VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspostamt 9020 K)agen(ur)	E
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge	=
E	mesečna naročnina 12 šiiingov	Š
= ceioietna naročnina 120 šiiingov =
P. b. b.
iitmmtmtttmummtmmummmttuHmtmmmttmnmHUttnE
LETNIK XXX)V.
CELOVEC. PETEK, 14. SEPTEMBER 1979
ŠTEV. 37 (1934}
USPEŠEN ZAKLJUČEK HAVANSKE KONFERENCE:
Načeta
neuvrščenosti
pomenijo za države in narode navdih v boju za svet neodvisnosti, enakosti in pravice
Po dvanajstih dneh napornega deia, ki se je zakijučiio z dramatično deseturno pienarno sejo za zaprtimi vrati, se je minuto ne-deijo končat Lesti vrh neuvrščenih držav, ki je zasedat v Havani. Ob tem srečanju se je po eni strani pokazaio, da gibanje neuvrščenosti nenehno narašča, saj se je števiio včianjenih držav v 18 ietih obstoja tega gibanja povečato od 2S na 95; po drugi strani pa je bii prav havanski vrh dosiej najtežja preizkušnja tega gibanja, kajti v posameznih vprašanjih ni prišio te do poiemike, marveč tudi do zeio ostrih konfrontacij. Da se je srečanje kijub temu končaio v znamenju enotnosti gibanja, gre v vetiki meri zasiuga jugosiovanskemu predsedniku Titu, edinemu še živečemu soustanoviteiju gibanja, ki so mu v Havani tudi sogiasno izrekti posebno priznanje.
Zasedanje v Havani je zaključi) imperializmu, kolonializmu, neo-predsednik Kube Fidel Castro, ki je kolonializmu, apartheidu, rasizmu, menil, da „ni naša stvar, da bi so- tudi sionizmu in vsem drugim obli-
dili, ali je bila šesta konferenca setov držav in vlad! uspešna) — na to vprašanje bo odgovorila zgodovina". Vsekakor pa je havanski vrh potrdil enotnost gibanja; kljub dejstvu, da) je heterogeno in da se je na tem vrhu srečalo z mnogimi ovirami — je dejal Castro v zaključnem govoru — še nikoli ni bilo bolj enotno, močnejše in bolj neodvisno kot zdaj.
Zaključni dokumenti iz Havane potrjujejo' osnovne cilje in načela neuvrščanja. V njih so neuvrščene države ponovno potrdile neodvisno izvenblokovsko naravo gibanja) in politike neuvrščanja ter izrekle za svet, osvobojen vojne, politike na<-silja, blokov in blokovske politike, vojaških oporišč, paktov in zvez, politike nadvlado iin hegemonije. Izrekle so se za) novi red!, temelječ na miroljubnem sožitju, za svet, v katerem bi vsak narod odločal o svoji prihodnosti, brez vmešavanja, pritiska ali kakršne koli grožnje.
.Neuvrščene države menijo na temelju izvirnih načel, da bistvo politike neuvrščanja pomeni boj proti
kam tdje agresije, okupacije, nadvlade, vmešavanja ali hegemonije ter proti politiki velesil in blokov. Z drugimi besedami, to pomeni, opustiti v mednarodnih odnosih vse oblike podrejanja odvlisnosti, vmešavanja ali intervencije, posredne ali neposredne, ter vseh pritiskov, bodisi političnih, ekonomskih, vojaških ali kulturnih." Tako je rečeno v deklaraciji, ki nadalje poudarja, da temeljna načela neuvrščenosti, njihova vsesplošna vrednost in vztrajen boj neuvrščenih držav za enakopravne odnose med državami in narodi, pomenijo za države in narode navdih v boju za svet neodvisnosti, enakosti in pravice.
Voditelji držav in vlad neuvrščenih držav so izrazili prepričanje, da so dogodki v minulih treh desetletjih potrdili vrednost načel neuvrščenosti. Zato močno poudarjajo, da privrženost tem načelom terja akcijo v skladu s cilji, ki so jih oblikovali ter vnovič izražajo pripravljenost, da ta načela uresničijo. .Slovesno se zavezujejo," je rečeno v deklaraciji, .da bodo naredili vse
KEL se je predstavila
Prejšnji teden je Koroška, enotna lista predstavila svojega vodilnega kandidata in preko tiska javnosti povedala, kako si zamišlja svoj nastop pri letošnjih deželnozborskih volitvah. Ker uredništvo našega lista na tiskovno konferenco ni bilo vabljeno, se moramo pač omejti na poročila drugih listov.
Kandidaturo KEL podpirata — kakor že pri prejšnjih dežetnozbor-skih volitvah — Narodni svet koroških Slovencev in Klub slovenskih občinskh odbornikov. Po besedah njenega vodilnega kandidata Karla Smolleta je KEL, za katero tokrat tudi njeni Snovalci sami ne vidijo izgledov, da bi pri volitvah dosegla mandat, zasnovana kot ..dolgoročno gibanje" in kot zbirališče vseh tistih sil, ki ne samo v narodnostnem vprašanju, marveč na vseh družbeno po-rrtebnih področjih čutijo potrebo „no-Ve poti". Zato namerava volilni boj izkoristiti za razpravo o dejanskih vzrokih manjšinskega konflikta, v ostalem pa sprožiti diskusijski pro-
ces, „ki naj se z dnem volitev izteče v začetek dolgega pohoda do v osnovi drugačnih ciljev, kot jih trenutno imajo etablirane politične sile na Koroškem".
Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o ZSO, ki so jo enostavno ..odpisali" z argumentom, da njen podpredsednik kandidira na listi SPO. Pri tem sicer ni bilo povedano, ali se je vodilni kandidat KEL zgledoval po svojem osebnem očiščevanju, ko je ZSO prerokoval „proccs zorenja" (znano je namreč, da je Smolle skupaj z osrednjim tajnikom NSKS Waraschem posta) član SPU v trenutku, ko so funkcionarji ZSO to stranko demonstrativno zapustili iz protesta proti njeni preusmeritvi v manjšinski politiki), vendar slej ko prej odklanjamo sleherno monopoli-zacijo narodnega gibanja, ker smo mnenja, da kakršen koli volilno-strankarski nastop za manjšino niti ni življenjsko potreben niti ne more biti merilo narodne zavesti.
ustrezne korake, da bi uresničiti omenjene cilje. Prepričani sa, da je mogoče te cilje doseči samo z uskladeno akcijo."
Kako pravilna je zadnja ugotovitev, se je pokazalo že na havanskem vrhu, kjer je prišlo tudi db zelo ostrih nastopov. Zlasti v vprašanju zastopstva Kampučije in glede sankcij proti Egiptu zaradi sklenitve ločenega miru z Izraelom je uspelo nasprotna si stališča izravnati le s potrpežljivim izglajeva-njem osti in še posebej z odločnim opozarjanjem na potrebo ohranitve enotnosti znotraj gibanja). Ob tem soočenju s problemi, s katerimi se srečujejo n„ v;ščeni, so ugotovili, da se hkrati s pozitivnim razvojem v svetu krepi tudi odpor sil imperializma, kolonializma, rasizma, fudli sionizma, ekspanzionizma, hegemonije in vseh sil, ki poskušajo ohraniti neenakopravne odnose in privilegije, pridobljene s silo. V tej zvezi so tudi opozorili, da je še vedno čutiti nevarno ogrožanje procesa popuščanja napetosti, pa tekmo v oboroževanju, zlasti jedrskem, tako da .ogrožanje obstoja človeštva ni bilo še nikoli bolj nevarno, kot je danes".
Zato pa) je konferenca najvišjih državnikov neuvrščenih držav poudarila, da morajo vse članice gibanja — db bi dosegle cilje neuvrščenosti — krepiti enotnost in solidarnost ter v zunanji politiki spoštovati načela), ki so gibanje vselej navdihovala: pravica narodov pod tujo in kolonialno nadvlado, da žive svobodno in neodvisno in da uveljavijo pravico do samoodločbe. Hkrati so poudarili, db je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, kot tudi pravico vseh držav do enakopravnosti in aktivnega sodelovanja v mednarodnih zadevah. In zavzeli so se za politično, moralno in materialno podporo narodnoosvobodilnim gibanjem in za skupne napore, da bi odpravili kolonialno nadvlado in rasno diskriminacijo.
Ne moremo zaupati
manjšinski zakonodaji, ki nam jemije pravice
A*o j c zvezM! preJserfnrC <fr. /GrcC$cC/ggcr prejšnj: fc<few prrše/ /M Koroško, Jg (h oJpb Cffrgrnr po<dj „ProfrC 79" v Vf oC GCnr, je v :z;gfš zg weCr CorošC; /bt oc/govgrjg/ a;J; ng uprgšgnje, Cg; /d Cot „oče wcC dwtW;ccv" svetovg/ Slovencem, C; slej C o prej o^lgnjgjo sodelovgnje v mgnjšlns^em sosvetK. PrcJscrfrrrC dr. /GrcC-scfdgger se je Izrgzll zelo dlplomgbčno, Co je menil, dg fcžCo dgje ngsvete mgnjšlnl, CJor ji sgm ne prlpgdg. Vse, Cgr ngprgvl večinski ngrod, mgnjšlng sprejemg z določenim nezgnpgnjem, je dejgl dr. KlrcAscIdggcr, Cr je dodgl, dg je ng fg ngčln tndl nignjšInsAd sosvet posfg! „MfCc vrste Gesslerjev C(oC%C".
V CoCCor je zvezni predsednic govoril o nczgKpgnjK, Cl gg Img mgnjšlng do nCrepov večInsCegg ngrodg, je Imel Crez dvomg prgv; zgCon o ngrorfurC sCnpIngC, C! gg je mgnjšlnl proti njeni volji In KprgfičeM:??? pomlsleCom CrezoCzirno oCtroIrglg sfrgnCgrsCg trojlcg, je v tem ozlrn Crez dvomg dovolj teCten vzroC — zlgstl če pomislimo, dg so Clle prgvlce mgnjšlne s tem zgCoMorn zrcffgcrrgrrc ng sCrgjnl mlnlmnm, v ColICor pretežni večini prš^gJrrrCov mgnjšlne sploC niso Clle odvzete. Zgto se ne moremo strlnjgtl z zveznim pred-sednlCom, C; je menil, dg smo odCIonllno stgllšče do tgCe rHgnjšrMsCe zgConotfgjc zgvzell le Iz neCe trenntne MtKgcfje In dg zdgj mislimo, dg od tegg stgllščg ne moremo odstopiti. Ne, gospod zvezni predsednic, tnCgj gotovo ne gre zg neCo trmgsto vztrgjgnje pri dvomljivem stgllščg, mgrveč gre zg zelo resno In temeljito premišljeno odločitev, C! jo je mgnjšlnl ngreCovg! zlgstl ngčln, CgCo je prišlo do sedgnje zgConodgje.
Očitno p*g se je tegg zgvedgl tndl dr. KlrcCscCIgger, Co je ng-glgsll, dg Cl se morglg večInsCI ngrod In zvezng vlgdg potrgdltl zg odstrgnltev nezggpgnjg ter mgnjšlno preprlčgtl, dg vlgdl res ni do gslmllgclje, mgrveč dg želi zggotovltl očstoj mgnjšlne. Sgmo smo mnenjg, dg poslljevgnje z dlsCrmlngeljsCo zgConodgjo In z dvomljivimi sosveti ni rgvno ngjColj prlmerng oCIlCg tegg preprlčevgnjg, če morgmo CCrgt; dožlvljgtl, dg se Iz dnevg v dgn ngdgljgjejo In množijo Crlčečl primeri zoževgnjg In Crgtenjg ngšlC prgvlc, In to celo oč Izrecnem sCIlcevgnjg prgv ng tisti zgCon, Cl je vendgr glgvnl vzroC ngšegg nezggpgnjg.
Na Južnem Tirotskem spet govori dinamit
Te dni je minila šestdeset let od uveljavitve senžermenske mirovne pogodbe, ki je med drugim odločila o priključitvi Južne Tirolske Italiji. Obletnica tega dogodka) so skrajneži na Južnem Tirolskem .praznovali" na poseben način: s šestimi kilogrami dinamita so razstrelili spomenik v Brunecku, ki je veljal italijanski vojski. Na) kraju atentata je policija odkrila letake s podpisom ilegalne organizacije .Schutzbund Tiral", ki je prevzela odgovornost za razstrelitev spomenika.
Najnovejši atentat v Brunecku je že deseti v vrsti podobnih akcij, kolikor so jih samo tekom enega leta že zabeležili na Južnem Tirolskem. Večinoma so atentati veljali spomenikom, poteg tega pa tudi električnim daljnovodom ter stanovanjem. Posebno pozornost je vzbudil di-namitski napad na spomenik zmage v Bocenu, ki so ga močno poškodovali 30. septembra lani.
V večini teh zločinskih akcij je .avtorstvo" prevzela že omenjena ilegalna organizacija z imenom .Schutzbund Tirol". Ta organizacija, ki ima) svojo mrežo razpredeno
Umr! predsednik Makedonije
Minuto soboto je v Skopju nepričakovono umri Vidoe Smiievski, predsednik predsedstva SR Makedonije in iian predsedstva CK ZK Makedonije, narodni heroj Jugosiavije in junak sociaiističnega deia.
Vidoe Smitevski je bii ugieden revoiucionar in voditeij, ki je vse svoje živtjenje posveti) revoiuciji in sociaiistični graditvi Makedonije ter Jugosiavije. Ze med narodnoosvobodiino vojno je zavzema) visoke poioiaje, po osvoboditvi pa je bii izvoijen oziroma imenovan v najodgovornejše partijske in državne funkcije v repubiiki in federaciji, kjer povsod je bistveno prispevat k utrjevanju bratstva in enotnosti jugosiovanskih narodov in narodnosti.
Števiinim izrazom sožaija, ki jih prejemajo pokojnikova žena in predstavniki Makedonije, se pridružujemo tudi koroški Siovenci.
tudi v Avstriji in Zahodni Nemčiji, je že večkrat vzbudila zanimanje javnosti — ne le z dinamitskimi atentati, marveč tudi s svojimi političnimi izpovedmi, ki se stopnjujejo do zahteve po samoodločbi za Južno Tirolsko, kar z drugimi besedami pomeni, da je to deželo treba vrniti Avstriji.
Največja organizacija južnih Tirolcev, Južnotirolska ljudska stranka (SVP), je najnovejši atentat ostro obsodila in poudarila svoje že znano stališče, da hoče izpolnitev svojih političnih zahtev doseči brez nasilja, po miroljubni poti. Vendar pa to ne pomeni, da ne bi tudi znotraj te stranke delovale sile, ki se priznavajo — vsoj verbalno — k podobnim ciljem, kot jih z govorico dinamita izpovedujejo ponočni akterji okoli .Schutzbund Tirol* in podobnih grupacij. Znano je, da tudi pri SVP gotovi krogi brez ovinkov zahtevajo za južne Tirolce pravico do samoodločbe. Podobne glasove pa) je slišati tudi v Avstriji in v Zahodni Nemčiji, kjer prav tako delujejo najrazličnejša društva, ki svojo podporo .zatiranim bratom" ne omejujejo zgolj na zbiranje denarnih sredstev, knjig in drugih vrednot, marveč jo izpovedujejo tudi z bolj ati manj bojevitimi deklaracijami, kjer je zelo pogosto slišati tožbe o .senžermenski krivici" in o .ukradeni deželi*. Če se načrtno gojenje take miselnosti sčasoma stopnjuje v akcije nasilja, niti ne preseneča, zlasti, če zločinski akterji potem najdejo vso zaslombo.
Tisti Norbert Burger, ki je bil pred teti zelo tesno povezan z .dina-mitsko vojno" na Južnem Tirolskem, je kot današnji kandidat za zveznega predsednika republike Avstrije vsekakor značilen pojav.
Prostava petdesettetnice
Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem
V Fiieiu na Gradiščanskem je bila minulo nedeljo velika slovesnost, s katero je Hrvaško kulturno društvo na Gradiščanskem proslavilo petdesetietnico svojega obstoja in deiovanja. Na tej ietošnji osrednji poiitični in kuiturni manifestaciji gradiščanskih Hrvatov se je zbraio na tisoče pripadnikov hrvaške narodnostne skupine iz vseh predeiov njenega naseiitvenega prostora, prišii pa so tudi števiini častni gostje, med njimi predstavniki jugosiovanskega veieposianišfva na Dunaju ter poiitičnega iivijenja SR Hrvaške, zastopniki koroških Siovencev in mnogi drugi.
Siavnostni govornik je bii predsednik Hrvaškega kuiturnega društva na Gradiščanskem dr. tvo Miiiier, ki je orisai zgodovino in razvoj osrednje organizacije gradiičanskih Hrvatov ter spregovori) o njihovem današnjem poiožaju. Pri tem je poudari), da števiine neuresničene obveznosti iz državne pogodbe kažejo, da tudi gradiščanski Hrvati ne morejo biti zadovoijni z razmerami, v kakršnih danes živijo narodne manjiine v Avstriji.
Prireditev v počastitev ztatega jubiieja Hrvaškega kuiturnega društva na Gradiščanskem je popestri) bogat in raznoiik kuiturno-prosvetn) spored, ki so ga izvajati števiini pevski, tamburaški in foikiorni an-sambii ter s tem opozoriti na razgibano tovrstno dejavnost gradiščan-skih Hrvatov.
Ob petdesetletnici Hrvaškega kuiturnega društva je njihov tedenski iist .Hrvattske novine" izdal obsežno prilogo, kjer je v besedi in sliki prikazano pot, ki jo je v minulih desetletjih skupaj s svojim društvom prehodita hrvaška narodnostna skupina na Gradiščanskem.
Pravzaprav se je misel o ustanovitvi kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov porodita že pred šestdesetimi leti in dve leti nato — 28. aprila 1921 — je bilo res ustanovljeno prvo Hrvaško kulturno društvo. 2e tedaj je gradiščanski pesnik Miloradič opozoril, da mora biti vsaka manjšina pri svojem kulturnem delu najtesneje povezana z matičnim narodom in njegovo dr-
žavo. Vendar se je HKD od vsega začetka znašlo v velikih težavah, ki so se po priključitvi Gradiščanske k Avstriji le še povečale, tako da je društvena dejavnost kmalu prenehala.
Toda že marca 1922 je bilo na Dunaju ustanovljeno novo Gradiščansko hrvaško kulturno društvo in tudi na Gradiščanskem je prišlo v naslednjih letih do podobnih pobud, tako da je bil leta 1928 osnovan pripravljalni odbor, ki je naslednje leto izvedel ustanovitev Hrvaškega kulturnega društva — letošnjega jubilanta.
Po ustanovitvi HKD se je med gradiščanskimi Hrvati začelo močno narodno gibanje. Po vseh vaseh
.tubitrjini zagrebški velesejem
največja gospodarska prireditev Jugosiavije
Danes bodo na zagrebškem razstavišču odprii 50. jesenski mednarodni velesejem, ki bo trajal do 23. septembra. Po udeležbi bo to doslej največja sejemska prireditev v Jugoslaviji sploh, saj bo sodelovalo kar 6535 razstavljalcev iz 58 držav vsega sveta.
Domači razstavljaloi bodo na površini 190.000 kvadratnih metrov predstavili izvozno ponudbo jugoslovanskega gospodarstva. Sicer pa bo letos veliko držav nastopilo s kolektivnimi uradnimi razstavami in bo v tem okviru na zagrebškem velesejmu prvič navzoča tudi Evropska gospodarska skupnost.
Letošnji jesenski velesejem bo potekal v znamenju visokega jubileja te najstarejše sejemske organizacije v Jugoslaviji, namreč 70-letnice dela in delovanja zagrebškega velesejma kot pomembnega dejavnika v pospeševanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Za prireditev bo značilno tudi veliko srečanj strokovnjakov, znanstvenikov in gospodarstvenikov; posebno pozornost pa bo brez dvoma pritegnila okrogla miza dežel v razvoju o sodelovanju na področju kmetijstva in proizvodnje živil. Sploh bo sejemska prireditev v Zagrebu dajala velik poudarek „tretjemu svetu", saj bo med sodelujočimi kar 31 dežel v razvoju.
. , . - - *'
so prirejali shode in najrazličnejše predstave ter ustanavljali krajevne sekcije. Veliko pažnjo pa so polagali tudi na knjige in knjižnice, kajti kat glavni namen so proglas sili: ohraniti in razviti hrvaški jezik. Preporod med gradiščanskimi Hrvati je presenetil in navdušil tudi njihov maHični narod in v Zagrebu je bilo osnovano Društvo prijateljev gradiščanskih Hrvatov, da bi moralno in materialno podprlo rojake na Gradiščanskem v njihovem boju za ohranitev narodnosti.
Med drugo svetovna vojno je delo društva ponovno zamrlo in šele leta 1946 je spet močneje zaživelo. Nova prelomnica v društveni zgodovini je bilo leta 1955, ko je bil s členom 7 državne pogodbe položaj hrvaške in slovenske manjšine v Avstriji mednarodnopravno urejen. Od tedaj naprej vzdržuje HKD tudi redne stike s koroškimi Slovenci ter je prišlo v tej dbbi do številnih skupnih akcij in nastopov v korist boja za dosledno izpolnitev obveznosti, ki jih je Avstriji naložila državna pogodba glede zaščite manjšin. V tai okvir sodijo posveti in vloge, izmenjava kulturno-prasvetnih skupin, predvsem pa tudi skupno bojkotiranje štetja posebne vrste in enotna ter dosledna odklonitev diskriminacijske manjšinske zakonodaje.
V slavnostni številki svojega glasila so gradiščanski Hrvati podrobno prikazali nastanek, razvoj in današnjo dejavnost Hrvaškega kulturnega društva. Predsednik dr. Ivo Muller pa je v svojem obširnnem članku spregovoril predvsem o trenutnem položaju narodne skupnosti na Gradiščanskem ter opozoril na številna nerešena vprašanja in na težave, s katerimi se morajo spoprijemati — ne nazadnje zato, ker na merodajnih mestih ni potrebnega razumevanja za težnje manjšin, n Vendar pa naša borba ni zaman," zaključuje predsednik HKD svoja iznašanja. .Čeprav rezultati zadnjih let niso ohrabrujoči, mi popustiti nočemo, ker na naši strani je pravica in poštenost. Dokler bomo sami vase verovali, bomo obstali, pa naj bodo težave in nerazumevanje drugih še tako velike."
Gradiščanskim Hrvatom ob zlatem jubileju njihove organizacije liskreno čestitamo in jim želimo mnogo uspehov v nadaljnjem delu!
Manjšina - most
tudn za gospodarsko sode!ovanje
Pod zgornjim nasiovom je bilten Tanjuga v nemščini, ki izhaja na Dunaju, pred nedavnim objavil razgovor s Stanetom Rozmanom, predsednikom odbora Gospodarske zbornice Siovenije za obmejno sode-iovanje.
V tem razgovoru je predsednik Rozman opozorit, da med Avstrijo in Jugosiavijo še ni prišio do skienitve biiaterainega sporazuma, ki bi urejai obmejno sodeiovanje na področju biagovne izmenjave med obema državama. Zato se ta menjava odvija ie v okviru sejemskih sporazumov, ki so v ionskem tetu dosegii vsoto 209,3 miiijona šiiingov za izvoz in prav toiiko za uvoz; za tekoče ieto so sejemski kontingenti doiočeni v enaki višini. Najboij sta na tem sodeiovanju zainteresirani repubiiki Siovenija in Hrvaška, katerih udeieiba obsega po 47 odstotkov. Tudi za ietošnji sejem ..Aipe-Adria" imata ti dve repubiiki ie dogovorjen kontingent v višini 13,730.000 šiiingov.
Predsednik Rozman je v tej zvezi dejai, da je gospodarstvo Jugosiavije oziroma konkretno Siovenije in Hrvaške še posebej zainteresirano na živahni biagovni menjavi obmejnih področij. .Pri tem smo — kot je nagiasii predsednik Rozman — vse premaio koristiti viogo naše manjšine, ki bi jo iahko igrata pri biagovni izmenjavi naših dežei." Potrebo razširitve tega sodeiovanja narekuje tudi dejstvo, da se izmenjava še vse preveč razvija v eno smer; v ietu 1978 je znašaia vrednost jugosiovanskega izvoza v Avstrijo ie eno miiijardo in 631 miii-jonov šiiingov, medtem ko je Jugosiavija iz Avstrije uvoziia raznega biaga v vrednosti 6 miiijard in 140 miiijonov šiiingov. V tekočem ietu se kaže nekoiiko boijše razmerje med izvozom in uvozom: v prvih petih mesecih tega ieta je jugosiovanski izvoz v Avstrijo doseget 792 miiijonov šiiingov, uvoz iz Avstrije pa 2 miiijardi in 781 milijonov.
Stane Rozman je omenii tudi nekaj konkretnih uspehov, doseženih pri iskanju višjih obiik gospodarskega sodeiovanja med obema državama in že ziasti v obmejnih področjih: ob skupnem viaganju so nastaia avstrijsko-jugosiovanska podjetja, kot so tovarna športnega orodja „Eian" na Brnci, tovarna ceiuioze .Obir" na Reberci, zunanjetrgovinska družba .intrade' v Ceiovcu; predvidene pa so tudi še druge skupne investicije.
Tudi predstavnik Gospodarske zbornice SFRJ v Ceiovcu Veno Doijak je opozori), da jugosiovansko biago v obmejnih predetih Avstrije še spioh ni zastopano, čeprav na avstrijskem trgu brez dvoma viada zanimanje za jugosiovanske proizvode in prideike. Da pa je Avstrija za Jugosiavijo izredno pomemben gospodarski partner, izhaja že iz dejstva, da zavzema Avstrija v jugosiovanskem izvozu H. in v uvozu ceio 8. mesto.
Vključevanje v svetovno verigo hotelov
Poleg renomiranega ljubljanskega Grand hotela Union je bil prejšnji teden odprt novi hotel Holiday Inn, ki predstavlja pomembno obogatitev v ponudbi ljubljanskih hotelirjev. Ljubljanski hotel Holiday Inn, ki je hotel najvišje kategorije in namenjen predvsem poslovnim ljudem ter delegacijam, je prvi tovrstni hotel v Jugoslaviji, sicer pa spada v verigo 1700 tovrstnih hotelov, ki razsejani po 43 državah oklepajo ves svet.
Novi hotel bo posloval kot poslovna enota znotraj podjetja Union, s katerim bo imel skupno večino servisov. Tako bosta imela na primer skupno kuhinjo, ki je bila doslej le polovično izkoriščena, prav tako tudi pralnico perila in razne druge usluž-
Graški jugovzhodni sejem
se pripravlja na jesensko prireditev
Na graškem razstavišču so že v polnem teku priprave za letošnjo jesensko prireditev, ki bo v času od 29. septembra do 7. oktobra. Poleg Avstrije bo na jesenskem sejmu sodelovalo še 41 tujih držav: domače gospodarstvo bo zastopalo 1132 razstavljalcev (med njimi jih bo 32 iz Koroške), iz tujine pa) jih je napovedanih nekaj nad tisoč, taiko da bo skupno število sodelujočih podjetij znašalo 2139, ki bodo najnovejše dosežke domačega in svetovnega gospodarstva razstavila na površini 153.000 kvadratnih metrov, od tega 51.000 kvadratnih metrov v pokritih halah.
Med tujimi državami so na graškem sejmu že po stori tradiciji najmočneje zastopane Zvezna republika Nemčija (letos s 310 podjetji), italiija (149) in Jugoslavija (79). Vendar pa tej prireditvi posvečajo čedalje večjo pozornost tudi razne druge države, zlasti Švica, ki se bo tokrat predstavila kar s 77 podjetji. Graški jugovzhodni sejem pa je razumljivo privlačen zlasti tudi za dežele vzhodne in južne Evrope, ki si skozi .graška vrata" skušajo utirati pot na zapad in sever evropske celine in v ostali svet. Zato bodo na sejmu zastopane tudi Albanijai, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Približno polovica tujih držav se bo predstavila v okviru skupne razstave — takoimenovanega mednarodnega bazarja.
Glavno težišče — kakor vsako jesen — bo gradbeni sejem, na katerem bo obiskovalec našel vse, kar je kakorkoli povezano z gradbeništvom. Tozadevna ponudba, bo .aktualizirana" s tem, da bo opozarjala na možnosti in metode gradenj, ki naj bi prispevale k varčevanju z energijo. Kmetijstvo je na graškem sejmu v glavnem predstavljeno sicer na pomladanski prireditvi, vendar bo tudi sedaj imelo svoje važno mesto. Ta del sejemske prireditve bo poteka) v znamenju 50-letnice štajerske kmetijske zbornice in bo v ta namen hala 16 urejena v poseben agrarni center, kjer bo na razstavni površini 3.400 kvadratnih metrov prikazano vse od zgodovine štajerske kmetijske zbornice preko razstave potrebščin in pridelkov kmetijstva in gozdarstva tja do vinskega sejma.
Nadaljnje težišče bo sejem starin, ki ga bodo v Gradcu priredili že drugič. Zvrstile pa se bodo tudi številne strokovne razstave, ki bodo posvečene raiznim področjem, kot so industrija in obrt, gostinstvo, gospodinjstvo, moderna pisarniška tehnika, kurjava in klimatske naprave, tekstilije in obutev, dopust, prosti čas in igra, šport itd. Te razstave, ki jlih v Gradcu imenujejo .sejmi znotraj sejma", bodo večinoma povezane s strokovnimi zborovanji in predavanji; prirejeni pa bodo tudi .posebni dnevi" županov, dimnikarjev, stavbarjev in drugih
poklicnih skupin, medtem ko naj bi čim širši krog obiskovalcev pritegnil vsakodnevni podij-ski pogovor, ki bo veljal najrazličnejšim vprašanjem.
Pravočasno za jesensko prireditev so bila dokončana dela pri obnovi stare industrijske hale, ki bo sedaj kot hala 1 postala eno izmed središč graškega sejma sploh. V tej hali je urejena slavnostna dvorana, v kateri bo našlo prostora do 2100 ljudi (odvisno od razporeditve sedežev in miz); služila bo različnim prireditvam tudi izven sejemskega časa, tako da bo postala center družabnega dogajanja v širšem pomenu. Druga nova pridobitev graškega razstavišča pa je paviljon pred halo 10; v njem bo na površini 500 kvadratnih metrov tokrat predstavljeno nižjesaksonsko gospodarstvo, medtem ko naj bi prihodnja leta služil štajerskemu turizmu.
Naj ob koncu še povemo, da znaša vstopnina na graškem sejmu 25 šilingov na osebo, šolarji plačajo le 10 šilingov (otroci do 6 let starosti v spremstvu odraslih lahko brezplačno obiščejo sejemske prireditve), vstopnice za de-vetkratni obisk sejma stanejo 75 šilingov, za večerni obisk zabavnega parka pa je treba odšteti 15 šilingov vstopnine. Sicer pa je za obiskovalce vsestransko poskrbljeno, kajti .servis" je na graškem sejmu res vzorno urejen.
nostl; to sodelovanje bo omogočilo, da bo v novem hotelu dodatno zaposlenih le kakih 50 ljudi, to je skoraj polovico manj, kot bi jih sicer potreboval samostojen tovrstni hotel.
Vendar pa je — kot že povedano — novi hotel vključen v široko mednarodno verigo hotelov Ho!iday Inn in predvsem v rezervacijski sistem tovrstnih hotelov, ki je razpreden po vsem svetu. Ta način poslovanja zagotavlja novemu hotelu vsaj 50-od-stotno stalno zasedenost vseh zmogljivosti.
V osmih nadstropjih ima novi hotel 70 enoposteljnih in 57 dvoposteljnih sob ter 6 apartmajev, tako da lahko prejme do 200 gostov. Vse sobe so izredno okusno opremljene, imajo telefon, televizor in klimatske naprave. V hotelu so gostom na razpolago bazen, savna, trim kabinet, frizerski salon, hotelska trgovina, pisalni stroji, fotokopirni stroj in vse ostalo, kar potrebujejo poslovni ljudje. V ta namen imajo v hoelu tudi 3 konferenčne dvorane z okoli 150 sedeži ter garažne prostore za sto avtomobilov.
V svetovno družino hotelov — in sicer "Intercontinental" — pa se vključuje tudi novi hotel, ki ga dograjujejo poleg novega kongresnega centra Sava v Beogradu. Takih hotelov je že 80 na svetu; prvega so gradili leta 1949 v Braziliji, danes pa jih imajo med drugim v Varšavi, Istanbulu, Amsterdamu in številnih drugih mestih.
Beograjski .Intercontinental" je neposredno (z mostom) povezan s kongresnim centrom „Sava", ki bo z njim postal pravo mestece v mestu. Novi hotel ima dvanajst nadstropij, od katerih pa jih je nad zemljo le deset — da ne bi preveč .štrlel" ob centru Sava. V hotelu bodo štiri restavracije, štiri dvorane za bankete, razne prodajalne, najsodobnejše klimatske naprave, avtomatska telefonska centrala, barvni televizor v vsaki sobi, fontana v pritličju, plavalni bazen v kupoli ob hotelu itd. Hotel ima 499 sob in bo sprejel okrog 900 gostov. V veliki kuhinji bodo zaposleni najboljši kuharji in gostje bodo lahko gledali, kako pred njimi pripravljajo naročeno hrano katerekoli kuhinje na svetu. V restavracijah bo v rabi srebrna posoda, za odlične goste pa bodto imeli tudi pozlačen jedilni pribor.
Slovensko gledališče v Trstu
z velikimi težavami tudi v novo sezono
Kakor smo v našem listu že večkrat poročali, se mora Slovensko stalna gledališče v Trstu — ki je hkrati tudi edina tovrstna ustanova vseh zamejskih Slovencev — že več let boriti z velikimi težavami. Čeprav mu je bil že pred leti pa dolgem prizadevanju končna le priznan status .stalnega gledališča" in je s tem država prevzela obveznosti, da bo nosita skrb za njegov obstoj in nemoteno delovanje, slovensko gledališče v Trstu še vedno životari — kajti zagotovljena! sredstva iz državne blagajne pritekajo zelo počasi in neredno ter daleč pod tisto vsoto, kii bi mu pripadala po predpisih in ki bi ga rešila stalnih skrbi.
Predsednik upravnega svetai Josip Tavčar je ta dejstva na nedavni tiskovni konferenci orisal z ugotovitvijo, da država gledališču sicer zagotavlja življenje, ne daje pa mu dovolj denarja, da bi lahko živelo. Vodstvo gledališča je zaradi neurejenega gospodarskega položaja prisiljeno, da skuša nadaljevanje dela zagotoviti z najemanjem dragih posojil, kar pa seveda pomeni le trenutno premostitev težav, ki se s tem nikakor ne zmanjšajo, ampak nasprotno povečajo. Povedali so, da se je doslej nabralo že več kot dve milijardi lir dolga — kda, kdaj in kako ga bo odplačal, pa seveda nihče ne ve.
Poleg denarnih skrbi pa bremeni delovanje gledališča tudi kadrovska zadrega: na začetku letošnje sezone se je ansambel zmanjšal za dva igralca, tako da šteje sedaj vsega skupaj le trinajst članov. Zato so morali tudi novi repertoar pripraviti v mejah danih zasedbenih možnosti. Izogniti so se morali
„Mladi rod"
že v 29. letniku
velikjim postovitvom, ne da bi zaradi tega kakor koli krnili doseženo kulturno raven dosedanjih uprizoritvenih dosežkov; o teh dosežkih smo se v preteklosti lahko prepričali tudi koroški Slovenci, saj so nas tržaški gledališčniki vedno nav-dušliti s svojim gostovanjem.
Po besedah ravnatelja Miroslava Košute je miselni in estetski interes izbranih iger usmerjen v prvi vrsti in z vso resnobo v aktualna družbena in eksistencialna vprašanja, predvsem pa se ukvarja z današnjo družbeno politično situacijo, .v kateri je nevarnost fašizma kakršne koli ideološke barve izrazitejša kot kdaj koli doslej". Glavni poudarek pri repertoarju ostaja zato še zme-
E
Začeto se je novo šotsko teto in ravočasno je izšta tudi nova števit-a „Mtadega roda", šolskega tista za koroško mtadino, ki ga izdaja konzorcij učitetjev na dvojezičnih šotah Koroške, urejuje pa gtavnošotski uči-tetj Tomaž Ogris.
Z novo števitko 1-2, ki je „posve-čena" mesecema september in oktober, je „Mtadi rod" vstopit v 29. tet-nik. Za seboj ima torej že potnih 28 tet, v katerih so njegovi uredniki in sodetavci teto za tetom, mesec za mesecem vtagati skrb in svoje znanje, da bi mtadini rodno dajati na razpo-tago primerno, privlačno, zanimivo in poučno čtivo. To je potrebno totiko bolj, ker je dvojezični pouk brez dvoma zahtevnejši od enojezičnega ter „Mlademu rodu" pripada važna naloga, da po eni strani kot šolski tist dopotnjuje učne knjige, po drugi strani pa kot mtadinski list vzbuja pri mtadini zanimanje in tjubezen do branja in ji po tej poti odkriva te-pote stovenskega jezika in stovenske književnosti.
V tuči te pomembne natoge, ki jo opravtja „Mtadi rod", je treba videti in oceniti tudi deto, ki ga opravljajo njegovi tvorci. Z ozirom na to vtogo Šotskega tista pa je treba tudi pristojne dejavnike v dežeti in državi vedno spet opozarjati na njihovo obveznost, da bodo „Mtademu rodu" zagotoviti pogoje, v katerih bo tah-ko redno prihajal med mtadino — po možnosti še tepši. še bogatejši in privlačnejši, kar pa bi seveda morata biti skrb nas vseh in ne samo urednika in njegovih najzvestejših so-detavcev, ki jim gre potno priznanje in zahvata za njihovo požrtvovalnost. V tem smistu želimo „Mtademu rodu", da bi tudi v novem letniku uspešno izpolnjeval svoje poslanstvo.
„Mladi rod" izilde tekom šotskega teta v petih dvojnih številkah. Posamezna števitka stane 10 šilingov. Naročita in dopise pa je treba postati na naslov: „Mladi rod", poštni predat 45
Jurij Kozjak
je že petne nzšet v francoskem prevodu
Pred nedavnim je v Franciji izšta nova izdaja zgodovinske povesti siovenskega pisateija Josipa Jurčiča .Jurij Kozjak — sio-venski janičar", ki jo je v francoščino prevede) dr. Ferdinand Koiednik (ki živi v roianskih Podgorjah — op. ured). Je to že peta izdaja .Jurija Kozjaka" v francoščini: prva je prišia na francoski knjižni trg ieta 1937, torej pred 4! tet), ko je to siovensko deto nastopito svojo ve-tiko pot po svetu, saj je bito do-stej prevedeno že v SS jezikov — kar bi te težko zastediti pri kakšnem drugem siovenskem ti-terarnem deiu.
Mastov pete francoske izdaje ..Jurija Kozjaka" se gtasi .La vengeance du tzigane", podna-siov pa „Le janissaire stovene Georges Koziak" (Ciganovo maščevanje — siovenski janičar Jurij Kozjak). Zatožba je deto predstavita kot zgodovinski roman, ki ga primerja z deti, kakor jih je pisat angteški pisatetj Watter Scott.
isto Jurčičevo deio, prav tako v prevodu dr. Koiednika, je pred nedavnim izšio že tretjič tudi v itatijanskem jeziku.
rom na skrbi za: slovenska dramo, tudi klasično, za nove, sodobne gledališke interpretacije njihovih besedil; ravno tako pa tudi uprizarjanje sodobnih 'in starejših del iz italijanske dramatike, saj Slovensko stalno gledališče v Trstu mora in hoče biti most med dvema sosednjima narodoma in kulturama!.
Za novo sezono je Slovensko stalno gledališče v Trstu predvidelo naslednje premiere: Sredi oktobra bodo sezono začeli z dramo .Kato Vrankovič", delom Cankarjevega sodobnika Etbina Kristana; uprizoritev pripravljata režiser Mario Uršič in dramaturg Taras Kermauner. V decembru bo doživeta novo slovensko uprizoritev drama sodobnega ameriškega pisatelja! Edwarda Albeeja .Kdo se boji Virginije Wool(?"; režiser bo Dušan Mlakar. Meseca februarja; bo sledila predstava .Vražjega tanta z zahodne strani" irskega dramatika Johna M. Syngea v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V začetku aprila pa bo na vrsti uprizoritev .Tanga" poljskega avtorja Slavamira Mrožka, ki jo bo pripravil režiser Franci Križaj.
Abonmajsko ponudbo bodo — kakor se je to udomačilo že v minulih letih — spet obogatili z gostovanji. Celjsko gledališče bo v Trstu gostovalo s Cankarjevo „Lepo Vido", Drama SNG Maribor bo predstavila Montherlandov .Port Royal", medtem ko bo zagrebška .Komedija" izvajala v Trstu Tijardovičev .Splitski akvarel". Izven abonmaja bodo v tržaškem gledališču uprizorili ljudsko igro domačega pisatelja Lojzeta! Cijaka .Neurje", delo italijanskega dramatika Giuseppa Berta. .Neznani Benečan*in provokativne dialoge Dacie Maraini .Zenski na podeželju". Končno bo gledališče tudi v tej sezoni .pomislilo* na najmtajše ljubitelje odrske umetnosti ter bo uprizorilo po Wilddvi pravljici napisano igro .Alinur"; v okviru posebne dejavnosti, namenjene šolam: in društvom, pa bosta na sporedu Rada Nakrsta .Beseda o gledališču" ter recital Gregorčičeve poezije pod naslovom .Samotni goriški stavček".
fr/Bodnj; Jeder: — /#. sepJefn/Td — Bo mrudo 770 /ef od srrzrf: zds/dž-negd BorošBegd rojdBd dnfo?M /dne-ž/čd, je s svoj:w mnogosfrdnsB;??:
Zn pozrfvo-M/rrrrH Je/orn v prejšnjem sto/ejjd Bistveno prispevd/ 7? Kve/jdv-/jdnjc s/ovensBegd jez/Bd, s/ovstvd In Bn/jdre — ne Je v ožjen: BonošBcn: oBv/rd, mdrveč v Mdjhršrrri, vsend-rodnem pomend.
Njegovo de/o je /d/o namreč Izredno pomemBno za napredek Zn razvoj s/ovensBe Bn/tdre rti prosvete, poseBno pa za razvoj s/ovensBe književnosti. Napisa/ je s/ovensko so/sBo s/ovnico s preg/edoni s/ovenskega s/ov-stva.ki je dožive/a deset izdaj ter s/o-venske čitanke za srednje šo/e in s/o-var; ki/ je arednik 5/ovenske kče/e in G/asnika s/ovenskega s/ovstva; ki/ je med astanovite/ji A/okorjeve dražke in Cvetja iz domačik in tajik /ogov; astanovi/ je S/ovenski G/asnik, kr so se ma pridraži/i vsi tedanji najko/jsi s/ovenski pesniki in pisate/ji; po akinitvi S/ovenskega G/asnika, ki je ki/ ce/o deset/etje (7S3S—7#6#j edino /rterarno g/asi/o na S/ovenskem, pa je zače/ izdajati se poačni /ist Besednjak.
To je seveda /e nekaj skopik kesed o najvažnejšik sadovik, kr jik je rodi/a nesekična in do skrajnosti požrtvova/na dejavnost rln-tona /anežiča, kr ma je znani s/ovenski pisate/j in kritik /osip Stritar že /eta 7S76 v Zvona postavi/ nas/ednji kesedni spomenik,- .Nam vsem, sedanjim in prikodnjim, kodi /anežič izg/ed čisega domo/jaka, izg/ed neatradnega, skromnega, a aspešnega de/ovanja naroda v čast in korist."
Pred 770 /eti je ta izredni č/ovek amr/, star komaj 47 /et; „iz-gore/ je v svojem pos/anstva v časa, ko je ki/ s/ovenski narod na začetka preosnove in razvoja v moderno naciona/no skapnost", kakor ie deja/ dr. A/atjaž /črnec/ na s/avnostni akademiji ok /anskr 7ŽO-/etnZcZ /anežičevega rojstva v njegovem rodnem Sentjakoka. Letos, ko mineva 770 /et od njegove prerane smrti, naj ki ma v Ce-/ovca, kr je predvsem tadi po zas/agi zlntona /anežiča vsaj za kratko okdokje ve/ja/ za središče s/ovenske ka/tare, izrek/i priznanje s tem, da kr po njem poimenova/i trg pred s/ovensko gimnazijo. Toda pri od/oči/nem g/asovanja v okčinskem odkora so ki/i močnejši nacio-na/istični vidiki, kr so prepreči/i, da ki se tadi Ce/ovec oddo/ži/ svojema zas/ažnema meščana.
Koroški S/ovenci pa kočemo ostati zvesti naroda in jezika — s tem pa zvesti tadi ve/ikema rojaka Zntona /anežiča.
Na Štatenbergu
so se spet zbrali pisatelji
Včeraj se je na gradu Štatenberg začeto 16. srečanje pisatetjev, tradicionalni „zbor" stovenskih besednih ustvarjatcev, ki ga vsako teto priredi Društvo stovenskih pisatetjev oziroma njegov mariborski odbor. Na te-tošnjem srečanju se je zbrato okoti 40 udetežencev — slovenski pesniki, pi-satetji in esejisti, ki so se jim pridružiti tudi gostje iz skoraj vseh ostalih jugostovanskih republik, med njimi ztasti tisti, ki prevajajo stovenske književne tekste v svoje jezike; zasto-
Pompejem grozi nevarnost
da bodo še drugič ..izumrli"
Pred nedavnim je minila 1900 let od strašne katastrofe, ki je uničila italijanska mesta Pompeji, Her-kulanum in Stabio. Bito je namreč 24. avgusta leta 79 n. š., ko je začel bruhali Vezuv ter prekril mesta z ognjeniškim pepelom in blatom.
Tistega usodnega jutra so prebivalci Pompejev zagledali nad Vezuvom oblak. Ob 10. uri je prišlo do eskptozije; iz kraterja! je pritisk potisnil lavo, v zraku se je razkrojila na drobne delce, ki jih je odnesel veter in z njimi prekril področje 70 kilometrov jugovzhodno od Vezuva. Pompeji so ostali pod takšno 260 centimetrov debelo plastjo. Herkulanuma delci lave sicer niso dosegli, pač pa je mesto pokopalo 20 metrov pod seboj — blato.
Grozote te tragedije so bile nepopisne. Prebivalce, ki so že živeli v prepričanju, da se je ognjenik spet umiril lin da je torej Vezuv le navaden hrib, na ka-terem so imeti vinograde, je katastrofa prav gotovo močno presenetila. Žrtve pod pepelom in blaitom pričajo o tem, da so bili povsem nepripravljeni. Pepel jih je pokopal pod seboj in za Pompeje se je tega dne pričelo več kot tisoč let dolgo spanje.
Leta 1594 pa je arhitekt Domenica Fontana naletel pri kopanju studencev na poslikane antične zidove — Pompeji so bili odkriti. Leta 1709 so pričeli z izkopavanji, toda so pri tem naredili več škode kot koristi. Po< letu 1738 so postali sicer opreznejši, vendar Izkopavanja še vedno niso potekala sistematično. Sele od leta 1868 naprej so se ravnali po arheoloških načelih.
Arheologom so se iz dneva v dan odkrivala nova spoznanja in prizori iz življenja v rimskih malih mestih. Izkopavali so umetnino za umetnino. Naj-dragocenejše so danes v narodnem muzeju v Neaplju, 9021 Ktagenfurt/Cetovec. enem največjih na svetu. Mnogo jiih je tudi v Anti-
kvariju v Pompejih, ali pa so še vedno zasute.
Koliko pa jih je izginilo od tod za večno — kajti ti predragoceni spomeniki antične kulture so v rokah latov umetnin. Tatvine te zvrsti so se tukaj razbohotile v tolikšni meri, da lahko govorimo o ^ponovnem izumrtju Pompejev". Med drugim so na; primer leta 1975 iz Antikvarija ukradli celoten zlat nakit, leta 1976 pa! iz neke hiše celo steno, poslikano s čudovitimi slikami. Tatovi očitno delajo z najmodernejšimi pripomočki. Leta 1977 je izginila zbirka 6000 kovancev iz narodnega muzeja v Neaplu, pet kipov iz hiše Vettijev itd.
Znano je, da so kustosi-vatruhi premalo vestni, pa tudi primanjkuje jih in še tisti, ki so, so slabo nagrajevani. Večina jih opravlja še kakšno dodatno delo. V Pompejih, ki jih dnevno obišče do 5000 turistov, je le 180 kustosov, ki pa morajo varovati območje 66 ha, za kar bi jih potrebovali najmanj 300. Tare pa jih tudi še dodatni problem: poleg preobremenjenosti in preslabega plačila jim tudi nihče ne zagotavlja varnosti. Kadar zalotijo tatu pri dejanju, se bojijo sprožiti alarm, ker so v strahu pred maščevanjem njegovih pomagačev.
Bodo Pompeji na ta način drugič izumrli? Kaj zanje res ni rešitve?
Nekaj malega za rešitev pomembnih zgodovinskih spomenikov so že storili s tem, ko so začeli osvetljevati štiri kiilamotre dolgo mestno obzidje. Mnoge spomenike so umakniti v Antikvarij in govorijo tudi že o tem, da bi zaposliti več varuhov.
Pri tem pa je treba vedeti, dd dve tretjini mesta še sploh nista izkopani. Arheologi so na detu in stroko/io izkopavajo dragocene spomenike stare več kot 1900 let. Pa menda ne zato, da bodo kmalu prišli v roke tatov?
pani pa so seveda tudi siovenski književniki iz zamejstva.
Medtem ko so pisatetjska srečanja v Portorožu in na Btedu, ki jih prireja stovenski center PEN, širšega mednarodnega pomena, se srečanja na Štatenbergu odvijajo botj v „do-mačem" okviru in so tudi posvečena ožjim, slovenskim probtemom. Na-stov tetošnje teme se gtasi „Zaton avantgarde? In kaj zdaj?" ter vetja vprašanjem, o katerih govorijo in pišejo že datj časa. Pri tem pa tema gotovo ni omejena zgotj na „zaton avantgarde" v hteraturi, marveč je ta proces v nekem smistu zastediti tudi v gtedatišču.
Gotovo bi bito napačno pričakovati, da bo srečanje na Štatenbergu gtede obravnavane teme že privedlo tudi do konkretnih sktepov. Saj to tudi ni namen srečanja, marveč gre botj za pogovor, za izmenjavo gte-dišč, pogtedov in mnenj, kar pa dot-goročno gtedano seveda tahko ima svoj dotočen odmev in vptiv.
Štatenberško srečanje se po stari tradiciji odvija v obtiki referatov, ki jim stedijo pogovori. Poteg tega pa so prireditelji poskrbeti tudi še za druge zanimivosti — od bratnih večerov preko razstave knjig, ki jo je pripravita mariborska zatožba Obzorja, pa do družabnosti, kjer se v sproščenem vzdušju in prijatetjskem pomenku navezujejo in utrjujejo stiki med besednimi umetniki iz Slovenije, iz zamejstva in iz ostatih predetov Jugostavije.
Slovenski oktet gostuje v Afriki
V petek prejšnji teden je ^Slovenski oktet" odpotoval na turnejo v Afrtko, kjer ima na sporedu gostovanja v Zambiji, Angoli In Mozambiku. Poleg umetniškega vodje Antona Nanuta ga spremlja tudi Bogdan Pogačnik, ki bo poročal o oktetovlh nastopih, hkrati pa tudi o razmerah in življenju v deželah tako imenovane . prve frontne linije", torej neposredno pred vrat) rasistične Južnoafriške republike.
Bistrica na Zilji:
%VdMS%MZM SCVnF!is%CFM
DVOJEZtČMOST ME GPE V RAČUN
Odličen koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja na Trati
Praznik stovenske narodne penili bi iahko imenovati nedetj:ki koncert Akadem!kega komornega zbora iz Kranja, ki je kot gost Sto-venskega prosvetnega društva Borovtje gostova) pri Cingetcu na Trati.
S to prireditvijo je borovetjsko društvo nadatjevaio s svojo tradicijo, namreč, da svojo jesensko sezono prične s pevskim koncertom. Čeprav so razni činitetji kazati, da bo prireditev siabo obiskana, so tjubitetji sio-venske pesmi vendar napotniti dvorano pri Cingetcu. Predsednik SPD Borovtje Andrej Wieser je ob tej pritožnosti poteg gostujočega zbora in števitnega občinstva iahko pozdravit še predsednika in tajnika občinske zveze kutturnih organizacij Matevža Omana in Janeza Eržena, tajnika ZSO dipi. inž. Fetiksa Wieserja, tajnika SPZ Andreja Kokota, ravnatetja borovtjske giavne šote Koschutnika in druge vidne osebnosti.
tn če smo uvodoma rekli, da) je šlo za praznik slovenske narodne pesmi, potem to povsem drži, kajti zborovodja prot. Matevž Fabijan je spored takorekoč povsem prilagodil želji občinstva. Tako je koncert bil res enkratni užitek že s tega
Večkrat sem se že vozil z avtom skozi gorski svet Julijskih Alp — to je po slikovitem svetu čez Trbiž mimo zasanjanega Rajbeljskega jezera na sedlo Prede) (meja med Italijo in Jugoslavijo) in od tam navzdol proti mestu Bovcu, kjer se ob takšni priložnosti potegnem tudi z gondolo na Kaninske pode in občudujem bela snežišča s skalnimi vršaci in sivo Jadransko morje na južnem obzorju (slednjega seveda samo, če je lepo vreme). Po ogledu teh krajev sredi gorskih velikanov, se vračam skozi čarobno Trento ob bistri Soči preko Vršiča, to je osrčje Julijcev, spet domov.
Na vseh teh izletih sem se vedno ustavil pri mogočni stari avstrijski trdnjavi poleg mostu čez „kanjon" Koritnice, vendar pa nikoli nisem opazil, da je tam skrit „vhod " v prelestno do-iino Bavščice. Sele pred leti, ko me je nekdo opozoril na ta kraj, sem našel vhod v to skrito gorsko dolino pod ostenjem Bovškega Grintovca in drugih gorskih vršacev. Po kratki vožnji skozi gozd se naenkrat odpre pogled na dolino, ki je zelo podobna zgornjemu delu Podna pod Vrtačo (Mlaka), samo da je mnogo širša in večja. Pred 20 leti je bilo v tej dolini še 120 prebivalcev, danes jih pa ni več deset.
V zadnjem času pa je Bavščica spet oživela, za kar ima veliko zaslugo Planinska zveza Slovenije, še posebno pa Mladinska komisija, ki si je ta kraj izbrala za vzgojnoizobraževalni center mladih planincev.
Odmaknjenost in neraziskanost zahodnega dela Julijcev je botrovala ideji, da mladi prav v tem koncu začnejo s planinsko šolo. V ta namen so zgradili veliko leseno stavbo, v kateri je kuhinja in učilnica oziroma jedilnica. Poskrbeli so tudi za električno napeljavo, zgradili nabiralnik za vodo ter nabavili še 20 šotorov. Poleg učenja pa so tečajniki tudi že markirali
vidika, drugo, s čimer je gostujoči zbor presenetil pa je bila izredno visoka pevska raven. Takega zbora, so zatrjevali obiskovalci, pri Cin-gelcu še niso slišali. In pri tem so imeli prav, saj je Akademski komorni zbor iz Kranja eden izmed tistih
poti in izpulili mnogo dvomljivih klinov v skalnatih strminah. Letos je bilo že nekaj tečajev za mladinske vodnike, enega le-teh se je udeležil tudi odbornik Slovenskega planinskega društva mladi Marjan Čertov iz Slovenje-ga Plajberka, ki se je zelo pohvalno izrazil o tej šoli. Mladina v Bavščici pa ne skrbi samo zai planinsko dejavnost, temveč se je tudi lotila popravila ceste Bavščica—Kljuže, ki jo je zasul plaz. Zapuščena Bavščica se torej spet oživlja. Morda je prav ta planinska šola zametek novega življenja v tej dolini, ki jo obiskuje sedaj vedno več planincev in turistov, kar pomeni, da so dani boljši pogoji, da se tam spet naselijo prebivalci, ki so zaradi odročnosti in osamljenosti zapustili ta divni pravljični svet.
Vsem izietnikom, ki se bodo kdaj vozili skozi pogorje Julijskih Alp, priporočamo, da obiščejo Bavščica in se prepričajo o lepoti te doline, ki se lahko meri z najlepšimi v Sloveniji.
Prijatelj narave
Letošnje kulturno srečanje Alpe-Adria bo oktobra v Trstu in v drugih krajih dežele Furlanije-Julijske krajine. Za določitev programa so se srečali pred kratkim glasbeni izvedenci treh obmejntih dežel, Koroške, Slovenije, in Furlanije-Julij-ske krajine.
Zmenili so se, da bodo v četrtek 4. oktobra v muzeju „ Porpurgo" v Trstu odprli razstavo, ki bo obsegala novice, podatke in dokumente o glasbeni vzgoiji v Trstu v drugi po-
zborov, ki na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih nabira visoka priznanja in nagrade. To pa je v prvi vrsti zasluga odličnega zborovodje prot. Fabijana in mladih pevk in pevcev, ki s tako ljubeznijo gojijo pevsko kulturo. V tem kratkem poročilu ne moremo navajati vsak naslov pesmi, ki jih je zbor tako ubrano pel, a že samo imena kot so Pavle Kernjak, Rado Simoniti, Luka Kramolc, Matija Tomc, Oskar Dev, Samo Vremšak in drugi povedo, da je koncert pri Cingelcu res bil praznik slovenske narodne pesmi. Za tako lep pevski popoldan so obiskovalci bili izredno hvaležni in gostujoči zbor nagrajevati z navdušenim aplavzom. Po zaključenem koncertnem sporedu pa so mladi gostje iz Kranja morali dodati še vrsto pesmi, s katerimi so ustregli želji navdušenih poslušalcev.
Nedeljski koncert pa je bil tudi ponovna demonstracija dobrih stikov koroških Slovencev z matičnim narodom, kar je povsem naravno in tudi potrebno. To je prišlo tudi do izraizai v zahvalnih besedah predsednika Akademskega komornega zbora v Kranju Andrejai Ste-ra, ki je ob slovesu gostiteljem izrekel zahvalo zai tako prisrčen sprejem, hkrati pa izrazil že'jo, da bi prišlo še do nadaljnjih obojestranskih srečanj. Svoje navdušenje nad. enkratnim kulturnim dogodkom je pevkam in pevcem iz Kranja izrazil tudi predsednik sosednjega SPD .Vrtača" v Slovenjem Plajberku Janko Malle. Tako nedeljski koncert ni izvenel le v Cingelcovi dvorani, marveč je še dolgo odmeva! pri Mlečniku v Kožentavri, kjer so se organizatorji in nekateri navdušeni poslušalci s člani gostujočega zbora našli po koncertu.
lovici 17. stoletja. V petek 5. oktobra se bo odvijalo posvetovanje o glasbeni vzgoji v treh sosednjih deželah, zvečer pa bedo na skupnem koncertu nastopili komorni orkestri iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Za zaključek pa bodo priredili v Vidmu koncert mešanega orkestra, ki ga bodo sestavljali mladi elementi iz treh dežel, vsaka dežela pa bo prisotna z enim solistom.
Vsakoletne prijave k dvojezičnemu pouku v osnovni šoli so bile že zmeraj povod za protislovensko delovanje nemškonacionalnih sil in za ustrahovanje slovenskega prebivalstva.
V Bistrici na Zilji, kjer je letos prvič pouk v novi šoli, so nekateri nestrpneži pokazali, da bi najraje odpravili vse znake dvojezičnosti v tem zapadnem delu dvojezičnega področja. Otroci iz Straje vasi bodo od letos naprej imeli pouk v novi šoli v Bistrici na Zilji. Nekateri starši teh otrok pa so se spravili nekaj dni pred začtekom šole na župana in skušali preko njega preprečiti dvojezično mašo v bistriški cerkvi. Vendar se župnik Stanko Trap ni pustil ustrahovati in je kljub temu napravil dvojezično mašo. Tisti nestrpneži, ki so skušali preko občinskih zastopnikov preprečiti slovensko besedo v cerkvi, pa so iz protesta proti slovenščini zapustili cerkev.
Takšen nemški nacionalizem je seveda razburil domačine, saj tukaj ne gre samo za cerkveno zadevo, temveč za nasramen napad na slovensko prebivalstvo nasploh. Zato je prebivalstvo seveda na tem, da se ne popusti tem nacionalističnim nestrpnežem, ki bi najraje iz vseh področij izbrisati slovensko besedo. Ob tem zadržanju pa se je treba vprašati,
ali se bodo nestrpneži zadržali podobno tudi pri šolskih zadevah, ko se že pri cerkvenih tako nesramno obnašajo.
Verjetno je še vrsta podobnih primerov. To bi odgovarjalo namenom heimatdienstovskih krogov, ki sio v zadnjih letih stopnjevali gonjo proti manjšini na šolskem področju, na primer njihova zahteva po .središčnih šolah", kjer naj bi se zbirali samo šolarji, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Primer iz Bistrice pa je samo ponoven dokaz, v koliko lahko zaupamo tistemu .miru", o katerem posebno sedaj — v volilnem času — govorijo zastopniki v deželnem zboru zastopanih strank.
7. oktobra 366.536 volilnih upravičencev
Pri koroških deželnezborskih volitvah 7. oktobra 1979 bo 366.536 volilnih upravičencev. V primerjavi z deželnozborskimi volitvami leta 1975 je to skoraj 20.000 volilnih upravičencev več. V primerjavi z letošnjimi volitvami v občinske svete pa se je povišalo število za 2833 upravičencev.
Šesto kulturno srečanje Alpe-Adria
Š teh vanj e v Zahomcu
V Zahomcu v Ziljski dolini je bilo zadnjo nedeljo spet tradicionalno štehvanje, ki je privabilo veliko število ljudi, kii so z navdušenjem spremljati ta stari običaj. Ze dopoldne so se fantovske konte iz štirih vasi podale k cerkvi, kjer se je po maši začelo prepevanje domačih pesmi, vse konte pa so sodelovale tudi z lastnimi godbami. Posebno močno zastopane so bile narodne noše, tako ženske kakor tudi fantovske. Popoldne pa je bil ples pod lipo; kjer so fantje prepevali starodavne pristne domače ziljske pesmi, ki jih mladina skoraj ne pozna več.
Obiščite Bavščico
Soteska Vintgar v bližini Bleda
že osmo desetletje privablja turiste
Skrivnostno lepoto soteske Vintgar so blejski turistični navdušenci odkrili že teta 1893. Danes je soteska izgrajena zelo sodobno, tako da se brez nadaljnjega lahko meri s sotesko Čepa ob ljubeljski Borovnici. Soteska je dolga 1.600 metrov, skozi sotesko pa divja reka Radovna, ki s svojim bobnenjem zapolni ušesa obiskovalcev. Čez vodo vodijo mostovi, galerije pa so dolge 500 metrov. Kdor je že prehodil sotesko je bil sigurno navdušen nad ožino, ki je približno v sredini soteske, mična pa sta tudi mali slap .Šum", ob katerem je možno mnogokrat občudovati mavrico. Sotesko Vintgar pa prečka tudi železniški most, ki mu takoj nato sledi predor, oba sta del bohinjske proge, ki povezuje Jesenice z Gorico. Za vse tiste, ki se zanimajo za zgodovino Vintgarja pa objavljamo članek o njegovi zgodovini, ki smo ga) povzeli iz .Dela".
.Ni bilo ravno popotovanje v središče zemlje, bila pa je vseeno pot v neznano, ki sta jo v februarju 1891. leta opravila Jakob Žumer iz Spodnjih Gorij in fotograf Ler-getporer z Bleda, da bi ugotovila, kaj se skriva v soteski, ki ji pravimo Vintgar.
.Od poti, ki drži iz Gorij na Dobravo
skozi Strmo stran, sta se spustila nizdol. Videla sta kako voda dere prek skal in se peni. Splezala sta nazaj na pot ter se niže spustila^ do potoka!. Najprej pa ob vodi nista mogla niti v eno, niti v drugo stran. Tudi prekoračiti ga ni bilo mogoče. Vesela, da sta vsaj nekoliko prodrla v skrivnosti te soteske in obogatena! z nekaj fotografskimi posnetki sto se v večernem mraku vrnila domov. .Tako je zapisal o tem dogodku domačin Krišpin Ogris v zborniku .Boj pod Triglavom" iz leta 1966.
Na Bledu so seveda začutili, da tudi za njihov turizem, ne bi bila! tako majhna stvar, če bi sotesko približali letoviščarjem.
Zato so, da bi zgradili mostove in galerije in naredili sotesko! prehodno!, imenovali gradbeni odbor ter tokaj nastavili lonček za denarne prispevke. Da bi pridobili kaj denarja, so organizirali tudi razne prireditve, najbolj pridni zato pa so bili v hotelu Toplice.
Gradnjo so zaupali Jakobu Žumru. To je bi) čas, ko so bile Gorje še občina, Žumer, posestnik in še marsikaj, pa njihov župan. Ko je prejel prvo nabiralno polo s 174 gol-
dinarji, se je Žumer loti) gradbenih del.
Sotesko so slovesno odprli 26. avgusta 1893. leta. Po neki pečini nad njo so ji nadeli ime Vintgar. Na slovesnosti nad Rančjo pečjo ni bilo malo ljudi. Več kot 300 jih je prišlo. Ze tedaj SO! v spomin na Žumra na naj lepšem kraju vzidali ploščo, kjer je še danes.
Ob današnjih strojih si je te težko predstavljati, kakšna je bila gradnja v soteski. Delo ni bilo le težko, temveč tudi nevarno. Ze to, da so ves material znosili v sotesko, ni bilo malo. Največ težav je bilo z dograditvijo drugega mostu. Vsaj del tega, kako je bilo takrat, pa občutijo še danes tisti, ki vsako leto čistijo^ strugo Rodovne, saj ob večjem deževju prinese kup polivinilastih vrečk in podobne šare, ki potem, ko se voda umakne, obvisi na vejevju. Do vode se spuščajo navezani na vrvi.
Večkrat so morali sotesko obnavljati. Radovna je bila velikokrat nemirna. Ze leta 1895 je izredno narasla in odnesla več mostov. Leta 1926 je velika povodenj porušila večino naprav. Med drugo vojno je voda marsikaj odnesla in veliko je segnilo.
Gorjanci, oziroma njihovo društvo, so začeli s temeljito obnovo takoj po osvoboditvi, že leta 1946. Vse je seveda slonelo na) prostovoljnem delu. Pri gozdarjtih so izprosili les. Na ramenih so znosili materia'. Krišpin
Ogris ima natanko zapisano, koliko ur so napravili vozniki, lesni delavci, „Gradiisov-ci", žagarji, mladina, OF in AFZ; skupno točno 2.208 ur. Sotesko) so odprli oktobra istega leta.
V zadnjem času je turistično društvo ob-noviilo dve tretjini soteske. Letošnjo pomlad so zamenjavali nosilne lesene grede z železnimi. Za popravila so zadnjih nekaj let odšteli okoli 300.000 dinarjev.
Sicer pa so že od leta 1920 vsa tesarska dela v rokah Zalokarjev iz Spodnjih Gorij. Tesarska obrt gre pri njih že v tretji rod. Začel je Ivan Zalokar in tako je ime tudi tretjemu iiz istega rodu, ki mu rečejo tudi Vintgarski. On se takoj ko odleze sneg, loti popravil. Če ne gre drugače, vsaj toliko, da je soteska prehodna za 27. aprila.
.Pred več leti so šolski izleti peljali do Blejske Dobrave z vlakom, skozi Vintgar, peš na Bled in tam spet na! vlak. Včasih je bilo takšnih iizletov veliko, danes pa — kdo pa gre še peš", pravi Alojz Kunstelj, ki je bil vodnik letoviščarjem tako v Vintgar, kot na Triglav.
Spominja se, da je bilo pred 30 leti na Bledu po 20 fiakarjev, ki so vozili letoviščarje v Vintgar. No, romantika se vrača in danes fijakarji spet vozijo goste z Bleda. Le da jim ne rečejo več letoviščarji, ampak turisti."
Potovanje po Jugoslaviji
utrdilo samozavest maturantov
Letos smo maturanti Zvezne gimnazije za Slovence v Ceiovcu zopet biti na maturitetnem potovanju po Jugosiaviji. Bilo je to že sedemnajsto potovanje. Organizirati so ga Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za geografijo univerze Eduarda Kardelja v Ljubljani s turističnim in avtobusnim podjetjem Kompas ter Republiško konferenco SZDL Ljubljana. Vsem na čelu je bil kot vedno univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič in njegove neutrudni asistent Tone Gosar.
Pot nas je vodila preko Ljubelja in Ljubljane v Beograd. Vmes smo se ustavili v Trcbnjah, kjer smo imeli razgovor s predstavniki Občtnske skupnosti in si ogledali razstavo slikarskih samorastnikov. Drugi dan smo si ogledali mesto Beograd in se seznanili tudi z delovanjem delavskih brigad. Tretji dan pa smo nadaljevali pot preko Niša in Skopja v Ohrid. To mesto s svojim značilnim
čarom nas je prevzelo z vso pristnostjo tamkajšnjih ljudi in z zamotanostjo ter veličastnostjo zgodovinskega razvoja.
Po enodnevnem bivanju v Ohridu smo odpotovali v Peč. Med potjo smo se ustavili v Prizrenu in tam spoznali življenje albanske narodne manjšine. Albanski univerzitetni profesor iz Prištine nas je peljal v pristno albansko hišico in nam z vso prisrčnostjo polagal na srce misli in nauke o narodni zavednosti. Strmeli smo. Ta globoka in pristna zakoreninjenost v lastnem narodu se je javljala v vsakem gibu, v vsakem pogledu in tako smo nekateri prvič občutili zavednost in ponosnost.
Sploh sta nas presenetila raznovrstnost in večnarodnost Kosova. Srečavali smo pristne življenjske navade, tudi zastarele in konzervativne, drug način življenja, sredi te zmesi pa je vladalo vzdušje tolerance in prijateljstva.
Šesti dan smo prispeli v Budvo,
Stovenski maturant! v Beogradu
Koncerti v Minimundusu
Minimundus — mali svet ob Vrbskem jezeru, je letos postregel številnim gostom z novo atrakcijo — v poletnih mesecih julij in avgust je namreč bilo 9 večernih koncertov, na katerih so nastopate razne koroške pevske in instrumentalne skupine. V okviru teh koncertov je sodeloval tudi povezovalce, ki je na humorističen način seznanjal tuje gotse s posebnostmi koroške dežele. Ti koncerti, ki so bili redno vsako sredo zvečer
Mešani pevski zbor ..Rož- je bit na tetovanju v Rovinju
Mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba je posla) Slovenski prosvetni zvezi pozdrave iz Rovinja, kjer je bil
bilo treba plačati so privabili mno-
letovanju, ki je bilo povezano tudi ogledati zanimivosti in pt
in za katere ni kakšne vstopnine, go ljudi, tako da so bili vsekakor uspešni. Na nekaterih teh koncertov je več kot petsto ljudi z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem nastopajočih. Kakor je znano je „Mini-mundus — mali svet ob Vrbskem jezeru" ustanova Avstrijskega rdečega križa „Rešitc otroka", katerega čisti dobiček služi karitativnim namenom.
Od L septembra do 7. Oktobra je Minimundus odprt vsak dan od 8. do 19. ure (do 1. septembra je bil od 7.30 do 20.30 ure). V nedeljo 16. septembra bo po posredovanju Glasbenega društva poštnih uslužbencev v času od 10.30 do 11.30 koncert mestne godbe iz Tržiča (Monfalcone) ter ob 14.30 uri koncert železničarske godbene kapele iz Leobna, ki jo je posredoval celovški podžupan Med-weschek. V obeh primerih ni dodatne vstopnine. Prijatelji pihalnih godb boste imeli ob nedeljskem obisku kar dvojni užitek slišali boste melodije kakovostnih godb ter si lahko osebnosti Mi-
katero je precej poškodoval letošnji potres. Tam srnio se prvič na našem potovanju srečali z morjem, ki nas ni bilo veselo in je z visokimi valovi butalo v nas. Z skupnimi močmi smo se mu upirali, pa nas je končno le napodilo na suho.
Naslednji dan smo končno dospeli v Dubrovnik, kjer smo se otresli za dva dni popotniških naporov s kopanjem in s sprehajanjem po tem čudovitem mestu. In spet smo nadaljevali pot. Ogledali smo si Split in galerijo znamenitega kiparja Mcštrovi-ča, potem pa smo odhiteli v Zadar. V teh mestih se vse pripravlja na mediteranske igre, ki bodo letos v Splitu in v bližnjih krajih.
Iz Zadra pa smo se naslednji dan odpeljali proti krasnim Plitvičikm jezerom. Zvečer smo prispeli v Ljubljano.
Dan navrh so nas sprejeli na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter na avstrijskem konzulatu. V tem slavnostnem okviru smo se maturantje zahvalili za vse, kar so nam nudili.
Potovanje se je končalo. Neka skrita otožnost se je splazila v nas. Vseeno, to Se pravi — kljub temu da je bila utrujenost velika, je bilo vzdušje veselo, vtisi pa prekipevajoči. '
Na tem potovanju smo spoznali Jugoslavijo, vsi dogodki pa so nam vlili samozavest in neko lepo narodno zavednost. Povsod so nas sprejeli z odprtimi rokam in z odprtim srcem, povsod si slišal: „Iz Koroške ste? To je pa lepo. Kako se imate še tako?"
Absolventi Zvezne Slovence smo. Zato vseh dijakov prav prisrčno zahvalila vsem profesorjem za ves trud, ki so ga položili v delo z nami. Predvsem gre zahvala našima razrednikoma prof. Štefanu Močilniku in prof. Jožku Kovačiču. Najlepša hvala!
In ob koncu mi ne preostane nič drugega kot to, da povem: Lepo je bilo, zelo lepo!
AT 7/.
Srečanje Izseljencev
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 16. septembra 1979 s pričetkom ob 14. uri v prostorih gostilne Šcšfar v Globasnici svoj
REDNI OBČNI ZBOR povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM
Vsakoletni DAN IZSELJENCEV je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, ki se zberejo, da obudijo spomin na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja, hkrati pa zavzamejo stališče k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Poskrbimo, da bo srečanje spet prepričljiva manifestacija naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtemnejši dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprinašati velike žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izseijenci in predvsem tudi mladina, ki bo le tedaj mogla nadaljevati delo svojih prednikov, če bo poznala resnico o njihovem trpljenju in boju.
Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci!
Zfez<3 s/ovensHž) izseljencev
Jezikovni tečaji v Ceiovcu
gimnazge za bi se v imenu
Kakor v prejšnjih letih tudi letos mladinski referat pri deželni vladi podpira jezikovne tečaje, ki naj dopolnjujejo mednarodne mladinske kontakte. Zalo Ije deželni mladinski referat tudi letos poslal vsem mladinskim organizacijam in srednjim šolam priporočilo za tečaje jezikov, posebno za slovenščino, srbohrvaščino, italijanščino in francoščino. Tečaje pa prirejajo! Av-strijskc-Hatijanska družba, Avsfrij-sko-tranccska družba, Koroška ljudska univerza, sindikalni inštitut za poklicno pospeševanje ter inštitut za gospodarske- pospeševanje pri trgovinski zbornici.
Vsi udeleženci tečajev, ki so mlajši kot 26 let pa dobijo ob koncu tečaja cd mladinskega referata povrnjenih 50 % stroškov, če dokažejo s potrdilom, da so obiskali tečaj.
Prijaviti pa se morate pri zgoraj navedenih inštitucijah.
Ljudska univerza
(Volkshochschule)
ima tečaje za slovenščino in srbo-
hrvaščino. Točen program bodo določili še ta teden in ga poslali na vsa celovška gospodinjstva. Vsi ostali Korošci pa dobijo programe od naslednjega tedna naprej pri ljudski univerzi, ki ima svoj sedež v delavski zbornici. Za tečaje pa se lahko prijavite od 24. septembra naprej v delavski zbornici, 1. nadstropje, soba 46.
tnštitut za pospeševanje gospodarstva (WIFI)
ima tečaje za slovenščino. Obsegali bodo približno 40 ur, ki so porazdeljene na 11 tednov. Pouk pa je deloma v sodobnih laborjih; prispevek za tečaj znaša 550 šilingov in obsega tudi vse pismene podlage tečaja.
Prvo srečanje udeležencev tečaja bo 21. septembra, za začetnike ob 19. ufi, za tiste, ki imajo že nekaj znanja v slovenščini pa ob 18.30 uri. Na teh srečanjih bodo določili z udeleženci tudi točne termine tečaja. ,
Počitniško srečanje dunajskih in graških študentov
s pevskimi vajami. Zbor „Rož", ki ga vodi Lajko Milisavljevič, je znan zato, da poje vrsto starih slovenskih ljudskih pesmi, ki so prišle skoraj v pozabo in ki so jih sodelavci zbora v zadnjh letih v napernem delu zbirali.
Letos se je že šestič mudit poleti na letovanju na Jadranskem morju, ki ga je znal zmeraj povezati s pevskimi vajami oz. seminarji. Njih pevovodja ie poskrbel za harmonizacijo besedil koroških slovenskih avtorjev. Te pesmi, ki so jih tudi v Rovinju vadili, spadajo v novi program MPZ „Rož" s katerim bo od jeseni naprej nastopa). Med avtorji, ki so jih harmonizirali so npr. Milka Hartman, Andrei Kokot, Gustav Januš, Anton Kuchling idr.
V okviru novega programa pa vadi zbor tudi vrsto zelo zahtevnih pesmi, ki so dokaz za visoki nivo zbora, ki že vsa zadnia leta v obsegu in kvaliteti raste. Med njimi so pesmi Gallusa, pa tudi mednarodne pesmi, npr. španske, italiianske, ruske, dalmatinske, lužiškcsrbske, grške in angleške. Vadi pa tudi pesmi iz renesančne dobe (npr. Brahmsa). Zbor se bo udeležil s pesmimi iz tega novega programa zelo verietno na tekmovanju „Naša pesem 80" v Mariboru. Za ta nastop in za vse ostale koncerte mu želimo veliko uspeha.
nimundusa, ki je ena največjih atrakcij Koroške.
Stovensko prosvetno Borovlje vabi na
društvo
IZLET NA GORENJSKO
v nedeljo 16. septembra 1979 z odhodom točno ob 5.30 uri iz Ždoveij jna križišču, od koder se pride v Lokoj, ob 5.45 iz Medborovnice, takoj nato (tudi ob 5.45 uri) iz Borovelj (avtobusna postaja), zadnji pristop je možen ob 6.15 uri v Brodeh pri Malieju.
Pot bo vodila z omnibusom preko Ljubelja, Bleda in Pokljuke (obisk partizanskega spomenika) v Bohinj, kjer si bomo ogledali novi spomenik prvopristopnikom na Triglav ter se udeležili tudi znane družabne prireditve ..Kravji bal". Izlet bo pod strokovnim vodstvom vodiča. Prijave do konec avgusta: SPD Borovlje, Andrej Wieser, Hauptplatz 9 ali Posojilnica Borov!je, Pfarr-hofgasse.
V Bilčovs je minuli petek Klub slovenskih študentov na Dunaju vabil svoje člane, pa tudi dijake in maturante, na počitniško srečanje, ki je postalo že tradicionalna klubska prireditev pred začetkom šolskega) leta in se je v zadnjih letih ponavadi odvijalo kot semiinar.
Na letošnjem srečanju, ki se ga je udeležilo okoli 30 študentov in dijakov, so klubaši razpravljali o pripravah za jesensko delo kluba, poleg tega pa so se lotili tudi perečih vprašanj slovenske narodne skupnosti. Da bi zvedeli, kaj o teh vprašanjih pravita osrednji organizaciji koroških Slovencev, so v svojo sredo povabili v petek popoldne predstavnika Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev. Za klubaše so pereča vprašanja predvsem naslednji sklopi vprašanj: člen 7 in volitve, kadrovanje in dvojezičnost v gospodarstvu. Stališča ZSO do volitev je tolmačil tajnik Feliks Wieser, za NSKS pa je Jože Wakounig argumentiral nastop Koroške enotne li-
ste, ki je razumljivo bil med osrednjimi vprašanji. V diskusiji je prišlo da izraza! kritično pristopanje klubašev do politike samostojnega
nastopanja pri volitvah. Vsekakor pa smo na klubskih seminarjih doživeli že bolj živahne diskusije, tudi o manj perečih vprašanjih.
Na Bleščeči planini pa je imel 8. in 9. septembra Klub slovenskih študentov v Gradcu svoje prvo počitniško srečanje. Namen tega srečanja je bil ta, da se klubaši čim bolje pripravijo na delo v zimskem semestru in da se tudi seznanijo s trenutno važnimi političnimi dogajanji na Koroškem. Na tem srečanju so klubaši ocenili minulo delo Kluba, informirali pa so se tudi o načrtih obeh osrednjih organizacij. V soboto 8. septembra je govoril o problemih, s katerrimi se trenutno bori slovenska narodna skupnost na Koroškem iz vidika ZSO direktor Slo-
Sreian)e dunajskih študentov v Biičovsu
Posebna akcija za pospeševanje zapostavljenih gorskih področij
PRUATELJ! NOGOMETA POZOR!
Vabimo vas na prvenstveno tekmo ŽVABEK proti LABOTU, ki bo v nedeijo 16. septembra ob 15. uri v Labotu.
Kakor sporoča urad zveznega kanclerja bo v naslednjih dveh letih tekla posebna akcia zvezne vlade za okrepitev slabo razvitih podeželskih in gorskiih področij. Posebna akcija naj bi mobiliziralo obstoječe sile in sredstva za krepitev lokalnih faktorjev. Sredstva, ki so na razpolago naj bi omogočila, da prebivalci teh krajev gospodarske projekte sami in v zadružni obliki razvijajo. V ospredju naj bo uporaba že obstoječih surovin in virov energije, in nove oblike turizma.
Podpore, ki jo bodo izplačali za
gradbene ali druge investicije, za nakup zemljišč in poslopij idr., do višine 1 milijona šilingov, ne bo treba vrniti, pod pogojem, da ima dotični lastna sredstva v isti višini kot je podpora.
Na južnem Koroškem imajo možnost, da zaprosijo za podpore prebivalci sledečih področij:
^ sodiščni okraj Pliberk: občina Pliberk in Suha.
H sodiščni okraj Dobrla vas: občina Globasnica
H sodiščni okraj Zeleznai Kapla: občina Železna Kapla-Bela, Galicija, Zitara vas
venskega znanstvenega inštituta tovariš Malle, v nedeljo 9. septembra pa je bil gost Kluba osrednji tajnik NSKS Filip VVarasch. Jasno je, da se na takšnem srečanju ne da obravnavati vseh perečih vprašanj in problemov, s katerimi so pri svojem delu kontrontiran:	študentje.
Gotovo pa so takšna srečanja velikega pomena za medsebojne odnose študentov, predvsem z ozirom na to, da se je srečanja udeležilo tudi nekaj študentov, ki do sedaj še niso bili v Gradcu in katerim bo v Gradcu gotovo lažje pomagati v začetnih težavah.
" — Štev. 37 (1934)
14. september 1979
Maim ni prav ravnala Kadar otrok noče jesti
Otrok se zgodaj začne ozirati po vzorni kih in se zanima; za stvari, ki ga privlačijo. Starši tega niti ne opazimo. Ne opazimo, da se otrok tegai čvrsto oklepa, in da mu je hudo, če mu to vzamemo.
Tonček je že od malega imel rad živali. Najrajši je imel pse. Starši so mu kupili dva. Eden je čuval hišo, drugi je bil pohleven — otroška igrača. Nikamor ni šel brez njega. Staršem se tto ni zdelo prav in so otroku psa odpeljali. Otrok je ostal sam, tolažbe ni našel pri starših, ker se niso čutili krive, da so psa prodali. V zameno mu niso dali nič — samo pogovor, ki pa ni nadomestil otrokovega zanimatnjaL
Tonček je v šoti postal nemiren. Znanje se je slabšalo in začel se je pretepati.
Učiteljica je obvestila starše o otrokovem nemiru, neznanju in o prvi zaljubljenosti. Mati tega takoj ni verjela. Doma so se Tončku še smejali, ko jim je pripovedoval o deklici, ki jo ima rad.
Šele, ko je učiteljica ponovno obvestila starše o slabih ocenah njihovega sina, se je mama oglasila. V pogovoru z učiteljico je spoznala svojo napako.
Starši so se doma s sinom odkrito pogovorili. Njegov interes so preusmerili spet v ljubezen do živali in mu kupili drugega psička. Vsak dan so se z otrokom pogovarjali o rečeh, ki so ga zanimale. Tonček je začel v šoli kazati boljše uspehe. Učenci so ga spet vzljubili. Učiteljica pa je spet pripovedovala o živalih in njihovi negi.
iz dogodka sklepam, da starši ravnajo v družinski vzgoji velikokrat napačno. Vsak otrok si doma želi odkritega pogovora!, rad se pogovarja o stvareh, ki ga zanimajo, in če starši ne poslušamo pripovedovanja naših otrok ali pa, če mu njegov interes iztrgamo brez nadomestila, bo otrok šel na krivo pot.
Vzemimo si čas za pogovor z otrokom, ker bomo lahko le tako ugotovili kje naš
Ne zgodi se tako redko, da zaskrbljena mati pripelje k zdravniku svojega otroka zato, ker ta nikakor noče jesti. Nobena hrana ga ne zanima, materini poskusi, da bi s kulinaričnimi umetnijami spet zbudila njegovo željo po jedi, so čisto zaman. Za takega otroka postajajo družinski obedi le še mučenja, ki jim v težjih primerih sledi celo bljuvanje. Pa vendar ti otroci, posebno še, če so večji, zagotavljajo, da se odlično počutijo, če malo ali skoraj nič ne jedo, in da prav nič niso potrebni zdravniškega pregleda.
Kljub otrokovim zatrdilom, da se ob zmanjšanih količinah hrane izvrstno počuti in kljub temu, da sta njegova povsem normalna aktivnost in dobra volja očitni, ima zaskrbljena mati prav, da se posvetuje z zdravnikom. Čeprav ima v veliki večini primerov neješčnost prav banalne in lahko ozdravljive vzroke, pa je marsikdaj vendarle lahko znak za preplah.
Kaj najpogosteje povzroča neješčnost? Največkrat ji botruje malce strahu zaradi problemov v šoli ali drugem vsakdanjem otrokovem okolju, torej drobec duševne napetosti in nerazpoloženosti. Pa vendar velja pri dalji neješčno-sti povprašati za svet zdravnika, saj je to otrokovo stanje lahko tudi znak pripravljajoče se infekcijske bolezni, lahko celo znak začetne tuberkuloze. Prav tako pa je lahko neješčnost tudi znak motenj v prebavilih, saj prav mladim pogosto primanjkuje prebavnih sokov. Najpogosteje so žrtev tovrstnih težav suhi bledični mladeniči, ki jim obraz pokrivajo pubertetni mozolji, dlani pa jim neprestano obliva mrzel pot. Prav tako pa pozabljajo na lakoto tisti, ki imajo težave z jetri.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je vzrok neješčnosti lahko tudi zastrupitev zaradi prekomernega uživanja alkohola in tobaka.
Neješčnosti botrujejo tudi anemije in bolezni žlez z notranjim izločanjem. Pri nezadostnem delovanju žleze ščitnice je posebno pri otrocih znak za opreznost prav pomanjkanje apetita, saj se to pojavi že pri najlažji obliki obolenja. Po-
olrok čuti vrzeli in kje rabi pomoč, da prebrodi svoje težave. Tudi učitelji, sociailni delavci, bodo radi pomagali z nasveti vsakemu staršu.
Tako bodo naši otroci rasli in z njimi ne bo težav!
VSAKEGA PO MALO
MINEŠTRA S SV!NJSK)M REPOM
2 sv/njs&n repa, 30 t/^g /Zžo/d, 2	3 strogi česna, 20 t%g ^orenč^a, 70 d^g peteršilje-
ve korenine, /0 t/^g ze/ene, /0 d^g sačie s/amne, so/, poper, ze/en peters:/;, 3 <%g o/)a, po že/j/ 3—4 krompirje.
F/zo/ namočimo in ga t/ragi c/an c/encmo ^a/;af. .S/anmo zrežemo na rezine a/i ^oc^e in ji/7 popražimo na o/ja. Vzamemo iz o/ja, na o/ja pa prepražimo c/ro/mo narezano ze/enjavo in narezan repče^. Vse s/iapaj stresemo Z; jižo/a. Proti ^onca /?a./janja c/oc/amo se na t^oc^e narezan krompir. Prav nazat/nje pa še popraženo s/anino. So/imo, popramo in vitaminsko obogatimo s sesek/janim ze/enim peterši/jem.
/ec/ je ze/o izc/atna in okasna. Piti mora bo/j gosta. Zraven ponac/itno rac/ič a/i kako c/ra-go so/ato a/i kis/o ze/je (t/ašeno in bo/j gosto).
OCVRTA SVINJSKA UŠESA
2 ašesi, 2 ž/ici pikantne gorčice, ma/o moke, 2 jajci, c/robtine, o/je za cvrenje.
/Vsesa skakamo v ma/o s/ani in neko/iko pokisani voc/i. Piti morajo prav mekka. Zrežemo jik na cimbo/j /epe kose. Pomažemo z gorčico, nato pova/jamo v moki, raztepenih jajcih in nazac/nje v c/robtinah. Ocvremo v vročem o/ja. Zraven ponac/imo krompir v kosih in ze/nato so/ato.
MESNO ZELENJAVN) HLEBČK! V MREŽIC)
*/r kg nemastne svinine, '/4 kg svinjskih jeter, /0—/3 c/kg šahe s/anine, '/4 kg špinače, '/4 kg ze/ja, 2 čeba/i, 2 stroka česna, 2 jajci, / svinjska mrežica, 3 c/kg o/ja a/i masti, so/, poper, ze-/en peterši/j.
Očiščeno špinačo in ze/je skakamo vsako zase v so/jenem kropa. 3/ec/tem c/vakrat zme-/jemo meso, jetra in s/anino. P/anine /abko vzamemo po/ prekajene in po/ sveže. Na ma/o maščobe prepražimo sesek/jano čeba/o, c/oc/amo meso, sesek/jan česen in peterši/j. So/imo in popramo. Nakano špinačo in ze/je c/obro oc/cec/imo in sesek/jamo, c/oc/amo mesni masi. Nazac/-nje c/oc/amo še jajci. Vse c/obro zmešamo. Dobro oprano in o/7/%jfMo mrežico narežemo na 6 c/o P c/e/ov. Na vsakega c/amo kapček p-riprav/jene mase. Zavijemo in sp/oščimo v ob/iko zrezka. Pazvrstimo po pomaščenem pekača in pečemo c/obre po/ are. Ponac/imo top/o a/i tac/i oh/ajeno.
Zraven serviramo krompir in po/jabno ze/eno so/ato a/i kako kahano ze/enjavno prikabo.
P)TA Z OCV)RK) )N JABOLK)
20 c/kg ocvirkov, 20 c/kg moke, 6 c/kg s/ac/korne moke, 7 jajce, 7—3 ž/ice goste smetane, 2 c/kg kvasa, 2 ž/ici m/eka; "/4 kg jabo/k, N c/kg s/ac/korja, 3 c/kg rozin, nekaj kape/j rama, ma-/o mas/a, ščepec so/i, ščepec cimeta.
Ocvirke zme/jemo. Postavimo kvaseč. V m/eka razc/robimo kvas, primešamo ž/ičko s/ac/-korja in ma/o moke. Postavimo na top/o, c/a vzic/e. Nato pa zamesimo testo iz ocvirkov, moke, s/ac/korne moke, ramenjakov, so/i, smetane in vzhajanega kvasa. Pesto trikrat razva/jamo in spet z/ožimo /kot mas/eno testo). Nec/ vsakim va/janjem naj testo ma/o počiva. Po zac/njem pa kar eno aro. Spočitega in neko/iko vzhajanega razc/e/imo na c/va c/e/a v ve/ikosti pekača. Enega po/ožimo v pomaščen in pomokan pekač in ga napo/ s^čemo. Ob/ožimo ga z naribanimi ja-bo/ki, očiščenimi rozinami /ki jih prej pokapamo z ramom). Potresemo s s/ac/korjem in cimetom. Pokrijemo z c/rago po/ovico testa, ki ga povrha namažemo z be/jakom. Spečemo c/o kraja. Ponac/imo top/o a/i mrz/o.
KRVAVtCE MALO DRUGAČE
kg svinine /p/eče ah po/ p/ečeta po/ j/ama), 3,3 c/kg g/avine /hcnic), 3,3 kg kož z obrano maščobo, 2 kg jeter, 7 kg čeba/e, 2,3 kg svinjske krvi, svinjska čreva.
Začimbe na 7 kg mase.- prib/ižno 23 g so/i, 2 g zm/etega popra, 7,3 g zm/ete pimente, 7,3 grama zc/rob/jenega majarona, 7 g timijana, 7 g k/inčkov, 2,3 g zm/ete kamine, 4 g tekoče jašne začimbe.
Vse sestavine naj boc/o čimbo/j sveže. 3/cso rah/o razso/imo in nato skakamo, venc/ar /e to/iko, c/a se c/a /epo rezati in ni premehko. Nakano zrežemo na 7,3 cm c/ebe/e kocke. Posebej skakamo čreva, ki jim oberemo maščobo. No so c/ovo/j mehka, jih ma/o ok/ac/imo in jih c/vakrat zme/jemo skozi ze/o jine /aknjice. Z njimi vreč/ zme/jemo tac/i pogreto kri. Mec/tem jetra zrežemo na rezine, čeba/o na /ističe in oboje prepražimo in zme/jemo /2 mm ve/ike /aknjice). Vse skapaj zmešamo, c/obro začinimo in premešamo. Napo/nimo čreva, zavežemo, k/obase c/e-nemo v vre/o voc/o, kjer naj ostanejo pri #3 stopinj Ce/zija 2 ari. 7*c-7Mperr:tMro merimo. Nakane op/abnemo z m/ačno voc/o. Paz/ožimo jih na čiste mize, c/a se ob/ac/e. Popo/no oh/ajene c/amo v mrze/ c/im za 9 ar /temperatara c/ima 7<? stopinj Ce/zija).
dobno velja tudi za nezadostno delovanje nadledvičnih žlez: če otrok odklanja hrano, ima nizek pritisk, trpi zaradi nespečnosti, je shujšan in slabe volje, je diagnoza skoraj gotova.
Poseben primer predstavlja tako imenovana mentalna anorezija, neješčnost, ki je zrasla na duševni podlagi. Najpogosteje jo po dognanjih italijanskih zdravnikov srečujemo pri mladih dekletih, ki se zaradi nekih namišljenih in pretiranih diktatov .linije" bojijo zrediti, ali pa odklanjanju hrane botruje podzavesten strah pred tem, da bo treba odrasti.
Analize so pokazale, da mlad človek, ki vztrajno in z najrazličnejšimi izgovori odklanja normalne količine hrane, izgubi v prvih dveh dneh osem do deset odstotkov teže, dalje izgublja po štiri odstotke, nato pa se to izgubljanje stabilizira pri enem in pol odstotku. Tako poprečno na mesec izgubi po tri do štiri kilograme, telo pa se zaradi velike prilagodljivosti počasi tako navadi na asketski režim hrane, da sploh ne zahteva več normalnih količin.
Sprva je res videti, da to organizmu prija, aktivnost ni prav nič zmanjšana, celo nasprotno, dobra volja je na višku, saj je človek dosegel, kar je podzavestno želel. Toda čez čas, ko se izgubljanje telesne teže nadaljuje kot po toboganu in ga ni več moč ustaviti, se izkaže, za kakšno visoko biološko ceno je bilo kupljeno to psihično zadovoljstvo odklanjanja hrane. Telesna temperatura se zniža na 35 stopinj, metabolizem se opazno upočasni, količina sladkorja nevarno pade, organizem praktično je samega sebe (auto(agizem): odvzema snovi notranjim organom, mišicam, celo kostem, ki izgubljajo kalcij, s čimer ves organizem izgublja trdno oporo. Zleze z notranjim izločanjem delujejo vedno bolj [eno, kar se pokaže še posebno pri dekletih: menstruacija postane neredna, izostaja, dokler povsem ne izgine.
Vendar so vsa lepa prigovarjanja in vse kuharske umetnije zaman. Dekle ali (ant hrano vztrajno odklanjata in se ne pustita pregovoriti niti tedaj, ko jima zdravnik jasno razloži, v kakšni nevarnosti se nahajata. Italijanski zdravniki, katerih dognanja v pričujočem članku povzemamo, zatrjujejo, da mentalna anorezija prav zato še posebno, prizadene dekleta, ker se v pubertetnem obdobju začno nenadoma podzavestno sramovati, da pripadajo .šibkejšemu' spolu, živijo v nekakšni askezi in zraven sanjarijo o velikih delih in uspehih, ki jih bodo ponesli nad njihovo povprečno družino in vso to .šibko" raso. Po drugi strani pa v tem obdobju opažajo na starejših vse najslabše lastnosti in si nikakor ne želijo odrasti, saj bi takrat postale enake kot oni, sprejeti pa bi morale nase tudi vse dolžnosti. Zaradi njihove patološke neješčnosti pa se zdaj vsa družina vrti okrog njih — in spet je tako kot v časih ranega otroštva.
Kot že zapisano, pa ljubezniva prigovarjanja in razlaganja ne pomagajo. Takega bolnika — kajti na vsak način je bolnik — je treba obdržati v bolnišnici, kjer zanj skupaj skrbita internist in psihiater.
V lažjih primerih neješčnosti pa imajo zdravniki na razpolago vrsto zdravi) za zbujanje apetita, ki pospešujejo delovanje žlez in prebavil.
Drobni nasveti
Sveže mastne madeže odstranimo z likanjem. Pri tem podložimo in pokrijemo madeže s čistim pivnikom ali časopisnim papirjem in likamo preko pivnika.
Trdovratnejše madeže očistimo s čistilnimi krpami ali pa z zmesjo bencina in krede. Te nanesemo in posušimo, nato zmencamo in skrtačimo očiščeno mesto z mehko plastično gobico.
Če je kravata zelo umazana, jo celo operemo. Da si delo pozneje pri likanju olajšamo, kravato pred pranjem na obeh pregibih navdarimo z belim sukancem.
POSKUS!TE
CtGANSK! GOLAŽ
Potrebujemo 2 žiici maščobe, 20 dkg čebuie, 50 dkg govedine, četen, kumino, rdečo papriko, 5 dkg tuho tianine, 2 krompirja, paradižnikovo mezgo, kitio kumarico, to).
Hičniki: 1 jajce, pribtižno 15 dkg bete moke (ostro), ž!!čko oija, to!, maio mteka.
Na maščobi prepražimo čebuio, nato dodamo na koščke zrezano meto, četen, kumino in to) ter pokrito dušimo. Ko je meto na po! mehko, dodamo na kocke zrezano ttanino, prepražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in papriko. Pritijemo vročo vodo, dodamo na kocke zrezan krompir in počati kuhamo. V eno!ončnico zakuhamo manjše žtičnike, pred ter-viranjem dodamo zrezano k!t!o kumarico, !ahko dodamo ma!o graha.
R!BJ! ZREZK! S SLAN!NO
Potrebujemo 75 dkg ottičev, to), ma!o moke, 10 dkg tuhe t!anine, ze!on peteršitj.
Ribje zrezke potoiimo in pomokamo. Sianino zrežemo na drobne kocke in zarumenimo, dodamo zrezke in jih opečemo, nato priitjemo maio vode in pokrita dušimo pribiižno 15 minut — zrezkov ne obračamo, da ne razpadejo. Pred terviranjem jih potretemo e peteršiijem, iahko jih pokapamo z iimoninim tokom.
JABOLČN) ZAVtTEK
Krhko tetto: potrebujemo 40 dkg beie moke, 1 zavitek peciinega praška, 25 dkg margarine, 10 dkg tiadkorja v prahu, 2 jajci.
Nadev: 1 kg jaboik, 15 dkg tiadkorja, iimonino iu-pino, cimet, žiico turovega matia, žiico drobtin.
Med moko t peciinim praškom zdrobimo margarino, dodamo tiadkor in jajca, če je potrebno, priiije-mo maio tmetane ai! mieka. Zamotimo mehko tetto, razvaijamo v pravokotnik, damo na pekač, po tre-din! potretemo t prepraženimi drobtinami, nakrh-ijanimi jaboiki, tiadkorjem in dišavami. Tetto z obeh ttrani preganemo čez nadev; zvitek iahko pomažemo t ttepenim jajcem in nato tpečemo pri trednji vročini — režemo ohiajeno.
Vkuhavanj e sadj a
S stališča sodobne gospodinjske ekonomike je povsem zgrešeno in neutemeljeno zagovarjati domače vkuhavanje sadja. Tovarne za predelavo sadja imajo v svojih proizvodnih programih predelavo prav vseh vrst sadja od češenj pa do grozdja. Predelujejo ga v kompote, marmelade, džeme in sadne sakovc. Kakorkoli bi preračunavali in primerjali ceno doma pripravljenih sadnih konzerv z industrijsko pripravljenimi, ugotovimo, da so zadnje cenejše. Pri preračunavanju moramo upoštevati: izdatek za sadje, za sladkor, porabo električne energije in čas, ki smo ga vložili v delo.
Za zaposleno ženo in mater vkuhavanje še posebno ni primerno. Raje naj čas, ki bi ga porabile za vkuhavanje, posveti svoji družini, vzgoji otrok ali lastnemu počitku.
Po drugi strani pa marsikatera družina izkoristi nedeljski izlet v naravo za nabiranje gozdnih sadežev. Nabiranje borovnic, malin, robidnic in bezgovih jagcld je lahko prijetno in koristno opravilo. Ker takih sadežev navadno naberemo več, kot jih lahko pojemo, je prav, da jih predelamo v konservo.
Konserviramo jih lahko na več načinov: pripravimo kompot, marmelado ali džem in sadni sok. Iz malin ali bezgovih jagod lahko pripravimo tudi sirup. Sirup je gosteji kot sadni sok, dobimo ga z nadaljnjim kuhanjem že pripravljenega sadnega soka. Uporabljamo ga najpogosteje za izboljšanje čajev. Priprava pa je zelo zamudna.
Poglejmo nekaj receptov za predelavo sadežev, ki smo jih nabrali na nedeljskem izletu.
Za vsako konserviranje si moramo najprej pripraviti posodo in pripomočke. Za konserviranje uporabljamo navadno steklene kozarce: navadne ali patentne. Te moramo temeljito pomiti v vroči detergentov) raztopini in iz-plakniti v dveh vročih vodah. Umite in oplak-njene kozarce poveznemo na polikan prtič, brišemo jih ne!
Pasteriziran borovničev kompot. Borovnice, ki smo jih nabrali v gozdu, operemo, preberemo in osušimo na cedilu. Potem jih vložimo
v patentni kozarec. Pri patentnem kozarcu moramo paziti, da so robovi kozarca in pokrova neokrušeni in da je gumijasto tesnilo čvrsto. Med borovnice potresemo sladkor. Za 1 kg borovnic rabimo 20 dkg sladkorja. Nekaj časa jih pustimo stati, nato kozarec zapremo in ga v vodni kopeli pasteriziramo 25 do 30 minut pri temperaturi 80 stopinj Celzija.
Če imamo v družini diabetika, potem lahko pripravimo borovnice pio istem postopku samo brez dodatka sladkorja. Te borovnice bodo držale do marca.
Brusnice konserviramo po načelu vročega polnjenja. Za 1 kg brusnic rabimo pol litra vode in 1 kg sladkorja. Sladkor kuhamo z vodo 5 minut. Sproti pobiramo umazane pene. Dodamo prebrane, oprane in odcejene brusnice. (Vse nezrele in zelene jagode izločimo, ker grene.) Vro naj 7 do 8 minut. Z brusnicami in sokom napolnimo majhne vroče kozarce tik do roba. Zavežemo s celofanom, ki ga prej ovlažimo z alkoholom ali močnim žganjem. Ohlajene kozarčke zbrišemo in shranimo na leseni polici.
Bezgov sok. Oprane bezgove jagode osmukamo s pecljev z vilicami in jih prelijemo z enako količino vode ter kuhamo 5 minut, da počijo. Potem naj stoje nekaj minut, nakar sok precedimo. Na 1 I soka dtcidamo V4 kg sladkorja in ponovno prevremo. Napolnimo v čiste in vroče steklenice. Zamašimo jih z gumijastimi kapicami in ohladimo. Za boljšo aromo lahko dodamo med pripravo še sok ene limone.
Nazadnje ne smemo pozabiti tudi tistih, ki pridelajo ribezelj na domačem vrtu.
Ribezov sok. Ribez osmukamo, na lVakg ribeza odmerimo V2 I vode in kuhamo, da ribez razpade. Sok precedimo, -mu dodamo sladkor (na 1 I soka '/2 kg sladkorja) in ponovno 10 minut vremo. Napolnimo vroče steklenice m jih zapremo z gumijastimi kapicami.
Črni ribez moramo kuhati nekoliko idlje, ker je trši in pozneje razpade.
V dežeiah zahodne Evrope
se bojijo demografskega odmiranja
V obširnih predetih sveta, ziasti v manj razvitih dežeiah, se borijo z težavami nenadzorovanega naraščanja prebivaistva ter napovedujejo prave katastrofe za ves svet, če bo šei razvoj v tej smeri naprej. Navajajo veiikanska števiia svetovnega prebivaistva in deiajo račune o tem, kdaj Zemija ne bo več v stanju, da bi prehranjevaia svoje prebivatce. So pa hkrati tudi predeti sveta, v katerih ugotavtjajo ravno obraten razvoj. Med take predete spada tudi zahodna Evropa, kjer se že resno ukvarjajo s probtemom, kako bi preprečiti upadanje popuiacije.
Po vsej zahodni Evropi namreč nataliteto vztrajno upada že od začetka ali srede šestdesetih let našega stoletja. V več državah, zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, umrljivost presega število rojstev. Vlade teh držav, zaskrbljene zaradi takšne smeri, poskušajo spremeniti razmere; pa tudi poslovni krogi so se pridružili analizam o demografskih gibanjih.
Tudi tam, kjer je rojstev trenutno še več in kjer število prebival-štva še narašča, gre za to „zaslu-ga" predvsem tistim obdobjem, ko se je rodilo veliiko deklic, ki so danes v tistih letih, ko so same postale matere. Kljub temu pa povprečno število otrok, ki jih rojevajo generacije žensk od 15. do 49. leta v zahodni Evropi, precej zaostaja za ravnijo, ki je potrebna za stalno obnavljanje, kar pomeni, da grozi zdesetkanje prebivalstva.
V ZR Nemčiji število prebivalstva nenehno upada že od leta 1972. Zdaj šteje država približno 57 milijonov prebivalcev, leta 2000 naj bi jih bilo 52 milijonov, leta 2030 pa komaj 39 milijonov. Lani se je v ZR Nemčiji rodilo samo 500.000 otrok, to je za polovico manj kot pred desetimi leti.
Nekolliko boljše so perspektive Francozov, vsaj za razdobje do konca stoletja. Kot je predvideno, se bo prebivalstvo Francije, ki danes šteje dobrih 53 milijonov, do leta 2000 še povečalo, toda 25 do 30 let kasneje naj bi začelo upadati; po nekaterih zasebnih ocenah pa se bo proces upadanja populacije začel že mnogo prej. Nataliteta je lani znašala 13,7 promila in je bila v primerjavi z letom 1964 za četrtino manjša.
Pri Švedski, Švici in Belgiji je upadanje prebivalstva pričakovati Vsak čas. Norveška, Danska in več drugih dežel za zdaj stagnira, v Prihodnjem desetletju pa bi utegnili zabeležiti tudli negativno stopnjo. Tem državam se bo morda že kmalu pridružila tudi Italija. Število Prebivalcev Velike Britanije, kjer in populacija nekaj let upadala, in lani nekoliko naraslo. Po uradnih pred videvam j ih bo ta država konec stoletja štela 58 milijonov ljudi, medtem ko jih ima datnes 56 milijonov; petnajst ali dvajset let pozneje po naj bi spet prišlo do upadanja prebivalstva.
Če se bo ta proces nadaljevat še hitreje, utegne priti do „samo-ntora narodov", kar je privedlo do lega, da so v ade nekaterih držav Uvedle bolj liberalno politiko natalitete in se odločile za ukrepe, s katerimi naj bi stimulirali rojstva. ^ Franciji so tekom zadnjih dveh let že drugič povečali različne olajšave za družine, zlasti tiste s tremi Pii več otrokii. Še letos pa naj bi *Pzpravljali še o nekaterih drugih stimulativnih ukrepih. Olajšave in nadomestila družinam z več otroki so uvedli tudi v ZR Nemčiji in na Švedskem. Podaljšali so porodniške dopuste lin izboljšali možnosti za starše, ki zaradi otrok izostanejo z dela.
Med dejavniki, ki botrujejo upaddnju populacije v zahodni Evropi, je skrb zbujajoč in presenetljiv še zlasti naslednji: smrtnost v Mnogih državah se je začela povečevati. Gre predvsem za umiranje starejših ljudi, katerih življenjska doba se je zadnja desetletja
sicer precej podaljšala, predvsem zaradi ugodnejših razmer. Eden izmed pomembnih vzrokov za upadanje prebivalstva je tudi vse večji odstotek zaposlenih žensk; skrb za otroke v času, ko je mati na delu bistveno vpliva na načrtovanje družine.
Naštevali bi lahko še vrsto raz-
logov, ki vplivajo na „nazadovanje" prebivalstva. Zenske se mo-žijo dokaj pozno in to seveda) vpliva na število novorojenih otrok. Precej je neporočenih — žensk in tudi moških. Razveze so pogoste, a tudi .divji" zakoni.
Zakaj se v današnjem trenutku, ko v mnogih drugih predetih sveta poskušajo zajeti demografsko eksplozijo, zahodna Evropa boji demografskega odmiranja? Čeprav bi manj ljudi olajšalo zaposlovanje, skrčilo izdatke, potrebne za' šolanje in zdravstveno zaščito, pa so — dolgoročno gledano — stvari povsem drugačne, celo s čisto gospodarskega stališča. Proizvajalci
bi čez nekaj časa obžalovali, da nimajo več kupcev za svoje izdelke, namenjene materam in otrokom, pa za šolsko opremo in druge trajne potrošne dobrine. Morali bi omejiti proizvodnjo in odpuščati delavce, kar bi imelo za posledico, da bi življenjska raven hitro padla. Čez kakih 15 ali 20 let bi se v večini zahodnoevropskih držav povečali odstotek starejšega prebivalstva, ki nujno potrebuje pomoč mladih, aktivnih delavcev, le-teh pa bi bilo vedno manj. V takem primeru bi moralo aktivno prebivalstvo plačevati višje davke in posledica bi bila vnovič — poslabšanje življenjske ravni.
Zato zahodna Evropa pa temelju vsega tega na splošno negativno ocenjuje težnje po .demografski suši"; boji se, da bi človek ob nadaljnjem takem razvoju v doglednem času postal .bela vrana" v tem delu sveta.
-

1—		3	4	r	-	N	U		/	?	4*	V/
							o					
				J	H				H			
				H						H	[L	
		27										
		H						H	"			
F*			H	"			H					
Jt			jr			H						
						j*						
Vodoravno: 1. vas na Koroškem, znana iz Kernjakove pesmi; 7. garant; 12. prirojena nadarjenost; 13. črpokis; 14. ostra resa; 15. pevski zbor, tudi del cerkve; 16. japonska denarna enota; 17. vodna žival (množ.); 18. idol, po božje čaščeno bitje ali predmet; 20. okrajšava za .starejši"; 21. poverilna listina, pooblastilo; 24. osebni zaimek; 26. obrtnik, ki izdeluje lesene posode
za tekočine; 27. ženin ali možev oče; 30. kip ali slika golega telesa); 32. pokaj; 33. obredna obleka sodnikov iin duhovnikov; 34. najboljši jugoslovanski alpski smučar (Bojan); 36. staroslovenska boginja smrti in zime; 37. nasilje; 38. strasten, slep privrženec.
Navptčno:
blagajna; 3.
1. drevesni panj; 2. lepo vedenje; 4. mi-
tološki ptič, simbol mladosti in vstajenja); 5. tuje žensko ime; 6. različna soglasnika; 7. železov kršeč; 8. središče vrtenja; 9. paradiž; 10. žitarica, nekdaj prvenstveno za konjsko krmo; 11. nemški idealistični filozof (Imanuel); 13. gradbeni poslovodja); 15. madžarski državnik (Janos); 18. sredstvo komuniciranja, tudi oseba pri spiritističnih sejah; 19. brenkalni instrument; 22. božje-potmik; 23. najvišja zmaga pri taroku; 24. čut za spodobnost, tudi mera v glasbi; 25. ribja jajčeca; 28. zimsko prevozno sredstvo; 29. ozek pas blaga; 31. železniška tračnica; 33. zvok, glas; 35. začetnici priimka in imena velikega slovenskega pesnika; 36. primorski vzklik.
Da bo reševanje križanke boij „privfačno", razpisujemo tudi tri nagrade v obiiki siovenskih knjig in gramofonskih ptošč, ki jih bomo z žrebanjem razdeiiti med tiste reše-vaice, ki nam bodo praviine rešitve (na izrezku iz časopisa aii na posebnem iistuj posiaii najkasneje do 2$. septembra na nasiov: Siovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Kiagenfurt/Cefovec.

RAD!0 — TELEV!Z!JA

SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 14.	14.10 Celovški radijski dnev-
nik — Zabavna gtasba — Spominjamo se
SOBOTA, 15. 9.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 14. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 17. 9.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — iz ijudstva za ijudstvo (110-ietnica smrti Antona Janežiča).
TOREK, 18. 9.: 9.30 Land an der Drau — Dežeia ob Dravi — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — šport — „Otroci, posiušajte!"
SREDA, 19.	9.:	14.10 Ceiovški radijski
dnevnik — Veseii vai.
ČETRTEK, 20. 9.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Giasbeni mojstri.
H' "-".'M		AVSTRIJA 1
K		PETEK, 14. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Rušči-
na — 10.00 Obisk razstave —
10.30	Kiub seniorjev — 11.00 ... in samo resnico — 17.00 Za predšoiske otroke —
17.30	Siike naše zemije — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Muppet show — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Stari — 21.25 Energija: zaton obdobja nafte — 22.10 šport — 22.20 Je remiah Johnson — 0.05 Poročita.
SOBOTA, 15. 9.: 15.15 Cesarjevi tovci — 17.00 Kdo rokodeiči z nami? — 17.30 Pi-nocchio — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18 00 Panoptikum — 18.25 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Eden bo zmaga! — 22.10 šport — 22.35 Doc — 0.05 Poročita.
NEDELJA. 14. 9.: 11.00 Konfrontacija no-siicev tiste — 15.05 Trobentač jazza — 16.45
..Jadranje v Sahari" — 17.30 Čebeiica Maja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 Sporazumevanje med živaimi — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Stari — 22.00 šport — 22.10 Aifred Brende) igra Schuberta — 23.10 Poročita.
PONEDEUEK, 17. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 Zbor v grški komediji — 10.30 Apri! v Parizu —
17.00	Za predšoiske otroke — 17.25 O jazbecu — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Do konca sveta — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedeijski šport — 21.00 Boter — 22.45 Poročita.
TOREK, 18. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Tečaj angieščine — 10.30 Cepijenje in imuniteta — 17.00 Za predšoiske otroke
—	17.25 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Očetje kia-mote — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Boter — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 19. 9.: 9.00 Tudi pošaiiti se je treba — 9.30 itaiijanščina — 10.00 Dunajski kongres — 10.30 Trobentač jazza — 17.00 Cvetiičar — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Tony Ran-daii v: Zivijenje za pies — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Boter — 21.50 Poročita in šport.
ČETRTEK, 20. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz sto-ietij — 10.30 Anatevka — 17.00 Za pred-šotske otroke — 17.25 Pan Tau — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 TV kuhinja
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Energija: Na koncu iz-obiija — 20.45 Mata TV igra. Mojster —
21.10	šport — 21.35 Doktor in ijube živaii
—	22.25 Poročita.
		AVSTRIJA 2
S		PETEK. 14. 9.: 18.00 Orientacija — 18.30 Risba — 19.30
Traiier — 20.15 Pogovori o temi „preživet!" — 21.00 Nova — 21.25 Moiji — 22.15 čas v siiki s kuituro in karikaturami tedna — 22.50 Petkova mednarodna predstava.
SOBOTA, IS. 9.: 17.00 Mednarodni turnir judoistov — 18.00 Počitnice na Saitkro-kanu — 19.30 The Munsters — 20.15 Cikius —- Joseph Roth. Hiob — 21.30 Bourbon Street.
NEDELJA, 14. 9.: 16.00 Stekieni čiovek —
17.00	Dežeia in ijudje — 17.30 Pregied —
18.00	Le Bossu — 19.50 Knjižni bazar —
20.15	La Gioconda.
PONEDELJEK, 17. 9.: 18 00 Tečaj za an-gieščino — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Nationai geographic: The House on the kiong — 19.30 Orientacija — 20.00 Doktor in ijuba živa) — 20.50 Romanca s kontrabasom — 21.30 Čas v siiki — 22.00 Nevarnost pobega.
TOREK, 18. 9.: 18.00 itaiijanščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Praznoverje napredek — 19.30 Dekiica pade z neba —
20.00	Cikius: Joseph Roth. Hiob — 21.25 čas v siiki s kuituro — 22.00 Kiub 2.
SREDA, 19. 9.: 18.00 Francoščina za za četnike — 18.30 Pregied — 19.00 šoiski poskusi in šoiska reforma — 19.30 Mednarodno Fritz Kreissierjevo tekmovanje —
22.00	čas v siiki s kuituro — 22.35 O fiimu.
ČETRTEK, 20. 9.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Pavei in Viržinija — 20.00 Hokuspokus aii kako naredim, da se znebim moža —
21.35	Čas v siiki s kuituro — 22.10 Kiub 2.
izdajateij, zaiožnijk in iastnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Cetovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, te-iefon 32 5 50 - Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije.
ZA DOBRO VOLJO
/im, /ac^ in /? Jiy jezJijo po preriji. Pa vprata Z?iiiy.*
.Povej, /ac&, MiiM je tri Mat tri?"
/ac^ p'0 MatMm prf?Wt(f^M.' .Devet."
Z?iiiy ttrno prime za revoi-ver in tettreii /acM iz seJia.
Pa zagoJrnja /im.- „rlii je Mo to potreimo?"
Z?iiiy.* „Da, preveč je vcJei."
*
„v4ii ti že opazi/, Ja je v večini jiimov giavni jana^ že poročen?" pravi žena moža.
„Vta& poročen mož je ja-naM" te giati odgovor.
*
.Prostori v vaten! stanovanja to gotovo ozM in tetni? „KaM pa to vette?"
Po vaten! psa viJim.* ne miga z repom na ievo in Jesno, ampa^ gor in Joi.
*
Večer za večerom je mož prihaja/ tiomov natretMn. Zena ga je imteia prepiatiti, zato te je zaviia v rjaim in M je mož ttopii v preJsoM, je zajavMia t tpremenjenim giatom.*
.Daaa/ /az tem Jai! z onega tveta. Svarim te — preveč piješ/"
Mož te je najprej ztirznii, nato pa re&ei sproščeno.*
.Hvaia Poga, Ja ti ttra/J" Sem te že attrašii, Ja je moja ttara . .
*
„Moj mož te zJaj ači iatin-t&o."
.ZaMj?"
„Pa J in pottai iovee."
*
.Mej vi/" zavpije paznik kaznjenca, M te motoviii oi? oMa v eeiici. ./čaj pa počnete t piio?"
./čaM MJatto vprašate/" ma odgovori kaznjenec. „Saj viJite, Ja manikiram noPte."
*
Paznik v Mzniinici preMJi tvojega Miega in pravi.*
,,/etni^, M je M naJ tvojo soM, je zMžai."
./čončno/ Ceio noč me je moti/ t titto žago."
*
NeM mož ttopi v prometni a ra J pviicije in pravi.* „Zai?va-(im te vam za vte, Mr tte Jo-Mega nareJiii zame."
Poiicaj ga gieJa in reče.* .Me razamem, taj vat tpioit ne poznam/"
.SeveJa ne, arnpa^ mitiim, Ja tte prav vi včeraj vzeii voznico Jovoijenje moji ženi/"
*
„z!ii tmem zahtevati oJ go-tpoJarja povračiio za meto, in mi ga je aMaJei njegov pet?" vpraša metar oJvetniM.
.SeveJa," ojgovori oJvet-ni^.
„ Potem pa protim tto šiiin-gov. Meto je aMaJei vat pet."
„Moj? V reJa/ 7aMj mi Jaj-te te tto šiiingov, Mjti moj na-tvet je vreJen Jvetto tiiingov," mirno oJvrne oJvetni^.
*
„Zatačiii to vat pri Maji. /mate i?ai: zagovor za tvoje Jejanje?"
„DoMi to me tamo zato, Mr tem šeie začetnih. Pozneje te to ne im več zgoJiio."
*
.zlii vzamete zaročni prttan nazaj?"
„v4ii vati nevetti ne agaja?" .Prttan že, ampai? jaz ne/"
*
Pept raziaga o tvoj:it iov-tiJi? JogoJivtčinai) v r) jriiJ.'
„SreJi Sai?are mi tieJi iev. Drvim, Jrvim, končno Jrevo. Pn, Jva, tri, tem že zgoraj in ti ta&o retim živijenje."
„7*i, oprotti, v Sahari ven-Jar ni Jrevet," pripomni po-tiataiec.
Pepe zaničijivo.*
„7*o mi je Mo v tittem tre-natM popoinoma vtecno/"
ŠPORTNI VE STNIK
RADIO — TELEVIZIJA
Borov!je - SAK 1:3 (1:2)}
JUGOSLAViJA
Po slabi nedeljski igri proti Velikovcu se je to nedeljsko dopoldne pokazalo precej spremenjeno moštvo Slovenskega atletskega kluba, ne le v postavi, temveč tudi po borbenosti in agresivnosti vsakega posameznega igralca.
Prvič v tem prvenstvu je igral spet Nužej Lampichler (delal je v Nemčiji), tako da je bila obramba precej spremenjena: Jakobič je igrat spet desnega branilca, Lampichler zadnjega moža in Woscbitz srednjega branilca.
V hitri in borbeni tekmi so domačini v 18. minuti po prostem strelu zadeli prvič v gol. Po tem golu je SAK močno napadal. Velik je zadal najprej le stranico vrat, toda v 22. miinuti je Martin Hobel po nesporazumu v nasprotnikovi obrambi zabil žogo v mrežo. SAK je bil naprej nevaren, za vodstvo pa je poskrbel po lepem udarcu z glavo tik pred polčasom (44. min.) Velik. Kar nato pa je po dobrem prodoru imel možnost Gusti Zablatnik, ki pa do zdaj ni imel sreče pri zaključku svojih akcij.
Ob začetku drugega polčasa so domačini hudio ogrožali gol slovenskega atletskega kluba, toda ko v 60 minuti niso mogli izrabiti
SLOVENSK
ATLETSKI
KLUB
vabi na prvenstveno tekmo, ki bo v nedeljo, dne 16. septembra 1979 na domačem (Koschatovem) igrišču v Celovcu proti moštvu iz Brež, ki se trenutno nahaja na 2. mestu.
SAK- Breže (Friesach)
SAK ..pod 23" — Breže ..pod 23'
ob 16.00 uri ob 12.45 uri
Pred tekmo pa bo tokrat igralo moštvo Austria Celovec — Beljak (Leistungsgruppej in sicer ob 14.1 S uri.
Navijači prisrčno vabljeni!
možnost enajstmetrovke je SAK spet prevzel iniciativo. Trener SAK-a, Rogič, je napravil izmenjavo, namesto Velika je poslal no polje Som-mereggerjo in tako ojačil obrambo, tako sta igrala v napadu le še Potanšek in Hobel.
Pritisk na boroveljski gol je postal spet močnejši, v 72. minuti pa je Hobel po kratki podoji Ferre iz kakih 13 metrov ostro nabil žogo na gol, od prečke pa se je odbila za gotovo črto. SAK je imel v tej fazi še nekaj lepih priložnosti, nekaj minut pred koncem je Hobel po podoji Polanska celo tretjič zadel nasprotnikovo mrežo, toda sodnik tega gola iz nerazumljivih razlogov ni priznal.
Pri tej tekmi je bilo 600 gledalcev, od teh pa je najmanj polovica (predvsem Selani) podprla moštvo Slovenskega atletskega kluba.
Postava SAK-a: Dodič; Jakobič, Lampichler, Woschitz, Pandel, Ferra, Goleč, Gusti Zablatnik, Velik, Martin Hobel, Polenšek. Izmenjava: v 67. miinuti Sommeregger za Velika.
BOROVLJE „POD 23" — SAK „POD 23" 1:3 (1:2 )
Ze zgodaj, namreč ob p o I d e v e t i h zjutraj, se je začela' za drugo moštvo Slovenskega atletskega kluba prvenstvena tekma proti Borovljam. V dobri igri so najprej domačini ustrelili prvi gol. Nato so se mladi nogometaši Slovenskega atletskega kluba šele prav zbuditi in prevzeli iniciativo. Sledile so lepe akcije in tudi zadetki. Izenačil je Rozman, tik pred koncem prvega polčasa pa' je Sigi Hobel po podaji Kropivnika poskrbel za vodstvo. V drugem polčasu so najprej Bo-rovljčani ogrožali vodstvo slovenskih nogometašev, toda po drugem golu Sigija Hobla je bila zmaga zagotovljena.
SELE — BtSTRtCA V ROŽU 6:1
Pred 300 gledalci so v nedeljo popoldne Selani visoko premagali moštvo iz Bistrice v Rožu. Ze v 4. minuti je Nanti Otip dosegel prvi zadetek iz prostega strela. Se pred polčasom je isti igralec povišal no 2:0 za Selane. V drugem polčasu pa so Selani kar 4-krat premagali nasprotnikovega golmana', Stanko Olip (2), Toševski in Oraže Zdravko so bili strelci.
Zanimivo je detjstvo, da so bili do tedaj Bistričani prvi na lestvici.
Selami so igrali takole: Marič, Kelih, N. Doujak, Travnik, A. Doujak, Mohorčič, N. Olik, Oraže, St. Olip, Jug (P. Olip), Toševski.
Končalo se je svetovno prvenstvo veslačev na Bledu
Zaključne tekme veslaškega svetovnega prvenstva zadnljo nedeljo so se vršile pri najlepšem vremenu. Poleg brezhibne organizacije je bil to eden od vzrokov, da je obiskalo ta veliki športni dogodek nad 10 tisoč gledalcev. Zato so btili prireditelji in športniki zelo zadovoljni s celotnim potekom prvenstva, ki je bilo za številne okoliške občine tudi turističnega pomena.
Vzhodnonemški veslači, ki so zadnji dan osvoljiili šest od osem zlatih kolajn, so bili tudi letos velesila številka 1 med veslači. Osvojili so si tudi dve bronasti kolajni, in s tem pokazali, da so še zmeraj en korak pred drugimi. Samo Finec Karppinen in norveški dvojni dvo-
jec z bratoma Hansen so še dosegli zlati kolajni. Vsi ostali narodi pa so ostali brez zmage. Srebrne oz. bronaste kolajne so si osvojile še sledeče reprezentance: Češka, Sovjetska zveza, Zvezna republika Nemčija', Nova Zelandija, Francija, Švica, Velika Britanija in Združene države Amerike.
Avstrijski zastopniki pri 8. Svetovnem prvenstvu niso dosegli svojih ciljev, sicer pred prvenstvom niso bili stoodstotno prepričani, da bi dosegli kakšno kolajne, kljub temu pa' vlada v Avstriji razočaranje, ker so avstrijski veslači dosegli tudi v malih finalih le zadnja mesta. Vzrok temu so prekratke priprave, tako sta na primer Wol( in
PETEK, 14.	8.55 TV v šoli
— 14.55 TV v šoli — 17.20 Po-ročita— 17.25 Usoda nekega Chartieja — 17.40 Raznašatci časopisov —
18.10	Tri srca (Radenci 79) — 18.35 Obzornik— 18.45 tzobraževatna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno giasbena oddaja — 20.55 Junaki serijskega tiima — 21.45 Dnevnik — 22.00 James Dean
SOBOTA, IS. 9.: 8.00 Poročita — 8.05 Z besedo in stiko — 8.20 Mata čebetica —
8.35	7 stopnic do gtasbe — 8.50 Nadobudneži — 9.25 Pisani svet — 10.00 Ukradeni in okradeni — 10.30 Trnova pot — 14.10 Poročita — 14.15 Pokonci detfina — 15.55 Sredozemske igre — 18.00 Naš kraj — 18.10 Zabavno gtasbena oddaja — 18.50 Muppet show — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Ana Korenina — 20.55 Kako se obtači-mo — 21.00 Navidezni vetikani — 22.30 Dnevnik — 22.50 Kažipot.
NEDELJA, 16. 9.: 9.20 Poročita — 9.25 Za nedetjsko dobro jutro — 9.55 Kažipot —
10.15	tpavci — 11.25 Mtadinska oddaja — 12.25 Mozaik — 12.30 Kmetijska oddaja —
17.40	Kenguru — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Nogomet Jugostavija Argentina — 21.50 Dnevnik — 22.00 Sredo-
PONEDELJEK, 17. 9.:8.55TVvšoti — 17.30 Poročita — 17.35 Vrtec na obisku — 17.50 Dokumentarni fitm — 18.05 Književnost —
18.35	Obzornik — 18.45 Mtadi za mtade —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ztati čas! — 21.10 Kutturne diagonate — 21.40 Dnevnik — 22.00 Sredozemske igre.
TOREK. 18. 9.: 9.15 TV v šoti — 13.55 Sredozemske igre — 17.40 Poročita — 17.45 Risanka — 17.55 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Po stedeh napredka — 19.15
Planinsko
srečanje
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva v nedeljo 16. septembra na planlnško :rečanje s :loven:klmi planine! (P. D. Ljubljana — matica) iz Ljubljane na lepi razgledni gori Košutici, 1966 m v pogorju Košute. Po opravijenem izletu bo še družabna prireditev v novem Kuitur-nem domu na Radišah.
Koroški planinci se bomo v ne-deijo ob 7.30 uri zbraii oziroma pripeijati no avstrijsko stran mejnega prehoda Ljubeij, od koder se bomo skupno z ijubljanskimi pianine! podaii na avstrijski strani Karavank na Košutico. Po obisku Košutice se bomo spustiti preko Majarjeve pianine v Sele-Zgornji Kot, kjer nas bodo že čakati avtobusi, ki nas bodo zapeijaii na Radiše, kjer bo ob 16. uri družabni dei prireditve, na katerem bodo poteg radiških pevcev sodeiovaii tudi ijub-ijanski kuiturniki.
Ljubtjanski pianinci se bodo vračati nazaj preko Ljubeija. Za prevoz z avtobusi iz Seie-Zg. Kota, kakor tudi z Rodiš na Ljubeij bo poskrbijeno tudi za naše pianince. Pianinski dei srečanja se bo odvija) pod izkušenim vodstvom domačina Francija Kropivnika iz Zg. Kota. Ne zamudite te priložnosti in udetežite se tega srečanja v čim večjem številu.
*
Ker zgoraj omenjena pot ni za vrtoglave. Imamo še drugo varianto in sicer od kmeta Žerjava v Zgornjem Kotu, kjer je na razpolago vodič.
Odhod od Žerjava ob 8. uri. Na Žerjavovi pianini se bosta obe skupini združiti in skupno nadaijevaii pot na vrh Košutice. Do Žerjava se lahko pripeljete z avtomobilom.
Kaderk veslala v (inišu le z 35-imi udarci ostala konkurenca pa z 38-imi.
Jugoslovanske ekipe pa so bile nekoliko boljše, dva jugoslovanska čolna sta prišla v veliiki finale in sta dosegla dve četrti mesti. Dvojec brez krmarja, ki je privabil tisoče gledalcev, pa je do zadnjih mefrav bil še na tretjem mestu, vendar ga je prehitel še ameriški čoln, ki je bil le devet stotink sekunde prej v čiliju.
Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.20 Rodbina Potaniec-kih — 22.40 Dnevnik.
SREDA, 19. 9.: 9.30 TV v šo!! — 14.55 Sre dozemske igre — 17.35 Poročita — 17.40 Potepuh in nočna tučka — 17.55 Mtadinska oddaja — 18.15 Ne prezrite — 18.30 Obzor-
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 tgre brez meja — 21.30 Risanka — 21.40 Dnevnik
—	22.00 Evropski nogometni pokati. ČETRTEK. 20. 9.: 9.10 TV v šoti — 15.35 Poročita — 15.40 Sredozemske igre — 16.45 Sredozemske igre — 17.25 Mata čebetica
—	17.40 Skrivnosti srca — 18.35 Obzornik
—	18.45 Nadobudneži — 19.15 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Posredniki — 21.30 Gtasbeni magazin — 22.00 Sredozemske igre — 23.00 Poročita.
R A D ! O CELOVEC
PETEK, 14. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji?— 8.05 Ženski magazin— 9 05 Znanje za vse — 9.30 Pesmi in viže s Koroške — 10.00Zadovotjni z gtasbo— 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežeini razgtedi — 13.40 Gost v studiu — 15.00 še vedno pritjub-tjeno — 16.15 Pogovori in gtasba — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Dežetni razgtedi —
18.35	Pet čez pot sedem — 19.07 Moja pri-tjubtjena metodija — 20.05 „0 gospod, jaz pridem k Tebi" — 21.00 ..Viteško" praznovanje rojstnega dneva — 21.45 Pod sve-titko za branje — 22.00 Poročita in šport.
SOBOTA, IS. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Veseio zaigrano — 11.05 Zeteni magazin — 13.00 Dežetni razgtedi —
14.00	Voščita — 15.30 Petje — 16.00 Dopustniška stužba — 17.10 Pisano sobotno po-potdne — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.30 Na dveh in štirih kotesih — 19.05 Sobotni šport — 20.05 Vašo števitko prosim! — 22.00 Poročita in šport — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu.
NEDELJA, 16. 9.: 6.10 tgra na orgte —
8.15	Kaj je novega? — 9.45 Metodije avstrijskih skiadateijev — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopotdanski koncert z Withetmom Rudniggerjem — 13.00 Dežeini razgtedi — 13.15 iz mestnega gtedatišča
—	14.30 Voščita — 16.00 „Nepovabtjeni gost" — 17.10 Veseiite se živtjenja — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.05 Gtasba — 18.35 Kororška za ijubitetje — 19.00 Nedeijski šport — 20.05 Avstrijska ra!iye — 21.30 Kabaret sedaj in takrat— 22.00 Poročita in šport.
PONEDELJEK. 17. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Oddaja za starejše tjudi
—	9.05 šoiska oddaja — 9.30 Ljudska gtas-
SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO
razpisuje mesto
VZGOJiTELJA [VZGOJiTELJiCEj v Dijaškem domu v Celovcu
Potrebna je zaključena pedagoška izobrazba. Službo je treba na:topiti Š0. septembra 1979. Plača po dogovoru.
Prijave peštjite na Slovensko šolsko društvo, Tarviserstr. 16, 9020 Cetovec-Kiagenfurt.
ba — 1*0.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi
—	13.40 Na obisku pri koroških zborih —
15.00	še vedno priijubijeno — 16.00 Veseio-igra za otroke — 16.30 Vaš probtem. naš probiem — 17.10 Kaj radi siišimo — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.30 Z zvenečo gtasbo
—	19.07 Metodija za vsaki tetnik — 20.05 ..Nepovabtjeni gost" — 21.05 To so biti še časi radia — 21.30 Udarec za udarcem —
22.00	Poročita in šport.
TOREK, 18. 9*: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Ženski magazin — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba
—	10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi —
13.40	tz ijudskega živtjenja — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.00 Otroci brez bodočnosti — 16.30 Vaš probtem, naš probtem
—	17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.35 Koroški sktadate tji — 19.07 Ljudska gtasba — 20.05 Humor ne pozna meja — 20.30 Koncerti v gradu Eggenberg 1979 — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 19. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Ženski magazin — 9.05 šoiska oddaja— 9.30 Avstrijska tjudska gtasba— 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 iz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi
—	13.40 Ktub seniorjev — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 18.35 Veseio zaigrano — 19.07 Kjer se poje ... — 19.40 Za prijate-tja ptanin — 20.05 Zveneča atpska dežeia
—	21.00 Mednarodni teden tgre na orgte Mittstatt 1979 — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, 20. 9.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Ženski magazin — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežeini razgtedi — 13.40 Literatura — 15.00 še
vedno pritjubtjeno — 16.00 Kako vidim teto 2000? — 16.30 Vaš probtem, naš probtem
—	17.10 Operetne metodjje — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.35 Koroške mate skupine — 19.07 Avstrijske pihatne godbe — 20.05 Ljudstvo in ijudje — 21.00 Mednarodni teden igre na orgte Mitistatt 1979— 22 0Q
R A D ! O LJUBLJANA
PETEK, 14. 9.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Gtasbena prav-tjica — 8.41 Naši umetniki miadim postu-šatcem — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezrevirano za . . — 12.10 Z otroki in so-tisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihatne godbe — 14.25 Voščita — 15.35 Zabavna gtasba — 16.00 „Vrtiijak" — 17.00-Studio ob 17.00 — 18 00 Od arije do arije
—	18.30 S knjižnega trga — 18.55 Minute za EP — 19.00 Večerni radijski dnevnik —
19.35	Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansam-btom štirje kovači — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... — 21.05 Oddaja o morju ir\
iščemo
TAJNiCO (TAJN)KAj
z zaključeno višjo šolsko izobrazbo, ki obvlada strojepisje. Nastop službe 1. oktobra 1979. Plača po dogovoru. Prijave pošljite skupno s kratkim živijenjepisom na nastov uredništva Siovenskega vestnika, Gasometerg. 10, 9020 Ceiovec-Kiagenturt, pod oznako „100".
pomorščakih — 22.30 Besede in zvoki iz togov domačih — 23.05 Lirični utrinki —
23.10	Prostor za reprize — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba.
SOBOTA, 15. 9.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Sobotna maTtneja — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Svetovna reportaža —
Siovensko prosvetno društvo ..Obir" na Obirskem prireja in vabi na
večer z ansambiom
..HANZiJA ARTAČA"
v soboto 1$. septembra t979 ob 20. uri v gostiini „Kovai ' na Obirskem, svoje pesmi pa bo braia Miika Hartman. Micdi ansambei, katerega vodi domačin Hanzi Artač in ga sestavijo še pet čianov iz raz-iičnih krajev Podjune, je v svoji kratki dobi deiovanja žei že veiiko uspehov tu in onstran meja. Obeta se nam iep kuiturni dogodek.
Prisrčno TATp/jfMp
11.40	Domače viže — 12.10 Godata v ritm^ — 12.30 Kmetijski nasvet! — 12.40 Veset! domači napev! — 14.05 Gtasbena panorama — 15.30 Zabavna gtasba — 16.00 „Vf-titjak" — 17.05 Kutturna panorama — 18.30
19.00	Večerni radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Dobri znanci — 20.00 Sobotni zabavni večer — Kortcert iz naših krajev — 21.30 Oddajo za naše izsetjence — 23.05 Lirični utrinki —
23.10	igramo in pojemo — 24.00 Poročita 0.05 Nočni program — gtasba.
Zbirka za Oktobrski tabor
13. oktobra bo v Ceiovcu Oktobrski tabor. V času tO.-oktobrskih nemškonacionainih prosiav bodo tudi ietos znane osebnosti iz avstrijskega nemškogovorečega demokratičnega tabora skupaj s koroškimi Siovenci nastopi)! in svoje prispevati za ustvaritev demokratičnega javnega mnenja, ki je v prid manjšinam in zavrača nacio-naiizem in potvarjanja zgodovine. V okviru tabora bo sodeiovaia tudi znana skupina ..Schmetteriinge' -čeprav so se vsi sodetujoči odpovedati honorarju, je prireditev ie povezana z veiikimi stroški (propaganda, vozni stroški itd ).
Zato pozivamo vse rojake, da po svojih možnostih finančno podprejo organizatorje Oktobrskega tabora, s tem da nakažejo svoj prispevek na konto štev. 3047
priceiovškiPosojiinici.