OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE risKi trp 1 a
LETO XXXV, ŠTEVILKA 26, 11. JULIJ 2003, CENA 269,00 SIT
/Z) TEDNIK	OSREDNJA KNJI
SN00032
LET
Neprestano moramo razlagati, kdo smo in kaj počnemo
(foto: Franjo Atelšek)
Razočaralo me je, da Evropejci tako slabo poznajo Slovenijo
Zadruga mozirje
Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.

VELIKA
1' I|PI
KPC
tel. 83?-07-2o^
Železnina Gornji Grad tel.839-44-20«
Železnina Ljubno tel. 584-12-41,
584-10-20 železnina Luče tel. 584-40-24, Železnina Radmirje 838-8C
KMi
KOPAL ARM KOPALNE KADI?
IZBIRA KERAMICNIiiPLOSG£«ffLIJANSIiH IN GORENJE KERAMI™”
zuAji
3§M
GRANITOGRESI-
OTRAN,
SANITARNE RERMIC
JE TALNE IN STENSKE
;ke-wc garniture
MENTI (lOjRENJE IN KOLPA RMAL, UN'ITAS; MAYA, CAGI) KABINE, MASAŽNE KOPALNE I PVC LETVE LEPILO ZA KERAMIKO I
V MESECU JULIJU VAM NUDIMO 5% GOTOVINSKI POPUST
VELIKA IZBIRA TALNIH OBLOG:	l
ITISONOV, TOPLINGOV, PREPROG, SIMPATEXOV.J
M
S
ZA TALNE OBLOGE 10 % POPUST	S
-----------------------------------	A
■O
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI	1
Z ZADRUŽNO KARTICO IN OSTALIMI PLAČILNIMI SREDSTVI! °"
Habit d.o.o., agencija za nepremičnine Vam pomaga, svetuje in posreduje pri najemu, oddaji v najem, nakupu in prodaji vseh vrst NEPREMIČNIN.
Vpišemo vas v register za vse vrste posredovanj nepremičnin in vam poiščemo nepremičnino oziroma oddamo, prodamo ali poiščemo rešitev, katera vam najbolj ustreza. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin, ter nudimo maksimalno odgovornost ter znanje in izkušnje.
Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje v prometu z nepremičninami
Kot vaš upravnik skrbimo za: vse postopke vzdrževanja; izvajanje del na zgradbi; predvidevanje in izvedbo večjih Investicijskih del na zgradbi; Omogočanje nemotene uporabe skupnih prostorov, objektov
m,
lastnike pred .J&^httdvi
H,
koristih,
* M
L
http:/!
1061 NAM
AUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE.
Telefon: 03 898 1600, GSM: 041 665 223
lETi
Brezskrbno na počitnice
Če se vam nikakor ne izide račun, kako si privoščiti dopust, se oglasite v Banki Celje. Pripravili smo ugodne namenske kredite za počitnice. In tudi, če se vam mudi odpotovati že jutri, imamo rešitev. Hitri kredit Banke Celje.
Da pa vas daleč od doma ne bodo skrbeli vlomilci doma, za svoje dragocenosti lahko najamete dobro varovan sef v Banki Celje.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 03 422 10 00, fax 03 422 11 00, e-pošta: info@banka-celje.si, www.banka-celje.si
OSREDNJA
KNJIŽNICA
'ftiETTASTRAN
IZ VSEBINE: (g)
Zagotovo ste se že Kdaj vprašali, zakaj so nekateri ljudje in organizacije uspešnejši od drugih? Zakaj nekateri v svoji dejavnosti odlično uspevajo, neprestano napredujejo in zaslužijo vse več in več, na drugi strani pa se drugi komaj prebijajo iz meseca v mesec, si razbijajoglavozaradi pomanjkanja sredstevza preživetje in se nenehno pritožujejo, da so premalo nagrajeni za svoje delo?
Če bi pogledali bolj od blizu, bi ugotovili, da uspešneži praviloma sploh niso pametnejši, sposobnejši, lepši in značajnejši od drugih. Včasihje celo obratno. Toda kje, za vraga, potem tiči razlog, da obstajajo tako ogromne razlike? Številni misleci, svetovalci in moti-vatorji, katerih dela sem prebral v zadnjem času, se strinjajo, da se poglavitni vzrok za uspešnost ali neuspešnost skriva v Aristotelovem načelu vzročnosti, ki mu danes pravimo zakon vzroka in posledice.
Aristotel je že v času, koje večina še trdno verjela v olimpske bogove, ki naj bi se igračkali s človeškimi usodami,trdil, doživimo vsvetu, ki mu vladajo zakonitosti in ne naključja. Dokopal seje do prepričanja, da se vse, karsezgodugodiznekim razlogom, negiede na to, ali zanj vemo ali ne. Sleherno dejanje ima svoj vzrok, ima pa tudi svoj učinek, kije nato spet vzrok nekega drugega dejanja.
In kakšno zvezo ima to z uspešnostjo? Če Aristo-
telovo načelo prevedemo v prakso, pridemo do spoznanja, da so bogaslvo, sreča in uspeh posledice določenih vzrokov oziroma dejanj. Uspeh torej ni naključje, niti ni čudež. Do uspeha je mogoče priti z načrtovanimi dejanji, ki vodijo v pravo smer. Če vemo, kaj hočemo, je najbolj enostaven recept za uspeh ta, da posnemamo dejanja tistih, ki so to že dosegli. O tem načelu lahko beremo celo že v svetem pismu, kjer najdemo nauk "kar boš sejal, boš tudi žel".
A vse vendarle ni tako preprosto, saj mora še pred dejanji obstajati misel, prepričanje, odločitev. Misli so poglavitne ustvarjalne sile v našem življenju! Preberite še enkrat zadnji stavek. Sem bil dovolj razumljiv? Z načinom mišljenja si ustvarjamo svoj notranji in posledično zunanji svet. Če spremenimo svoje mišljenje, lahko spremenimo tudi svoje življenje. Vem, da se zdi prvi trenutek nemogoče, toda razmislite otem in ugotovili boste, daje res.
In zakaj pravzaprav razpredam o tem? Zato, ker v našem okolju že nekaj časa (s častnimi izjemami) pogrešam mentaliteto uspešnosti. Preveč razmišljamo o neuspehih in premalo o uspehih, preveč gledamo nazaj in premalo naprej. Zaradi slabih izkušenj v preteklosti si ne upamo drzno načrtovati prihodnosti.
Nujnoje, da spremenimo način našega razmišljanja in da sezačnemozgledovati po uspešn(ejš)ih.Tosmo spoznalitudi pri Savinjskih novicah in pravzaraditega pripravljamo za vas dodaten razlog za zvestobo časopisu, kar sem omenil že pred tednom dni. Lep pozdrav do prihodnje številke!
Aktualno:
Ogledalo pred lastnim obrazom.......4
Gospodarstvo
Rezultati lanskega poslovanja boljši
kot v letu 2001.....................6
Športna dvorana Nazarje
Odslej bistveno dostopnejša.........7
Mladinski kulturni «enter
Šok soba v lasti Zgornjesavinjčanov.10
Reportaža
Tri dni in dve noči neprekinjene akcije.12
Reportaža
Tri dni in dve noči neprekinjene akcije.12
Jozova Marija tik pred 92.letom
"Nikoli nisem scagala"...............13
Črna kronika
Nesrečen padec planinca.......22
Na naslovnici: Mednarodna pustolovska tekma po Savinjsko-šaleški dolini
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 26,11. julij 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,^ 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne
NA MOZIRSKI UPRAVNI ENOTI SO SKOZI RAZLIČNA MERILA ZAKLJUČILI Z OCENJEVANJEM LASTNEGA DELA
Ogledalo pred lastnim obrazom
Kakovost javne uprave se v pretežni meri izkazuje skozi izpolnjevanje zastavljenih ciljev, ekonomičnost poslovanja, v veliki meri tudi skozi zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo strank in nenazadnje zadovoljstvo samih zaposlenih. Ministrstvo za notranje zadeve, kije odgovorno za razvoj javne uprave, od preteklega leta priporoča evropski model ocenjevanja kakovosti vjavnem sektorju, tako imenovani CAF standard za zagotavljanje kakovosti, ki so ga razvili v Evropski uniji. V Sloveniji je v preteklem letu pristopilo k ocenjevanju po tem modelu devet pilotnih organizacij, ena mestna občina in dva urada. Letos seje za ocenjevanje po modelu CAF odločilo že 16 upravnih enot, med njimi tudi mozirska.
Samoocenjevanje znotraj UEje izvedla štiričlanska skupina, ki jo je vodila Milena Cigale, z namenom izmeriti učinkovitost na podlagi ocen strank, zaposlenih in meril, ki tvorijo skupno oceno. Po merilih za dejavnike uspeha je bila dosežena ocena 2,92 od možne ocene 5. Zanimivo je, ugotavlja Cigaletova, da so delo upravne enote najbolje ocenili naključno izbrane stranke. Kar 46,5 odstotkov strank je ocenilo delo mozirskih državnih uradnikov kot zelo dobro in kot dobro še naslednjih 44 odstotkov. Za stranke je očitno zelo pomembno, da so uslužbenci prijazni, strokovni, korektni, pozorni in urejeni, pri tem pa seveda ni zanemarljivo dejstvo, da se je po mnenju vprašanih odnos uslužbencev v primerjavi s
GLIN GRIF
Milena Cigale (foto: Ciril M. Sem) preteklimi leti precej izboljšal. »Na ravni upravne enote je kakovost storitev ocenjena z oceno 4,35, kar nas med 16 upravnimi enotami, ki so že izvedle to anketo, uvršča na tretje mesto,« pravi Milena Cigale. 177 naključno izbranih uporabnikov storitev državne uprave v Mozirju je v glavnem izrazilo nadpovprečno zadovoljstvo s servisom, ki so ga deležni, kar pa ne pomeni, da ne pričakujejo določenih izboljšav. Med drugim predlagajo, da se anketa izvede tudi pri drugih državnih inštitucijah (DURS, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Center za socialno delo), zanimivo pa bi bilo vedeti tudi, kaj ljudje menijo o delu in prijaznosti
ljudi po šestih zgornjesavinjskih občinah.
Pri oceni zadovoljstva zaposlenih z delom na upravni enoti gre opaziti določeno nesorazmerje. Več kot 90 odstotkov jih je zadovoljnih, da delajo na upravni enoti, pri tem pa se jih dobrih 35 odstotkov ne strinja, da so pomemben član kolektiva.
»Skupna ocena po evropskem modelu ocenjevanja kakovosti vjavnem sektorju v naši upravni enoti je 2,96. Za primerjavo naj navedem, da je bila povprečna ocena v devetih pilotnih organizacijah, ki so kot prve pristopile k modelu CAF, 2,99. Povprečna ocena v 141 evropskih organizacijah državne uprave pa je bila 3,01,« razlaga Cigaletova.
Skupna ocena je manj pomembna tudi za načelnika upravne enote Vinka Poličnika, ki ga v prvi vrsti zanima, kako so uporabniki zadovoljni z njihovim delom. Isto velja tudi za zaposlene: kaj jih moti, kaj jih motivira, oziroma, kje so rezerve. »Ocena strank in zaposlenih je krasna kombinacija, iz katerega sledi akcijski načrt vodstva upravne enote. Naše poslovanje bomo poskušali izboljšati z namenom, da bi dosegli večjo stopnjo zadovoljslva med zaposlenimi, da bi dosegli boljšo oceno strank in se vključiti v vse tiste procese, kjer nam je ogledalo pokazalo, da je potrebno speljati konkretne akcije v smislu izboljšanja podobe upravne enote,« je rezultate ocenjevanja komentiral načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik.
Savinjčan
Na različnih bregovih
Kot smo napovedali, so se pretekli teden sestali zaposleni, ki zahtevajo poplačilozaostalih obveznosti in letošnji regres, in vodslvo družbe Glin Grit, vendar po pričakovanjih sestanek ni prinesel nič otipljivega v smislu razreševanja nakopičenih problemov, katerita čas dušijo nazorsko energetsko podjetje. Direktor Božidar Vodovnik nam je v neformalnem razgovoru potrdil, da se bo v teh dneh ločeno sestal z zaposlenimi in sindikatom ter preveril razpoloženje tudi med
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE
delavci, ki niso člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ti naj bi bili v večini.
Zaradi slabega poslovanja družbe so se delavci sporazumno odločili za začasno znižanje plač, ki sojih lansko jesen oklestili za petino. Firma sicertrenutno posluje pozitivno, vendar pa občuti lanske likvidnostne težave, ki so posledica slabe ogrevalne sezone in izpada dohodka. V sindikatu so seveda prepričani, da so težave,
s katerimi se otepajo, posledica slabih poslovnih odločitev, ves čas pa so v zraku tudi napoved stavke in ugotavljanje trajno presežnih delavcev. Predsednik sindikata podjetja Marko Rosenstein pojasnjuje, da stavke uradno še niso napovedali, pri njihovih legitimnih zahtevah pa naj bi jih podpirali tudi delavci, ki niso člani sindikata in celo nekateri lastniki.
Savinjčan
O nedeljskem delu trgovin septembra
Sindikatu delavcevtrgovine je že pred rokom uspelo zbrati okoli 50.000 podpisov, torej precej več kotjih zahteva zakonodaja za vložitev uradne zahteve za razpis referenduma. Kljub temu so lahko ljudje s podpisom izrazili podporo referendumu vključno do ponedeljka, ko so sindikalisti pisno zahtevo za razpis referenduma skupaj s podpisanimi obrazci podpore predali predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju. Predvideni datum za referendum je 7. september.
©
Pri sindikatu delavcev trgovine so začeli razmišljati o referendumu po tem, ko je bil v državnem zboru sprejet zakon o trgovini in v njem določba, da lahko delodajalci ob soglasju delavcev prosto določajo obratovalni čas svojih prodajaln. Zakon je začel veljati s 1. januarjem. Kljub temu, daje sindikatu uspelo v tem času doseči povišanje dodatka na delo v manj ugodnem času, so vztrajali pri zbiranju podpi-
sov v podporo referendumu. Menijo namreč -tako so zastavili tudi referendumsko vprašanje - da bi morali delo prodajaln za nujne življenjske izdelke, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, omejiti na največ deset nedelj in prazničnih dni v letu.
Savinjčan
Objestnost brez meja
Gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove so se ob letošnjem tednu gozdov potrudili tako kot vsako leto in poleg ostalih aktivnosti pripravili naravoslovno kulturno pot Samostanski hrib, ki jo je ob prisotnosti številnih občudovalcev neomadeževane narave odprl nazorski župan Ivan Purnat. Od takrat je pretekel komaj dober mesec, vendar dovolj, da seje nekomu ali več njim zdelo vredno oskruniti delo gozdarjev. Težko si je namreč logično odgovoriti, zakaj je potrebno odtrgati table, ki zaznamujejo posamezne točke na učni poti. Mar smo res že tako daleč, da je sleherna pozitivna, taje obenem
Informativne table so brezvestno iztrgali
(foto: EMS)
tudi poučna, akcija podvržena divjanju posameznikov? Nazorski primer, ki bi lahko bil tudi lučki, gornjegrajski, mozirski in tako naprej, jasno kaže na stanje duha v bolj ali manj zaprti zgornjesavin-
jski družbi, v katero očitno, razen negativnih vplivov, pricurlja bore malo vzpodbudnega.
Ni tolikšen problem v tablah, kijih bodo gozdarji nadomestili z novimi, kot v razmišljanju objestnežev, da je vse naše in da si lahko brez posledic privoščijo skoraj vse. "Pravoverniki" pa si umivamo roke in zatiskamo oči pred pojavi, ki hromijo zdravo rast celotne družbe, dokler niso ogroženi naši primarni interesi. In se v skrajnih izpadih, ki se na pragu naše doline že dogajajo, vsevedno zgražamo in odlično vemo, kaj je kdo opustil, pa bi moral storiti. Korak od drobnih "lumparij" do kriminalnih dejanj je skoraj neznaten in predvsem vabljiv.
Savinjčan
SREČANJE ČLANOV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB
Narod, ki izgubi spomin na preteklost, nima
prihodnosti
V počastitev dneva borcev so se preteklo nedeljo na Menini planini srečali borci in člani krajevnih organizacij ZB in udeležencev NOB v naši dolini. Prvo tovrstno srečanje pred spomenikom padlim na Menini je bilo pred petintridesetimi leti, ko je KS Bočna pripravila srečanje vseh predstavnikov političnih organizacij v KS. Skoraj četrt stoletja je organizator srečanja bočka krajevna organizacija zveze borcev. Tudi letos so pripravili prijeten in bogat kulturni program.
Obiskovalcem so se predstavili recitatorki Teja in Tjaša ter pevci bočkega moškega pevskega zbora in ljudske pevke Pušeljc s partizanskimi in domovinskimi pesmimi. Udeležencem srečanja je spregovoril tudi župan občine Gornji
Grad Toni Rifelj, ki je v svojem govoru poudaril, naj bodo tovrstna srečanja v spomin na vojne grozote in opomin rodovom za nami, da se vojna vihra ne bi nikoli ponovila. Predstavnik KO ZB in udeležencev NOB Bočna Aleksander Štrbenk pa
je izrazil prepričanje, da svoboda nobenemu narodu ni bila nikoli podarjena, zanjo so padale žrtve. Narod, ki izgubi spomin na preteklost, nima prihodnosti-tudi zato so pomembna vsakoletno srečanje na Menini, utrjevanje spomina na
preteklost in prenašanje sporočila na mlajše rodove. Ob zaključku programa so se obiskovalci zadržali v prijetnem družabnem srečanju in obujanju spominov iz preteklosti.
Marija Šukaio
PLANET TUŠ CELJE
"Pokaži kaj znaš" privabil več kot 700 obiskovalcev
MinuličetrteksejevPlanetu Tuš pričel otroški glasbeni festival, na katerem je nastopilo prvih 16 mladih talentov. Otroški glasbeni festival bo v juliju v Planetu Tušpotekalvsakčetrtekob 18. uri. Prijavilo seje kar 58 otrok, starih med6in 15 let od teh pajih je nastopilo le 16,medtem kobododrugi nastopili v prihodnjih tednih.
Mladi talenti so se ob bučni podpori gledalcevpomeriliv 12 raziičnihtočkah, dogodek pa je popestril tudi nastop Foxy Teens ter nagradno žrebanje s Piko Božič in plesno skupino Top Fit Divas. Otroški glasbeni festival je namenjen vsem mladim, ki radi pojejo,
ljubiteljev glasbe in plesa
(foto: DR)
plešejo in igrajo na glasbene inštrumente. Prireditev bodo tudi v prihodnje spremljali znani voditelji in glasbeni gostje.
Sicer pajevesmesecjulijvPianetu Tuš namenjen otrokom, ki bodo lahko ob mnogih aktivnostih in dogodkih, skupaj s svojimi vrstniki, kakovostno preživeli svoj počitniški čas. Z bogatim počitniškim programom, ki ga sestavljajo usf-varjalneinplesnedelavnicelerdelavnice družabnih iger, želijo pri Tušu vzpodbuditi mlade, da izrazijo svoje sposobnosti injih pod mentorstvom vzgojiteljic in plesnih učiteljic nadgradijo.
LP
v Planet Tuš privabil množico
KAKO JE POSLOVALO SAVINJSKO-ŠALEŠKO GOSPODARSTVO V LETU 2002
Rezultati boljši kot v letu 2001, vendar smo še
vedno v drugi polovi«
Po podatkih AJPES-a je podatke o poslovanju v letu 2002 do 31. marca letos oddalo 609 poslovno aktivnih gospodarskih družb s sedežem v devetih občinah savinjsko-šaleške regije. Omenjene družbe so po nerevidiranih podatkih v tem obdobju ustvarile 390,3 milijard tolarjev prihodkov in 4,6 milijarde čistega dobička. V nadaljevanju navedeni podatki so povzeti iz analize poslovanja gospodarskih družb Sa-Ša regije, ki jo je izdelala direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek.
DRUŽBE PO VELIKOSTI IN DEJAVNOSTI
Struktura gospodarskih družb po velikosti je v letu 2002 nekoliko spremenjena, ker sta se vsebinsko in vrednostno spremenili dve od treh meril za razvrščanje družb po velikosti. Merilo prihodkov je omejeno na čiste prihodke od prodaje, merilo sredstev pa upošteva stanje ob koncu leta in ne več v povprečju leta. Pri obeh merilih so vrednosti za razvrstitev družb precej višje. Zaradi sprememb meril seje v letu 2002 povečal delež majhnih in srednjih družb, delež velikih pa seje zmanjšal.
V	letu 2002 je po teh merilih aktivno poslovalo 565 majhnih družb, ki so skupaj ustvarile 40 milijard (10,3%) prihodkov, imele preko 38 milijard (10,2%) sredstev in zaposlovale 2.724 oseb (13,1 %). Srednje velikih družb je bilo lani 26, zaposlovale so 2.750 (13,2%) oseb, ustvarile 42,8 milijard (11 %) prihodkov in posedovale za 42 milijard (10,9%) sredstev. Velikih družb je bilo 18, ustvarile so 307 milijard prihodkov, njihova aktiva je obsegala 304,3 milijarde sredstev, imele pa so 15.398 zaposlenih. Velike družbe so imele skupaj 73,8% zaposlenih (v Sloveniji poprečno 50,6%), ustvarile so 78,7% prihodkov (v Sloveniji 59%) in imele 79,1 % vseh sredstev (v Sloveniji 64,7%).
V	panogi predelovalne industrije ima seveda največji delež proizvodnja strojev in naprav, ki v 16 družbah zaposluje 53,3% vseh zaposlenih v Sa-Ša regiji in z 72,6 % vseh sredstev ustvarja preko 70% vseh prihodkov. Sledi ji proizvodnja elektronskih naprav, ki je lani z 11,7% zaposlenih v 20 družbah z 8,4% vseh sredstev ustvarila 11,4% vseh prihodkov.
Lesna industrija z 41 družbami in proizvodnja pohištva s šestimi družbami sta v letu 2002 s preko 15% vseh zaposlenih in 9,5% vseh
sredstev ustvarili 9,2% prihodkov.
Proizvodnja oblačil je s 5,6 % vseh zaposlenih in 2,5% vseh sredstev ustvarila 1,8% vseh prihodkov družb v regiji. Proizvodnja kovinskih izdelkov in orodij v 19 družbah zaposluje 9,4% vseh delavcev in z 3,5% vseh sredstev ustvari 4,1 % vseh prihodkov.
IZVOZ
Izvozniki so v tudi letu 2002 pomembno prispevali k pozitivnim trendom poslovanja gospodarstva. Izvozili so za 153,7 milijard SIT blaga in storitev, kar predstavlja
Prvih 10 družb po prihodku v letu 2002:
1.	Gorenje d.d. Velenje
2.	Era d.d. Velenje
3.	Premogovnik Velenje d.d.
4.	BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
5.	Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.
6.	Vegrad d.d. Velenje
7.	Elektronika Velenje, d.d,
8.	Gorenje GTI d.o.o. Velenje
9.	Gorenje Notranja oprema d.d.
10.	Zgornjesavinjska kmetijska zadruga z.o.o. Mozirje
39,37% prihodkov vseh družb Sa-Ša regije. Največjih deset po izvozu predstavljajo naslednje družbe:
1.	Gorenje d.d. Velenje, 2. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, 3. Elektronika Velenje d.d., 4. Gorenje Notranja oprema d.d. Velenje, 5. Gorenje Glin (bivši Glin K&M) d.o.o. Nazarje, 6. Elkroj d.d Nazarje, 7. Vegrad d.d. Velenje, 8. Veplas d.d. Velenje, 9. Glin Žagarstvo d.o.o. Nazarje in 10. Gorenje Orodjarna d.o.o Velenje. Prvi štirje izvozniki predstavljajo 92 odstotkov skupnega izvoza družb v regiji.
REZULTATI POSLOVANJA Prihodki v višini 390,3 milijarde SIT so bili v primerjavi z letom 2001 nominalno večji za 5%, izvoz pa za 16%. Gospodarstvo regije je neto
izvozno usmerjeno. Izvoz gospodarskih družb je v letu 2002 znašal 659 milijonov USD, kar je za 16% nad rezultatom leta 2001. Presežek izvoza nad uvozom je znašal 257 milijonov USD.
Gospodarske družbe Sa-Ša regije so v letu 2002 ustvarile neto dobiček v višini 4,69 milijarde SIT, kar je bistveno bolje od preteklih let. Dobiček je ugotovilo 411 družb, izgubo pa 171 družb. Bistveno boljši je rezultat velikih družb, pretežno izvoznikov, pri katerih seje čisti dobiček v letu 2002 v primerjavi z letom prej povečal kar za 28%, poslabšal pa se je rezultat srednjih družb.
Neto izgubo izkazujejo dejavnosti rudarstva in energetike. Po velikosti neto izgubejima sledi finančno posredništvo. Precej nižje, a za dejavnost velike so neto izgube v dejavnosti gostinstva in turizma ter transporta. Dejavnost poslovnih storitev in poslovanja z nepremičn-inami beleži sorazmerno visok neto dobiček.
PRODUKTIVNOST IN PROFITABILNOST Dodana vrednost na zaposlenega je narasla za 10 odstotkov, najbolj v panogah transporta in gradbeništva. Poprečna dodana vrednost na zaposlenega v Sa-Ša regiji je v letu 2002 znašala 22.220 EUR in je za deset indeksnih točk pod slovenskim poprečjem.
Izrazita izvozna usmerjenost proizvodov z relativno nizko dodano vrednostjo ter velik delež realizacije v rudarstvu in energetiki, ki ne pokrivata svojih odhodkov, se odraža v za polovico nižji poprečni stopnji profitabilnosti gospodarskih družb. A tudi stopnja izgube je za polovico manjša.
V dejavnosti rudarstva je 2,6% izguba manjša od slovenskega poprečja (3,9%), za razliko od dela te dejavnosti, ki ima 2,6% stopnjo dobička od prihodka. Enako velja za panogo energe-
tike, ki beleži s 3,3% skoraj enkrat večjo stopnjo izgube od slovenskega poprečja, ki poleg tega na do-bičkovni strani beleži 4,4% stopnjo dobička. Dejavnost industrije kot celota zaostaja za slovenskim poprečjem panoge za 1,3 odstotne točke, beleži pa za 1,3 točke manjšo stopnjo izgub od slovenskega poprečja.
ZAPOSLENI IN STROŠKI DELA
Gospodarske družbe so v letu 2002 poprečno zaposlovale - preračunano iz ur dela - 20.872 delavcev, kar je 3,6% več kot leta 2001, od tega 74% v velikih in 13% v malih in srednjih družbah. Stroški dela so narasli za 16%, strošek dela na zaposlenega pa je glede na leto 2001 nominalno porasel za 12%.
Poprečni letni strošek dela na zaposlenega družb v regiji v primerjavi s poprečjem dejavnosti v Sloveniji kaže, da so nad poprečjem stroški v kmetijstvu, rudarstvu, energetiki in gostinstvu, najbolj pa v zdravstvu in socialnem varstvu. Za poprečjem najbolj zaostajajo stroški dela v transportu, industriji in gradbeništvu ter trgovini.
PRIMERJAVA Z OSTALIMI REGIJAMI
Savinjsko-šaleška regija je v letu 2002 s 4,4% zaposlenimi v primerjavi z vsemi zaposlenimi v slovenskih gospodarskih družbah ustvarila 4% dodane vrednosti, 1,8% dobička in 1,4% skupne slovenske izgube.
Produktivnost regije za 10 indeksnih točk zaostaja za poprečjem Slovenije, strošek dela na zaposlenega pa za dve indeksni točki. Po nekaj kriterijih je Sa-Ša med trinajstimi regijami na osmem mestu.
Po neto izvozu je Sa-Ša v državnem merilu na tretjem mestu, za dolenjsko in gorenjsko regijo. Gospodarstvo SAŠA je zadolženo kot poprečno gospodarstvo Slovenije.
Franci Kotnik
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Presojali sklepe vlade
Glavni del zadnje predpočifniške seje svetnikov občine Gornji Grad je bil posvečen komunalnim zadevam. Računajo, da bodo do jeseni pripravili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je podlaga za uporabno dovoljenje in legalizacijo odlagališča odpadkov v Podhomu.
Celotno dokumentacijo bo potrebno zagotoviti do leta 2004, v nasprotnem v najslabšem primeru jim grozi celo zaprtje odlagališča. V nadaljevanju so se svetniki, po precej nepovezani in na trenutke celo smešni razpravi, ki ji je dajal vsebino direktor tamkajšnjega komunalnega podjetja Niko Purnat, strinjali z dvigom vrednosti obremenitvene točke s 107 na 117 tolarjev na kubični meter porabljene vode.
Po uredbi, ki jo je sprejela vlada in je za občine zavezujoča, so tako imenovano takso doslej plačevali porabniki javnega vodovoda, Purnat pa je prišel pred svetnike z očitno nesprejemljivim predlogom, da bi poslej takso plačevali vsi. Različne variante predlogov svetnikom očitno niso v zadostni meri odstrle na-
mena direktorja Komunale, precej enotni so bili samo v prepričanju, da plačevanje takse nikakor ne sme obremeniti dodatnih skupin občanov. Pravzaprav je nekoliko nerazumljivo, zakaj sta se župan Toni Rifelj in direktor Komunale Niko Purnat sploh odločila za razpravo na občinskem svetu, potem ko je slovenska vlada odločila, da bo višja cena takse za obremenjevanje voda začela veljati s 1 .julijem letos. Pristojnost komunalnega podjetja kot upravljavca javnega vodovoda v Gornjem Gradu je, da operativno izvaja sklepe, ki izhajajo iz vladne uredbe, kljub razumljivi želji, da se plačevanje takse porazdeli na vse kategorije enako.
Savinjčan
ZA LJUBENCE SO PREMOGOVNIKOVE ZAHTEVE PREVISOKE
Zainteresirani predvsem bližnji kmetje
V projektu Golte, katerega so pripravili v velenjskem Premogovniku in v teh tednih predstavili občinskim svetnikom vseh vključenih občin, je bilo predvideno, da bi Občina Ljubno pristavila za turistično-rekreac-ijski center vložek v višini 80.000 evrov. Za majhno občino je znesek očitno prevelika obremenitev, zato so se svetniki strinjali, da v letu 2003 namenijo za projekt 30.000 evrov. Konec koncev to tudi ni edina
naložba ljubenske občine za Golte
Kot je povedala Anka Rakun, županja omenjene občine, je projekt zanimiv predvsem za 6 kmetov v neposredni bližini centra, ki vidijo vtem možnost lastnega razvoja in obstanka. Ti so pripravljeni odstopiti svoja zemljišča in posekati del gozdov za postavitev sedežnice.
Premogovnik je nad ljubenskim odgovorom razočaran, vendar Ljubno poleg s sredstvi sodeluje še z infrastrukturo, pravi Rakunova, pri čemer omeni precejšnje stroške z vzdrževanjem in obnovo občinske ceste do Starih stanov ter brez-
plačno koriščenje dela zemljišča za potrebe centra. Asfaltirali so že 9 kilometrov cestišča, ostalo jih je še 5, vendar bodo preostanek pokrili šele, ko bodo prepričani, da bo cestišče dejansko služila svojemu namenu oziroma ko se bodo začela dela na ljubenski strani RTC-ja.
Čeprav so svetniki odločili, da občina v tem trenutku, tudi zaradi stroškov, ki sojih imeli z ureditvijo mestnega jedra, ne more ponuditi več kot 30.000 evrov, so se obvezali, da bodo pomagali iskati dodatne finančne vire.
Vesna Petkovšek
ŠPORTNA DVORANA NAZARJE
Odslej bistveno dostopnejša uporabnikom
Športna dvorana v Nazarjah, katere lastnik je Občina Nazarje, je od leta 2001 v upravljanju Javnega podjetja Dom Nazarje. Vse od začetka obratovanja je športna dvorana zelo dobro zasedena. Poleg športne vzgoje, ki je sestavni del osnovnošolskega programa, so v njej našli svoj prostor za športno udejstvovanje tudi različni klubi in društva. Toda Občina Nazarje in podjetje Dom sta se odločila, da športno dvorano še bolj približata uporabnikom.
V ta namen sta se lotila za današnje čase zelo zahtevnega projekta: pridobivanja sponzorjev, ki bi s svojimi denarnimi prispevki omogočili cenejši najem dvorane. Cilj občine in Doma pri tem je bila še posebej možnost športnega aktiviranja mlade populacije, ki lahko že v zgodnjem obdobju odraščanja na ta način pridobiva številne pozitivne izkušnje, kot so timsko delo, odgovornost, sodelovanje, postavljanje ciljev in pravilno sprejemanje porazov ter zmag.
Akcija pridobivanja sponzorjev je potekala v spomladanskem času letošnjega leta, njen rezultat pa je presenetil celo največje optimiste. Za sodelovanjeseje odločilo kar 30 spon-zoijev, ki so na osnovi svojih finančnih vložkovdobili ustrezno velike reklamne panoje v športni dvorani, vendarje bolj kotslednje potrebno izpostaviti njihovo razumevanje namena Občine Nazaije in podjetja Dom - zagotoviti kar na-
jboljše pogojeza športno vadbo mladine in tudi starostnikov.
Kerje bila akcija pridobivanja sponzorjev tako uspešna, bo uporaba
športne dvorane v sezoni 2003/ 2004za klube brezplačna, brez plačila najemnine jo bo lahko uporabljala tudi skupina za osteoporozo, za vse
ostale uporabnike dvorane pa se bo cena najema skoraj prepolovila. Po mnenju direktorice JP Dom Nazarje Vere Pečnik lahko steno, kjer so navedeni sponzorji, imenujemo kar »steno ljudi tretjega tisočletja«, saj gre za gospodarstvenike, »ki pri svojem delu ne vidijo le sebe, temveč se zavedajo, da je v naši mladini prihodnost.«
V znak zahvale omenjenim sponzorjem sta Občina Nazaije in podjetje Dom v mesecu juniju vsodelovanju z radiem Ognjišče organizirala koncert, ki se ga je udeležilo rekordno število obiskovat cev. Že takoj po koncertu so nekateri izmed sponzoijev napovedali,dabodopri svojih prispevkihza naslednjosezonoše bolj radodarni, preostale pa bodo morda k takšni odločitvi motivirali uspehi nogometašev,košarkarjevin rokometašic, ki že marljivo trenirajo za nastope v ligaških tekmovanjih.
Franci Kotnik
Zahvaljujoč številnim sponzorjem so se možnosti vadbe za zainteresirane skupine v športni dvorani v Nazarjah občutno povečale

REZULTATI 0 KAKOVOSTI KOPALNIH VODA V CELJSKI REGIJI
Naravna kopališča problematična glede varnosti in
higiene
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so tako kot vsako leto v kopalni sezoni opravili analize vzorcev kopalnih voda v celjski regiji. Ugotavljali so kakovost vode v letnih in termalnih kopališčih ter v rekah in jezerih na Celjskem. Rezultati analiz kažejo, daje kakovost vode v letnih bazenih večinoma ustrezna, stanje v termalnih kopališčih pa je po ugotovitvah Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pretežno dobro skozi vse leto.
Doslej so analizirali vzorce vode iz sedmih letnih bazenov na Celjskem. Ob pregledih so ponekod izmerili v vodi preveč ali premalo klora, glede na normative pa so največkrat zabeležili preveč sečnine. Higienski pogoji v letnih kopališčih (na letnih bazenih) so slabši v primerjavi s kopališči, ki so odprta skozi vse leto. Na kakovost vode ne vplivajo samo prizadevanja upravljavcev, temveč tudi kopalne navade obiskovalcev. Te so dostikrat neprimerne. Najmanj dvoje pravil bi kopalci morali upoštevati: vsak obiskovalec se mora pred vsakim vstopom v bazen temeljito oprhati in vsakdo mora dosledno uporabljati stranišče, kadarje to potrebno.
Poleti zaživijo tudi divja kopališča. Na Celjskem se ljudje odločajo zlasti za kopanje v Savinji in
Hudinji ter v Šmartinskem, Slivniškem, Braslovškem, Velenjskem in Žovneškem jezeru. Rezultati kemičnih analiz vzorcev Savinje in vzorcev vode v vseh jezerih minimalno odstopa-
Temeljna opozorila za kopalce na naravnih kopališčih:
-	V teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna. Še posebej na to opozarjamo otroke.
-	Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je potrebno neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo.
-Vode iz naravnih kopališč ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrano (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne).
-	Vprimeru kožnih vnetij ali poškodb na koži se za kopanje ne odločimo.
-	Po kopanju v naravnih, neurejenih kopališčih svetujemo vsem, da se ob prihodu domov obvezno temeljito oprhajo in umijejo.
jo od predpisanih normativov. Voda je nekoliko bolj bazična, kar pomeni, da morajo kopalci po kopanju posvetiti več pozornosti negi in zaščiti kože. Polovica vzorcev, odvzetih v jezerih, je bila mikrobiološko ustrezna. Neustrezni so bili vzorci iz Šmartinskega, Žovneškega in Velenjskega jezera. Mikrobiološka preiskava vzorcev Savinje (razen vzorca pri Delejevem jezu v Mozirju) in Hudinje je pokazala, da so bili vzorci neustrezni glede na zahteve o kakovosti kopalne vode.
Problematika neurejenosti naravnih kopališč se nadaljuje tudi letos, saj pri zagotavljanju večje varnosti in možnosti za osebno higieno ni opaziti kakšnega napredka. Table z napisi o prepovedanem kopanju pa kopalcev ne bodo odvrnile. Vsi, ki se odločajo za kopanje na divjih kopališčih, naj upoštevajo temeljna pravila glede varnosti, zdravja in higiene. Voda iz naravnih kopališč ni primerna za pitje ali pripravo hrane, tudi za umivanje sadja ali za hlajenje ne. Otroke je treba opozarjati, naj se izogibajo požiranju vode med plavanjem. Pomembno je tudi opozorilo, da v vodo, kije motna, ne skačemo in se v njej ne potapljamo.
Simona Uršič
Naša anketa
Kopanje v Savinji
Napredek na gospodarskem področju je s sabo prinesel tudi negativne posledice, med katerimi zagotovo prednjači onesnaženost naše reke. Del krivde zagotovo sloni na človeški malomarnosti in brezbrižnost, ki jo lahko prepoznamo v vsaki smeti, ki plava v Savinji. Vendar pa se poraja vprašanje, ali je voda že res tako onesnažena, da s kopanjem v njej tvegamo lastno zdravje?
Irena Božičnik, Mozirje
Sama se v Savinji ne kopam več. Včasih, koje bila voda čistejša, sem se še, vendar seje situacija z leti slabšala. Voda je vedno bolj onesnažena in tisti, ki se v Savinji kopajo, zagotovo tvegajo okužbo.
Stefan Zajc, Okonina
Savinja je od Glina navzdol že tako umazana, da kopanja ne bi priporočal. Sam se kopam vzgomjem toku, pri Prodniku in v Okonini, kjer je pogoji še dopuščajo kopanje. Škoda, Savinja bi lahko bila bolj čista.
Milena Lukač, Mozirje
Do Prodnika je reka še čista. Sedaj se ne kopam več v njej, nekoč pa smo se. Opažam, daje Savinja vsako leto bolj onesnažena.
Urša Skornšek, Mozirje
Savinja je resda umazana, a očitno še vedno ne tako zelo, saj se ljudje še vedno kopajo v njej, Sama se kopam v njej, a bolj poredko, saj mi ne deluje pretirano čista.
Filip Vrabič, Šoštanj
Reka ni namenjena zgolj kopanju, temveč je njeno obrežje kot nalašč za sprehode in občudovanje narave, prav tako pa se v njej skriva bogastvo živalskega sveta. Sam sem velik ljubitelj Savinje, posebej njenega izvira in zgornjega toka. Tukaj pa je situacija drugačna, saj je voda že kar onesnažena in neprimerna za kopanje. Posebej letos je tudi pretok manjši in reka je »gosta«, zato se vanjo raje ne spustim dlje kot do kolen. Morali bi kaj ukreniti v tej smeri, saj Savinja ponuja številne možnosti, ki bi jih lahko izkoristili.
Milena Podsedenšek, Mozirje
To ni zame. V vodi je ogromno odplak, odpadkov... V njej lahko naletiš na marsikaj. Zato se sama ne kopam več, sem se pa nekoč, ko takšne onesnaženosti še ni bilo.
Pripravila Barbara Fužir, foto Ciril M. Sem
VEČDNEVNO TABORJENJE NAJMLAJŠIH MEDVEDKOV IN ČEBELIC NA LAZAH
Brez staršev in udobja lastne postelje
Prvi teden v juliju so na tabornem prostoru na Lazah taborniki rodov Sotočje Nazarje in Bistra Savinja Šempeter pripravili skupno večdnevno taborjenje za svoje najmlajše medvedke in čebelice. Več kot štirideset malih tabornikov je spoznavalo naravo in življenje v njej. Postavljali so bivake in pionirske objekte, doživeli čisto pravi krst, preizkušali ročne spretnosti, se urili v streljanju z lokom, izdelovali različne izdelke iz naravnih materialov. Podali so se tudi na pohod proti Čreti in spoznavali življenje v gozdu ter vodne igre ob Dreti. V popoldanskem času jih je spremljala igra, večere pa so zak-
ljučevali z druženjem ob tabornem ognju.
Vrhunec taborjenja je bil večer z nekdanjimi taborniki, ki so obujali spomine na petintride-setletnico taborništva v naši dolini. O začetkih, vzponih in nihanjih v taborniških vrstah so spomine obujali Ivo Novak, Janez Štiglic in Anica Kreti. Govorniki so si bili enotni, da brez začetnika taborništva Vlada Koširja, kije pričel z delom v Zgornji Savinjski dolini z »Odredom Savinjskih partizanov« po osnovnih šolah v dolini in seveda Janeza Pečnika Svaruna, Mira Boršnerja ter Zorana Umeka Galeba, ki
nikom pri njihovem delu z najmlajšimi -medvedki in čebelicarfii. Strinjali pa so se tudi, daje še veliko število neimenovanih, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj in obstoj taborništva v naši dolini do rodu Sotočje Nazarje. Žal pisnih virov, ki bi pričali o delu in aktivnostih, skoraj ni, ker jih je uničila poplava pred več kot desetletjem.
Danes se ljubitelji narave in življenja v njej srečujejo na svojem tabornem prostoru na Lazah ter osnovnih šolah Nazarje in Mozirje in ob pomoči vodnikov in mentorice spoznava-
Mladi-ftazarski in šempeterski taborniki so se družili na Lazah
(fotot Marija’Sukato):'
so svoje znanje podajali ljubiteljem narave v Nazarjah, ne bi mogli proslavljati tako visokega jubileja. Pri delu na šolah so pomagale mentorice Jožica Purnat, v Gornjem Gradu, Ivan Purnat na Rečici ob Savinji, Lenka Kralj na Ljubnem in Zvonka Zakrajšek, ki je taborništvu posvetila tudi dobršen del svojega prostega časa vse do danes in v četrt stoletja z nasveti pomagala številnim vod-
jo skrivnosti bivanja in preživljanja na pros-
tem.
Spominom so svoj kamenček v prijeten večer dodali tudi najmlajši medvedki in čebelice s kvizom o poznavanju taborniškega življenja in splošne razgledanosti, kjer so pokazali veliko mero znanja in spretnosti ter navdušili občinstvo. Večer so zaključili z družabnim srečanjem »starih« in novih tabornikov ter gostov. Med njimi velja omeniti mozirske skavte, s katerimi so taborniki navezali prijateljske stike in napovedali sodelovanje v prihodnosti, saj so prepričani, daje različnost treba spoštovati, se iz nje učiti in nabirati nove izkušnje.
Marija Sukalo
Turistično društvo Rečica
Na plesu pod vaško lipo
V soboto je potekala zaključna prireditev v okviru programa Od lipe do prangerja. Obiskovalci so si lahko privoščili plesni večer pod vaško lipo ter si ogledali podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem Zgornjesavinjske-ga želodca.
Še preden se je dan prevesil v večer se je na rečičkem trgu pričela zbirati množica ljubiteljev domače glasbe in poskočne melodije šota hladen večer prišle ravno prav, da so se ljudje s plesom ogreli. Osrednji dogodek pa je bila podel-
Zlati izdelovalec zgornjesavinjskega želodca Alojz Petek (foto: Ciril M. Sem)
itev priznanj letošnjim, po mnenju strokovne komisije, najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca, z zlatim izdelovalcem Alojzom Petkom iz Podvolovljeka na čelu. Kot je povedal Silvo Zdolšek, ki je že od vsega začetka vodja komisije, so bili vsi letošnji prijavljeni v zgornjem delu kakovostnega razreda: »Vzpon kvalitete je bil v zadnjih 10 letih izredno progresiven, sedaj pa je kakovost že na tako visokem nivoju, da se pokažejo le še majhna odstopanja. Smo izredno veseli, da je toliko pridelovalcev tako dobro izkušenih, da jih tudi tako neugodne klimatske razmere, kot smo jih imeli letošnjo zimo, ne prizadenejo preveč, oziroma so jih s svojimi nabranimi izkušnjami sposobni premagati".
Zdolšek upa, da bo po dolgem birokracijskem urejevanju zgornjesavinjski želodec letošnjo jesen končno dočakal registracijo blagovne znamke. Poudaril je še, da si želijo želodec pridelovati le na domačih tleh za vsakega, ki bo prišel na pokušino v našo dolino, v širšo prodajo pa ne bodo šli, saj lahko tako izgubijo na kakovosti želodca. Glede različnih pokušin in ocenjevanj zgornjesavinjskega želodca, ki so se v zadnjem času pojavljale izven okvira strokovnega ocenjevanja na Rečici, pa želi Zdolšek ljudi opozoriti, naj bodo previdni, prireditve pa naj potekajo na nivoju pokušin in ne ocenjevanj.
Tatiana Golob
RfiHaHKBHSH
MLADINSKI KULTURNI CENTER V MOZIRJU
Šok soba v lasti mladih Zgornjesavinjčanov
Mladi Zgomjesavinjčani se že precej časa trudijo, da bi se tudi zanje našel prostor v naši dolini. Združeni v organizacijo Kluba zgomjesavinjskih študen-tovso končno prišli do novih prostorov, ki se nahajajo vTVD Partizanu v Mozirju in do septembra bodo tam uredili Mladinski kulturni center.
Nove prostore, kijih dobijo v najem za dobo petih let, sta pridobila Lokalni odbor Mozirje KZSŠ in Društvo za družbeno raznolikost in mentalno rekreacijo (DRMR). Center, kjer se bodo lahko družili mladi vseh starosti se bo imenoval Mladinski kulturni center DRMR Mozirje. Pred začetkom obratovanja je potrebno prostore, t.i. »šok sobo«, ki se nahaja pod odrom velike dvorane, še dodobra urediti, urejanja pa se bodo lotili sami, z delovnimi akcijami. Z obljubljeno investicijo jih bo pri tem podprla Občina Mozirje, preostala sredstva pa morajo zbrati sami.
Komu bo na voljo center in kakšne dejavnosti se bodo v njem odvijale, smo povprašali Francija Pečnika, predsednika KZSŠ: »Mladinski centerje
pri nas res nujno potreben, žal pa smo preveč oddaljeni od institucij, ki bi nam lahko pri tem pomagale. Center bo na voljo mladim iz vse doline, v njegove prostore bomo poskušali privabiti tako osnovnošolce, za razne dnevne delavnice, srednješolce, ki so
Kot pravi Pečnik, skušajo mladinski centri mladim predstavljati vrednote, ki niso vezane na politično okolje, mladim bi radi na zdrav način predstavili stvari, ki se v današnjem času dogajajo. Poskušali bodo pripravljati dogodke, ki ne bodo povprečni,a pou-
Franci Pečnik, predsednik KZSS:
"V naši dolini je še vedno premalo posluha za potrebe mladih. Ljudi je potrebno brez prestanka opozarjati na nas, jim vsakič znova razlagati, kdo smo in kaj počnemo, skratka dragoceni čas porabljamo za razlaganje sistema, kije povsod po Evropi in Sloveniji že dobro utečen."
sedaj najbolj zapostavljeni ter vse mlade, ki si želijo druženja. V večernih urah bodo priložnosti za koncerte, poudarjam pa, da bodo vsi obiskovalci imeli možnost pripravljanja programa, vsakega sodelovanja bomo zelo veseli.«
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02,8/03)ter30. člena Statuta ObčineGornji Grad (Uradno glasilo ZSO št. 3/99,6/02) je župan Občine Gornji Grad sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta odlagališča "Pod-hom"
1.	člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta odlagališča "Pod-hom".
2.	člen
Osnutek bo javno razgrnjen 30 dni od 23.07.2003 do 22.08.2003 vprostorih Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad- sejna soba KD (II. nadstropje).
3.	člen
Jovna obravnava bo dne 30.07.2003 ob 17.00 uri v prostorih sejne sobe Kulturnega doma Gornji Grad, Attemsov trg 3.
4.	člen
Pisne pripombe, ki se nanašajo na osnutek, lahko zainteresirani podajo v knjigi pripomb, posredujejo po pošti na Občino Gornji Grad, Attemsov trg 3 ali elektronski naslov: obcina@gprnji-grad.si.
5.	člen
Rok za pripombe k razgrnjenem gradivu poteče zadnji dan javne . razgrnitve.
št. 002-25/03
Gornji Grad, dne 04.07.2003
Zupan Toni Rifelj
dari, da morajo pri tem znati omejevati sami sebe,sajje naša dolina še daleč od tega, da bi odprtih rok sprejemala alternativne in bolj ekstremne scene. Zavedajo se, da bo potrebnih nekaj let, da bodo tako mladi kot starejši center sprejeli za svojega.
V letošnjem letu so člani KZSS tudi finančno bolj neodvisni, kar jim pri delovanju pušča več svobode. Klub seje v lanskem decembru prestrukturiral in ustanovil lokalne odbore, ki delujejovsvojem domačem kraju, saj se doma vsak najbolje znajde. Lokalnim odborom je dodeljena določena vsota denarja, ki ga klub pridobi od Študentske organizacije Slovenije, in s to vsoto mladi pripravljajo v svojem kraju različne prireditve. Tako bodo konec meseca v okviru Solčavskih dni mladi Soičavani pripravili zanimiv koncert, na Ljubnem pa se bodo vključili v praznovanje Flosarskega bala. Konec avgusta se napovedujejo že znani festival On the edge.
Mladi iz vse Zgornje Savinjske doline pa imajo že to soboto priložnost, da se izkažejo na delovni akciji, ki jo pripravljajo člani KZSŠ in Društvo DRMR, in priskočijo na pomoč pri oblikovanju novih prostorov, ki bodo namenjeni prav njim.
Tatiana Golob
Na podlagi 34, člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Ur. I. RS, št. 110/2002,8/2003-popr.) in 37, člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornje Savinjskih občin, št. 4/99,1/2000,1/2001 in Ur.list RS, št. 61/2002) izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Podrožnik
1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Podrožnik.
Spremembe ureditvenega načrta se nanašajo na dopolnitev projekta navezovalnih cest.
2. Predlog bo javno razgrnjen v prostorih sejne sobe Občine Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje, in sicer 15 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu RS.
3.	V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava predloga. Javna obravnava bo v sredo dne 23.7.2003 ob 17. uri v
sejni sobi Občine Mozirje.
4.	Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe,
mnenja in predloge na javno razgrnjen osnutek Občinski upravi
občine Mozirje.
5.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
RS.
St. 352-3/2001-2003 Mozirje, dne 3.7.2003.
Zupan Občine Mozirje IvanSuhoveršnikl.r.

'ei* d i kc
Piše: Igor Pečnik
Prestiž v srednjem razredu ni več novost. To dejstvo opažamo že pri golfu, ampak audije seveda nekaj drugega. Postavlja se vprašanje, zakaj je A3 tako uspešen. Verjetno drži ugotovitev, da je to »najlepši golf«. Posebej nov model, ki od letošnjega leta krasi evropske ceste in vzburja avtomobilske duše. Malce večji, malce nižji, predvsem pa športnejši. Pri velenjskem Avfo-centru Meh smo si ga imeli možnost podrobneje ogledati in seznjim tudi zapeljati. In ni nas razočaral.
Nova oblika audija A3 napoveduje precej več športnosti. Sprednji del je navihano privihnjen z velikimi žarometi. Stranska linija je športno nizka in se konča s še bolj športnim zadnjim deiom, ki ga krasijo elegantne luči. Celotna linija je bolj oglata od predhod nika, zato novi A3 deluje čvrsto in kompaktno. Z
Lep in
dolžino 4.203 mm- se v svojem razredu uvršča v zlato sredino, enako pa lahko ugotovimo tudi za prtljažni prostor s350 litri prostornine.
Notranjost je izdelana kvalitetno in po Audijevem načelu iz najboljših materialov. O kvaliteti stikov ne bomo
izgubljali besed: na nivoju. Odlični sedeži omogočajo lahek dostop do zadnje klopi, kjerje prostora občutno več glede na predhodnika. Armaturna plošča deluje bogato in se ponaša
vpadlijv
s prezračevalnimi režami modela TT. Športnost na vsakem koraku!
Športnost zagotavlja tudi nova štirivodilna zadnja prema, ki skupaj z elektrohidravličnim volanskim mehanizmom omogoča elegantno in udobno vožnjo. Pravo zadovoljstvo v
vožnji pa zagotavlja tudi motorna paleta, ki se prične z 1,6-litrskim motorjem (102 KM), nadaljuje z 2.0 FSi (150 KM) in zaključi z dvema TDI-jema, in sicer 1.9 (105 KM) in 2.0
(140 KM). Prihaja pa še model z motorjem 3.0 in 250 KM. Za čvrst stik s cesto je v pomoč preizkušen pogonski sistem quattro. Stopnje opreme so tri: atrattetion, ambiente in ambition.
In vtisi z vožnje? Osnovni model preseneča z uglajenostjo in tišino. Le nežno brnenje 1,6-litrskega motorja naznanja gibanje. Udobjeje na zelo visokem nivoju kljub nadpovprečno športnemu »jemanju« ovinkov. Pohvalno je zelo majhno nagibanje karoserije. Volanski mehanizem je natančen in tudi vse ostalo je no svojem mestu. Moti le nazaj pomaknjena opora leve noge in desni del armaturne plošče, v katerega večkrat zadenem s kolenom.
Zavore so nežne, a ob pritisku učinkovite. Ni več brutalnosti, ki je motila nežnejši spol. Motorje nežen, z veliko potrebo po pretikanju, prehitevanja niso ravno njegova domena. Za športnejšo vožnjo je treba izbrati kaj močnejšega. A za umirjene izlete povsem zadostuje. In tudi sosedje vas bodo zagotovo opazili, kajti A3 je lep in vpadljiv.
F*RIJy*V\ZI\llCW ZA TURNIR \/ ODBiälKI NA MIVKI
Ime in priimek:
Naslov:
Telefonska številka
nqjrqje Z'&'iiFai'ifiem'® am jmastem, je Z/R- zone®, vatlo in p’oasdk-. Fs® 1® iimaaw Maim mlvnvfU v &wan điipvTf * i	ponovnog® meJkiaafjm z vomi*
Prad ammi je nn \< f /»/#/ u\ am SmdaijsMJa n micah	paijaa’anjfmnt) aam5 daagaađck,
Jmlk&r sarm vtaaaa ®MjaaMffl v zta&ajkaa letošnjega, jaiMlßjawgu into, JPoioij® je |S§|
Dobili m bomo y športnem fontruv Varpoljah in
_	j||	:
sicer v spbotö, 16 julija! prijavnine nu
|murile se bodo moške in'ženske ukipe - trojice, jih bomo naklju^rto^-vobnl^pTed tekmovanjem.
* Vsi, ki si želite športnega doživetja, se I	pravočasno prijavite.
Pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Savinjske novice, Savin jaka cesta 4, 3331 Nazarje, pokličite na tel. številko 839 07 90 ali pa pišite na elektronski naslov urednistvo@savinjske.com.
Nora mednarodna pustolovska tekma po SavinjskoŠaleški dolini
Z Igle so se spustili po vrvi;
V soboto ob zori so pripešačili v Logarsko dolino
hodmštva, gorskega kolesarjenja, spuščanja po vrvi pri Igli, splavarjenja in kajakaštva po Savinji dokazovale sebi in drugim meje svojih zmožnosti. Od skupno 29 ekip na startu, je na cilj prispelo le 9 ekip, med katerimi je bila najboljša angleška ekipa Sleepmonsters.com s tremi fanti in dekletom s skupnim časom 47 ur 38 min, pred ekipo Gorske reševalne službe Celje s časom 49 ur 47 min in tretjimi, češko ekipo Czech extreme s časom 50ur 34 min. Glede na zahtevnost tridnevnega neprekinjenega tekmovanja lahko rečemo samo, »kapo dol« pred vsemi tekmovalci, ki so po vseh premaganih disciplinah po razgibanem in zahtevnem terenu; prispeli na cilj.
Tekst in fotografije: Franjo Atelšek
V Velenju je bil prejšnji petek začetek nevsakdanjega pustolovske-ga tekmovanja, ki je trajalo neprekinjeno tri dni in dve noči na okrog dvesto kilometrov dolgi progi. Potekalaje od Velenja preko Hude luknje, Graške gore, Slemena, Smrekovca, Petelinjeka, Olševe, Logarske doline,
Med pripravami na novo pustolovščino so na hitro zaužili nekaj hrane
Korošice, Igle, Koče na Loki, Travnika, ponovno Smrekovca in potem v dolino preko Ljubnega, kampa Savinja, Nazarij do Rečice ob Paki, do cilja ponovno v Velenju. Na tej poti so štiričlanske ekipe, v kateri je po pravilih moralo biti vsaj eno dekle, v različnih disciplinah vse od plavanja, jamarstva, po-
Splavarjenje” po Savinji seje zaradi nizkega vodostaja spremenilo v brodenje

JOZOVA MARIJA BO AVGUSTA UPIHNILA 92 SVEČK
Nikoli nisem scagoln
Neke noči, na robu 92-ih let, je sanjala zanimive sanje. Na domu jo je obiskal snubec, ki jo je prišel prosit za roko. Bil je kmet, bogat s hmeljskimi polji. A možakarja je ženska, ki je v svojem življenju dovolj dobro okusila, kaj pomeni trdo delo, gladko zavrnila: "Ne bom se ženila, da bi morala na stara leta na hmelju garati."
Marijo Gregom, po domače Jo-zovo, tudi na nočnem sprehodu misli v domišlijski, podzavestni svet mikavna ponudba snubca ni premamila, da bi se odtrgala mirnemu in skromnemu toku življenja, ki pa ga je vajena od malih nog. Usoda je bila z njo toliko mila, da ji hudega pomanjkanja sicer ni bilo treba trpeti. Na Koroščevi kmetiji v Preseki pri Ljubiji, kjer je preživela otroštvo in mladost, seje vedno našlo dovolj dobrin za spodobno preživetje. Ker pa ni nič padlo z neba samo od sebe, je bilo nujno krepko prijeti za delo. Še toliko bolj po smrti očeta, kije, kot pripovedujejo, ranjen od razstreljenega kamenja padel na Soški fronti. 28-letna mati vdova je tako ostala sama s sedmimi otroki.
»Če si mlad in zdrav, ni nič preveč hudo«
Vendar Marijini spomini na mladost so vedri. "O, ja, je blo kar
scagala," pove dovolj o odnosu, ki naj bi ga človek gojil do vsakodnevnih težav in težavic, če želi čez pestro in razburkano gladino uspešno in varno voditi svojo barko. Presenetljiva in spoštovanjezbu-jajoča je ravno njena vzdržljivost, moč, ki jo kljub na prvi pogled majhni, ostareli postavi izžareva njena notranjost.
Še vedno najraje »žvad štela«
Poleg vsemogočih kmečkih opravil, ki so v primerjavi z današnjo, povsem mehanizirano pridelavo, slišijo kot prijetna pravljica otroku pred nočnim počitkom, se iz časa njene mladosti najbolj živo in z veseljem spominja furmanstva. "Po tistem, ko so ata umrli, je najprej začel turat brat Jože. Devet let je bil star." Kot odraslo dekle se je v to službo tudi sama podala. "Doma smo imeli par konj. Ko so nad Klobasnikom sekali, smo vle-
Čeprav potarna, da ne vidi več tako dobro kot včasih,
Jozova Marija vsako zimo “naštrika” več parov “štumfov”
fajn. Delat ni hudo, če je človek kli iz goše in potem smo turali na
mlad," zagotavlja ženica, ki ji kljub nekaterim tegobam, ki so za njeno starost samoumevne, ne zmanjka volje do življenja, brez katere človek tolikih let zagotovo ne bi seštel. Njen "Nikoli nisem
Pako, na vagon." Podrobnosti polčasi bledijo v spominu sicer radovedne ženice, ki mora še vedno biti pri vsakem večjem domačem opravilu zraven. Ne gre ji zameriti, ko med pripove-
dovanjem z daljšimi premori skuša priklicati v ospredje stare slike, nato pa zamahne z roko: "Saj ne vem več, ne."
Stik z naravo in konji se še danes kaže v njenem veselju in posebnem odnosu do živali. Hlevčka sicer ni več in tudi konjev ali druge večje živine ne, kljub temu pa se s pomembnim poslanstvom vsako jutro, ko domači odidejo v službo, sprehodi po travniku do vrtne ute "žvad štelat". Nekaj radovednih, tihih in prijaznih zajčkov je prijetna druščina ob samotnih dopoldnevih, mile živalce pa prav tako nestrpno čakajo skrbno gospodarico, da jim v skodele nalije mlačnega mleka. Tudi v jeseni življenja, človek rad občuti, da je koristen in da še lahko sam, čeprav s počasnim korakom, postori marsikatero potrebno delo.
“Nikoli se nočem špetirat”
Po tem, ko je večino življenja preživela pri Jožu v Soteski, kamor se je omožila, starost, kolikorji fizično telo da, uživa v Letušu ob mlajšem sinu in njegovi družini. Med možem in ženo je "najbolj važno zastopstvo." Za to pa seje treba nekoliko zavzeti, svetuje Marija, oba morata biti potrpežljiva drug z drugim, saj "nobeden ni za vse". Nasvet za mlade pare torej, ki danes vse prehitro omagajo, če se partner v tesnejšem sobivanju ne izkaže tako, kot v času zaljubljenosti in začetne vznesenosti obeta. Vendar
Vsako jutro čaka avgusta 92-letno Marijo pomembno opravilo, saj mora nakrmiti zajčke
njeni pogledi niso staromodni. Če dva resnično nista za skupaj, je bolje, da se razideta in poiščeta primernejšega sopotnika. "Jazse nikoli nočem špetirat, boljši je molčat in malo potrpet" razkrije svoja načela Jozova Marija, ki je v življenju vedno dobro vedela, kaj želi, in sije to znala na pravi način pridobiti. S preprostimi vodili, jasnimi vrednotami in cilji, razbremenjenimi težkih filozofij in večnega iskanja nečesa več, nečesa, kar nimaš. Brez posebnih šol motivacije in tečajev pravilnega mišljenja, pač pa iz povsem naravnih zgibov, se ravna po pravilu "bodi zadovoljen s tistim, kar imaš." Nedvomno je takšna usmeritev, ki na eni strani goji skromnost v zahtevah in na drugi spodbuja uživanje tega, karti življenje ponuja, eden od ključev za zadovoljno in dolgo življenje.
Tekst in foto: Vesna Petkovšek
NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU
Na trgu 46, Mozirje
Piše: Aleksander Videčnik
Ljudsko
izročilo
Kaj vse so naši predniki pripovedovali v dolgih zimskih večerih, si lahko le približno predstavljamo. Ljudje so bili tedaj še brez časopisov, zato so željno pričakovali, da so prišli k hiši popotniki, ki so prenašali vesti o dogajanjih drugje. Nadvse so se veselili rokodelcev, ki so prihajali v štiro. Ti so delali različno dolgo pri kmetiji, pač koliko je bilo treba, da so postorili, kar so od njih pričakovali.
Večeri so tako postali zanimivejši in živahnejši, saj so rokodelci prehajali s kmetije na kmetijo in tako veliko novic vedeli in jih tudi pripovedovali. Prav radi pa so razpredali svoje misli okoli raznih strahov, verovanj ali pripovedk. Pa jih nekaj preberimo!
Ra Ceru je stal grad
Na vrhu Tera je bil mogočen grad, v njem pa je živel graščak, pravi tiran. Vsi so se ga bali in si želeli, da bi ga kdo ukrotil. Lepega dne je hotel na grad pastir. Pa ga pred vhodom ošabno ogovori grajska dekla: »Kam greš, lenuh, potepuh? Če te graščak vidi, boš ob glavo.« Pastirje deklo ozmerjal z gosjo, nakarje ta za-vreščala, da so pritekli vsi hlapci. Pastirje hitro pričel piskati, hlapci pa divje plesati.
V tem pride jezni graščak in vpraša: »Kaj naj to pomeni? Ob belem dnevu plešete?!« Toda tudi sam graščak seje kmalu znašel med plešočimi. Glasba je trajala tako dolgo, daje debeli mož mrtev padel na tla. Baje so tudi vsi hlapci in dekle odplesali na oni svet. Graščaka so požrli krokarji, grad pa je razpadel.
Kam je izginil pastir, ne ve nihče. Toda, pravijo, tisti, ki bo našel pastirjevo piščal, bo odkril bajni zaklad, ki se skriva pod nekdanjim gradom.
Kako je nastala Ugla
Ko so pri nas še živeli velikani, je eden od njih bival na Raduhi. Med Lučami in Solčavo je hodil kar po vrhovih visokih hribov. Jedel je pečene jelene, pil pa Savinjo. Toda ni bil vesel, saj ni imel žene. Končno joje dobil; bila je višja od vrhov visokih smrek, velikanu pa je
segala le do ramen. Kadar mu je prala hlače, pravijo, je tri dni in noči tekla umazana voda skozi Luče. Srajce ni potreboval, saj so ga grele goste dlake, s katerimi je bil poraščen po vsem telesu.
Toda tudi velikani se starajo. Ko ga je le pričelo mraziti, je prosil ženo, naj mu sešije srajco. Pa ni imela igle, da bi mu jo sešila. Velikan je z vrha Raduhe odlomil veliko koničasto skalo, jo obgrizel, daje bila podobna igli, in jo prinesel ženi, ta pa je pridno na-
birala vitice srobota, da je stkala platno za srajco. Marljivo je delala, ko jo je doletela nesreča; z vrha Raduhe seje odtrgala velika skala in jo pokopala pod seboj. Velikonje hudo žaloval in ves divji vrgel iglo v dolino. Ob Savinji seje skala zapičila v zemljo. Tako je nastala Igla.
Od tedaj je žaloval v neki zijavki. Ko je pil vodo, jo je v studencu ob cesti zmanjkalo. Studenec od tedaj imenujejo »presihajoči«, ker je v njem voda ie občasno.
3z mozirske župnijske kronike
Na straneh 71 do 75 najdemo tudi tele zapise:
5.	julija 1838 odobri cesar Ferdinand trgu Mozirje dodatno tri letne in živinske sejme in to 22. januarja, 15. junija in 16. avgusta.
1839 do 1840 je bila speljana nova cesta iz Preseke na Gorenje in od tam ob Paki skozi Penk na Šoštanj. Stara cesta je potekala od Mozirja tik za vasjo Preseka in pri Robidu navkreber in nato po grabnu navzdol do Gorenja, od tam pa skozi Lukovico in mimo starega šoštanjskega gradu do trga Šoštanj.
Leta 1848 je gornjegrajski dekan Franc Bruner blagoslovil novo mozirsko pokopališče »Oljnik«. Ureditev tega pokopališča je stala 378 goldinarjev. Slovesnost je bila
12.	nedeljo po Binkoštih.
3. oktobra 1848 je Mozirje obiskal mariborski škof Anton Martin Slomšek. Opravil je nadzorstvo tukajšnje šole, naslednji dan pa je birmal.
Leta 1850 je bilo na dan svete Terezije v Mozirju hudo neurje. Trnava je prestopila bregove in preplavila trg, domala vse hiše so imele vodo v kleteh.
10. avgusta 1854 je bil spet v Mozirju škof Anton Martin Slomšek. Inšpiciral je šolo in naslednji dan birmal.
Posebno zanimiv je zapis, ki opisuje »inštalacijo« novega mozirskega župnika Ignaca Orožna v župniji Mozirje. To seje zgodilo 24. septembra 1854 ob navzočnosti številnih uglednih gostov. Preveč jih je bilo, da bi lahko vse popisali, le najbolj zanimive bomo. Formalnosti je opravil gornjegrajski dekan Franc Bruner. Navzoči so bili še tile duhovniki: Ignac vitez pl. Friess, kapitular z Dunaja, dr. Johann VVošnjak, spiritual v bogoslovju v Celovcu, konzistorialni svetnik Fidelis Perme, župnik v
Žalcu, Franc Lipoid, konzistorialni svetnik iz Celja, p. Sofronias Merk, gvardian, in p. Mari-ofilus Bonač, vikar iz Nazarij. Navzoči so bili še ugledni gostje: Jožef Rak, c. kr. predsednik deželnega sodišča v Celju, Johann Schulzer, okrajni glavar iz Celja, Ulrich Lingen, sodni svetnik iz Celja, in drugi.
Kar nekaj uglednih ljudi je bilo torej iz Celja, kjer je pred tem služboval Ignac Orožen, in očitno je takšna množica gostov potrdila ug-
Blagoslovitev novega zvona v Bočni, 31. oktobra 1965. Sliko nam je poslala Marija Krajnc, Čeplje, Gornji Grad.
led tega zgodovinarja, ki je tedaj že napisal Celjsko kroniko. Njegov sloves odličnega zgodovinarja je bil že pred prihodom v Mozirje zelo prisoten predvsem v kulturniških krogih.
Po murkah diši
Piše: Marija Bezovšek
Na Menini so dišeče in nežne kumare (murke) že odcvetele. Na vrtovih pa so naše murke v polnem razcvetu. Njihov prijetno osvežujoč okus je kot nalašč za poletne dni. Pripravimo jih lahko na različne načine. Zelo priljubljene so kot solate ali kot dodatek k različnim mešanim solatam. Zelo radi pa pripravimo tople krompirjeve ali tople smetanove murke. Včasih so jih največkrat postregli v kombinaciji z zabeljenim stročjim fižolom. Primerne so tudi kot priloge h kuhani govedini ali kuhani suhi svinjini.
Tople krompirjeve murke
Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, slan krop, žlico Ocvirkove masti, pol čebule, žlico moke, poper, kis, 1-2 kumari. Krompir olupimo in skuhamo. Posebej pripravimo prežganje: na maščobi zarumenimo čebulo in moko, zalijemo in malo
Piše: Polona Šporin
Gotovo ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste morali javno nastopati na kulturnih in drugih prireditvah, se izpostaviti na delovnem mestu ali predstaviti seminarsko nalogo pred sošolci. Marsikaterega sodobnega človeka v življenju ovira, da ni dober govornik.
Casson (Vir: Casson, H. N. (1995). Umetnost govora. Ljubljana: Pravljično gledališče) pravi, da strah pred nastopom ni resna stvar, saj so tudi najboljši govorniki spočetka, kadar so nastopili, dobili odrsko mrzlico. Mrzlica pred javnim nastopom je deloma telesnega, deloma duševnega izvora, čustva, ki se ob tem pojavijo so samo del splošnega strahu. Strah pred nastopom je vglavnem živa zavestiastne nerodnosti. Tisoč očije uprtih v nas, naš duh se presunljivo zaveda vsake podrobnosti, v vsakem stavku, v vsaki besedi. Skušajte se znebiti tega strahu. Prijavnem nastopanju je važno, da znamo gladko govoriti, da se znamo vesti na govorniškem odru, da smo taktni in da vsebina
pokuhamo. Kuhan krompir pretlačimo, dodamo prežganje in naribane kumare ter dobro premešamo. Po potrebi dolijemo vodo, v kateri smo kuhali krompir. Po okusu solimo, popramo in kisamo.
Tople smetanove murke
Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, 1 dl vode, 2 dl kisle smetane, 2 dl kislega mleka, 1-2 kumari, žlico moke, poper, kis, sol.
Krompir olupimo, narežemo in kuhamo v slanem kropu. Posebej kuhamo mešanico vode, smetane, mleka in moke. Kuhan krompir odcedimo, pretlačimo in dodamo kuhano smetano in naribane kumare. Premešamo, popopramo in solimo po okusu.
Za tiste, ki radi pripravite kaj posebnega, pa je tu še recept za:
Nadevane kumare:
Za štiri osebe potrebujemo: 2 veliki kumari, sol, 1 žličko sladke rdeče paprike, 1 čebulo, šopek peteršilja, 3jajca, 3 žlice smetane, 10 dkg kuhane suhe svinjine, 4 dkg surovega masla, poper.
Kumare operemo in počez razpolovimo, z žlico previdno izdolbemo semenje. Notranjost natremo s soljo in rdečo papriko in jih z odprtino navzdol postavimo na cedilo, da se odcedijo. Na maslu prepražimo nasekljano čebulo, dodamo sesekl-
jano meso in v smetani razžvrkljano jajce, peteršilj in poper. Vse skupaj pražimo približno 5 minut. Odcejene kumare nadevamo z ohlajenim nadevom. V visokem loncu zavremo vodo in osolimo. Kumare položimo v krop z odprtino navzdol in počasi kuhamo 20 minut. Kuhane narežemo na rezine in ponudimo s pire krompirjem in solato. Lahko pa ponudimo ohlajene s solato in kruhom.
Seveda pa bomo kumare shranili tudi za zimo. Manjše bomo vložili v kis, ostale pa lahko tudi zamrznemo. Za zamrzovanje vzamemo zdrave plodove, jih operemo, olupimo in naribamo na lističe. Nato jih takoj polnimo v vrečke in dobro zapremo. Paketi morajo biti tanki in ploščati. Uporabimo jih za tople pa tudi za solate. Pred uporabo jih ne odtajamo, ampak kar zamrznjene dodamo vroči krompirjevi omaki, za solate pa jih takoj prelijemo s solatno prelivko in pri sobni temperaturi počasi odtajamo. Solata ni tako lepa, je pa okusna.
Kumarična solata s kislim mlekom ali smetano
Za eno osebo: 1 srednje velika kumara, 2-3 žlice smetane ali kislega mleka. Kumare olupimo, (mladih ni potrebno lupiti!) narežemo na kocke ali naribamo na lističe, primešamo kislo mleko ali smetano. Po okusu solimo in popramo.
Govore< je gospod in govornica
gospa
našega govora vžge. Dober glas ni pogoj, je pa jasen, močan in melodičen glas zelo koristen. Vaše kretnje naj bodo naravne, ne izumetničene. Kretnja mora biti v skladu z idejo, mora jo podčrtavati. Vedno morajo biti podrejene izgovorjenim besedam. Čim večje je število poslušalcev, tem številčnejše in izrazitejše naj bodo vaše kretnje, ponekod, zlasti v zaprtih prostorih, pa sploh niso potrebne.
Nikoli ne nastopajte brez priprave. Navadno se dobri govorniki branijo nepripravljenih nastopov. Zavedajte se, da je javno nastopanje predvsem lepa priložnost. Poslušalce skušajte nagovoriti, ne pa zasuti s ploho besed. Prvi stavki naj bodo aktualni in sodobni.
Zabavnost v govoru je moderna in sodobna stvar. Prejšnjim generacijam, ki so živele v manj senzacionalnih časih, je bila zabavnost v govoru nepotrebna, danes je nepogrešljiva. Šaljivost in prispodobe uporabljajte le tedaj, kadar hočete doseči poseben poudarek, ne pa, kadar hočete samo nekaj nepomembnega sporočiti. Uporabljajte moč ritma. Zadnje in najpomembnejše: govoriti morate z žarom. Poslušalstvo je rudnina, ki jo je potrebno pripraviti do žarenja. Ni dovolj da ljudem samo govorimo, ampak da jih požlahtnimo.
Zdravko Zupančič (Vir: Zupančič, Z. (1994).
Mali vedež retorike. Ljubljana: Pravljično gledališče) je spletel »venček« nerodnih, ki se jih govorci najpogosteje poslužujejo. Pa sijih poglejmo:
-danes smo se zbrali... (očitno je, da smo se zbrali; in to danes, ne včeraj ali jutri)
-dober dan, vsem skupaj! (gotovo, da vsem skupaj, ne samo lepim dekletom)
-takole bom povedal... (povejže) -poglejte...(sq/ te vidimo; v kaj naj gledamo; kje je tisto)
-kar bom povedal, vas itak ne zanima... (če že tebi ni zanimivo, ki bi nas moral prepričati, bo nam še manj)
-zdi se m\...(nisi prepričan torej)
-izkoristil bi to priložnost ...(izkoriščevalec položaja)
-vse tukaj zbrane vas prav lepo pozdravljam! (verjetno ne tiste, ki niso prišli; pozdrav, ki izhaja iz zaželeti zdravja, ne more biti grd) -moram že vnaprej osvetliti dejstvo...(povejže temeljno misel)
-sicer pa, in tako naprej... (kako naprej in kako nazaj, sicer kaj)
-samo še tole bom rekel... (a res samo še tole)
-moram povedati... (prisilili so me z mučenjem).
Po murkah diši
Piše: Marija Bezovšek
Na Menini so dišeče in nežne kumare (murke) že odcvetele. Na vrtovih pa so naše murke v polnem razcvetu. Njihov prijetno osvežujoč okus je kot nalašč za poletne dni. Pripravimo jih lahko na različne načine. Zelo priljubljene so kot solate ali kot dodatek k različnim mešanim solatam. Zelo radi pa pripravimo tople krompirjeve ali tople smetanove murke. Včasih so jih največkrat postregli v kombinaciji z zabeljenim stročjim fižolom. Primerne so tudi kot priloge h kuhani govedini ali kuhani suhi svinjini.
Tople krompirjeve murke
Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg krompirja slan krop, žlico Ocvirkove masti, pol čebule, žlico moke, poper, kis, 1-2 kumari. Krompir olupimo in skuhamo. Posebej pripravimo prežganje: na maščobi zarumenimo čebulo in moko, zalijemo in malo
Piše: Polona Šporin
Gotovo ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste moralijavno nastopati na kulturnih in drugih prireditvah, se izpostaviti na delovnem mestu ali predstaviti seminarsko nalogo pred sošolci. Marsikaterega sodobnega človeka v življenju ovira, da ni dober govornik.
Casson (Vir: Casson, H. N. (1995). Umetnost govora. Ljubljana: Pravljično gledališče) pravi, da strah pred nastopom ni resna stvar, saj so tudi najboljši govorniki spočetka, kadar so nastopili, dobili odrsko mrzlico. Mrzlica pred javnim nastopom je deloma telesnega, deloma duševnega izvora, čustva, ki se ob tem pojavijo so samo del splošnega strahu. Strah pred nastopom je v glavnem živa zavest lastne nerodnosti. Tisoč očije uprtih v nas, naš duh se presunljivo zaveda vsake podrobnosti, v vsakem stavku, v vsaki besedi. Skušajte se znebiti tega strahu. Prijavnem nastopanju je važno, da znamo gladko govoriti, da se znamo vesti na govorniškem odru, da smo taktni in da vsebina
pokuhamo. Kuhan krompir pretlačimo, dodamo prežganje in naribane kumare ter dobro premešamo. Po potrebi dolijemo vodo, v kateri smo kuhali krompir. Po okusu solimo, popramo in kisamo.
Tople smetanove murke
Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, 1 dl vode, 2 dl kisle smetane, 2 dl kislega mleka, 1-2 kumari, žlico moke, poper, kis, sol.
Krompir olupimo, narežemo in kuhamo v slanem kropu. Posebej kuhamo mešanico vode, smetane, mleka in moke. Kuhan krompir odcedimo, pretlačimo in dodamo kuhano smetano in naribane kumare. Premešamo, popopramo in solimo po okusu.
Za tiste, ki radi pripravite kaj posebnega, pa je tu še recept za:
Nadevane kumare:
Za štiri osebe potrebujemo: 2 veliki kumari, sol, 1 žličko sladke rdeče paprike, 1 čebulo, šopek peteršilja, 3 jajca, 3 žlice smetane, 10 dkg kuhane suhe svinjine, 4 dkg surovega masla, poper.
Kumare operemo in počez razpolovimo, z žlico previdno izdolbemo semenje. Notranjost natremo s soljo in rdečo papriko in jih z odprtino navzdol postavimo na cedilo, da se odcedijo. Na maslu prepražimo nasekljano čebulo, dodamo sesekl-
jano meso in v smetani razžvrkljano jajce, peteršilj in poper. Vse skupaj pražimo približno 5 minut. Odcejene kumare nadevamo z ohlajenim nadevom. V visokem loncu zavremo vodo in osolimo. Kumare položimo v krop z odprtino navzdol in počasi kuhamo 20 minut. Kuhane narežemo na rezine in ponudimo s pire krompirjem in solato. Lahko pa ponudimo ohlajene s solato in kruhom.
Seveda pa bomo kumare shranili tudi za zimo. Manjše bomo vložili v kis, ostale pa lahko tudi zamrznemo. Za zamrzovanje vzamemo zdrave plodove, jih operemo, olupimo in naribamo na lističe. Nato jih takoj polnimo v vrečke in dobro zapremo. Paketi morajo biti tanki in ploščati. Uporabimo jih za tople pa tudi za solate. Pred uporabo jih ne odtajamo, ampak kar zamrznjene dodamo vroči krompirjevi omaki, za solate pa jih takoj prelijemo s solatno prelivko in pri sobni temperaturi počasi odtajamo. Solata ni tako lepa, je pa okusna.
Kumarična solata s kislim mlekom ali smetano
Za eno osebo: 1 srednje velika kumara, 2-3 žlice smetane ali kislega mleka. Kumare olupimo, (mladih ni potrebno lupiti!) narežemo na kocke ali naribamo na lističe, primešamo kislo mleko ali smetano. Po okusu solimo in popramo.
Govorec je gospod in govornica
gospa
našega govora vžge. Dober glas ni pogoj, je pa jasen, močan in melodičen glas zelo koristen. Vaše kretnje naj bodo naravne, ne izumetničene. Kretnja mora biti v skladu z idejo, mora jo podčrtavati. Vedno morajo biti podrejene izgovorjenim besedam. Čim večje je število poslušalcev, tem številčnejše in izrazitejše naj bodo vaše kretnje, ponekod, zlasti v zaprtih prostorih, pa sploh niso potrebne.
Nikoli ne nastopajte brez priprave. Navadno se dobri govorniki branijo nepripravljenih nastopov. Zavedajte se, da je javno nastopanje predvsem lepa priložnost. Poslušalce skušajte nagovoriti, ne pa zasuti s ploho besed. Prvi stavki naj bodo aktualni in sodobni.
Zabavnost v govoru je moderna in sodobna stvar. Prejšnjim generacijam, ki so živele v manj senzacionalnih časih, je bila zabavnost v govoru nepotrebna, danes je nepogrešljiva. Šaljivost in prispodobe uporabljajte le tedaj, kadar hočete doseči poseben poudarek, ne pa, kadar hočete samo nekaj nepomembnega sporočiti. Uporabljajte moč ritma. Zadnje in najpomembnejše: govoriti morate z žarom. Poslušalstvo je rudnina, ki jo je potrebno pripraviti do žarenja. Ni dovolj da ljudem samo govorimo, ampak da jih požlahtnimo.
Zdravko Zupančič (Vir: Zupančič, Z. (1994).
Mali vedež retorike. Ljubljana: Pravljično gledališče) je spletel »venček« nerodnih, ki se jih govorci najpogosteje poslužujejo. Pa sijih poglejmo:
-danes smo se zbrali... (očitno je, da smo se zbrali; in to danes, ne včeraj ali jutri)
-dober dan, vsem skupaj! (gotovo, da vsem skupaj, ne samo lepim dekletom)
-takole bom povedal... (povejže) -poglejte...(sa/ te vidimo; v kaj naj gledamo; kje je tisto)
-kar bom povedal, vas itak ne zanima... (če že tebi ni zanimivo, ki bi nas moral prepričati, bo nam še manj)
-zdi se mi ...(nisi prepričan torej)
-izkoristil bi to priložnost...(izkoriščevalec položaja)
-vse tukaj zbrane vas prav lepo pozdravljam! (verjetno ne tiste, ki niso prišli; pozdrav, ki izhaja iz zaželeti zdravja, ne more biti grd) -moram že vnaprej osvetliti dejstvo...(povey'že temeljno misel)
-sicer pa, in tako naprej... (kako naprej in kako nazaj, sicer kaj)
-samo še tole bom rekel... (a res samo še tole)
-moram povedati... (prisilili so me z mučenjem).
VTISI Z MEDNARODNEGA SEMINARJA 0 VLOGI EU V SVETU
Prav vesela sem, da sem Slovenka
Jasna Tlaker, maturantka Srednje ekonomske šole v Celju, ima za sabo posebno izkušnjo. Aprila letos je bila skupaj s sošolko Alešo Kaučič in mentorico prof. Greto Janček edina slovenska predstavnica na mednarodnem seminarju o vlogi Evropske unije v svetu. Kljub temu, da je bila slovenska delegacija od vseh sodelujočih najmanjša, je s prestavitvijo Slovenije pri ostalih sodelujočih vzbudila zanimanje ter dokazala, da se da majhnost, pa kakršnakoli že je, preseči.
Seminarje potekal v Bad Marienbergu v Nemčiji, na njem pa je sodelovalo poleg slovenskih še okoli 80 nemških, poljskih, francoskih in čeških dijakov. Seminar, katerega glavni namen je bila izmenjava mnenj in spoznavanje EU kot kulturnega, gospodarskega in političnega združenja, je potekal skozi razprave, delavnice in ekskurzije.
Slabo poznavanje Slovenije
"Ravno pri izmenjavi mnenj seje pokazalo, kako zelo ozko in, lahko rečemo tudi, sebično so usmerjeni Nemci. V primerjavi s Slovenci je njihova splošna razgledanost zelo nizka. Ker so velik narod, poleg sebe ne vidijo nikogar drugega, razen mogoče kakšne Francije ter ZDA. EU je zanje zgolj sredslvo, da pod sabo združijo manjše države, ki bi prispevale k njihovi moči. Vsa njihova prizadevanja stremijo k povečanju lastne moči, da bi lahko stopili ob bok ZDA, čeprav nasprotujejo njihovim načelom,"je bila nad mladimi Nemci razočarana Jasna. Očitno so mladi prevzeli kar nekaj načel svojih predhodnikov, saj je pretirani nacionalizem še kako živ. »Je pa res, da je tudi vzgoja v šolah usmerjena tako, da spodbuja mlade k razvijanju organizatorskih in voditeljskih sposobnosti. To bi v normalnih mejah bilo pametno prevzeti tudi v Sloveniji,« meni Jasna.
Slovenska delegacija, kije predstavila Slovenijo s pomočjo kratkega filma in kulinaričnih dobrot ter
vzbudila kar nekaj zanimanja, je bila nemalo razočarana ob slabem poznavanju Slovenije. Nemci, skorajda naši sosedje, nas še vedno uvrščajo pod Jugoslavijo, Čehi pa so slovenske udeležence zamenjevali za Slovake in jih spraševali. »Vendar sem ob njihovi predstavitvi države postala vesela, da sem Slovenka, saj so življenjski standardi na vzhodu še vedno dosti slabši kot pri nas,« je še dodala Jasna. Boljše so se odrezali Francozi, ki Slovenijo prepoznavajo kot samostojno državo in je hkrati na
zemljevidu ne potiskajo protijugu oziroma vzhodu.
Kako bo Slovencem v Evropski uniji?
Jasna priznava, da je imela pred seminarjem o EU malce boljše mnenje, vsaj kar se tiče enakosti narodov. Tudi Čehi in Poljaki so bili na seminarju skeptični glede prihodnosti v EU, saj lahko ob nepazljivosti in netolerantnosti iz čudovite sestavljanke mnogih, različnih delcev postane talilni lonec narodov. EU ima tako kot sleherna slvar v življenju dobre in slabe plati in le dobro poznavanje le-teh lahko pripelje do pametnih odločitev in želenih sprememb.
Vendar pa Jasna meni, da dobre strani, kot so prosti pretok blaga in znanja, vseeno pretehtajo tiste slabe. Še mnogo je potrebno storiti, da bomo na tisti stopnji, na katero želimo, a če se bomo potrudili, bomo Evropejci z malce več strpnosti in poznavanjem vsakega posameznega naroda obrnili nov list v skupni zgodovini.
Barbara Fužir
^J^feševalnipSsiBPI azirju so probavili novo, bolje opremljeno vožflo
(foto: BenjaminKanji15||
Obremenjenost reševalnih voz- nančna sredstva, ii je zaradi oddaljenosti bolnišnic	Novo vozilo je zaradi sodobne
in velikpga območja, ki ga pokriva Zgornjesavinjski zdravstveni dom z urgentno ■" službo, iz leta v leto večja. Veliko število kilometrov, ki jih letno prevozi vsako izmed vozil, pa povzroča hitro dotrajanost in nujo po zamenjavi.
Zgornjesavinjčani so od preteklega tedna bogatejši za novo urgentno reševalno vozilo. Slednje je zamenjalo sedem let starega, ki je odslužil svojemu namenu. Zaradi velikega števila prevoženih kilometrov so na reševalni postaji prisiljeni, da vsako leto zamenjajo po eno vozilo, to pa od njih terja velika fi-
opreme stalo namreč kar 14 mil- Kramer Pustoslemšek je za po-ijonov tolarjev. Direktorica dr. Ida moč zaprosila zgornjesavinjske
občine, ki pa niso pokazale posluha. Denarno pomoč je v višini dveh milijonov iz naslova demografsko ogroženih območij prispevala ie država.
Novo vozilo znamke Volkswagen je 4. julija ob slavnostnem prevzemu blagoslovil domači župnik Sandi Koren, ki jeizpostavil pomembnost dela zdravstvenega osebja.
Z novim vozilom, sodobno tehniko in znanjem bo pomoč ponesrečencem in bolnikom hitrejša in kvalitetnejša.
Benjamin Kanjir
REŠEVALNA POSTAJA MOZIRJE
Novo urgentno vozilo
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Jlb\$
Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-!
GSM: 041/626-116 albin.herman@siol, et
p.e.
BARVE, LAKI, ČISTILA
trgovina
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel.: 03/572-45-54 I
USTILA
MK
Vui, id žalil* 'j Hi ubjurii] i'biiii
.rJöJaiJO iiUiJJJls Jil
ui] IbJjü iiUiii'BiilijiU
rr m
Wjskilt rravißafin
..na obvestila,
||e; iwftffißete; lerl (MT| 793 063
ira ('Ic’klmnski naslov
iffllffllevfinfitk
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
MAROVT GREGOR s.p.
Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
EtKBE
OKENSKI SISTEM
10 let garancije
DA, v vsem tem boste lahkouiživali popolnoma '—- BREZPLAČNO, če se boste vključili v julijsko^akcijo .	. za stare m nove naročnike.
~-*-KAKO? Ce ste že naročnik Savinjskih novic, _l!>»^oiščReiprijateHa?^^^nika ali znanca,] ias^js še nj^j^^^ogoji da se oba skupaj
poravrvafriarpčnino"J5^ končal letarr2Q03l!
JuliiskaTakciia za stare in nove narocnikelSaviniskihlnovi
mKMMšmKKr I :	sK’LX'V 4. 'TBKBE t A
DA naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa na TR 33000-3313301838. Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek novega naročnika
Naslov	
Datum	Podpis
Se želite podati na BREZPLAČEN izlet v terme Snovik v Ttihinjski dolini, kjer se boste razvajali v njihovih novih bazenih in si oblizovali prste ob okusnem kosilu?
Ime in priimek starega naročnika
Naslov
Datum
Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
2. POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA
Gora mi je kakor mati
Preteklo nedeljo so solčavski turistični delavci pripravili že drugi tradicionalni pohod po poteh domačina Joža Vršnika - Robanovega. Veliko število pohodnikov se je zbralo pred Robanovo domačijo, kjer so solčavski pevci in pevke ter osnovnošolci in recitator poskrbeli za prijeten kulturni program.
O življenju in delu Robanovega Joža, ki tudi širši javnosti ni bil neznan pa je spregovoril Marko Slapnik, kije prepričan, da je človek mrtev šele takrat, ko se ga nihče več ne spominja in Robanov Joža je s svojim življenjem in delom poskrbel za dolgo »življenje«. Rodil se je v začetku preteklega stoletja kot najstarejši od osmih otrok. Pogosto seje zavzemal za ohranitev narave in njenih znamenitosti,šezlastivsvojem rodnem Robanovem kotu. Kot preprost kmečki človek je znal izredno dobro opazovati naravo. Opažanja je zabeležil z različnimi verzi in »Gora mi je kakor mati, pastirska koča mi je dom, planini hočem zvest ostati, zapustil nikdar je ne bom,« je le delček tistih, ki pričajo o ljubezni do planin. Veliko je objavljal v Planinskem vest-
niku, Lovcu in Kmečkem glasu. Nekatere njegove pesmi so uglasbili pevci naše dolineterjih prepevali na različnih prireditvah. Svojega znanja in razgledanosti ni razkazoval, čeprav je o njem pred skoraj štiridesetimi leti nastal tudi filmski zapis na tedanji ljubljanski televiziji. Pod njegovim peresom je nastala drobna knjižica Preproste zgodbe s solčavskih planin. Vsebina spisov je zanimiva ne samo za domačine in ljubitelje narave, temveč tudi za etnologe in jezikoslovce, saj je v knjigi poseben slovar narečnih izrazov in pregovorov z razlagami.
Pohodniki so se po programu podali po poteh, koderje hodil Robanov Joža, in se ustavili tudi na planšariji, kjer so lahko prisluhnili cifram Francija Robana in se okrepčali z malico.
Marija Šukalo
LOVSKA DRUŽINA RECICA OB SAVINJI PRIREJA
TRADICIONALNO
v,%
#
V nedeljo, dne 20. julija 2003 pri lovski koči na Slonu
V osrčje našega lovišča vabimo vse, še posebej pa člane zelene bratovščine, prijatelje narave in planin.
Družabno srečanje s srečolovom, športnim tekmovanjem in zabavo se bo pričelo ob 10 uri dopoldan.
1.	mali nogomet
2.	vlečenje vrvi
3.	streljanje z zračno puško
4.	razglasitev tekmovalnih zmagovalcev
Ekipno se bo tekmovalo za pokal "STON"
Streljanje z zračno puško pa tudi posamezno za primerne nagrade. (1. mesto - nagrada ODOJEK)
Cesta od Rečice ob Savinji do lovske koče na STONU je urejena, ter označena s smerokazi "STON".
Rečički lovci Vas vljudno pričakujemo
il =j	I :fil : L'
Poskrbljeno bo za lovske in druge specialitete, dobro kapljico in seveda ples v narovi SREDI PLANIN
Prireditev bo v vsakem vremenu (pod šotorom)
poneae I i kala&et rt ka?oa|#66]
i ia' mu	- —
iVABIMCLVAS. ____ _	!
, ■_■___■..L.....-•>
DA OBIŠČETE NOV GOSTINSKI LOKAL
u/M UDIJV/C I C INUV	tLU „
NA LOKACIJI PREVOZNIŠTVA^FETfER
m p\^Tvg$
		
		liihia
	4o15Y©T			(ToW
				
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Veliko zmagoslavje v Šentvidu pri Grobelnem
Prvi vikend v juliju je velenjski skakalni center gostil največjo poletno revijo smučarskih skokov v Sloveniji. Kar petnajst reprezentanc seje pomerilo v dveh nočnih tekmah za Rudarsko svetilko in pokal Gorenja, ki sta tudi uvodni prireditvi za letošnji Celinski pokal. Že po tradiciji so bili med najuspešnejšimi spet slovenski skakalci, med katerimi še posebej veselijo dobri rezultati našega ljubenskega asa, Primoža Pikla.
Obe nočni tekmi sta privabili veliko število ljubiteljev skokov iz vse Slovenije. V petkovi predstavi za Rudarsko svetilko se je razvnel boj predvsem med tremi slovenskimi orli, kjer je Jure Radelj za točko premagal mlajšega Benkoviča, tretje
Rezultati petkove tekme za Rudarsko svetiljko:
1.	Jure Radelj SLO
250	(89,5-88,5)
2.	Rok Benkovič SLO
49	(87,0 - 90.0)
3.	Primož Peterka SLO
247	(88,0 - 89,5)
4.	Akseli Kokkonen FIN
240	(86,0 - 89,5)
5.	Primož Piki SLO
232	(85.0 - 86,0)
mesto pa je osvojil, naš najboljši skakalec vseh časov, Primož Peterka. Najboljšo tujo uvrstitev je z četrtim mestom dosegel Finec Kokkonen, ki pa je naslednji večer, na tekmi za pokal Gorenja, že stal na najvišji stopnički. Z drugim mestom na tej preizkušnji je Radelj postal tako skupni zmagovalec revije kot vodeči v Celinskem pokalu, na veselje predvsem nas Zgornjesavin-jčanov pa sije skupno drugo mesto v slovenski ekipi priskakal član skakalnega kluba Ljubno-BTC, Primož Piki. Kot kaže se njegova forma v pravem času stopnjuje in prav gotovo bo v tej sezoni oblekel dres ene od reprezentanc.
Franjo Pukart
Rezultati sobotne tekme za pokal Gorenja:
1.	Akseli Kokkonen FIN
252.5	(90,0 - 93,0)
2.	Jure Radelj SLO
252.0	(89,0-92,0)
3.	Damjan Fras SLO
250.0	(90,0 - 89,5)
4.	Peter Žonta SLO
246.0	(91,0-91,0)
7.	Primož Piki SLO
235.5	(86,0-86,0)
Po dveh drugih mestih je Nazarčanom končno uspelo osvojiti enega močnejših malo-nogomet-nih turnirjev pri nas. V organizaciji športnega društva Rodd, v občini Šmarje pri Jelšah, so v velikem finalu premagali stare znance Avtohiše Mlakar in se jim tako oddolžili za poraza v Florjanu in na Gomilskem.
Ker ekipa KMN Nazarje zaradi nerazumljivih pogojev športnega društva iz Lok pri Mozirju ni smela sodelovati na njihovem turnirju, je pač morala ta dan poiskati drugo lokacijo in drugo tovrstno prireditev. Še najbližje je bil turnir v Šentvidu pri Grobelnem, kjer so se, ob visokem denarnem skladu, zbrale najboljše ekipe iz Celja, Šmarja, Rogaške Slatine in drugod. Po uvodnih srečanjih je bilo vsem jasno, da tu ni slabih
ekip in malenkosti so odločale že o vrstnem redu v skupinah, kaj šele v polfinalu. Oba finalista smo tako dobili šele po izvajanju prostih strelov, kjer so Nazarčani izločili Diabolo iz Šmarij pri Jelšah, Avtohiša Mlakar pa Oplotnico.
Že tretji veliki finale med istima nasprotnikoma je tokrat zasluženo pripadel nazorskim graščakom, ki so s fanatično borbenostjo povsem zasenčili »Mlakarjeve zvezdice« in jim tako prizadejali enega najtežjih turnirskih porazov. S končnim rezultatom 5:3 so Nazarčani spravili v žep najvišjo denarno nagrado, prehodni pokal in pokal v trajno last, prepustili pa niso niti pokal za najučinkovitejšega strelca, ki gaje prejel Blaž Metulj.
Franjo Pukart
A',
1	\|f Hi •	
		m
1		
1 1 v	2t	
Denis Delamea, kapetan ekipe KMN Nazarje, s prehodnim pokalom
REVIJA SMUČARSKIH SKOKOV - VELENJE 2003
Zmaga za Radija in odlraio skakanje Pikla
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
prireja in vabi na
TEKMOVANJE S STARIMI MOTORNIMI IN ROČNIMI BRIZGALNAMI
ki bo v soboto, 12. julija, ob 15. uri v Radmirju.
z bogatim srečolovom.
Za zabavo bo poskrbel ansambel Bratov Poljanšek, Nastopil bo tudi ansambel Avstralskih pet,
Za priznano domačo jedačo in pijačo je priskrbljeno, Lepo vabljeni!
P.G.D. Radmirje
TURNIR V ŽENSKEM NOGOMETU
Mozirske »Ribi<e« brez prave konkurence
TRADICIONALNO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Zabava pod dežjem
Pod streho dežnikov so se ljubenski upokojenci upirali za njihovo srečanje neljubemu dežju
(foto: Franjo Atelšek)
V okviru 24. tradicionalne turistične prireditve »Od lipe do prangerja« so rečiški turistični delavci organizirali zanimiv turnir v ženskem nogometu. Kar devet ekip nežnejšega spola je merilo moči na spolzkem travnatem terenu, dež in mokrota pa sta najmanj motila mozirske Ribice, ki so tako že drugičzapored osvojile laskavi naslov najboljših nogometašic leta.
Kljub slabemu vremenuje prireditev v celoti uspela takovorganizacijskem kot tekmovalnem smislu. Kar devet ekip seje najprej pomerilo v medsebojnih srečanjih po skupinah, zmagovalke pa so za najvišja mesta odigrale še finalni krog. Tu so največ
nogometnega znanja pokazale Ivekove »Ribice«, ki so zmagale pred Elkro-jem, tretje mesto pa so os-vojile mlade Lepon-jivčanke.
Dekleta sozdobrimi igrami ponovno dokazale, da jim nogomet ni tuj in data veja športa vse bolj prodira vnjihove vrste. Vsekakor bi bilo potrebno podobne turnirje organizirati večkrat, mogoče pa bi bilo smotrno razmišljati tudi o skupni, medobčinski ligi.
Franjo Pukart
Zmagovalke turnirja “Ribice” iz Mozirja s svojima mentorjema
(foto: Franjo Pukart)
ireditve z domačo pevko, pa je bilo poskrbljeno za dobro voljo in nemalo jih je kljub muhastemu vremenu v ribiškem domu zaplesalo; za razvedrilo tudi družabnih iger ni manjkalo. Najstarejšim udeležencem so bila v znak pozornosti podeljena skromna darila. Četudi vreme ni bilo naklonjeno prireditvi, deževne kaplje niso skrile zadovoljstva na obrazih udeležencev piknika, ki so vsaj to popoldne med prijatelji malo pozabili na vsakdanje skrbi in težave.
Franjo Atelšek
Društvo upokojencev z Ljubnega je letos že dvanajstič pri ljubenskem Ribiškem domu organiziralo družabno srečanje za
svoje člane. To srečanje je poleg društvenih izletov in novoletnih srečanj za starostnike nedvomno najbolj množično srečanje
ljubenskih upokojencev, na katerem se vsako leto zbere tudi do 250 od okoli 430 včlanjenih v društvo upokojencev iz celotne občine Ljubno.
Očitno zelo aktivno vodstvo društva, s Franjom Povhom na čelu, na vsakoletnem pikniku poskrbi za pogostitev in prijetno druženje znancev, prijateljev in nekdanjih sodelavcev. Od različnih podjetij in obrtnikov so iznajdljivi organizatorji priskrbeli tudi številne nagrade za srečolov, z narodno zabavnim ansamblom in na začetku pr-
ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
Brez kvalifikacij
Konecjunija bi morali odigrati kvalifikacije za vstop štirih novih ekip v Zgornjesavinjsko ligo malega nogometa za prihodnjo sezono. Čeprav so imele možnost kvalifikacijskega nastopa predstavnice vseh desetih krajevnih lig ter sedmo in osmo uvrščeni ekipi iz lanskoletnega tekmovalnega dela, so se
žreba kvalifikacij udeležile samo štiri ekipe. Te so tudi neposredno postale nove članice Zgornjesavin-jske lige v sezoni 2003/2004, njihova imena pa so: Mozirje, Ek Nazarje, ŠD Raduha Luče in ŠD Dreta Kokarje.
Franjo Pukart
Sledi medobčinsko tekmovanje
Strelsko društvo Gornji Grad je organiziralo izbirno tekmovanje za medobčinsko tekmo z malokalibrsko puško leže, ki je bila naslednji dan, minulo nedeljo, na strelišču Za-gradiše. Medobčinskega tekmovanja seje poleg 4 najboljših domačih
ekip udeležilo še 5 ekip iz Mozirja in Ljubnega. Posamezno so bili na-, jboljši: Pavel Petrin (SD Ljubno), Ciril Kolar (SD Gornji Grad) in Ivan Fe-dran (SD Gornji Grad). Med ekipami je bila najboljša ekipa Mozirje II.
n

KINO MOZIRJE
V MESECIH JULIJ,
AVGUST IN SEPTEMBER 2003 KINO PREDSTAVE ODPADEJO.
KINO NAZARJE
Sobota, 12.7. ob 20.00 in nedelja, 13.7. ob 17.00:
KAKO SE ZNEBITI FANTA V10 DNEH -romantična komedija
Režija: Donald Petrie
Igrajo: Matthew McConaughey, Kate Hudson, Adam Goldberg, Thomas Lennon, Michael Michele
KAKO SE ZNEBITI FANTA V10 DNEH
Andie Anderson, dekle, ki za žensko revijo Composure piše serijo člankov na temo “Kako se znebiti fanta v desetih dneh...“, dobi nenavadno nalogo, zanjo pa ima le malo časa. Napisati mora osebno izkušnjo, kaj se zgodi, če delaš vse tiste najpogostejše napake, kijih v komaj začeti ljubezenski zvezi delajo ženske, in zaradi katerih moški hitro poiščejo najbližji izhod in pobegnejo. Na voljo pa ima le deset dni.

Po šestih letih je na police trgovin prišla nova plošča skupine Šank Rock.
Še posebej zanimiva je naveza Šank Rocka in 6 Pack Čukurja, ki na plošči tudi gostuje v skladbi »Dej bolj naglas«. Ni dvoma, da bo »Dej bolj naglas« najbolj zaživela prav med ljubitelji udarnega hip hopa.
Jennifer Lopez je proti svojemu nekdanjemu managerju Bennyju Medini sprožila tožbo, saj naj bi jo ta opeharil za milijone dolarjev. Medina: Obtožbe Jenni-fer Lopez so neresnične; dodala meje na dolg seznam ljudi, kijih je izkoristila in zapustila, potem ko je od njih lahko dobila, kar je potrebovala.
Pri podjetju Elvis Presley Enterprises so se odločili popisati, kajje poslušal Elvis. Med več kot 1000 albumi je videti, da je elvis oboževal črnski rhythm-and-blues in gospel.
□avid Bowie Nastopa v reklami za mineralno vodo V7tte/,
v kateri se sprehaja po hiši ter obuja spomine na svojo bogato kariero. Med vsakim sprehodom v novo sobo se Bowie spremeni v enega izmed mnogih likov, ki jih je opeval. Pri skladbi "Diamond dogs" se
Bowie s pomočjo računalniških psom in človekom.
efektov spremenili v križanca med
Hrvaška pevka Severina je znova dokazala, daje glavna na svojem področju. Z glasom in s stasom. Koncert v križankah, kije trajal skoraj do polnoči, se je končal tako, da jo je publika kar dvakrat poklicala nazaj.
ŽUPI133SKfl eeRKGP sv. mofiOR3fl sn FORomncfl v GORnaeni gradu
Župnija in župnijska cerkev v Gorn- škofije pa vse do leta 1961 stabila jem Gradu ima dolgo zgodovino, patrona ljubljanske škofije, zato je bila tudi pražupnija. To pome-	Po legendi naj bi sv. Marko oznan-
ni, daje »mati« župnij, ki so nastale pozneje v Zgornjesavinjski in Za-drečki dolini. Že s prihodom benediktincev na tedanje slovensko ozemlje leta 1140 se omenja župnijska cerkev. Ker pa menihi za svoje potrebe niso mogli uporabljati župnijske cerkve, so kmalu po prihodu začeli graditi svojo redovno cerkev in jo gradili vso drugo polovico 12. stoletja. Ta cerkev je obstajala vse do knezoškofa Attemsa, ki jo je dal podreti in pozidati novo v baročnem slogu. Cerkev tako ostaja priča o podjetnosti ljubljanskega škofa in pa radodarnosti kranjskih deželnih stanov. Ljubljanski škofje so bivali v Gornjem Gradu vse od ustanovitve ljubljanske škofije, od leta 1461 doleta 1783, ko so sedež ljubljanske škofije v celoti prenesli iz Gornjega Grada v Ljubljano. Zadnji knezoškof, ki je bival v Gornjem Gradu,je bil Herberstein, kije umrl leta 1787.
Zakaj je gornjegrajska katedrala posvečena sv. Mohorju in Fortu-natu?
Ta dva svetnika sta bila zavetnika oglejskega patriarhata od leta 1031. Njuno čaščenje je bilo tako razširjeno po vsem tedanjem oglejskem patriarhatu, kamor je spadalo tudi ozemlje današnje gornjegrajske dekanije. Od nastanka ljubljanske
jal vero v Ogleju, tam lastnoročno napisal svoj evangelij, vodstvo škofije pa izročil Hermagoru (Mohorju), toda ta legenda ne zdrži zgodovine.
Kdaj sta potem živela sv. Mohor in Fortunat?
God sv. Mohorja in Fortunata na dan 23. avgusta je odkril odločilno sled. Prav na ta dan seje slavna škofija Sirmium (današnja Sremska Mitrovica) spominjala svojih dveh mučencev z imenoma Hermo-genes (Mohor) in Fortunat, ki sta bila mučena pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304, Oba mučenca sta bila zaznamovana med žrtvami sirmijskega sedeža. Ugotovljeno je, da so kosti obeh mučencev (skupaj z drugimi) prenesli v Oglej med preseljevanjem narodov, najbrž leta 408 ali 409, v skrbi, da jih zavarujejo pred skrunitvijo od poganskih čet, ki so šle skozi Srem. Znano je dejstvo, da sta oba pričala za Kristusa pred sodiščem. Ob prenosu njunih relikvij v Oglej so tam izgubili zapis o njunem mučen-ištvu in ga nadomestiti s spodbudno legendo, ki pa bistva ni spremenila, Tako je 12. julij spominski dan prenosa njunih relikvij vOglej. Naša najstarejša založba, Mohorjeva družba, je dobila ime po sv. Mohorju na predlog A. M. Slomška.
Lojze Ternar
Program župana občine Luče - dodatek
V svojem mandatu si bom prizadeval:
PROTI gradnji smučišča v Lučah z občinskim denarjem;
ZA sofinanciranje smučišča na Golteh z občinskim denarjem;
Kot seje komedijansko izrazil "Butelj za večerjo": Oprostite, to je bii samo kiks!
Jernej Plankl Luče 128
ČRNA KRONIKA
•	VLOM V LOVSKI DOM
Ljubno ob Savinji: 1. julija je bilo vlomljeno v bife v lovskem domu v Teru. Vlomilec je odnesel dnevni izkupiček in nekaj zavojev cigaret. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 60.000 tolarjev.
•	MLADI VANDALI
Ljubno: Več krajanov Ljubnega je 3. julija opazilo, daje skupina mladih v nočnem času razbijala korita z rožami, na občinski stavbi pa so strgali tudi zastavo. Policisti za njimi še poizvedujejo, prav gotovo pa bodo svoje početje slej ko prej zagovarjali.
•	NESREČI KOLESARJEV
Rečica ob Savinji: 4. julija popoldan je na regionalni cesti v Šentjanžu voznica kolesa zaradi nepravilnega premika trčila v osebni avtomobil. Padla je po cestišču, pri tem pa dobila lahke telesne poškodbe.
Nazarje: Istega dne v večernem času je otrok s kolesom v Kokarjah vozil po levi strani cestišča. Trčil je v osebni avtomobil, pri tem pa dobil hude telesne poškodbe.
•	V ZADRUGO PO RAČUNALNIKE
Mozirje: V noči na 5. julij je neznanec vlomil v prostore Zgornjesavin-jske kmetijske zadruge v Mozirju in iz notranjosti odtujil dva osebna računalnika ter tiskalnik. Podjetje je z dejanjem oškodoval za 600.000 tolarjev.
•	NI MU USPELO
Mozirje: V noči na 6. julij je neznani storilec poskušal vlomiti v lokal Foto Seni v Mozirju. S kraja gaje pregnala varnostna služba.
•	NESREČA PLANINCA
Logarska dolina: 6. julija popoldan je pri sestopu iz Kamniškega sedla spodrsnilo avstrijskemu planincu. Pomoč so mu nudili člani GRS Celje, z vojaškim helikopterjem pa je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. Nesreči je botrovala prevelika količina alkohola v planinčevi krvi. Zoper njega in osebo, ki mu je točila alkohol, bodo policisti podali ovadbi.
OBVESTILO
Policisti obveščajo, da so našli zapuščeno kolo z motorjem znamke tomos avtomatic oranžne barve. Lastnika prosijo, da kolo prevzame na mozirski policijski postaji.
Kaj bi bilo dobro storiti pred odhodom na dopust:
Dogovorite se s sosedom ali svojcem, da vam redno prazni poštni nabiralnik.
Izklopite vodo, plin in vse tiste električne porabnike, ki med vašim dopustom ne bodo delovali.
Ne odstranjujte rož z oken, ne spuščajte rolet in ne zastirajte oken s temnimi zavesami, ker to storilce opozarja, da ni nikogar doma.
Ne puščajte ključev na raznih skritih mestih ter vidnih sporočil pripetih na vratih, da vas nekaj časa ne bo.
Vse vredne predmete pred odhodom na dopustspravite vtrezorali ustrezno
varstvo.
O svojem odhodu na dopust lahko obvestite tudi vodjo policijskega okoliša, saj bo tako na obhodih bolj pozoren na prazno hišo ali stanovanje.
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom skromno si živela, še posloviti se nisi uspela, a v naših srcih vedno boš živela.
ZAHVALA
ob izgubi drage
Marije VODUŠEK
rojene Komar iz Juvanja (27.03.1925-29.05.2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gasilcem, govorniku in praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v mirni spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine.
Srce je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je po težkem trpljenju zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Cigale
(1907-2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom na Produ, vsem ki ste darovali sveče in izrekli sožalje. Zahvala tudi v dom starejših občanov, kjer ste jo lepo negovali in ji lajšali bolečine. Zahvala g. župniku, pevcem, Jožetu Remšaku ml. za zelo lepe besede ob grobu in pogrebnemu zavodu Morane.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded in praded
Janez
JURJOVEC
Žunterjev Ivan iz Varpolj (4.1.1915 - 29.6.2003)
Iskreno se zahvaljujemo sosedom Varpolj, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste se od njega poslovili. Hvala za izrečena sožalja, hvala za darove svetih mašin za darovane sveče.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Ferdinandu Luknarju, gospodu monsinjorju Jožetu Vratanarju in gospodu Francu Časlu za lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala gospodom Grudniku, Pozniču in Jankotu Prislanu za poslovilne govore. Hvala gasilcem, praporščakom in pevcem cerkvenega zbora iz Bočne.
Posebno zahvalo pa izrekamo gospodu dr. Kelemenu za dolgoletno zdravljenje in mnoge obiske na domu.
Žalujoči vsi njegovi
m
V SPOMIN
Mineva leto dni žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil dobri ata, stari ata in tast
Anton Veršnik
Tomanov ata iz Nove Štifte (1932-2002)
Vsi, ki se ga spominjate v molitvi, na njegovem grobu prižigate sveče in mu prinašate cvetje, iskrena hvala.
Vsi domači
ZADREČKE NOVICE
Kovček se da zapreti. Nekaj si pozabila vzeti, Matilda!
PRIROČNA ZNANJA
Mama se čudi sinu Žaretu: "Matematika te ne zanima, geografija te ne zanima, zgodovina te ne zanima, slovenščina te ne zanima. Pa kaj ti sploh misliš postati v življenju?!"
"Politik!"
DOLGOROČEN PLAN
Bepo vidi vaškega stoletnika stati na avtobusni postaji s kovčkom v roki. Vpraša ga: "Potuješ, Francelj?"
"Kaj potujem?! Selim se, selim. Slišal sem, da bodo tudi v naših krajih čez dvajset let možni viharji, celo tornadi. Pa grem v bolj varne kraje."
"Ja, kaj pa to tebe tako zelo skrbi, saj jih imaš že čez sto."
"Saj jaz bi kar ostal, ampak potujem za ženo, ki je odšla že prejšnji teden. Ta jih ima šele devetdeset, in je veliko bolj zaskrbljena kot jaz."
TAKTNEŽ
Joži se zelo zanima za Gizelo, zato jo kar naravnost vpraša: "Ali si še nedolžna?"
"Kaj ne vidiš, da sem noseča?"
"Poslušaj me dobro, da ne bo prišlo do nesporazuma... Ne sprašujem te, če si noseča, mene zanima, če si nedolžna?"
Res ničesar ne ujamem, ampak ravno to me veseli. Rib namreč sploh ne maram!
PRAVE LASTNOSTI "Šel sem na razgovor za delo," pravi Jože. "Rekli so mi, da tam cenijo red in me vprašali, če sem si, preden sem vstopil, obrisal noge ob predpražnik.
Seveda si jih nisem, vendar sem takoj rekel, da sem to opravil temeljito.
Vzeli so me za inšpektorja za korupcijo v vladnih službah. Ko sem šel ven, sem opazil, da predpražnika sploh nimajo."
KORAJŽEN UMIK "Vi ste prvi obrtnik, ki si je upal moji ženi reči ne. Kaj pa je hotela od vas?" Vanč vpraša privatnika.
"Vprašala me je, če se mislim še naprej tako obirati."
Draga, prišla je nocojšnja varuška! Kaže, da ima dovolj izkušenj...
POMOČ ZA POMAGAČA
Bepo omeni Šimnu: "Si slišal, da je dobil profesor Skalar živčni zlom?"
"Vem za to, saj sem bil zraven, ko se mu je to zgodilo," odgovori Šimen.
"Kaj ni to tisti profesor, ki ti je v srednji šoli kar naprej delil 'špone'?
"Je, ja."
"Pravzaprav zaradi njega srednje šole nisi naredil."
"In za to mu bom večno hvaležen, čeprav je zato tudi dobil živčni zlom..."
"Kako?"
"Povedal mi je koliko zasluži, potem pa me je vprašal, koliko zaslužim na črno kot zidar jaz."
Čudno, zamenjali so celotno sanacijsko ekipo, Macesnikov plaz pa se še kar naprej premika?!
r

Cvetke to koprive
LJUBENSKA FILHARMONIKA
Stenska mama: »Maks, nefušat! Bodo v dolini mislili, da so krave pobe-zljale.«
Fužirjev Maks: »Kar naj, že tako govorijo naokrog, da igrava govejo muziko in daje najbolj tul kul razbijanje angleških kuštravcev, pri katerem ti gate cepi.«
REČIČKA PRVOBORCA
Vinko, eden od turističnih udov: »Madonca, Silvo, tole s taianjem želodcev pa sploh ni slaba pogruntavščina. Poglej, kako je folk zadovoljen. A si dal komando, da najboljše prišparajo za nas, zaslužnike«?
Silvo, naprej postavljeni želocmaher: »Ne ga srat! A bi rad, da nas preselijo izpod lipe na prangen«
(ODREKANJE V JAVNO DOBRO PRESS)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Aga Kan, neroda, enorog, Menina, Miran, srka, tim, Ecarte, liana, Kozjansko, DT, stranica, Rur, Ita, Oca, Sasi, LA, aval, teta, trn, Aar, rr, erotik, tepih, ginekologija, osel, oksalat
MINI SLOVARČEK:
COEN- ameriški producent- Ethan NABER- nekdanji ameriški plavalec- John MOARE- svilena tkanina z vzorcem NABIGA- arabski pesnik (iz 6. Stol.)
NAVRATIL- slovenski narodopisec- Ivan (1925-1986) MENAŽA- hrana, obed, zlasti vojaški
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
1 X NOVO = zmeraj novo.
Zavarujte svojo hišo, stanovanje in opremo na NOVO vrednost.
Tako si boste zagotovili, da vam v primeru škode, vse kar je uničeno, nadomestimo z novim.
Zavarujte se proti udarom strele:
gospodinjski aparati, tv sprejemniki, razni stroji...
Walker
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 5l 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Napovednik
•	Petek (11. julij), ob 9.00. TRC Jezero Velenje
Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu (do 18. let)
•	Petek (tl. julij), ob 21.00. Knežji dvorec Celje
Gledališka komedija Hrup za odrom
•	Ponedeljek (14. julij), od 8.00 do 19.00. Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje
•	Ponedeljek (14. julij), ob 21.00. Knežji dvorec Celje
Večer srednjeveških plesov
•	Torek (15. julij), ob 21.00, Knežji dvorec Celje
Koncert »Serenade«
•	Sreda (16. julij), ob 17.00. Avla mestne občine Velenje
Odprtje slikarske razstave Sakiha Biščiča
•	Četrtek (17. julij), ob 20.30. Stari grad Celje
Večer najlepših opernih arij
•	Četrtek (17. julij), ob 21.00. Velenjski grad
Potovanje skozi stoletje musicala - Manca Urbanc, Blaž Jurjevčič
ŽVALI - PRODAM	MZ 125 ETZ, 1. 89, neregistriran, dobro ohranjen, cena 50.000. Gsm: 070/245-516.
Prodam kozličke burske za pleme z rodovnikom, ugodno. Gsm: 041/804-574.	
Teičko Rj-Lim staro 14 dni prodam. Gsm: 031/765-357.	Prodam rabljene rolarje races št. 38. Gsm: 031/636-146.
Prodam bikca sivca cca 120 kg. Tel. 5831-	
	
228. Več dobrih, brejih, sivih telic nujno prodam. AP kontrola. Tel. 839-18-00.	Prodam peugeot 206 xs, 1.2000, športni videz. Gsm: 031/606-308, popoldan. Hyundajacent 1,5 GLSI1997, oprema, cen-
Prodam telico sivko, brejo 7 mesecev iz A kontrole. Tel. 03/5835-543.	tralno, servis, el. Pomik, kljuka, radio. Gsm: 031/780-615.
Teličko sivko staro 1 teden prodam. Tel. 584-11-96. DRUGO - PRODAM Prodam številko - kartico za mobitel. Gsm: 070-246-238. Ugodno prodam mali vedi2. Gsm 041/957-	Prodam viso club, 182, z novimi zimskimi gumami, garažirano, rdeče barve. Gsm: 031/642-664.
	Prodam seat cordoba 1,6,1. 96, srebrne barve, reg. Do 26.4.04,80.000 km, cena 780.000 sit. Gsm: 031/666-701. STANOVANJA IN HIŠE
	
Prodam moško kolo scott sonorna tr 4, ŠE V GARANCIJI, CENA 100.000 SIT. Tel. 03/ 5832-568. Prodam sedežne prevleke za avto honda -nove. Gsm: 041/441 -087.	proaam stanovanje v Nazarjan. usm. 041/875-181. Kupim novejšo enodružinsko hišo. Gsm: 031/836-378, tel. 57-26-319.
	PODARIM
Prodam otroški kombiniran voziček modre barve. Gsm: 041/482-185.	Podarim mlade muce različnih barv. Gsm: 031/346-177.
Prodam kotno sedežno garnituro + dva fotelja, zelo ugodno. Tel. 5831-648.	Podarim termoakumulacijsko peč in pomivalni stroj. Gsm: 041/441-087.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN	
ime in priimek	
	NAROČ. ŠT.
naslov		mm
VABIM) XA PREDAVAM
DKIWRA
SVETOVALNA
SLC2BA
SLOVENIJE
C
Obveščamo vse kmete, ki sc niso udeležili obveznega izobraževanja SKOP - REJ v zimskem času bi vse kmete, ki so sc v letu 2003 na novo vključili v SKOP program, da bomo ponovno organizirali to predavanje v ponedeljek, 21.7, 2003 ob 9.00 uri v prostorih restavracije Gaj v Mozirju, Potrdilo o opravljenem izobraževanju je pogoj za pridobitev neposrednih plačil za ukrepe SKOP-REJ za leto 2003.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMGTJG, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti PGSGK, GRAMOZ ALI MORDA URGJATG DVORIŠČG
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STGKLARSTVO TAMŠG, MOZIRJG PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje GRADITG, PRGNAVLJATG, URGJATGP Polagamo keramične ploščice, iz njih vam lahko izdelamo unikatne mozaike, oblagamo s kamnom, položimo pa tudi tlakovce, betonske plošče in robnike. Tel. 03/838 81 33, GSM 041/483 692, artus@email.si. www.meaaone.com/artus Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji
POSRGDOVANJG V PROMGTU NGPRGMIČNIN
Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREME d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051 /30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Trg mladosti 6,3320 Velenje
MASIVNA NOTRANJA VRATA MGLU Notranja masivna vrata iz javorja, bukve, hrasta ih češnje nudimo po polovični ceni. Vrata so bila narejena za nemški trg in so zelo kvalitetna. Tel. 839-38-80,839-38-86, e-mail: mizarstvo.selisnik@siol.net.
Mizarstvo Selišnik, Raduha 56,3334 Luče
NUDIM ODLIČNO KOZMGTIKO Po dostopnih cenah za vso družino. Tel. 031/668-274.
Ancon Renata, Za ljubnico 53,3333 Ljubno ob Savinji
G4R/IN Tel: 03/703-71-30,
03/703-71-31
Pohištvena industrija d.d.	POLZELA
Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA
NOVO: PROGRAM ADRIA NEW LINE
-	Spalnice, mladinske, otroške sobe, program za turizem
-	Sestavljiv program, nove barve, modem design
Nudimo pohištvo za opremo:
spalnic, dnevnih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize, ter vzmetnice.
Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti
Informacije na telefon:	Delovni čas prodajalne:	E-mail: info@garant.si
03/70 37 130	pon - pet od 8. do 18. ure	Internet: www.garant.si
03/ 70 37 131	sob od 8. do 12. ure
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ
DOM!
Otroško veselje!
Kjer so zvezde doma
www.planet-tus.com
COBISS 0
Celje - skladišče D-Per
7/2003
IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
5000012489,26

Počitnice na Planetu Tuš
Od 1.7. do 31.7.2003
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice, plesna šola, družabne igre, otroški glasbeni festival in še kaj. Vse prireditve se bodo odvijale pod strokovnim vodstvom usposobljenih vzgojiteljic in profesoric. Vsak dan dopoldan, od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter vsak četrtek popoldan, ob 18.00.
Naj bo tudi vaš otrok nasmejana zvezdica.
-	spalnic
-	pisarniškega pohištva
-	garderobnih omar
poletni delavni čas: vsak dan od 8.-19. ure in v soboto od 8.-12. ure.
I Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: prodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
S4VI
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SAM NAZAR/E Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72
UGODNE CENE:
-STREŠNIKOV BRAMAC, TONDACH IN CREATON -BAKRENIH IN POCINKANIH ŽLEBOV TER PLOČEVINE -OPEKE MODUL -IZOLACIJ
-BARVNIH IN SIVIH TLAKOVCEV, PLOŠČ TER ROBNIKOV
DODATNI POPUSTI TUDI NA:
-	Opeko modul
-	Dimnike Schiedel
-	Demit fasade
-	Tondach bobrovec
Širok asortiman barvnih in sivih tlakovcev, plošč in robnikov za ureditev vrta in okolice.
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
prvim desetim kupcem vsako soboto v juliju podarjamo
10% popust
Vabljeni v prenovljen salon pohištva z ugodno ponudbo:
gorenje
dnevnih šob predsob
računalniških miz komod
mmn
ENGROTUŠ d.o.o.. Cesta v Trnovlje lO/A 3000 Celje