpira gmotno in duševno vsa naša prizadevanja. (Glej društva sv. Cirila iu Metoda, i sv. Mohora, glej letošnje proslavljenje duhovnov Einspielerja, Trstenjaka in višjega duhovna \Volfa) nismo stopili omenjenemu društvu v nasprotje, pač pa je tihoma prešinjevalo sleherno domoljubno srce z gorko željo, da bi se cerkveno petje ne po-tujčilo, da bi ostalo narodno, domače. Znabiti že bližnja bodočnost bo poučila merodajn«- kroge, da iskreno domoljubje ni prazna fraza, ali najizvedijiv idealen čut, in da naudušenje skupno za vero in dom naj se izraža v posvečenih krajih. Le kar v srce sega, vzbuja blage misli in povzdigne človeka do višjega bitja. Združena moč velja, uzajemnemu delovanju ima „Glasbena Matica" svoj velik napredek zahvaliti, upajmo, da bomo v tem zmislu nadaljevali svoj posel in da bomo tudi v prihodnjem letu smeli ponašati se z našim zavodom. V to ime Bog z uami. (Konec prih.) Domače stvari. — (Deputacija slovenska pri cesarji.) Piše se nam z Dunaja: Danes (dne 17. t. m.) vsprejel je presvetli cesar kranjskega deželnega odbora deputacijo, v katerej so bili gg. državna poslanca dr. Poklukar in knez Wi ndisehgratz, deželni odbornik O. De tel a in Kranjskega mesta župan Karol Šavnik. Vodja deputaciji bil je dr. Poklukar, kateri je izrazil prošnjo, da bi se Nj. VeleČastvo milostivo oziralo na kranjskega deželnega odbora peticijo in dovolilo, da gimnazija v Kranj i še nadalje ostane. Dr Poklukar skliceval se je po tem na razmere v deželi, v kateri ni nikakega „duševnega proletarijata", marveč veliko pomankanja duhovnikov, zdravnikov in uradnikov, ki bi bili slovenščine zmožni. Gimnazija v Kranji ima namen, da iz prepolne gimnazije Ljubljanske odvaja nekoliko dijakov, zatorej bi bilo koristno, da se ohrani v Kranji gimnazija, za katero občina jako veliko žrtvuje. Presvetli cesar je obljubil, da bode uvaževal, razmere in izrekel je, da se živo zanima za kranjskega prebivalstva duševni razvoj. — (Umrl) je včeraj v Trstu v 79. letu svoje dobe gosp. Andrej S o r tn a n, posestnik in tigovec, načelnik znameniti trgovski hiše in blag rodoljub, ki si je za Tržaško čitalnico zlasti za njenih prvih let in sploh za narodno gibanje v Trstu stekel veliko zaslug. Slava njegovemu spominu! — (Takovskired IV. vrste) dobil je Po-stojinski okrajni glavar Friderik vitez Schvvarz, ravno isti red V. vrste pa Postojinski župan Friderik Vičič. — (Cesarjevič Rudolf i n c e s a r i -Činja Štefanija) prideta dne 24. t. m. ob 12. uri 30 min. v Gradec, kjer ostaneta do 28. t. tn. Za vsprejem delajo se velike priprave in obširnemu programu povzamemo, da bode prvi dan razsvetljava mesta in hribov, baklada, drugi in tretji dan ogledavanje raznih zavodov. Dne 27. t in. ob 10. uri 30 min. dopoludne prideta visoka gosta v Celje, kjer bo vsprejem in se bode uložil te meljni kamen Gizelini bolnici. Ob 1. uri popoludne odhod v Maribor, iz Maribora pa ob 5. uri popoludne v Gradec, kjer bode ob S. uri zvečer sijajni ples. — (Prvo Ljubljansko uradniško kon-s u m no društvo) Kot dodatek k poročilu o glavnem zboru 2. t. m. se javi, da takrat voljeno pred-stojništvo in nadzorovalni odbor sta si izbrala načelnike prvi: gg Josipa Podrekarja, c kr. glavnega diivkarjn v p., njemu zi namestnika Vojteha S t m ada, c, kr. pristava v tabačnej tovarni; wul-zorovalni odbor pa gosp. Emanuela Wieschnitz-kega, c. kr. inženerja v p., in njemu namestnika g. dr. Alfonsa Moschetu, advokata, ter da je pri deželnej kot kupčiskej sodniji ta volitev že naznanjena. Ker je odbor dovršil skoro vse priprave ter razpošilja ustopnice, je upanje opravičeno, da bodo člani tega društva od 1. novembra t. 1. naprej lahko že dobivali V'aaj nekatere važniše stvari. Pri tej priliki bodi pa tudi omenjeno, da bi pač bilo želeti veče udeležbe vsaj pri nekaterih siojevih Ljubljanskega uraduištva, da bi se držali gasla: viribus unitis, ne pa, da bi čakali in gledali od daleč, kaj in kako bo delovalo prepotrebno to društvo, kajti le v jedinosti je moč in z združenimi močmi bomo zmogli vso zapreke. Društvena pisarna je sedaj v Šelenburgovih ulicah št. G. Kdor želi pristopiti, naj to naznani pismeno predstojništvu. — („Zgodovi na deželne bolnice v Ljubljani") Povodom stoletnice tega zdravstvenega zavoda dne 20. junija 1886 naročil je deželni odbor g. Petru pl. Radicsu, da naj preišče histo-ričue vire in po njih spiše zgodovino deželne civilne bolnice v Ljubljani. Tako nastala je 81 str. obsežna knjižica, v katerej se natančno razpravljajo vsi podatki, tičoči se tega zdravstvenega zuvoda. Knjižica izšla je v slovenskem iu nemškem jeziku in se prav prijetno čita. — (Deka ni j a pri sv. J u rji na Stavnici) je premeščena v Ljutomer iu je župnik Ljutomerski gospod Ivan Skuhala imenovan deklino m. — (Vabilo.) Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak iu okolico vabi najuljud-nejše vse častite člane iu druge slovenske rodoljube, da naj blagivolijo v prav velikem številu priti na podružnični letni zbor, ki bode v nedeljo dne G. novembra 1887. 1. v Št. Lenartu pri sedmih studencih v Mujerčevi gostilni ob treh popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledo-valcev račuuov. 5. Volitev novega načelništva. G. Deklamacije: a) Borisov krst. Zložil Fr. Krek; b} Lim-barska gora. Po narodni zložil P. Hicinger. 7. Slučajni nasveti in predlogi. 8. Šaljivi govor. Po kon-čauem dnevnem redu prosta zabava. — (Obešenega) našli so danes zjutraj v Malivasi pri Savi novinca Franceta Stanovnika I. kompanije, 17. pešpolka. Ob 4. uri zjutraj odišel je iz vojašnice in se obesil, ob 12. uri prinesli so ga v vojaško bolnico. Uzrok samomora je baje kruto ravnanje pri vežbanji novincev, katero je bilo neznosno samomorilcu. — (Brzovlaki mej Dunajem in Trstom) bodo počenši z 20. t. m. na vsej progi, torej tudi mej Dunajem in Zidanim mostom imeli vagone tretjega razreda. — (Levin Rojčević,) član odlične rodbine in bivši dr. juris, bil je pred par leti zaradi goljufije v Zagrebu obsojen. Ko je prestal dveletno ječo, krenil jo je v Carigrad, ker je kot učitelj jezikov imel precejšen zaslužek. Ker pa tudi ondu ni spoštoval sedme božje zapovedi, so ga prijeli in ukrcali na ladijo, katera bi ga bila imela pripeljati v Trst, od koder bi ga bili poslali pred sodišče v Zagreb. Ko je priplul Lovdov parnik „Aglaja" blizu otoka Krfa, skočil je Rojčevie po noči s plavalnim pasom s krova v morje, da bi tako dosegel svobodo, ali pa — smrt. Dva dni in dve noči gonili so ga morski valovi semtertja, preteklo soboto pa ga je avstrijska ladija „Flora4 izvlekla še živega iz morja in ga postavila na kopno- Ta dogodba se čita, kakor odlomek romana in vprašanje je, bode li Roj-čevic svojim rešiteljem hvaležen. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 18. oktobra. Včeraj bil zopet shod na Tratalgar-Square. Nabralo se je 400 delavcev, ki nemaj o dela, kateri so poslali deputacijo v Mansion-hnnse, zahtevat dela od lordmavorja. Odgovor, ki ga jim je dal lordmavorja zastopnik, zmatrali so brezsrčnim. Množica hotela je v „Citytt, kar jej je pa 300 policajev šiloma zabranilo. Dvajset osob prijetih, več ranjenih. na-------uj-fr „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—154) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. I Loterij nt' srečke 15. oktobra. Na Dunaj i: 18, 83, 4, 57, 14. V Gradci: 25, 43, 16, 45, 24. _ Tujci: 17. oktobra. Pii Hionnt Hrami, Singer, Ldwy, Kulka z Dunaja. — Scbmidt, Gslhain iz Prusije. — Schopfling iz Ortha. — Ivok iz Beljaka. — Perutz, Šchebat iz Trsta. — Cernkovfč iz Senja. — Kighetti iz Legnaga. Pri S5«ll<'l! Koch iz Hamburga. — Taussig iz Mo-nakova — Spieget iz Dornheiraa. — Laad, Hollender, Stein z Dunaja. — Stoček iz Brna — Poik iz Zagreba. — Wal-lentschag iz Št. Lorenca, — Lederer iz Kostanjevice. Pri avstrijskem vesarjl: VVagner iz Rudolfovega — Hauptmann z Reke. Pri Virantu: Spetzler, Jalen iz Begunj Umrli no v IJuhljaiti : V deželnej bolnici: 15. oktobra: Neža Črne, kramarica, 56 let, za slabostjo. — Katra ŽnidarSič, delavka, 25 let, za kroničnim katarom. — Fran Dolenc, usnjar, 30 let, za Brightovo boleznijo. — Marija Rot, go/o zlati zast. listi . Prior, ublig. F.lizahetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudoltbve srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 81 20 82-50 111-80 9»10 685*— 283-50 125 25 9-91 5-93 6135 250 gld. 100 „ gld. 129 gld 167 , 99 „ 86 „ 104 „ 118 „ 125 , n 99 „ 178 , 19 n 110 „ 228 „ danes 81- 15 82- 45 111-80 96-15 8-5 — 281-60 12525 9 91'/a 5-93 61-37'/, — kr ANDREJ SORMANN, veleposestnik in trgovec, je danes ob 8. uri dopoludne, po dolgej in težkej bolezni, po vsprejemu svetih zakramentov za umirajoče, v 79. letu svoje dobo v Gospodu zaspal. Britko potrta sinova Fran in Anton, hči Mary vdova Kosler, sestra Neža vdova Willitschitsch, umiki Andrino, Mercedes Sormann, Ivan, Peter, Mary, Olga Kosler, Etna Seemann in dr. Anton Seemann naznaniajo v svojem in v imenu druzih sorodnikov vsem prijateljem in znancem to tužno vest. Pogreb bode v sredo, dne 19. t. m., ob 10'/3. uri dopoludne iz lastne hiše, Piazza del Fieno. TRST, dne 17. oktobra 1887. (77 n i'oknpaliiko podjetje zimolo, Corso 37. Potrtega srca naznanjamo prežalostno vest, da se je Bogu Vsemogočnemu zazdelo, našo preljubo soprogo, oziroma mater, gospo Marijo Kresnik, roj. Schiffrer, danes 14. oktobra po kratkej bolezni v boljše življenje poklicati. Truplo drage ranjco bodo v ponedeljek dne 17. oktobra ob 8. uri zjutraj vzdigneno in na tukajšnjem pokopališči izročeno večnemu počitku. Svete niHše zadušnice Be bodo brale v farnej cerkvi v Velikih Laščah. Nepozabljivo umrlo priporočamo vsem v blag spomin in molitev. Velike Lašće, 14. oktobra 1887. I»r. Peter Kresnik, dipl. inžener, soprog. Mirko in Vera Kresnik, otroka. (773) Učenec, 12—14 let star, ki Je dovršil I. realni ali I. gimnazijalni razred, ali pa vsaj četrti ljudski razn d rte TSprejme I«-koj v neko prodajalntu<» s mcsaiilm blagom na Dolenjskem. Dečki nn deželi imajo prednost. -- Kje pove uredništvo „Slovenskoga Na oda". (770 Slav. občinstvu naznanjam, da sora svojo sodarsko obrt iz Gradišča št. 16 preselil na Rimsko cesto št. 1£. Priporočam se p n. slav. občinstvu še nadalje, da me blagovoljno počasti z naročili. Ivan Papež, (754—2) HoOur. Prodaja se nekaj prav lepega hrastovega in sme-rekovega lesa zavoljo novega nasada. — Natančneje ustno ali pismeno pri I Ioiso-vui v Zgornjem Brniku, pošta Cerklje, Gorenjsko. (763 2) Št. 16.412. Razglas. (751-3) V zmiBlu §. 37 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887, št. 22 dež. zak.) podpisani magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1888. leto 1. o mestni blagajnici, 2. o mestni ubozni zakladi, 3. o ustanovnih zakladah in 4. o zakladi meščanske bolnice ort 13. do 2«. t. m. v magistratnem ekspeditu občanom razgrnjeni na vpogled in da v tem času vsak lahko svoje opazke v njih navede. Mestni magistrat Ljubljanski, v 10. dan oktobra 1887. Št. 713. Razglas. (756—3: Za mnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in o smrti naše nepozabljive mateie, gospe URŠULE BONAČ, za darovane lepe vence in za č..stno in tako mnogobrojno udeležbo pri Bprevodu k zadnjemu počitku, kakor tudi go»p. pevcem za lepo na« grobnico izrekamo tem potom svojo uajiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1887. (772) Žalujoči ostali. Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Za oddajo gradbe pri šolskem poslopji v Hi. J u rji — za katero so stroški s tlako vred preudarjeni s 3460 gld. 33 kr. — razpiše se zmanj • sevalna dražba na 27. oktobra 1887 ob 9. uri dopoludne v šoli v Št. Jurji. Kdor se hoče dražbe udeležiti, imel bode uložiti 10°/0ni vadij. Dražheui pogoji, načrt in proračun stroškov izvedo se pri c. kr. okr. šolskem svetu v Kranji. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji. dne 10. oktobra 1887. Nepresegljivo za zol»e je I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčnjoi-e, ovira spridenje zob in odstranil j e. smrdečo sapo. Ve ika steklenica 50 kr. II. Salicilni zobni prah, splošno priljubljen, uplivu okr6|H"ujm'e m nareja zobe svetlo in bele. a 30 kr. -, Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo L zahval, ima vedno svežo v /alogi tor jih razpošilja \ vsak dnu po pošti (616—6) „LEKARNA TMK0CZY" zraven rotov^a v LJubljani. jlmT~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilna ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust. B Bi---v-.sfr-----rn^T^i---iSL-fr.r^r--aag MARTIN POVERAJp civilski in vojaški krojač. Jedina in največja kristijanska krojaenica in zaloga vsakovrstnega sukna ter Zimska obleka .... ZiniMkl »u kot . ... ZiuiHke klaee..... ZluiHku suknju .... NuloiiNku oblVku , . . Obleka mm (boke ... , ..... , V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici_jjjj Naroibt M hitro in lično izvršujejo po najnovejšim kroji za vsak .stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. od g'd. »— naprej a „ a__ n B n II v » — n n n 25.- n n „ i;ts n P Lastnina in tisk -Nurodue Tiskarne".