Leto XXXIV. Številka 2 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trti* - Isdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar Nedeljske slavnostne Dražgoše! Osrednja proslava v prekrasnem vremenu je bila lep zaključek prireditev, na katerih je sodelovalo nad 5000 ljudi od blizu in daleč, borcev in aktivistov, vojakov, miličnikov, pripadnikov teritorialne obrambe, mladine in pionirjev. Štiriindvajseto srečanje v Dražgošah je doseglo svoj namen. Bilo je dostojno veličini dražgoške bitke in vstaje ter upora na Gorenjskem sploh. Obenem so bile letošnje Dražgoše tudi uvodna prireditev v praznovanju 40. obletnice vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije ter osrednja prireditev v počastitev letošnjega praznika škofjeloške občine — Foto: J. Košnjek J Kranj, torek, 13. 1. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Govornik na nedeljski proslavi v DražgoSah je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner - Foto: J. Košnjek Iz govora Vinka Hafnerja • Gorenjska vstaja z dražgoško bitko je prizadejala težak udarec okupatorju, ki je hotel na Gorenjskem izseljevati. Vstaja z Osvobodilno fronto na čelu je to preprečila. Cankarjev bataljon je prišel v Dražgoše 1. januarja leta 1942. 231 borcev je štel, med katerimi je bilo 40 komunistov poveljevala pa sta mu prekaljena borca, komandanta in komunista Žagar in Gregorčič. Tri dni je zadrževal napade do zob oboroženih 3000 Nemcev. Šele tretji dan se je moral umakniti v Jelovico skupaj z nekaterimi domačini. Nemci so vdrli v Dražgoše, pobili 41 domačinov, vas požgali, bataljon pa je imel v DražgoSah le 9 mrtvih, 12 borcev pa je padlo na Mošenjski planini. Nemci pa uradnih podatkov o izgubah niso nikdar objavili... • Nemci v Dražgošah niso doživeli le vojaškega poraza, ampak predvsem moralnega. Gorenjska zanje ni bila več pokorna dežela. Postala je dežela svobodomiselnih ljudi, ki ni nasedala obljubam in se ni ustrašila groženj ter nasilja. Dražgoše in vstaja ter kasnejša borba nasploh je zmaga gorenjskega ljudstva, dela oborožene borbe Slovenije in jugoslovanskih narodov ter narodnosti. Decembrska vstaja na Gorenjskem z Dražgošami je povsem enakovredna bojem tistega časa v Srbiji, Bosni. Na to smo ponosni. Tega nekateri danes ne razumejo prav in nočejo priznati veličine tega boja na občutljivem področju pod vodstvom Osvobodilne fronte, ki je znala združiti vse napredne sile. • Veličino Dražgoš in tega boja pod vodstvom OF smo želeli prikazati tudi v filmu in televizijski nadaljevanki, zgodovinsko in umetniško prepričljivi. Četrtino gradiva smo posneli, potem pa je bilo snemanje zaradi financ in drugih okolnosti ustavljeno. Javnost mora biti seznanjena z vzroki tega. Preveč sredstev in tudi nesmotrno ter nepravilno je bilo porabljenih doslej. O tem še teče preiskava in proti povzročiteljem se bo ukrepalo. Toda, nobeden od partizanov in družbenih delavcev, članov družbenega sveta projekta Dražgoše, ni nikdar odločal o denarju in se z njim okoriščal! To danes poudarjam zaradi tega, ker se tako govori. To ni res in to ponovno poudarjam. Partizani in družbenopolitični delavci terjamo, da se to razčisti in da se nadaljevanka dokonča. Bo sicer nekoliko drugačna od prvotnega projekta in zato cenejša, vendar ne na račun avtentičnosti in umetnike vrednosti. Delovni ljudje in občani so za projekt kljub nekaterim govoricam, da bi to škodovalo drugim tovrstnim dejavnostim, vendar je takšnih malo. Prihodnje leto naj bo nadaljevanka končana in tudi ona bo skupaj s spomenikom veličastna oddolžitev borcem, ljudem in vsem, ki so se bojevali in umirali za svobodo! j Košnjek Štriindvajsetič smo se zbrali v Dražgošah Tisoči na kraju herojstva Nad 5000 ljudi se je udeležilo letošnjih 24. draž-goških prireditev Po poteh partizanske Jelovice in s tem potrdilo trajno veličino boja Cankarjevega bataljona pred 39 leti, obenem pa dostojno začelo letošnja praznovanja ob 40. obletnici vstaje — Vinko Hafner slavnostni govornik DRAŽGOŠE - Partizanska Jelovica z Dražgošami ostaja trajna veličina našega boja in revolucije. Že štiriindvajsetič zapored je bilo letos potrjeno junaško izročilo boja Cankarjevega bataljona v Dražgošah pred 39 leti v mrzlih januarskih dneh, v vetru in visokem snegu, in gorenjske vstaje nasploh, prav tako pa tisoči na jelovških partizanskih poteh vsako leto dokazujejo, kako je revolucija vraščena v nas, kako nas znova in znova oplaja in daje moči za premagovanje sedanjih težav. Nad 5000 ljudi se je udeležilo letošnjih dražgoških prireditev in manifestacij, ki so oživile Jelovico, njene obronke in zaselke. Dražgoše so ponovno združile delovne ljudi in občane iz vseh krajev Gorenjske in Slovenije, mladino in pionirje, patrulje enot teritorialne obrambe Slovenije, tekmovalce in rekreativce v smučarskem teku, planince, tabor- Referendum nike, lovce, športnike in na stotine ljubiteljev narave, ki je sijala v zimskem soncu. Med nedeljskimi obiskovalci Dražgoš, ki so se v kasnih dopoldanskih urah zgrinjali v kraj herojskega boja iz vseh strani po poteh, kjer so med vojno hodili partizani, kurirji in heroji, smo srečali borce Cankarjevega bataljo- na, ki so se bfli v Dražgošah, borce in aktiviste, pa predstavnike družbenopolitičnega življenja škofjeloške občine, ki slavi občinski praznik, Gorenjske in republike, med katerimi so bili predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, komandant ljubljanskega armadnega področja Branko Jerkič in komandant teritorialne obrambe Slovenije Miha Petrič. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, ki je ob zaključku dejal, da je naša dolžnost trajno oddolžiti se dražgoškim junakom in vsem padlim borcem in domačinom in da morajo to izročilo nadaljevati mladi, ki prihajajo .. . J. Košnjek uspel Zalog - V nedeljo, 11. januarja, so se v krajevni skupnosti Zalog, ki združuje štiri vasi: Lahovče, Zalog, Glinje in Cerkljanska Dobrava, krajani odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Referenduma se je udeležilo 93,73 odstotka krajanov, za uvedbo samoprispevka jih je glasovalo 55,89 odstotka. Posebej krajani Lahovč so se odločali za zbiranje prostovoljnega dinarja, medtem ko je solidarnost Založanov prišla manj do izraza. S sredstvi krajevnega samoprispevka bodo namreč obnovili in asfaltirali cesto od Zaloga do Lahovč in uredili trgovino v prosvetno gasilskem domu v LahovČah. Z letošnjim letom bodo torej krajani plačevali dva odstotka od osebnega dohodka oziroma kmetje od katastrskega dohodka. Seveda pa zlasti pri slednjih pričakujejo tudi prispevek v obliki prostovoljnega dela kot je prevoz materiala in podobno. Škofja Loka — V petek popoldne je bila v kinu Sora slovesnost ob občinskem prazniku. Predstavniki Jurišnega bataljona XXXI. divizije (na sliki) so ob tej priložnosti izročili veliko plaketo domicilni občini, Maksu Kalanu iz Poljan je predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj izročil red republike s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo socialistične republike Jugoslavije. Na slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja in nagrade občine za leto 1980; malo plaketo sta prejela Ančka Loštrk iz Zirov in Janez Šolar iz Selc, nagrado občine Sandi Bartol iz Sore in Zinka Benedik iz Stare Loke, pismeno priznanje pa Jožef Češčut iz Sovodenj ob Soči in Jože Furlan iz Škofje Loke. Razdelili so tudi nagrade »Inovator Škofje Loke« za leto 1980. Prva je pripadla Ladu Nastranu iz Nika Železniki, druga Jožici Rejc iz Iskre Železniki in tretja Slavku Vodniku iz Termike. Plaketi »Inovator Škofje Loke« pa sta prejela Iskra Železniki in Alples Železniki. Učenci vseh šol vsako1'le to' pišejo spise ob prazniku. Najboljši so bili prebrani na slavnostni seji. Svoje sestavke so prebrali: Jan Miljko-vič iz 2. razreda in Jana Thaler iz 8. razreda osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke in Zoran Jelovčan iz gimnazije. (Ib) BOLEZNI STO IMAMO, A ZDRAVJE ENO SAMO... zato je ustrezna rešitev na dlani: Družinski zdravstveni leksikon PREDNAROČNIŠKA CENA 690 din, nn_,. PO 15. JANUARJU OBIČAJNA CENA 896dlf1 Zaradi velikega zanimanja je založba podaljšala čas prednaročila do 15. januarja. Torej se še vedno lahko odločite za prihranek 206dinarjev in naročite DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI LEKSIKON v vseh knjigarnah Mladinske knjige, pri njenih založniških poverjenikih ali na naslov Mladinska knjiga. Titova 3,61000 Ljubljana, Prodaja po posti G LAS 2.stran. TOREK, 13 JANUARJA 1981 PO JUGOSLAVIJI Ladjo razglasili za izgubljeno V soboto so tudi uradno sporočili, da je ladja »Du nav« z 32 člani posadke izginila. V sporočilu reške Jugo linije je med drugim rečeno, da ladje tudi po štirinajstih dneh intenzivnega iskanja niso našli. Ladja, ki je izginila iz še nepojasnjenih razlogov, je bila del ladjevja »Svobodna plovba* delovne organizacije Jugolinija. Posadka se je zadnjič oglasila 27. decembra 1980 ob 23.30. Zatem so bile vse vezi z ladjo pretrgane. Josip Vrhovec vNDR Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je od ponedeljka na uradnem in prijateljskem obisku v Nemški demokratični republiki. Tja je odpotoval na povabilo ministra za zunanje zadeve NDR Oscarja Fiscerja. Naložbe iz domačih blagajn V prihodnjih petih letih bo celoten razvoj v glavnem odvisen od domačih virov, medtem ko bomo tuja sredstva smeli uporabljati le izjemoma za najpomembnejše naložbe. Letni družbeni proizvod naj bi se v tem srednjeročnem obdobju povečal letno za štiri odstotke in pol, realni osebni dohodki pa naj bi se povečevali sorazmerno s produktivnostjo dela. Kot je zapisano v osnutku jugoslovanskega družbenega načrta, naj bi se v teh letih čimbolj okrepila materialna osnova združenega dela, skupna poraba pa naj bi rasla počasneje. Razvoj RTV Sarajevo Predsedstvo republiške konference SZDL Bosne in Her cegovine je podprlo predlog srednjeročnega načrta RTV Sarajevo za srednjeročno- obdobje. RTV Sarajevo čakajo zelo zapletene naloge v zvezi s prenosi zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 1984. V zvezi s tem je bilo rečeno, da je treba priprave omejiti le na tisto, kar je potrebno za razvoj RTV, torej brez naložb v tehniko, ki naj bi jo uporabili za prenos olimpijskih iger. Del te opreme bi si namreč lahko sposodili v drugih TV centrih. Prepočasni dogovori o setvi Sporazumevanje glede spomladanske setve v Vojvodini, ki naj bi zajela malo več kot milijon hektarov polj, poteka zelo počasi. Sodeč po zadnjem obvestilu občinskih štabov, bo potrebno pohiteti. Dosedaj so se dogovorili za setev koruze na samo nekaj več kot 60 tisoč hektarih, sladkorne pese pa samo na 7 tisoč hektarih, sončnic na 7111 hektarih, soje na 64 tisoč, ozimnega ječmena na skoraj 4 tisoč hektarih, jare-ga ječmena na nekaj več kot 20 tisoč ter sirka na 252 ha. Posebno skrb vzbuja zaostajanje dogovorv o setvi sladkorne pese, sončnic in soje. Manjša prodaja tekstila Letos se tekstilci ne nadejajo tako uspešne prodaje kot so jo imeli lani. Čeprav so se njihovi izdelki podražili za več kot 20 odstotkov, so vse prodali in včasih je bilo povpraševanje celo večje od ponudb. Proti koncu leta pa so opazili upadanje povpraševanja in računajo, da bo uspeh, če bodo letos prodali vsaj toliko kot lani. JESENICE_ Danes, 13. januarja, bo seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo obravnavali osnutek odloka o davkih občanov in osnutek odloka o določitvi letošnjih prispevnih stopenj za uresničevanje programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnih sporazumov o njihovih temeljih planov za obdobje 1981 - 1985. Med drugim bodo pregledali tudi predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za uresničevanje vzgojno izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v naši republiki, družbeni dogovor o izgradnji in financiranju novega muzeja revolucije v Ljubljani, predlog za javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta stanovanjskega območja Rateče-Planica in predlog družbenega dogovora oskupnosti za cene jeseniške občine. (S) Slovesnost ob 9. januarju, prazniku občine Skofja Loka Delavci imamo dolžnost Slavnostni govornik Viktor Žakelj je opozoril na vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v loškem prostoru — Kmetijstvu status posebnega družbenega pomena — Večji poudarek organizaciji dela Mladi se izobražujejo V radovljiški občini so za mlade komuniste iz Radovljiške in jeseniške občine organizirali trimesečni seminar teorije in prakse marksizma — Mladi slušatelji zadovoljni z obliko usposabljanja in kvaliteto predavanj 981 »Danes smo polni besed o energetski krizi, ki povzroča hude pretrese v svetovnem gospodarstvu in pri nas. Najbrž bo držalo, da človeštvo leze v znatno hujšo krizo, ki bo povzročila, v kolikor že ne povzroča družbenih pretresov, katerih razsežnost si komaj moremo misliti. V mislih imam pomanjkanje hrane«, je med drugim dejal na slovesnosti ob praznovanju praznika občine Skofja Loka, predsednik skupščine Viktor Žakelj. Če nas je kriza našla nepripravljene, se nam pri hrani kaj takega ne sme zgoditi. Varčevati z gorivom pri avtomobilskih vožnjah, je nekaj drugega kot postiti želodec. Kaj bi bilo mogoče in potrebno storiti v občini in širše, da bi doprinesli svoj delež k samooskrbi Slovenije? Rešitev, je poudaril Viktor Žakelj, je v tem, da v osnovi spremenimo odnos do kmetijstva, da mu izborimo »status posebnega družbenega pomena«. Vendar ne v deklarativnem smislu, temveč ga je potrebno uresničevati skozi bančno, komunalno in infrastrukturno ter druge politike. V škofjeloški občini to pomeni pospešeno preusmerjanje kmetij, hitrejši razvoj kmečkega turizma, vlaganja v izgradnjo cest in telefonije in podobno. Vendar je samo dobra volja premalo. Ta spoznanja morajo dobiti domovinsko pravico tam, kjer se oblikujejo ukrepi ekonomske politike, se pravi tudi v zakonodaji. Nadalje je predsednik v svojem govoru opozoril na problematiko urbanizacije, ki predstavlja v občini enega najhujših problemov. Rešitev iz težav je vsestranska aktivnost pravkar obliko- vanega sveta ta vprašanja prostora in varstvo okolja, nova organizacija komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora in v pritegnitvi več urbanističnih organizacij v prostor, ki bodo po natečajni poti pridobivale posle. V industriji pa se v trenutku že čuti prelivanje dohodka v korist izdelovalcev surovin. Posledice so manjša sredstva za akumulacijo. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je tehnologija v večini predelovalne industrije zastarela in, da je 60 odstotkov starejših od 20 let. To pa onemogoča uporabo najmodernejših in najbolj racionalnih postopkov. Se na nekaj kaže opozoriti. Lani je bilo v škofjeloški občini prijavljenih 6 izumov in 88 tehničnih izboljšav. Vendar je hkrati treba povedati, da niti en patent ni bil realiziran. Dejatvo je tudi, da so vsi razvojno-teh-nološki oddelki preobsežni za sedanji obseg proizvodnje in bi lahko Alpina, LTH, Kladivar in drugi znatno razširili kooperacijo. Iz tega sledi, da so sposobni invetivnega dela, da pa je priprava in organizacija dela šibka točka. V tem je tudi razlog, da novi programi stežka najdejo pot v proizvodne hale, če pa že, se raje koristi tuja tehnologija, ki je v celoti domišljena in preizkušena, žal pa največkrat že zastarela. Viktor Žakelj je opozoril še na druga vprašanja razvoja od problema režije do šolatva in svoje besede sklenil z mislijo, da bo težave moč premagati, če se bo vsaka naloga, vsak pogovor in vsak program začel z besedami: delavci imamo dolžnost... Izšla brošura o Elektro Gorenjski »So trenutki v življenju človeka, so trenutki v razvoju vsake delovne organizacije, ko veselje in radost žarita iz ljudi in ko se sreča mnogih strne v enotno hotenje po lepšem in pravičnejšem. V takem trenutku smo sedaj, ko praznujemo prvo leto obstoja delovne organizacije Elektro Seja našega izdajateljskega sveta Kranj — Sredi decembra se je na prvi seji sestal novoizvoljeni izdajateljski svet Časopisnega podjetja Glas, katerega člane so izvolile občinske konference SZDL gorenjskih občin kot ustanoviteljice Glasa in delovna skupnost naše delovne organizacije. Izdajateljski svet je organ družbenopolitične skupnosti, katerega naloga je usmerjanje družbenopolitične naravnanosti Glasa in razreševanje najaktualnejših vprašanj osrednjega gorenjskega glasila. Na tej seji je bil za novega predsednika izdajateljskega sveta izvoljen Ivan Franko-Iztok, za namestnika pa Edgar Vončina. Izdajateljski svet je na seji potrdil poročilo o delu tega organa v preteklih letih, obravnaval vlogo in prihodnjo usmeritev Glasa, razpravljal o uresničevanju plana razvoja CP Glas v preteklih petih letih in soglašal s planom CP Glas do leta 1985, o katerem morajo ponovno razpravljati občinske konference SZDL. Izdajateljski svet je soglašal, da znaša letošnja letna naročnina Glasa 500 dinarjev. Gorenjska« je v uvodni besedi brošure »Elektro Gorenjska« zapisal direktor delovne organizacije EG Drago Stefe. V njej je zajet zgodovinski oris elektrifikacije na Gorenjskem do leta 1945, razvoj elektrodistribucije in njene organiziranosti v okviru Elektrogospodarstva SR Slovenije in na območju Gorenjske v obdobju 1945-1980. Sledi opis gradnje elektroenergetskih objektov, razvoja vodenja distribucijskega elektroenergetskega sistema, strukture kadrov, družbenega standarda, stanovanjske politike, izobraževanja, športa, rekreacije itd. Nekaj strani so namenili tudi prizadevanjem za razreševanje nalog ter prizadevanjem za celoviti razvoj od tehnologije, delovnih odnosov do samoupravnega sistema v DO, ki so ga opredelili skupaj z odjemalci in širšo družbeno skupnostjo v planskih aktih za naslednje srednjeročno obdobje: Brošuro je izdala DO za distribucijo in proizvodnjo energije Elektro Gorenjska s temeljnimi organizacijami združenega dela Elektro Kranj, Elektro Žirovnica, Elektro Sava Kranj, Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj, ter Delovna skupnost skupnih služb. Natisnil jo je TK Gorenjski tisk iz Kranja, obsega pa tudi diagrame razvoja elektroenergetskih naprav, podatke o proizvodnji, prenosu, distribuciji in porabi energije, skice in sheme obstoječega visokonapetostnega omrežja Gorenjske, tabele, načrte razvoja elektrifikacije ter fotografije iz preteklega razvoja elektrifikacije kakot tudi novih naprav in objektov. j). Papler Radovljica — Oktobra lani se je v Radovljici začel trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, ki ga organizira za slušatelje iz radovljiške in jeseniške občine medobčinsko študijsko središče za Gorenjsko. V prostorih radovljiške graščine posluša predavanja in sodeluje v seminarskem in skupinskem delu 13 slušateljev, ki prihajajo iz osnovnih organizacij ZK v delovnih in temeljnih organizacijah. Delovni program so razdelili na sedem tematskih področij in se bodo tako v •408 izobraževalnih urah seznanili z vprašanji marskizma in filozofije, vprašanji ekonomije in temeljev našega sistema demokracije. »Seminar je predvsem namenjen komunistom, neposrednim proizva- ževanja, sam sem veliko spoznal in se naučil. Se posebej pa me veseli, da je v programu dela precej poudarka tudi na samem gospodarjenju v delovnih organizacijah in da se pogovarjamo o povsem praktičnih problemih in izkušnjah. Prav gotovo je ta oblika predvsem za tiste, ki prihajajo iz delovnih organizacij z izkušnjami in bodo tako lahko pozneje lažje usklajevali teorije s prakso.« jalcem,« pravi vodja oddelka Milan Baloh, »mislim, da smo se odločili za pravilno obliko dela, saj se slušatelji seznanjajo s snovjo v povsem neposredni obliki, v pogovorih in skupinskem delu. Problemov ni, čeprav bi bilo v prihodnje dobro, ko bi po osnovnih organizacijah ZK namenili več pozornosti družbenemu in političnemu izobraževanju in kadrovali v te oblike več slušateljev. Ta oblika je namenjena predvsem kadrom, ki naj bi pozneje resno in temeljito delali v delovnih organizacijah in še posebej v osnovnih organizacijah ZK, kamor se bodo vrnili.« Jože Ertl, slušatelj, zaposlen v Železarni Jesenice, član ZK tri leta in aktiven v osnovni organizaciji ZK skupnih služb: »Marsičesa smo se naučili, tako spoznali teorijo kot tudi prakso. Ta seminar je dobolj dobra osnova za nadaljnje delo, tako v osnovnih organizacijah ZK kot nasploh. Tudi kvaliteta predavanj je dobra, zadovoljni smo s predavatelji, s katerimi se lahko pogovarjamo tudi o vseh praktični problemih in vprašanjih.« Albin Mrak, slušatelj seminarja, zaposlen v Suknu Zapuže, štiri leta član ZK in predsednik delavskega sveta v Suknu: »Menim, da je seminar izredno koristna oblika izobra- Zoran Kristan, slušatelj, zaposlen v TOZD PTT Radovljica, aktiven v samoupravnih organih in član ZK sedem let: »V PTT smo že kadrovali slušatelje tudi v občinsko partijsko šolo in mislim, da imamo pri nas prav vse razumevanje za idejnopolitično usposabljanje mladih. Sam seminar je primerna oblika, čeprav mislim, da bi bil časovno lahko krajši, teme bolj zgoščene in bi tako v krajšem času intenzivneje delali, odsotnost z dela pa bi bila manjša. Vendar pa bi morali skozi takšne in podobne oblike prav vsi mladi komunisti, saj bi bilo le tako lahko delo v osnovnih organizacijah ZK uspešnejše.« D. Sedej ŠK. LOKA_,_Jj Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine obravnavajo predlog finančnega načrta proračuna občine, prodajo stanovanjskih hiš, predlog za odkup pogorišča v Grabnu v Škofji Loki, predlog za imenovanje podpisnikov v finančno-materialnem poslovanju ter še nekatere druge zadeve. V četrtek, ob 16. uri, bo seja komiteja OK ZKS Skofja Loka. Na dnevnem redu je obravnava aktualnih dogodkov in predlog obiskov 00 ZKS. L. B. 30 let samoupravljanja v Plamenu Kropa — Delovni kolektiv kro-parskega Plamena je 1. septembra leta 1950 izvolil 40-članski delavski svet in tako lani praznoval 30-let-nico delavskega samoupravljanja. Dejansko pa je delovni kolektiv Plamena lani praznoval tudi 85-let-nico samoupravljanja. 1. maja leta 1895 je bil prvi občni zbor prve zadruge za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa. Tako so se člani zadruge od leta 1895 dalje vsako leto enkrat zbrali na občnem zboru, da so pregledali delo v minulem letu ter sprejemali potrebne načrte za nadaljnje delo. Na skupščinah so člani zadruge volili svoje člane v upravni odbor, ki je vodil zadrugo do naslednjega občnega zbora. Tako so člani zadruge zgradili tovarno in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev nabavljali stroje in opremo do druge svetovne vojne. Zadruga Plamen je 1947. leta prešla v državni sektor. Takrat so Članom zadruge izplačali deleže. Do leta 1950 se tovarna Plamen ni pomembno obnavljala in širila, ker so načrtovali postopno preusmeritev. V letu 1950 pa je Plamen prevzel v upravljanje delovni kolektiv. Od tedaj dalje pa je tovarna vijakov Plamen v Kropi z občasnimi rekonstrukcijami zrasla v današnji Plamen. Delavci so najprej zgradili novo tovarno za hladno proizvodnjo svojih izdelkov, nato pa porušili vse obstoječe in neprimerne objekte in zgradili nove ter nabavili nove stroje. Vse to je omogočilo delovnemu kolektivu tridesetletno samoupravljanje in njihovo vestno in požrtvovalno delo v naši svobodni domovini.. Pred novim letom so povabili v sindikalni dom v Kropo prve člane delavskega sveta in vse predsednike delavskega sveta od 1950. leta dalje do leta 1980. Zanje so pripravili lep kulturni program, nekdanji sodelavci pa so obudili spomine na minula desetletja delavskega samoupravljanja v Plamenu. Ciril Rozman Bistrica prerašča v živahno naselje Jeseni bo 360 Bistričanov dobilo telefonske priključke — Ob gasilskem domu in prostorih za SLO krajevna skupnost načrtuje še gradnjo družbenih prostorov, novega poslovnega centra in ureditev rekreacijskega središča v Ročevnici ter zunanje podobe blokovne soseske Trtic — Največja tržiška krajevna skupnost Bistrica, v kateri živi okrog štiri tisoč ljudi je, podobno kot vsaka, ki zrase takorekoč čez noč, dolgo veljala za spalno naselje. V zadnjem obdobju pa je dobila več objektov, ki so vanjo prinesli nekoliko živahnosti. Omenimo le poslovni center Deteljica, ki privablja kupce od blizu in daleč, dom upokojencev, otroški vrtec . . . Seveda pa je to še vedno premalo, da bi bili krajani Bistrice zadovoljni. Pogrešajo predvsem prostor, v katerem bi se lahko sestajali, tudi na družabnih srečanjih, drobne usluž-nostne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in še kaj. Med drugim tudi telefone. Jeseni 360 priključkov Akcija za pridobitev novih telefonskih priključkov je v Bistrici stekla že pred dobrim letom. Krajevni skupnosti, ki jo je vodila, ni bilo težko najti 335 bodočih naročnikov, saj je telefon v Bistrici zdaj prava redkost. Naročniki so prispevali po 15 tisoč dinarjev, v začetku minulega leta pa je tudi tržiško združeno delo podpisalo samoupravni sporazum o sofinanciranju gradnje telefonskega omrežja. Glavni razlog, da telefoni v Bistrici še ne zvonijo, tiči v spremenjeni politiki bančnega kreditiranja. PTT Kranj namreč ni pravočasno dobilo kredita, tako da je bil lani na voljo le denar, ki so ga zbrali občani. Z njim je izvajalec del PAP iz Ljub-ljanje opravil večino zemeljskih izkopov v starem delu Bistrice in-položil kable. Primarni od tovarne Peko trenutno miruje, ker mora biti prej sklenjen cestni priključek v industrijsko cono. Kredit je zdaj odobren, vendar s pogojem, da krajevna skupnost financira 30 odstotkov vrednosti gradnje. To pomeni, da mora pridobiti še nekaj novih naročnikov, skupaj 360. Njihov prispevek kljub zamudam pri gradnji ostaja nespremenjen, PTT Kranj pa tudi zagotavlja, da bodo v letošnji jeseni telefoni gotovo zazvonili. Samoprispevek za družbene prostore Druga zahtevnejša naložba, ki jo v krajevni skupnosti že uresničujejo, je gradnja gasilskega doma in prostorov za splošni ljudski odpor. Stavba stoji v Ročevnici in je trenutno v tretji gradbeni fazi. Tudi pri njej izvajalci nekoliko kasnijo, predvsem zaradi mehkih tal, ki jih je bilo potrebno najprej utrditi in zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so jih lani ovirale pri gradnji. Vendar pa zamuda ni taka, da je ne bi mogli nadoknaditi. Krajevna skupnost kot nosilka naložbe si bo prizadevala, da bo gasilcem izročila dom v upravljanje za krajevni praznik, 4. julij. Bistričani pa se tudi že resno pripravljajo na drugo etapo gradnje doma. Projekti za družbene prostore so nared, denar zanje pa, tako pričakujejo, bodo zbrali s pomočjo načrtovanega četrtega občinskega samoprispevka. Če ta ne bo uspel, razmišljajo, da bi se odločili za krajevni samoprispevek. Vsi dosedanji pogovori in akcije v Bistrici so namreč pokazale, da krajani potrebujejo prostor, v katerem bi se lahko srečevali in poživili predvsem kulturno dejavnost. Razen tega se pripravljajo še na ureditev rekreacijskega centra v Ročevnici. Krajani so za to, da izpopolnijo sedanje smučišče in da prido- bijo naravno drsališče, kar zaradi senčne lege ne bo posebno težko. S pomočjo hišnih svetov je krajevna skupnost Bistrica izdelala tudi program ureditve celotne blokovne stanovanjske soseske B-4 v pasu od poslovnega centra Deteljica proti Kovorju. Upoštevana je predvsem hortikulturna urejenost, izgradnja otroških igrišč in dostopnih poti. Še en poslovni center Lani je bil spremenjen zazidalni načrt za območje B-4, v katerem je predvidena gradnja novega poslovnega centra, po velikosti in arhitekturi podobnega Deteljici. V njem bodo dobile prostor uslužnostne obrtne dejavnosti, diskontna trgovina, pošta, nekaj pa ga bo ostalo tudi za prodajalne. V krajevni skupnosti so prepričani, da bo gradnja stekla marca in da bo center do konca tega leta že odprt. Z uresničitvijo teh načrtov bo krajevna skupnost Bistrica dobila praktično vse, kar prebivalci v vsakdanjem življenju zdaj pogrešajo. I/, spalnega naselja se bo tako razvila v privlačno in po dejavnosti še bolj razgibano krajevno skupnost. H. Jelovčan Milan Ž v okel j, predsednik sindikata v Tekstilindusu Delavki se tulec zmedene preje že pozna Urbanistično urejevanje Poženika in Podblice Dobrodošli predlogi krajanov Za večino krajevnih skupnosti v kranjski občini so že izdelani detajlni urbanistični redi — Osnutka takšnega dokumenta za Poženik in Podblico bosta kmalu v razpravi, pripravljata pa se reda za Kokro in Jošt KRANJ - Urbanistični načrt kranjske občine določa med drugim vlogo in pomen posameznih naselij ter vrsto urbanističnih dokumentov, na osnovi katerih se bodo naselja urejevala in razvijala. Pri tem mora biti upoštevana vloga posamezne krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in drugih uporabnikov prostora, prav tako pa tudi pomen vsestranske zaščite prostora in okolja. Eden od načinov urejevanja območja krajevne skupnosti je detajlni urbanistični red. Takšen dokument se izdela za področje, ki ni vključeno v urbanistični ali zazidalni načrt. Za Belo, Mavčiče, Brnik, Duplje. Zgornjo Besnico, Visoko, Olševek, Trstenik, Tenetiše, Veleso-vo, Voklo, Voglje, Zalog, Podbrezje in Trboje so detajlni urbanistični redi že narejeni, kar pomeni, da je večina kranjske občine že »pokrite« z urbanističnimi dokumenti. Izjema so le krajevne skupnosti Jošt, Kokra, Poženik in Podblica. Strokovna organizacija Domplan je pripravila osnutek detajlnega urbanističnega reda za Poženik in Podblico, prav tako pa so se že začele priprave na izdelavo takšnih dokumentov tudi za Kokro in Jošt. Detajlni urbanistični red obravnava splošna določila, namensko Jezikovno razsodišče (6) Hrenovke niso iz pasjega mesa Dne 2. oktobra lani je izšla v dnevniku Delo tale notica: »Slastni hot dogi. Prodajni pult pred bistrojem hotela Slon je verjetno najdonosnejše mesto s hot dogi v Ljubljani. Vsak dan imajo namreč 8000 do 10000 prometa, kar pomeni, da prodajo 600 do 700 hot dogov. Prodajalec ima največ dela okrog poldne.« Tisti, ki je to zapisal v časniku, je uporabil pač izraz, ki je za zdaj v rabi. Ta raba pa je slaba in izvira iz duševne lenobe, ki je v povojnih letih značilna za velika območja slovenskega jezikovnega življenja. Kakor koli že gledamo na prevzemanje tujih besed, gotovo je res dvoje: 1. sprejemati jih moramo kar se da malo; 2. mnoge sploh niso primerne za tak prevzem v naš jezik. Zlasti za izraze iz živih jezikov mora veljati, da jih je treba praviloma prevajati ali poiskati zanje ustrezne domače izraze. Ce se tega vodila ne bi držali, bi se nam v besedju nabiralo zmeraj več tujih izrazov, ki za Slovenca nimajo nazorne vsebine in si jih mora samo mehanično zapomniti. Povsem nesprejemljivi pa so izrazi, katerih glasovna sestava ali pisna oblika se bije s slovensko. Angleški izraz ,hot dog1 je iz pogovornega jezika in šaljivo namiguje, da naj bi bilo meso v takšnih klobasah pasje. Slovar DZS iz 1. 196« izraz prevaja kot .hrenovka v žemlji'. Takšna zveza je za ime pač pre-okorna, zato predlagamo, naj se izdelek imenuje vroča hrenovka. To ime naj uporabljajo tisti, ki to jed izdelujejo in prodajajo, pa ga bodo gotovo sprejeli tudi kupci. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik in tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov. Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7 Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! izrabo površin, zazidane in program zazidljivih površin, druge posege v prostor, obrambnovarnostne elemente, komunalno opremljenost in spomeniško varstvo. To upoštevata tudi osnutka detajlnih urbanističnih redov za Poženik in Podblico. Prvi upošteva razen Poženika še Šmartno in Pšato s tem, da je Poženik osrednje naselje. Predlagani red želi ohraniti sedanje značilnosti naselij. Osnutek detajlnega urbanističnega reda za Podblico pa obsega Podblico, Jamnik, Njivice in Nemilje. Tudi tu naj ne bi bili dovoljeni večji posegi v prostor, ki bi porušili sedanjo krajinsko podobo vasi in njihovih značilnosti. Omenjene vasi, posebej pa Jamnik, so nekaj posebnega na Gorenjskem. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na predlog komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve osnutka detajlnih urbanističnih redov sprejel. Obenem poziva krajane omenjenih naselij, da se vkjučijo v javno razpravo o osnutkih dokumentov. Poženiški bo en mesec razgrnjen v pisarni krajevnega urada v Cerkljah, podbliški pa v domu na Podblici. Vsem bodo omogočene pripombe, tudi na zborih krajanov. Zanje je med javno razpravo pravi čas, saj bosta le tako lahko nastala reda, sprejemljiva za večino. Pripombe po razpravi ali celo po sprejetju na skupščini ponavadi povzročajo le dodatne probleme, ki pa na takšnem področju družbenega življenja, kot je urejanje prostora, več škodijo kot koristijo! J. Košnjek Lahko se pohvalijo, da imajo enega najbolj delovnih sindikatov v Kranju ali pa na Gorenjskem, če hočete. Ne opravijo samo tisto, kar jim nalagajo z občinskega sindikata, pač pa so bolj praktični. Spraviti 1.100 delavcev in upokojencev Tek-stilindusa in še drugih z vlakom v Beograd in v »Hišo cvetja« ni kar tako! K akciji so pritegnili tudi skupino narodne zaščite, ki je zagotavljala red na vsej poti in pa skupino prve pomoči. Njihova je bila tudi akcija čiščenja obratnih prostorov. Pobudo je dala mladina, sindikat jo je pa izpeljal: štiri dni je po sto ljudi čistilo stroje in delovne prostore, ker jim je primanjkovalo čistilcev in bi lahko prišlo do nesreč, zastojev... K delu jim je uspelo pritegniti tudi tiste iz pisarn . . . 1300 upokojencev so pred Novim letom sprejeli in pogostili. Pa, da ne govorimo o tistem osnovnem delu, ki ga mora sindikat opravljati v delovni organizaciji, kot so bile razprave o temeljih planov, pa o tromesečnih obračunih itd. Zdajle je pred njimi zaključni račun. Spet bodo, kot vedno, opozarjali na varčevanje pri surovinah, pomožnem materialu, energiji. Pred kratkim so izdali poseben informator, ki je vsakemu delavcu povedal, koliko pomeni kilogram izgubljenega bombaža, tulec zamazane ali zmedene preje, minuta praznega teka strojev . . . »Vsak dan bolj se tega zavedamo,« pravi njihov predsednik sindikata Milan Zvokelj, tekstilni tehnik po poklicu in vodja barvne kuhinje. »Tudi pri osebnem dohodku se to pozna. Toda, žal, nismo tako daleč še povsod. Ce je delavka kriva za zmeden tulec preje, je oškodovana pri osebnem dohodku, če jih pa transportni delavec strese ali umaže deset, pa ne. Z nagrajevanjem po delu, kot ga zahtevajo stališča in sklepi 2. konference sindikata, se v Tekstilindusu že dlje časa spopadamo. Prav je, da bi bil proizvodni delavec bolje nagrajevan. Delavcev manjka in danes jih imamo v Tekstilindusu že blizu 30 odstotkov iz drugih republik. Kaj to pomeni, vemo. Zaposlenost bomo morali zniževati, pa če bomo hoteli ali ne. Seveda pa je naša prva naloga Letošnja blejska zima Bled — Organizacije združenega dela, ki so se na Bledu združile v turistično poslovno skupnost, so skupaj s turističnimi agencijami pripravile program, v katerem ponujajo vrsto kulturno-zabavnih in športnih prireditev za vse goste in obiskovalce Bleda. Tedensko bodo uresničevali program, ki traja, od 27. decembra lani do 13. februarja letos. Vsako nedeljo bodo goste pozdravili v Kazini in jim predstavili program prireditev, ogledali pa si bodo tudi film o Sloveniji in krajšo modno revijo; v torek zvečer bo v Kazini slovenski narodni večer, v sredo pa v kmodvorani matineja za najmlajše. V četrtek so na vrsti disco plesi, v petek pa bo smučarski večer, spet v Kazini. Prav tako je v večini hotelov zvečer zabavna glasba. Nedvomno bo za goste zanimivo zdaj že odprto blejsko drsališče ter smučišče na Zatrniku. Na Zatrnik vozi z Bleda vsak dan tudi smučarski avtobus, turistični agen- ciji Kompas in Generalturist pa organizirata smučarsko šolo od ponedeljka do petka pod strokovnim vodstvom. Vsak petek bo tekmovanje v veleslalomu na Zatrniku, zvečer pa razglasitev rezultatov. Tudi tistim gostom, ki ne smučajo, ne bo dolgčas, saj je na Bledu in v okolici dovolj možnosti za tek na smučeh, za sankanje, za drsanje, plavanje, kegljanje in sprehode ter izlete. Vso smučarsko opremo pa si je možno izposoditi v Generalturistu nasproti hotela Toplice. Letos so v zimski turistični sezoni torej izredno skrbno poskrbeli za obiskovalce in goste Bleda ter jim vsaj ponudili vse tisto, kar imajo, v dovolj zgoščeni in privlačni obliki. Delovne organizacije Bleda so se v okviru turistične poslovne skupnosti povezale in poskušajo pritegniti tudi na ta način čimveč gostov in jih obdržati na Bledu. Vsekakor pohvalna oblika zimske turistične ponudbe in le želeti je, da jo bodo še izpopolnili in se še trdneje povezali v enotnem nastopu na turističnem tržišču. I) Sedej Milan Zvokelj sprovesti v življenje nagrajevanje in delitev po delu. Imamo staro analitsko oceno delovnih mest, ki smo jo vsa ta leta dopolnjevali in delo v neposredni proizvodnji je normirano. Postavljene so tudi norme za kvaliteto. Le I. kvaliteta prinaša delavcu zaslužek. Vse drugo se odšteva. Dobro se naši delavci zavedajo, kaj pomeni kvaliteta. Opis del in nalog, ki bo opravljen po novem in s katerim se bomo morali v kratkem spopasti, zato ne bo problematičen v proizvodnji. Zagotovo pa v skupnih službah. No, tudi tu je bilo že nekaj narejenega: komercialisti so nagrajevani od uspeha v prodaji, od doseženih prodajnih cen, oblikovalci od uspeha vzorca na trgu, nabava od uspešne preskrbe proizvodnje s surovinami in drugimi materiali in podobno. Okrog 15 odstotkov »režij-cev« imamo že nekako nagrajevanih po delu. Ostali še čakajo. Ni zanimanja za to. Nagrajevani so od poprečja vseh proizvodnih tozdov in navadno jim to dobro nese: če je en tozd slabši, je pa drugi toliko boljši, da se izravna. Za merila pa nobenega posluha. Ce bi morali to delavci narediti, bi bilo že narejeno ... Družbenopolitične organizacije bi morale tu dati močnejšo spodbudo. Tako se pa za to odgovorni ljudje neradi odzivajo, sankcij ni...« »Kaj pa mislite o mnenju, da bi se morali vsem delavcem v proizvodnji izboljšati osebni dohodki, da bi priden kvalificiran delavec dosegel osebni dohodek srednjeizobraže-valnega .režijca?« »Nekaj se našim delavcem že pozna pri osebnem dohodku, ker so normirani. Pokazalo se je tudi, koliko delavcev je preveč pri kakšnem delu, koliko je kdo obremenjen in podobno. Vendarle menim, da takšno vprašanje ne bomo mogli rešiti samo v Tekstilindusu. Reševati bi ga morali hkrati vsi slovenski tekstilci skupaj. Dokler ne bomo šli v splošno reševanje, ga tudi pri nas ne bomo rešili.« D. Dolenc V spomin talcem Medvode - V gramozni jami v Medvodah je bila komemoracija v spomin tridesetih padlih borcev ustreljenih na Silvestrovo pred 37. leti. Program so izvedli recitatorji medvoškega kulturnoumetniškega društva, moški pevski zbor Medvode in medvoška godba na pihaia f« olas4.stran TOREK. 13 JANUARJA 1981 Tekstilindus Kranj Se večji korak v kvaliteto V kranjskem Tekstilindusu bodo v naslednjih petih letih za četrtino zmanjšali število zaposleni modernizirali proizvodnjo, prestrukturiranje pa bo pri njih pomenila proizvodnja visokokvalitetnih bombažnih tkanin Kranj - Kljub temu, da so se bali tega zadnjega polletja, ki je tudi Tekstilindusu grozil s pomanjkanjem surovin, se delavci te največje gorenjske tekstilne tovarne vendarle lahko pohvalijo, da so dobro gospodarili, dobro zaključili leto in da je tudi začetek novega leta dober: surovine in pomožni material imajo zagotovljen vsaj za pol leta, bolj pa jih skrbi druga polovica leta in pa leto 1982. Pomožna sredstva skušajo zamenjati s proizvodi domačih proizvajalcev in z dragega Zahoda preusmerjajo uvoz na Vzhod, ne morejo pa seveda isto storiti z nabavo bombaža: ponj morajo še vedno v Suda n in Egipt, kjer plačujejo po 3,5 dolarja za balo. Lani so uvozili za 6,4 milijone dolarjev, kar pomeni 1 odstotek manj kot v letu 1979, izvozili pa za 3,94 milijonov dolarjev, ali za 9 odstotkov več kot v letu 1979; pokrivanje uvoza z izvozom so izboljšali od 56 na 61 odstotkov. Za letos načrtujejo, da bodo uvozili za 7,1 milijona dolarjev, ali za 11 odstotkov več kot lani, izvozili pa za 4,8 dolarjev ali za 22 odstotkov več kot Kranj — Tekstilindus in Savo je pretekli teden obiskal predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner. S predstavniki obeh delovnih organizacij je beseda tekla predvsem o premagovanju težav uvoza in pridobivanja deviz ter o uresničevanju sklepov 2. konference Zveze sindikatov Slovenije - nagrajevanje po delu. - Foto: D. Dolenc Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem razpisuje naslednja prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (predvidoma od začetka marca do konca junija) UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za določen čas s skrajšanim delovnim časom (od 26. 1. do 30. 6. 81) POMOČNICE za delo v kuhinji (kombinirano z delom v VVZ) za določen čas (od 15. 2. do 30. 6. 81) Prijave oddajte v roku i 5 dni na svet šole Davorin Jenko. Cerklje. lani; pri tem bi uvoz pokrili z izvozom 68-odstotno. Večino svoje proizvodnje, kar 35 odstotkov, izvozijo posredno, preko naših konfekcijskih hiš, ostalo pa klasično, preko nekaj velikih jugoslovanskih izvoznih hiš. Ugotavljajo pa, da za naš tekstil svetovno tržišče ni dovolj raziskano i h bi se morali bolj usmerjati tudi na Ameriko, kamor bi seveda morali izvažati po znatno nižjih cenah, toda velike količine, ki jih navadno naročajo od tam, bi tako znižanje vseeno prenesle. Iz leta v leto je Tekstilindus opuščal svoj klasični program raznih flanel in posteljnine in se usmerjal na kvalitetna bombažna blaga, ki zahtevajo kvaliteten bombaž, kvalitetno delo in seveda tudi moderen tehnološki proces. Z rastjo kvalitete so se nižale količine in če so pred leti izdelovali letno še 40 milijonov kvadratnih metrov blag, jih zdaj le še 24 milijonov metrov, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa bodo proizvodnjo znižali na 18,5 milijonov metrov. Ne izdelujejo na zalogo, temveč za znanega kupca, točno določeno število metrov. Zavedajo se, da danes le kvaliteta osvaja in tudi zadrži trg, zato dajejo prav kvaliteti največji poudarek. Proizvodnjo so opremili s 128 brezčol-ničnimi statvami, ki dajejo vrhunsko kvaliteto, imajo pa namen kupiti še 125 takih statev. Škoda le, da so tako visoko storilni stroji, ki v tujini tečejo v štirih izmenah, pri nas v rabi le v dveh izmenah . .. 2260 delavcev danes združuje delo v Tekstilindusu. Po petih letih jih bo tu delalo četrtino manj. Naraven odliv, pravijo, da bo, in odšlć delovno silo bodo zamenjali visoko produktivni stroji: 40 milijard vlaganj bo potrebnih, da bodo zapolnili vrzel. Modernizacijo predilnice načrtujejo, tkalnice, plemenitilnico morajo združiti na desnem bregu Save, urediti energetiko, posebno kotlarno. Nujno morajo zamenjati kotel, ki dela že 43 let; če bi bil zamenjan z novim, modernim, bi se tudi Kranju poznalo na čistoči. Tudi belilnica potrebuje izboljšav. Veliko naporov jih čaka. Na refe-redumu so se delavci odločno izrazili za take načrte: pri 93-odstotni udeležbi jih je bilo kar 83 odstotkov zanje. In če bodo normalno poslovali, kot so si začrtali, bodo v naslednjih petih letih tudi te načrte uresničili: nekaj iz svojih sredstev, nekaj s krediti dobaviteljev, seveda pa bo morala na pomoč priskočiti tudi banka. Le to pravijo v Tekstilindusu, da bi morali spremeniti delitev pridobljenih deviz v našem gospodarstvu: tisti, ki jih potrebuje za svojo proizvodnjo več, naj jih dobi več, oziroma, posameznim delovnim organizacijam naj ostane različen delež od izvoza. D. Dolenc skupnost za zaposlovanje kranj Polovica šolajočih ima štipendije Nekateri menijo, da je štipendij »čez glavo« in da se učenci in študenti zanje niti ne zmenijo. Drugi spet govore, da so štipendije le za »izbrance« in za tiste z »zvezami«. Nekateri štipendisti menijo, da so štipendije občutno prenizke, drugi opozarjajo, da so včasih že podobne osebnim dohodkom. Kje je resnica? GORENJSKA POD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM Dobro merilo je primerjava med številom štipendij in številom zaposlenih v posamezni občini. Če upoštevamo industrijsko in gospodarsko razvitost Gorenjske, pa smo lahko nad rezultati razočarani. V Sloveni-...amo enega kadrovskega štipendista na 27 zaposlenih. Boljše razmerje je le v Kranju (en kadrovski štipendist na 25 zaposlenih), v vseh ostalih gorenjskih občinah je slabše: Jesenice 31, Tržič 33, Skofja Loka 14 in v Radovljici kar 43 zaposlenih na enega štipen-iinta. Pred Kranjem pa je kar 14 slovenskih občin, ki M lahko pohvalijo z večjim deležem kadrovskih . 'imo po podatkih lanskega razpisa ' '. bo svoj položaj občutno popravi-občina (teh podatkov v nave- nendistov rovskih ••edvsein i rezu 11 "odobri .ah iz združenih sredstev ali •ndijah je približno na glavo obr- njena slika kadrovskih štipendij. Na Gorenjskem prednjačita Skofja Loka in Radovljica (na enega solidarnostnega štipendista samo 34 oziroma 35 zaposlenih), v Kranju pa kar 81 zaposlenih. O razlogih za takšno situacijo smo že pisali. Drugo merilo je primerjava med številom šolajočih učencev in številom štipendij. V tem primeru razmerje ni najbolj čisto, ker bi morali odštevati učence z učno pogodbo in predvsem precenjeno število študentov v prvih letnikih, ki jih osip domala razpolovi. Če približno odbijemo oziroma ocenimo te zadržke, tedaj lahko rečemo, da štipendije vseh vrst prejema polovica vseh šolajočih. Najboljše razmerje je v Kranju in na Jesenicah, v drugih gorenjskih občinah nekoliko slabše. STIPENDIJE IN OSEBNI DOHODEK Najbrž ne gre pritrjevati mnenju, da so štipendije podobne žepnini niti mnenjem, da so domala izenačene z osebnimi dohodki. Vemo namreč, da so merila o višini zapisana v družbenem dogovoru oziroma v samoupravnih sporazumih. Po teh merilih so pač štipendije različne glede na okoliščine, ki jih je treba pri izračunu upoštevati. Za ilustracijo nekaj podatkov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS za leto 1979 je znašal 7393 din, povprečna štipendija iz združenih sredstev v SRS na dan 31. 12.1979 pa 1239 dinarjev ali 16,8 odstotka tega dohodka. Najvišja štipendija je lahko znašala 3160 din, za letošnje šolsko leto pa 4066 din, kar pomeni 55 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Po kadrovskih štipendijah se glede na sklep v aprilu letos giblje njhova višina od 1141 din do 4238 din in sicer v skladu z merili (učenec ali študent, učni uspeh, hitrost študija, deficitarnost poklica, ipd.) Seveda je višina štipendije zelo pomembna zlasti za vse, ki so na robu življenjskih stroškov. Sprejeti družbeni dogovor in samoupravni sporazum (ki se pravkar podpisujejo) uravnavajo razmerja med štipendijami, osebnimi dohodki in življenjskimi stroški. Razširjena delegatska osnova v samoupravnih organih za štipendiranje (z delegati sindikata, SZDL in ZSMS) bo prav gotovo prispevala, da se soočanje teh razmerij poglobi in utrdi na družbeno sprejemljivih stališčih. Franc Belčič Kranj — Posebno tiste delovne organizacije, katerih proizvodnja je močno odvisna od uvoza, imajo za sabo hudo in težavno leto. Borba za devize je bila ostra in znajti se je bilo treba na vse načine, da so proizvodnji sproti dobavljali prepotrebne osnovne in pomožne surovine, da stroji in delavci niso obstali ... Od kranjskih tovarn je bila menda v najtežjem položaju Tovarna gumijevih in kemičnih izdelkov SA V A, ki mora za svojo proizvodnjo uvoziti kar 70 odstotkov vseh surovin. Ž vsemi močmi si prizadevajo, da bi uvoz krili z izvozom, toda ne gre. Lani so kupili na tujem za 47 milijonov dolarjev surovin, prodali pa so zunaj za 33 milijonov dolarjev svojih gumenih izdelkov. Ker izkupiček v dolarjih ni bil dovolj visok, so morali iskati vrsto poti, po katerih so prišli do prepotrebnih dodatnih deviz: na vse strani so se povezovali, vskočili celo v turizem, in širom po Jugoslaviji podpisali kar okrog 800 (osemsto!) samoupravnih sporazumov. Letošnje leto jim prinaša spet nove težave, kajti ukrep, da bodo lahko razpolagali izvozniki le s 65 odstotki prigospodarjenih deviz, jih bo močno prizadel. Načrtujejo, da bodo izvoz povečali na 46 milijonov dolarjev, uvoziti pa bodo morali za 70 milijonov dolarjev surovin, tako da jim bo za načrtovano proizvodnjo zmanjkalo kar 40 milijonov dolarjev. In spet bo treba v dokup deviz, ki bodo spet velikokratpreplačane ... — Foto: D. Dolenc Pomembna tovarna je tudi njiva Desetletje, od katerega amo se poslovili, je bilo tudi kmetijsko obarvano. O položaju kmetijstva in pridelovanja hrane je temeljito, večkrat, razpravljala Socialiatična zveza, temeljna izhodišča razvoja kmetijstva in kmetijske politike pa je oblikovala tudi Zveza komunistov. Priložnost se nam ponuja, da ocenimo, kaj nam je v preteklih letih uapelo ureaničiti in kaj bodo naše skupne naloge tudi v letih, ki prihajajo. Predvsem velja omeniti, da smo se posebno v zadnjih letih, izrazitelje pa lani, začeli zavedati pomena svojega pridelovanja hraane. Vedno pogosteje je slišati, da sta lahko kmetijstvo in pridelovanje hrane naša nafta, dragocena surovina, ki je ne bomo trošili le sami, ampak bo iskana tudi izven naših meja. Pogosto je še težko prelamljati z ravnanjem in miselnostjo, da je hrana le skrb kmetijstva, ne pa družbeno dogovorjena skrb in akcija. Poznamo načine, kako doseči ta cilj. Zavedamo se, da je njiva dragocena tovarna v naravi, ki pa ne daje sadov sama od sebe, ampak je treba trajno skrbeti zanjo, vlagati vanjo in vzpodbujati tistega, ki jo obdeluje in skrbi, da bo iz leta v leto rodila več. Predvsem bo treba v prihodnje posvetiti veliko večjo pozornost organiziranosti kmetijstva, tako po proizvodni kot samoupravni plati. Pot za to je zadružništvo z bogato tradicijo na Slovenskem, način zato je združevanje dela, sredstev in zemlje, prav tako pa je način za to vzpodbujanje proizvajalca ob primernih stimulacijah, stabilnih razmerah na trgu, umirjenejših cenah ter uvajanju sodobnih načel kmetovanja. Trdneje kaže povezati družbeni in zasebni sektor, medsebojne izmenjevati izkušnje in spoznanja ter skrbeti, da bo do sleherne kmetije prišla pobuda strokovnjaka in da bo manj zemlje, ki je ne neguje človekova roka in stroj. Utrta so tudi že pota sodelovanja med osnovno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trgovino. Krog je treba še razširiti in učvrstiti, za kar možnoati imamo. Prihajajo torej leta, ko bomo za kmetijstvo in hrano še pogosteje slišali! J. Košnjek Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor Na podlagi sklepa delavskega sveta se razpisujejo naslednja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE S POSEBNIMI POOBLASTILI Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati še: — da ima končano srednjo ekonomsko šolo, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah v računovodstvu, — moralno politična neoporečnost Mandat traja 4 leta. 2 GOSPODINJSKE POMOČNICE za nedoločen čas — končana osnovna šola, — možnost priučitve ob delu 3 STREŽNICE za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — končana osnovna šola, — praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu, — veselje do dela s ostarelimi ljudmi Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Dom oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor, za delavski svet. Trdna volja je pot do uspeha Jeseniška filmska skupina Odeon je atara petnajst let. Njen član Janez Hrovat je svojo filmsko pot začel te preje. Danes se s filmom poklicno ukvarja, ostal pa je zveat amaterskemu filmu. Kako je prišel k filmu, je sam po-povedal: »Mineva dvajset let, odkar sem se začel ukvajarti s kinoamater-sko dejavnostjo. Oktobra 1960 so pri železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah ustanovili društvo ljudske tehnike in v njegovem okviru je začel delati tudi kino krožek. Navdušila me je ta zvrst ustvarjalnosti in vključil sem se v krožek. Prvo leto sem bi učenec, z zanimanjem sem spremljal vsa dogajanja okrog filma in se izpopolnjeval v snemanju. Po. letu dni se je zastavilo vprašanje, kdo bo še naprej vodil kino krožek, kajti mentorja ni bilo več. Po dolgem premišljanju sem se odločil in prevzel vodstvo krožka. Tedaj smo imeli težave s tehniko. Imeli smo le eno kamero 2x8 milimetrov, bili smo brez projektorja in montažne mize. Za oglede filmov smo si kino projektor izposojali. Spomladi 1963 smo dobili vabilo za drugo revijo pionirskega in mladinskega filma Jugoslavije v Beogradu. Posneli smo film o jeseniški železarni. Film smo lepili skozi lupo in nato montirali. O sinhronosti tona tedaj še ni bilo govora. Film smo zmerili z metrom, preračunali koliko glasbe po kadrih potrebujemo in jo nato posneli na magnetofonski trak ter vse skupaj poslali v Beograd. Dva člana krožka sva se revije tudi udeležila in tako film prvič videla na platnu. Ni bil niti tako slab. Leta 1965 je skuoina jeseniških kinoama-terjev ustanovila filmsko skupino Odeon. Sam sem bil tedaj pri vojakih in skupini sem se dejansko priključil leta 1967. Takrat smo začeli s snemanjem prvih samostojnih filmov in to dokaj uspešno. Tako so nastali: dokumentarni film Sam z gorami, potopisni film Jesenice — London—Jesenice, športno dokumentarni film o sankanju na umetnih prograh 5-4-3-2-1-hop in drugi.« Leta 1968 je bil Janez Hrovat med pobudniki za prireditev prvega med-klubskega festivala amaterskega filma. Sprva je bil festival republiškega značaja, že po letu dni so sodelovali avtorji iz vse Jugoslavije, leta 1971 pa se je še razširil in postal festival z mednarodno udeležbo. S filmi se je na festivalih predstavil tudi Janez. Med njegove najbolj uspešne filme prvih let vsekakor spada film Ognjena kača, ki je doživel uspeh doma in v tujini. Na svoji filmski poti je nanizal vrsto uspehov. S filmom se je začel ukvarjati tudi poklicno. Leta 1969 je Nove plošče komorne glasbe Ob koncu leta je Založba kaset in plošč pri RTV Ljubljana izdala nekaj novih plošč z deli slovenskih in tujih avtorjev komorne glasbe. Z veseljem ugoitavljamo, da gre za niz izvajalsko dovršenih interpretacij slovenskih glasbeniku v-poustvarjal-cev. Tako Simfonični orkester RTV Ljubljana predstavlja Simfonieto in tri Koncerte za violončelo oziroma violino ter violo in orkester Primoža Ramovša. Na drugi plošči istega orkestra in sopranistke Rad-mile Bakočevič pa lahko prisluhnemo osmim opernim arijam iz oper Verdija, Puccinija, VVagnerja, Bel-1 inija in Giordana. Komorni orkester RTV Ljubljana nam predstavlja partiture petih slo /enskih avtorjev: Škerjan-ca, Ramovša, Goloba, Merkuja in Lebiča; Simfonični orkester slovenske filharmonije pa na novi film »ALL THAT JAZZ« Nova premiera v Kranju, film »Ali that jazz«, bi morala biti predvsem zapeljiva predstava za ljubitelje glasbe in filmskega spektakla, vsaj po številnih mednarodnih priznanjih sodeč (med njimi so kar 4 oskarji). Skromni popularizaciji filma se gre zahvaliti, da je film ostal skoraj neopazen, deloma pa je vzrok tudi v nezanimanju za sodobne mjuzikle, ki naj bi bili tako le ,en sam velik dolgčas'. Čeprav nekateri sodobni mjuzikli sicer ne potrjujejo tega pravila (spomnimo se samo na »Hair«), vendarle lahko »Ali that jazz« vrninemo V skupino skrajno dolgočasnih filmov. Prvič zato, ker film poleg dveh briljantnih scen, kjer najbolj prideta do izraza odlična koreografija in montaža, ne vsebuje ničesar omembe vrednega. Drugič zato, ker je film samo tipičen primer ameriške filmske industrije zadnjih let, ki se izživlja, finančno podprta odm višjih slojev družbe, v tehničnih afektih, ker se je le tako še edino zmožna reproducirati, kajti ravno s fascini-rajočo tehniko lahko popolnoma omreži gledalčevo vizuelno predstavo in percepcijo, ne da bi ob tem mogla ponuditi kako globjo misel oz. sploh kakršnokoli še sprejemljivo vsebino. S tem se, seveda, izognejo možnosti, da bi se preko medija filma naperjal prst v družbo, obenem pa v gledalcu utrjuje prepričanje, da se da dobro živeti, ne da bi mu bilo treba misliti, vse v smislu prokla niirane ideologije »glejmo in se zabavajmo«, ki je tako prozorna, kot je v neposredno korist vladajočih slojev. Končno se ob filmu poraja eno samo vprašanje in še to je bolj zaskrbljujoče, kot se zdi prvi hip: Čemu se je filmu na mednarodni ravni posvečala tolikšna pozornost? Lilijana Ša ver v._, plošči izvaja istrske miniature (Istri-janka) K. Pahorja ter Hindemitho-vo Somfonijo v B-duru in Koncert F. Martina. Tu je še plošča trobentača Staneta Arnolda in orkestra, ki nam ponuja koncerte Telemanna, Hum-mla in Joliveta ter Concertino P. Ramovša. Slovenski kvintet trobil v sestavi A. Grčar, S. Arnold, V. Trampuš, B. Sinigoj in B. Gruden nam predstavlja Suiti S. Scheidta in A. Helborna ter Malo simfonijo Uroša Kreka. Če k našteti beri prištejemo še izvajanja piantistov Dubravke Tomšič (dva koncerta W. A. Mozarta) in Acija Bertonclja (Koncerta za klavir in orkester M. Ravela ;n B. Bartoka), potlej moramo ob naštetih osmih naslovih nesporno potrditi oceno, da gre za lep, po izboru kakovosten in izvajalsko kvaliteten prispevek k slovenski fonoteki komorne in klasične glasbene poustvarjalnosti. Boris Bogataj začel delati na TV dopisništvu RTV Ljubljana za jeseniško in radovljiško občino. Leta 1975 pa kot snemalec v EPP RTV Ljubljana, kasneje je v filmski produkciji snemal najrazličnejše oddaje. V začetku sedemdesetih let so natali njegovi filmi na 16 milimetrskem filmskem traku: Do spoznanja, Balada o Mrtvecu, Matica, Ogenj. Kljub poklicnemu delu je ostal zvest filmski skupini Odeon, predvsem kot mentor pa tudi kot član žirije na amaterskih filmskih festivalih. Združuje torej poklicno in ljubiteljsko delo pri filmu, o čemur je sam povedal: »Pri amaterskem filmu delam praktično od ideje do scenarija ter snemanja in montaže, pri profesionalnem filmu pa delam le s kamero. Televizijski film vidi veliko gledalcev, amaterski film le ozek krog ljudi. Njegova predstavitev je praktično možna samo na festivalih. Amaterski film je dosti bolj svoboden, tudi zato, ker so avtorji istočasno producenti. Sredstva, ki jih dobijo klubi, so namenjena za prirejanje festivalov in izvedbo krožkov, za filme pa ni denarja in avtorji jih financiramo sami.« A. Kerštan Praizvedba Šeligove Svatbe Praizvedbe slovenskih del so v Prešernovem gledališču še dodobra našle svoje mesto in postale temeljna repertoara a usmeritev kranjske gledališke hiše. Štirinajst jih je,vštevši s predstavami za otroke nanizalo preteklih osem let, še povsem sveta je oktobra lani uprizorjena Govekarjeva drama Grča, ki so jo kranjski gledališčniki potegnili iz sedemdesetletne pozabe. Uvod, ki ga telimo zapisati v petkovo premiero nove slovenske drame v Prešernovem gledališču, Svatbe Rudija Šelige. Dramatik, ki živi v Kranju, te vrsto let sooblikuje sodobno slovensko dramatiko. Radovednost je enako burila izvedba dramskega besedila. Prešernovo gledališče je k sodelovanju povabilo odlične slovenske gledališke moči, kar je nedvomno narekoval zahtevni gledališki projekt, kakor tudi težnja gledališča, da predstava s poklicno gotovostjo stopi v ospredje slovenskih gledaliških iskanj. Nič čudnega torej, da je prihajajoče gledalce prevevala vznemirjenost, da je bil ogled predstave toliko bolj mikaven, da so bili te razgovori v odmorih med predstavo toliko bolj vroči, da so gledalci odhajali polni vtisov in mnenj. Brez dvoma bomo lahko v prihodnjih dneh brali analitične ocene, tudi zato, ker smo med kranjako premiersko publiko zlahka ugledali številna imena slovenskega gledališkega življenja. Šeligo je upodobil ljudi, izgnane iz običajnega sveta. Dramaturg predstave Marko Slodnjak je njegovo besedilo označil kot eksplozijo ustavljenega časa. In čas ljudi, ki posedajo v obmestni gostilni (pri Starem Maverju) je resnično obstal, dokler ne vstopita »božja otroka«, ki hočeta tako zativeti skupaj, da bi ostala svobodna, vendar bi ju svet priznal. Očitno je z našo urejenostjo takšna telja nezdružljiva. V svetu duševno razkrojenih osebnosti sta s terjanjem svoje smiselne eksistence obsojena na propad, ki so mu drugi te tako zapiaani. »Med krikom svobode in pravično kaznijo za življenje v svobodi se godi Šeligova igra«, je zapisal Marko Slodnjak. Dramsko besedilo ima kar neobičajni jezik, lahko bi mu rekli tudi grob, ki pa iz ust središčnih figur (»božja otroka«) na trenutke doseže mehko liričnost. Zdi pa se, da je bil tekst kar malce razpotegnjen na tri dejanja predstave. Rezijo je prevzel Dušan Jovanovič. Na hitro lahko rečemo, da je predstava izzvenela Jovanovičevo hrupno. Sprva celo pretirano, proti koncu se je hrupnost polegla in ob udarjanju bobnov (igral jih je Miro Gradišar) dobila prizvok zamolkle temačnosti. Tudi glasba, ki jo je izbral retiser, je učinkovito dajala ton predstavi. Na odru smo videli le dva domača igralca, Jožeta Kovačiča in Tineta Omana, da seveda omenimo deklici Natašo Kristan in Matejo Fajs, ki sta dostojno stali ob velikih igralcih kot so Janez Hočevar, Majda Kohkova, Ivanka Metanova, Alja Tkačeva in Dare Ulaga. Posebej odlično pa sta središčni figuri Lenke in Jurija podala Milena Zupančičeva in Ivo Ban. Oder Prešernovega gledališča je tudi prostorsko na novo zaživel. Razširitev je terjala odlična scena, delo Nika Matule in Janeza Bernika. Enako izjemno lahko ocenimo tudi kostume Anje Dolenčeve in koreografijo Ksenije Hribarjeve. Predstavi, ki je bila v vseh pogledih ambiciozno zastsavlje-na, pa se je poznalo, da od dokončnega oblikovanja besedila do j premiere nista minila niti dobra dva meseca. Nedvomno bo celo- ' vito podobo dobila, ko se bo skupina povsem uigrala. M.Volčjak __________________J Knjiga oblikuje bralca Življenje v malem kraju utirja sleherna dejavnost; posebno ga bogati kulturno delovanje. Zal so obiskovanje knjižnice in branje literature danes vse preveč zamenjale druge oblike razvedrila, ugotavlja Anton Strlič, ki že četrt stoletja uspešno vodi knjižnico v Podbrezjah. Zato si prizadeva, da bi prebivalci tega kraja iskali čimveč izobrazbe v dobrih književnih delih. Knjiga ga je veselila od malega. Mati mu je vlila ljubezen do lepe slovenske besede. Oboje, odnos do materinščine in literature, je zvesto hranil in razvijal; ne le v sebi, zase, mapak ga je znal prenašati tudi na druge. Se danes nadvse rad svetuje mlademu in staremu, kaj naj prebere za poduk ali razvedrilo. Vsako nedeljo dopoldan sprejema obiskovalce v podbreški knjižnici. Ze petindvajset let jo vodi. S knjižnih polic Novi zvezki Nobelovcev Osmo leto izhajanja in skupaj že 63 naslovov — osrednji opisni značilnosti zbirke Nobelovci, ki jo izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Povod za te uvodne podatke gre iskati v novih štirih naslovih, ki so se decembra pojavili na policah knjigarn. Nobelovci prinašajo dela dveh, slovenskemu bralcu razmeroma neznanih avtorjev: roman švedskega pripovednega romanopisca Ver-nerja von Heidenstama »Karlin-ci«, ki ga je prevedel in spremno besedo dodal Janko Moder, ter štiri drame španskega avtorja Jose Echegarava v prevodu Toneta Kneza. Oba avtorja velja pobliže spoznati in njuni deli spoznati. Vendar pa po tem opravilu dobljeni občutek ni ravno presenetljiv glede na veličino nagrade, kakršna je Nobelova nagrada za književnost v razmerju do literarne vrednosti pisanja obeh omenjenih avtorjev. Zato pa sta toliko zanimivejši n kvalitetnejši deli drugih dvffl i .>r-jev, ki zapolnjujeta zbirke. Gre za filozofska eseja f^n-coskega avtorja Albe»**~ C?**v«*: »Mit o Sizifu« in »Uporni človek« v prevodih Janeza Gradišnika in Zoje Skušek-Močnik. Camus je s svojo filozofsko mislijo namreč v določeni meri vplival tudi na našo literaturo in občo misel, vendar pa pričujočih esejev doslej v slovenščini ni bilo moč brati. Kot zadnji avtor v nizu štirih novosti se predstavlja ruski pesnik Boris Pasternak z zbirko avtobiografskih esejev, kratko prozo in z deli svoje drame »Slepa lepotica«. Branje je še toliko privlačnejše, ker gre za dela manj znanega pesnikovega ustvarjalnega opusa. Izbor, prevod in spremna beseda je delo Janka Modra, ki je tudi urednik zbirke Nobelovci. Tako je Cankarjeva založba, lahko rečemo, uspešno zaključila tudi osmi letnik te brane, kakovostne in priljubljene zbirke, o čemer nedvomno poleg števila izdanih našlo , 'ovorno j riča tudi skupna tej izdanih knjig, ki se številke osemsto tisoč Boru lt-.na»"*i Naključje je hotelo, da je Antona Strliča življenjska pot iz Zirov zanesla v Podbrezje. Tod je 1951. leta začel delati kot poštni uslužbenec. Po skorajšnjem preoblikovanju poštnih uradov se je zaposlil v jeseniški železarni, vendar se je v kraju ustalil. Tudi silnice dejavnosti v njem so ga kmalu potegnile v dogajanje, predvsem kulturno. V domačem kulturno umetniškem društvu Tabor se je najprej preizkusil kot igralec. Sodeloval je v uprizoritvah več iger. Seveda je še vedno rad prebiral knjige. Zanimal se je za delo knjižnice, ki so jo 1947. leta ustanovili na pobudo učiteljice Francke Debeljakove. Tako so ga konec 1955. leta na občnem zboru društva izvolili za knjižničarja. »Takrat smo imli v knjižnici,« se spominja Anton Strlič, »okrog šesto knjig, predvsem dela domačin pisateljev. Sprva skromna zbirka knjig, ki so jih na začetku darovali krajani, se je iz leta v leto večala. Posebno po ukinitvi občine Naklo so v kranjski občini namenjali več denarja za podeželske knjižnic Tako smo vsako leto dobili okrog trideset novih knjig, med njimi tudi dela tujih avtorjev. Velika pridobitev je bila zlasti uvedba potujoče knjižnice, ki se je uveljavila ob preobrazbi organiziranosti knjižnic nekako po 1960. letu. Ponavadi smo si trikrat na leto izposodili kovček izbranih knjig. Tako smo bralcem lahko ponudili mnogo več, knjige pa so bile tudi bolj brane.« Knjižničar iz Podbrezij poudarja, da je imel prva leta veliko rednih bralcev. Izposoja knjig je bila glede na št:vilo prebivalstva izredna; od dvajset do petindvajset knjig, včasih tudi več, je izdal v enem dnevu. Obiskovalci so najraje segli po delih domačih pisateljev, Finžgarja, Jalna pa Bevka. Privlačili so jih predvsem opisi kmečkega življenja. S širjenjem zbirke je raslo zanimanje za druga področja in večal se je krog bralcev. »Do danes smo v našo knjižnico vpisali 138 bralcev,« pove sogovornik in doda: »Letno se v njej zvrsti približno 40 stalnih obiskovalcev. Izposodimo od 600 do 800 knjig. Včasih smo jih izdali skoraj še enkrat toliko. Zadnje desetletje, ko se je način našega življenja dokaj spremenil, je namreč pri ljudeh opaziti opuščanje bralnih navad. To nikakor ni spodbudno, beseda oblikuje ljudi in vpliva na življenje v okolju.« saj pisana v marsičem določenem / Zelja, da bi ljudje iskali čimveč izobrazbe v dobri literaturi, je bila v Antonu Strliču vedno živa. Dokazoval jo je s skrbno izbiro del za podbreško knjižnico, danes je v njej že 2200 knjig, z zanimanjem in lastnim usposabljanjem za knjižničarska opravila, povezovanjem s kranjsko knjižnico in sodelovanjem v društvu gorenjskih knjižničarjev, pomočjo pri organizaciji potujoče knjižnice v Dolenji vasi in urejanju šolske knjižnice zadnja leta pa drugimi dejanji. Med drugim že vrsto let deluje tudi v upravnem odboru kulturnega društva. Za vsestransko dolgoletno delovanje na kulturnem področju mu je kranjska kulturna skupnost 1976. leta podelila malo Prešernovo plaketo. Ceni to priznanje, ob tem pa si najbolj želi, da bi še z nadaljnjim knjižničarskim delom prispeval k splošnemu družbenemu napredku kraja. Besedilo in slika: Stojan Saje GLASTštran TOREK. 13. JANUARJA 1! RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RESNIČNI 6 MONTE- CRISTO Čisto pravi zaklad »Bog, Loupian? O. ne! Ne Bog! Kaznoval teje Picaud, ki je zabodel Chaubarda, zastrupil Solarija, pripeljal tvoji hčeri kaznjenca za moža in pripravil past, v katero se je ujel tvoj sin! Da, Picaud, čigar roka je zažgala tvojo kavarno in pokazala vanjo pot tatovom ... In Picaud je pognal tvojo ženo v smrt od žalosti! On je kupil tvojo hčer kot kakšno vlačugo! Da, jaz sem to, Loupian, Prosper! Poglej dobro, še poznaš Picauda, ki si ga pahnil v ječo? Poglej dobro, kajti ti si moja številka tri!« Noževo rezilo se je zadrlo v Loupianove prsi. ne da bi imel kavarnar čas za obrambo. A ko se je Picaud, pijan od maščevanja, ki ga je končno izpolnil, pripravljal, da zapusti tuilerijski park, se je na njegovo ramo spustila železna roka. Se preden je mogel nekdanji čevljar odkriti, kdo je nočni napadalec, ga je ta mahnil da je omedlel, ga povezal in odnesel. Klet v ulici Saint-Roch Picaud se je prebudil na žimnici sredi kleti, ki jo je ogrevala pečica. »Prav torej, Picaud. Zate maščevanje ni nič drugega kot ponorela sla, katere bi se sramoval, ko bi ne bil svoje duše zapisal hudiču. Preganjal si tri nesrečnike, ki bi jim bil moral prizanesti; strašni zločini so za teboj. In jaz sem tvoj sokrivec, kajti jaz sem ti prodal skrivnost tvoje nesreče . ..« »Ti? Kdo pa si ti?« »Nesrečnik, Picaud, za katerega je bilo tvoje zlato pogubno ... Moral sem z ženo pobegniti in umrla je v izgnanstvu! Mene pa so zaprli, vlačil sem za seboj jetniško kroglo! Ko mi je končno uspelo pobegniti, sem se odpravil iskat tistega abbeja Baldinija, ki tako dobro zapeljuje druge; v Neaplju ni nihče vedel zanj, Picaud! Iskal sem tvoj grob in izvedel, da živiš... Potem sem vse razumel. Nocoj sem se namenjal vse razkriti Loupianu. A kaj, ko ti je vrag dal minuto prednosti pred menoj ...« Krik se je izvil iz ust nekdanjega čevljarja: »Allut!« »Da, jaz sem Antoine Allut... in pripeljal sem te na kraj, kjer ti ni pričakovati ne pomoči in ne usmi-1 ljenja.« Picaud se je zaničljivo nasmehnil: če je nekoč odštel petdeset tisočakov iz zaklada abbeja Farine, da je izvedel imena Loupiana, Chaubarda in Solarija, je bil zdaj pripravljen plačati dvakrat toliko za svojo svobodo. In še ena misel se mu je utrnila: čim bolj se bo delal revnega, tem prej bo prišel iz te ječe. Allut se je spravil k večerji. »Lačen sem,« je zastokal Picaud. »In koliko mi boš plačeval za kruh. ki ti ga bom dajal?« se je hehetal Allut. »Nimam denarja.« je odvrnil Picaud. »Res je.« »Lažeš! Šestnajst milijonov imaš in še več.« je navrgel Allut med dvema grižljajema. »Nor si!« »Kakor hočeš. Bova videla, kateri od naju bo prvi popustil . . . Časa imam dovolj. Lahko noč.« Končal je večerjo, se zavil v odejo in utrnil svečo. Dva dni je tako obedoval pred očmi svojega jetnika, ki ga je z močnim železnim pasom okrog ledij pritrdil k trem obročem v steni. Picaud je predlagal, da plača svojemu ječarju tri novce za unčo kruha. »Poslušaj moje pogoje,« mu je vrgel Allut. »Dvakrat na dan ti bom dajal jesti, ti pa mi boš za vsak obrok plačal petindvajset tisoč frankov . . .« Krik nemoči se je izvil iz Picaudovega grla. Poskušal je planiti na svojega mučitelja, ki ga je mirno opazoval. Toda Picaudov pohlep je bil brezmejen. Raje je prenašal obup gladovanja. Muke in nemočna jeza so ga izčrpale, zgrabil ga je krč in glavo mu je potegnilo na stran. Allut je sprevidel, da zna odnesti Picaud skrivnost svojega ogromnega bogastva s seboj v grob. Toda bil je nemočen ob tolikšni Picaudovi trmi. Od besa je pričel udarjati samega sebe, a je na spačenem Picaudovem obrazu nenadoma opazil satanski nasmešek. Ponorel od togote je planil nanj, ga grizel, mu izpraskal oči in nazadnje končal obupne Picaudove krike z rezilom, ki ga je porinil vanj. Nenadoma je med mokrimi kletnimi stenami zavladala čudna tišina. Allut se je zgrozil. Če bo ostal ob tem truplu, bo še znorel! Zamotal je, kar je imel, zazidal vhod v klet s cementom in opeko, ki si ju je bil pripravil že prej, in pobegnil. Sklenil je zapustiti Francijo. V Calaisu se je vkrcal na barko in se odpravil v Anglijo. »Ni vam ime Charon, marveč Allut, kajne?« je ob koncu izpovedi francoski duhovnik vprašal umirajočega. Le-ta je komaj bežno zaprl veke. Bil je utrujen. S šibko roko je podpisal vsako stran svoje izpovedi. Nato je velel duhovniku, naj jo zloži v ovojnico in naslovi na policijskega prefekta v Parizu. Otok If, trdnjava na strmi skali (SE NADALJUJE) Uspešna drsalna revija — Mladi drsalci jesenikega drsalnega kluba so od jeseni pridno vadili deset vsebinsko pestrih točk za revijo na ledu, ki so jo pod vodstvom ljubljanske drsalke Maje Zupančičeve prikazali pred novoletnimi prazniki. Številne obiskovalce so navdušili liki iz sveta pravljic, razni plesi, hokej medvedov in zajcev, predvsem pa končni nastop z imenom Jugoslavija. Najmlajše je razveselil tudi prihod dedka Mraza. Na sliki: mladi drsalci med ogrevanjem na ledu — B. Blenkuš Ti pa ne boš šel na ples! V pičli ponudbi zabave za kranjsko mladino, kije razpeta med ciga retnim dimom in kozarčkom pijače ter brezdeljem na drugi strani, je zelo dobrodošla zabava v Delav skem domu, ki jo organizira ob koncu tedna društvo Modrina. Zal pa se tudi tu lahko pripetijo čudne stvari, ki vsa občutja strnejo v eno: sti, mladinec, mladinka nisi pomemben, lahko le plačaš precej drago vstopnino, včasih pa si na nemilost in milost prepuščen »močnim« fantom, ki naj bi bili redarji, so pa včasih le lokalni »frajerji«, ki svojo premoč izkoriščajo na najbolj neustrezne načine. Ne gre seveda posploševati, toda naslednja dva primera pričata o tem, da odnosi še zdaleč niso na ravni glasbe in prireditve v celoti. Zgodilo se je, da je nekdo (če hočete tudi pisec teh vrstic) razbil kozarec. Preprosto padel je na tla, malo iz nerodnosti, malo iz objest-' nosti. Že se je obrnil, da bi natakarici za točilnim pultom v Delavskem domu poravnal svojo nerodnost in objestnost, ko ga je zgrabil eden od zgoraj naštetih junakov, brez oznake redarja celo, in ga grobo pred vsemi navzočimi vlekel do vrat in jih zaklenil za njim. Čeprav je »obtoženi« hotel plačati škodo in se ni upiral močnemu mladeniču, ki sicer običajno streže za točilnim pultom! Sila je bila torej tista, ki je spregovorila — povsem brez potrebe, zgolj za demonstracijo razlike med obiskovalcem in »junakom sobotne noči« z močnimi pestmi... Drugi primer se je zgodil isti osebi prejšnjo soboto, tudi na plesu Modrine. Zataknilo se je že pri blagajni. Dotični je torej hotel kupiti karto za na ples in ob tem klepetal z blagajnikom. Naenkrat se je prikazal visok redar, ki pobira vstopnice (iz poznejšega razgovora z blagajnikom se je dalo razbrati, da mu je ime Srdjan ali Zoran, sicer pa to sploh ni važno) in spregovoril nekaj stavkov v tonu, ki naj bi povedal, da se pri vstopu na ples Modrine ne govori, le plača se ali pa gre! Dotični ali, lahko rečemo, tudi prizadeti in okregani Je bil seveda proti takemu ravnanju in dejal, da redarja ne razume (malo zaradi jezika, malo zaradi nerazumljivosti načina) in naenkrat je redar blagajniku dejal, da dotičnemu ni dovoljen vstop na ples! Kljub temu je že omenjeni mladinec kupil karto za na ples (70 dinarjev) in jo brez besed dal redarju, ki pa je odbil, da bi jo vzel in celo pripomnil, da se ne pusti provodati ter, da omenjenemu nikoli (!) ne bo dovolil na ples, ker pa bo na tem mestu še dolgo (upamo, da ne) to pomeni, da dotični na ples ne bo mogel nikoli več!? Črnolasi »gentleman«, ki ni znal ob vsem tem niti besedice slovensko, je šel k blagajni in vrnil karto, vzel denar in ga skušal vrniti mladincu, ki torej »ne sme na ples Modrine«! Ta pa denarja ni vzel, saj je pošteno plačal vstopnico in ni razumel, zakaj ne sme na ples. Redar mu je potem skrčenih pesti obljubil tudi, da ga bo premlatil, če ne bo odšel. Tistih 70 dinarjev je obležalo na tleh, mogoče v dar društvu Modrina za nakup Bontona, ali pa v opomin vsem, ki bi želeli spregovoriti besedo, ki ne bo všeč redarju! Skupina mladih, ki je bila z dotičnim, je molče zapustila Delavski dom z občutkom ponižanja in nemoči! Verjetno zadnjič... To naj bi bil torej način »zabave« za mlade. Res' je, če bi sleherni razbijal kozarce in sleherni smatral, da je redar tu le v službi in ne na izživljanju, potem bi bilo takih primerov več! Tako pa se sedaj pojavljajo vprašanja o neustreznem obnašanju nekaterih, čeprav je ples in zabava sicer na visoki ravni, kar je zasluga društva Modrina. Taki izpadi in taki primeri jim samo krnijo ugled in v človeku, še posebej mlademu, puščajo občutek grenkobe, ki ostane za vedno. Če lahko samozvani redar vsakogar na vrat na nos vrže ven ali pa mu prepove vstop na ples. potem res ne vem. čemu taka zabava je? Miran Šubic Ivan Jan: KokrŠlrf Odred 6 Od tu se ravninski predel Gorenjske proti zahodu naglo oži. Sovodenj Save Bohinjke in Save Dolinke pod Radovljico je meja, od koder se med obema krakoma reke vzdiguje Pokljuka z Julijskimi Alpami, na levem bregu Save pa Karavanke s Stolom in z Brezniškimi pečmi, za katerimi teče Završnica pa dolgo sleme Belščice, dalje 1835 m visoka Golica, naprej do meje pri Ratečah pa so razpotegnjene strme-Zahodne Karavanke. Vasi zahodno od Begunj so nanizane tik ob vznožju gora, tako tudi Jesenice. Na koncu Doline se proti avstrijski meji vzpenja cesta skozi Podkoren na Korensko sedlo, ki se na višini 1073 m prevesi na Koroško. Zgornjesav-ska dolina je bila v 1944. letu hkrati nekaj časa tudi meja med Jeseniško bohinjskim in Kokrškim odredom. Kot izhodišče so bile v tem predelu zlasti pomembne hribovske vasice in posamezne domačije, npr. Javorniški rovt, Planina pod Golico, Dovje in Srednji vrh nad Martuljkom, niže proti vzhodu pa vasi pod Stolom. Vode je v teh krajih zadosti in tudi gozdov ne manjka, vendar so bila strma pobočja Karavank in goli gorski grebeni za zadrževanje partizanskih enot dokaj neprikladni. Tri poglavitne reke — Kamniška in Triiška Bistrica ter Kokra — iz nedrij Karavank po ozkih dolinah tečejo proti Savi in pri tem s svojimi strugami globoko sekajo gorovja in ravnino v smeri sever—jug. Te vode so bile s svojimi strugami vsa vojna leta huda zapreka. Prehodi čeznje so bili običajno zvezani z izjemnimi napori, nevarnostmi in žrtvami. Vzhodno območje Kokrškega odreda se širi v za partizane težko dostopno Kranjsko polje s trdnimi kmetijami. Središče te kmečke okoli- ce so Cerklje s Šenčurjem. Nad njimi se dviga Krvavec, ki se proti zahodu spušča v dolino Kokre, proti vzhodu pa h Kamniku in še bolj strmo h Kamniški Bistrici. Na pobočjih Krvavca sp vasice Možjanca, Štefanja in Šen-turška gora, Ambrož, Sidraž in še nekaj drugih zaselkov ter domačij, ki so bile praktično vsak hip dostopne partizanom. Kamniško območje je za nas pomembno zlasti zaradi krajev in dolin, kot je ozka in strma dolina s Stranjami, Kališami, Stahovico in Gozdom na njenem začetku, naprej pa Črna, Podlom, Čmelec, Sovina peč in še druge. Proti zahodu se vleče ozka dolina Kamniške Bistrice, nad katero se proti severovzhodu strmo dviga Velika planina, njej nasproti pa Kamniške Alpe. Pod Menino planino, ki se dviga severovzhodno od Črne, se od zahoda proti vzhodu vleče Tuhinjska dolina s številnimi zaselki in vasmi, ki so bile od vsega začetka partizanske. Tako Gradišče, Kostanj, Sela, Češnjice, Špitalič, Hrib, Rakitovec, Pšaj-novica, Brezovica, Mala in Velika Lasna, Pa-lovče, zlatopoljske vasi. Tu so ljudje vseskozi sodelovali s Kamniškimi bataljonom. Zanimiv je tudi Črni graben s Krašnjo, Blagovico ter Moravsko dolino, kjer je bila v prvem obdobju meja med operativnim ozemljem Kokrškega odreda in štajerskimi enotami. Ti kraji s prehodi čez Trojane, s Tuhinjsko dolino, s Črnim grabnom in s Črno po eni strani povezujejo Štajersko z Gorenjsko oziroma Kranjsko, po drugi strani pa so obmejni predeli med tema pokrajinama. Meja med Štajersko in Kranjsko je bila v letih 1941-1942 zaznamovana z rampa 1 n*. cesti Trojane-Motnik in na C: so bile take, kakršne danes- dih državnih meja. Postojanko na Črnelcu, ki je varovala mejo, je 16. junija 1942 uničil Kamniški bataljon. Operativno območje Kokrškega odreda je bilo podolgovato in je obsegalo 2000 - 2500 kv. km; vsa Gorenjska zajema okoli 3480 kv. km. Za partizane so bili najprikladnejši in tudi edino uporabni ozki gozdnati predeli tik nad naselji. Manevrski prostor partizanskih enot v Karavankah je bil zelo utesnjen, kajti za severno in poleg tega strmo odsekano stranjo golih grebenov se je začenjala avstrijska Koroška, na južni strani pa se je raztezala ravnina s številnimi sovražnikovimi posadkami. Partizanske enote so se tu mogle obdržati samo z upoštevanjem najglobje konspiracije in z doslednim uporabljanjem partizanske taktike. Zaradi vsega tega tu tudi ni bil mogoč obstoj večjih operativnih vojaških enot, kot so bile brigade in divizije. Na Gorenjskem so obsežni gozdovi tudi v ravninah, ki pa so na gosto prepreženi s komunikacijami, predvsem s cestami. Ker je sovražnik lahko hitro premeščal svoje enote, so ravninski gozdovi povzročali partizanom hude žrtve. Vsemu temu moramo dodati tudi delovanje domobrancev, ki so se zlasti severovzhodno od Kranja od poletja 1944 močno razmahnili, i Teren na levem bregu Save je bil pomemben tudi zato, ker se je od tu NOB širilo na Koroško in ker je pomenil povezavo z zahodno Štajersko. Partizani na Gorenjskem (O partizanskih ^etah na Gorenjskem do ustanovitve Gorenjskega odreda junija 19421 :->. Zadaj Storžič, sedlo Poljana, Tolsti vrh, Kukovnica, "ora. obronki Begunjščice. Dobrče In Stola . Koncert Janija Kovačiča Znani slovenski kantavtor bo nastopil jutri ob 19. uri v Delavskem domu Po izredno uspelem koncertu Marka Breclja in Ivana Volariča-Fea, je kranjskemu Klubu ljubiteljev glasbe uspelo privabiti v Kranj še enega dobrega glasbenega individualista. Janija Kovačiča najbrž ni potrebno podrobneje predstavljati. Ljubiteljem glasbe je namreč že dobro poznan. V Kranju je nastopil pred leti na večih koncertih, videli smo ga na televiziji, njegove skladbe vrtijo po radiu. Pa vendar bo jutrišji koncert vseeno novost. Jani se bo namreč kranjskemu občinstvu predstavil prvič po izidu svoje prve plošče. Ker pa vemo, da se vsi njegovi koncerti zelo razlikujejo, tudi jutri lahko pričakujemo precejšnja odstopanja od interpretacije skladb, kakršne lahko poslušamo na njegovi plošči. Tako kot smo lahko pri Breclju v koncertu čutili veliko mero spontanosti, to lahko pričakujemo tudi pri Janiju Kovačiču. Njegovi nastopi namreč nikdar niso popolnoma planirani v naprej, temveč nastajajo spontano in sproti. Pri tem pa ima zelo po nembno vlogo tudi publika. Tako so tudi na plošči najboljši posnetki prav s koncertov, na katerih je resnično prišlo do pravega stapljanja nastopajočega z občinstvom. Ker pa so kranjski poslušalci znani po tem, da kmalu vzpostavijo dober stik z nastopajočimi, lahko jutri pričakujemo zanimiv koncert. Morda še to. Jani obljublja, da se bo na koncertu dalo kupiti njegovo ploščo. To je vsekakor spodbudna ponudba, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Upamo, da bo našel tudi nekaj časa in na svoj »izdelek« dejal svoje avtograme. Zbirateljem plošč, bi to pomenilo zelo veliko. Marko Jenšterle tik •C 'vi *P**°* Si*** 87 l.Te2 Del? Potrebno je bilo 1.... Dbl in nato DfS ali pa 1. . . . Dfl s pretnjo Trli itn. 2. Te3!! V tej potezi je jedro. Trdnjava stoji sedaj na najboljšem polju, pripravljena za nastop na obeh krilih. 2____ Dc4: Tudi 2. ... Ddl 3. Df6 + Kg8 4. Ta3 Td8 5, Ta7 Tffl 6. a4 De2 7. Df4 Kg7 8. a5 itn. je v korist belega. 3. Ta3! Crni je najbrž pričakoval zanj nedolžno nadaljevanje 3. Df6+ Kg8 4. Tf3 Td7 5. Ta3 Dd5 itn. Sledi hiter konec, ki ga pripravi par bele dame in trdnjave. 3. . . . Dd5 4. Df6+ Kg8 5. Ta7! Sklepna nitka spletke. 5. . .. Dd7 6. Ta8 + Hoče vse in črnemu ni preostalo drugega kot da se vda. zanke, je pač prezrl nekatere igralne možnosti Prevare so zelo različne glede na cilj, ki ga dosežejo. Lahko gre za neznatno pozicijsko prednost ali celo le za zavajanje nasprotnika v določen tip pozicije brez kakršne koli očitne prednosti, najpogosteje pa gre za pridobitev materialne prednosti. Dobro izvedena prevara lahko obrne izgubljeno pozicijo v zmago. Značilen primer prevare je zanka, kakršno je pripravil črni v položaju na diagramu 157 (LETELIER - FI-SCHER; Mar del Plata, 1960) i i. i *I A i k i lili! i . Wm ■* jls 1 & a ZANKE IN PREVARE Prevare so stalna sestavina šahovske igre. Pravzaprav včasih težko razlikujemo prevaro od spregledavščine, kajti kdor zaide v nasprotnikove Diagram 157 1. Ta8? Beli je mislil, da s pretnjo osvojitve kmeta h6 narekuje igro. V resnici pa drsi v zanko. Moral bi osredotočiti skakača 1. Sf3 in ga nato premestiti na polje c2. 1.... Tel! 2. Th8 b4 3. Th6:? Beli je v zanki! Nujno je bilo 3. Td8Kc7 4.Ta8itn. 3.... Ka5!! Zanka se je sprožila in za belega ni več rešitve. 3< vaša pisma DEDKA NI BILO! Praznovanje dedka Mraza je bilo za cicibane Vodovodnega stolpa v Kranju predvideno 23. decembra: za prvo skupino ob 17. in za drugo skupino ob lH. uri. Prva skupina je nestrpno pričakovala prihod dedka Mraza. Minila je lutkovna igrica, pa nastop snežink in drugih spremljevalcev dedka Mraza. Slednje ga pa ni bilo od nikoder. Položaj je rešila ena od tovarišic. Sprašujemo se, kdo je zato kriv: ali koordinacijski odbor občine, ali DPM ali pa tovariš, določen za dedka Mraza. Opravičila ne bi smelo biti, saj je bil narejen in objavljen natančen razpored obiskov dedka Mraza. Prihodnje leto si takih napak ne smemo pri voščiti. Ce koordinacijski odbor ali drugi zadolženi za obisk dedka Mraza ne bodo kos, naj povedo, saj smo tudi sami sposobni pripraviti takšno priredi tev! Komisija za praznovanje dedka Mraza Vodovodni stolp OJ TA PREMOG! Premog sem naročil že 9. aprila lani in sicer dve toni. Na naročilnici je bilo odtisnjeno: ». . . dobava najkasneje v letu 1980; cena velja na dan dobave in plačilo ni pogoj za dobavo . . .« Če hočeš premog sploh dobiti, moraš proti svoji volji pristati na ime te zahteve. Tretja zahteva, da plačilo ni pogoj za dobavo, je popolnoma netrgovska in proti vsem trgovskim običajem, saj velja nekako takole: kakor hitro nekaj plačam, imam pravico plačano blago zahtevati, v nasprotnem primeru pa podjetje ne bi smelo prevzeti plačila ali predplačila, ker sklene z naročilnico kupoprodajno pogodbo. Torej, če velja obveznost pogodbe za kupca, posebno še, ker je plačal nedobavljeno blago v naprej, potem je tudi dobavitelj obvezan izpolniti obvezo pogodbe, torej dobavo, ker je denar že prejel obenem s podpisom pogodbe. Glede veljavne cene blaga na dan dobave so mišljenja različna. Blago se pravilno prodaja po veljavni ceni na dan plačila. Prodajalec pa teži za tem, da ceno postavi na dan dobave, seveda pa s tem nič ne tvega in ni vezan na rok dobave, še manj pa na to, da bi svojemu odjemalcu ustregel. Pri reklamaciji dobave dobiš enostavno odgovor: če nisi zadovoljen, pa vzemi denar nazaj! Lepo — ti pa ostaneš brez premoga, ker ga drugod ne moreš naročiti. Take odnose doživljamo mi, drugod v svetu se kaj takega ne dogaja. Predujemski denar v trgovini kroži in prinese trgovcu kar lep zaslužek, saj se mora glavnica obrniti v letu dni vsaj dva do petkrat. Zakaj taki odnosi? Dobavitelji niso nikomur odgovorni, kupec pa se tudi ne more pritožiti. Prodajalec dobro ve, koliko premoga ljudje želijo. Nikjer pa ni rečeno, da morajo vso količino nabaviti pri enem rudniku. RAK Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (72. zapis) Marsikdo bo podvomil, če so ti preprosti, skorajda naivni verzi res Prešernovi. Seveda, dokazov ni nobenih. Toda, vedeti je treba, da je bil pesnik v svojih kranjskih letih Že popolnoma izpet, da je »življenja peza« zlomila orlu peruti, da je utegnil kriliti le po zemskem prahu, ostajal je le prisrčen, nesrečen, izgubljen človek. Z drobnim veseljem za prigodniško verzifikacijo, kot se je ohranila tudi v družinskem izročilu potomcev »Bohinjske rože«. No še nekaj primerov, ki pa močno spominjajo na potiskane lističe na lectovih srcih: Prebredel bi vodo, preplaval morje, prehodil bi goro za tvoje srce. ali pa naročilo Luni, stari znanki trubadurjev: Ko čez goro boš zavila, le oglas'pri oknu se. Tam živi mi dekle milo. Vseh deklet kraljica je. ali rahlo očitajoč vzdih: Ko sedim in premišljujem, tebe, dekle, občudujem. Si l'zato tu sem prišla, da s'mi srce ranila? PROHINARJEV ROD Oče »Bohinjske rože« je bil Tomaž Miklavčič iz Železnikov, materi je bilo jrne Barbara roj. Hauptman. Hčerka Minca se jima je rodila dne 8. decembra 1828 na Koroški Beli. Družina je potem dlje časa živela v Bohinjski Bistrici. Minca se je dne 18. februarja 1852 poročila z barvarskim mojstrom Francem Prohinarjem (1819-1896), sorodnikom Jalnove žene Ane, po rodu Prohinarjeve. — Z možem se je Minca naselila v Kamniku, kjer je le-ta odkupil Molinejevo posest na Sutni in nadaljeval tam barvarsko obrt. V zakonu se je Minci rodilo pet otrok, a preživele so le tri hčere: Marička (1852-1886), Angela (1862-1942) in Francka (1867 do 1882). Rod je nadaljevala le Angela, ki se je poročila s hrvaškim zgodovinarjem Robertom Koprinskim, profesorjem na zagrebški univerzi. IZGUBLJENA PRILOŽNOST Po toči zvoniti, je prepozno . . . To je res! Toda, povedati vseeno velja: Minca Prohi-narjeva, roj. Miklavčič, »Bohinjska roža«, je umrla dne 7. aprila 1899. Torej so takratni slovenski pre-šernoslovci imeli dovolj lepo prilož- nost, pobarati Minco, kako se kaj spominja Prešerna, vsaj po vna-njem. Toda tega niso storili. In tako je bilo izgubljeno še eno pričevanje. Kajti Minca bi vedela marsikaj povedati o Prešernovih letih v Kranju. Vsaj o njegovi vnanjosti, o njegovih navadah, prešernoljubcem je vsaka drobtinica vednosti o pesniku dragocena. Tomo Zupan, Prešernov rodo-slovec, je sicer nadrobno spraševal Minčino hčerko Angelo o materinih spominih na vsebino onih lističev. To si je zapisal in ohranil vsaj to. SADNIKARJEVA MATI Ne dosti drugače ni bilo v krčmi »pri Pemu« v Ljubljani. Tjakaj je Prešeren redno prihajal skoraj vsak dan popoldne. Tudi tam je dvoril domačim hčeram, ki jih je imel krčmar VVohlmuth kar pet! Tudi tu je pesnik trosil lističe s svojimi verzi, a so jih dekleta pogubila. No, pa poslušajmo pripoved Ivane, matere Nikolaja Sadnikarja: »Nosil nam je voščilne karte z napisanimi verzi. Ali pa nam je poklanjal prepise svojih pesmi Sveti Senan, Nuna, in Kanarček, Nebeška poezija, Pesem od železne ceste idr. — Vendar pa smo vse te kartice in rokopise porazgubile.« »Vselej je prineseno pesem na mizo položil in molčal. Rekel je le: to sem skoval ali pa: sem prinesel za pokušino.« »Po hiši smo potem te pesmi valjali in porazgubili. — Ko bi bila jaz takrat vedela, kdo je pravzaprav Prešern, bi z njegovimi pesmimi pri nas ne bilo tako, kakor je bilo. Ne bile bi se trgale po naših žepih in predpasnikih. V svojem okvirju bi vsaka visela doli po zidu naše hiše. Moji otroci bi jim vili vedno novih svežih vencev.« Ko je Ivana VVohlmuth to pripovedovala Tomu Zupanu, se je v hipu zbala,« kaj bo na to rekel njen sin, Josip Niko Sadnikar, ki je kameni-škega muzeja posestnik. Starin išče njen Niko in jih zbira po vsej domo- " vini in drugod. Prešrnovi rokopisi pa • so mu na lastnem domu poginili...« Z žalostjo še dodaja Ivana: »Prešerna takrat nisem poznala, poznala sem le Crobathovega šribarja, kot so mu takrat vsi rekli.« Velja še povedati, da je bila Ivana VVohlmuthova ena od redkih obiskovalk pesnika Prešerna, ko je že ležal na smrtni postelji. No, morda bi za uvod v pripoved o muzejskem entuziastu Nikolaju Sadnikarju le kazalo, kaj več povedati tudi o njegovi materi? Prešernovo lastnoročno posvetilo Krsta pri Savici profesorju Smolnikarju, kamniškemu domačinu (k zapisu št. 67) f.f>ti.o /\t\\yu. t/je *mdi. /Ltl riat/u. —' Se'*/4tttH,,yjr Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše; Jelko Peternelj Priredba: HI. Zrinski 100. Marka Kozjaka spravijo v posteljo ter pokličejo očeta Benedikta, ki je bil na glasu, da zna pripravljati zdravila, obvezovati rane in kuhati rote za zdravljenje. Pater Benedikt se loti vsega svojega znanja, da bi spravil bolnika k zavesti. V kloštru pa je vse pokonci. Opat pošlje sla v grad Kozjak sporočit gospodu Petru, naj nemudoma pride v kelošter, ker mu je brat mogoče blizu smrti. Petra je presenetilo, saj še ni pričakoval bratove smrti. Pravzaprav mu ni bilo veliko do brata, vendar se je spodobilo, da ga je pred smrtjo obiskal. 101. Klošterskega sla, ki je kmalu zaropotal preko grajskega mostu, najprej pogosti. »Kaj pa se je zgodilo? Ali je brat nanagloma zbolel?« »Opat mi niso sami povedali,« pravi mož, »vendar sem drugje slišal, da je neki cigan, ki smo ga ujeli predsinočnjim, skrivaj nekaj povedal gospodu, ki jim je na mah postalo slabo in se potem niso več zavedli. Kaj je povedal, ne vedo, gotovo pa kako coprnijo ...« Če bi hlapec pazil na gospoda Petra, bi videl, kako je njegovo lice spreminjalo barvo. 102. Kaj, ko bi bil to tinti cigan? Kaj, če je bratu povedal o njegovem hudodelstvu? Ta misel je bledla in vrela v plemičevi glavi. »Čuj, kakšen pa je pravzaprav tisti cigan?« vpraša naposled čez dolgo časa, ko se mu vznemirjenje nekoliko poleže. »Dolg, že precej star, bi rekel, vendar pa močan kot kakšen vol. Kar dva sta ga morala takrat držati, pa bi jih še kljub temu kmalu ustrahoval, čeprav tudi naš Til ni kar tako,« odgovori hlapec. OLAS20STRAN Štiriindvajsete spominske sportnorekreacijske prireditve Po stezah partizanske Jelovice Odlična pripravljenost nastopajočih DRAŽGOBE - Odlična pripravljenost nastopajočih in dobro pripravljene proge ter lepo, toda mrsio zimsko vreme so dva dni dajajfl ton športnih tekmovanj na štiri-indvcjsstfk spoaaiaskih prireditvah Po stezah partizanske Jelovice, ki so bile letos posvečene Štirideseti obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in deveti n trideseti obletnici dratgoške bitke. Bile so lep zaključek ob letošnjem praznovanju občinskega praznika Skorje Loke. V dveh dneh je na desetem jubilejnem tekmovanju smučarskem prvenstvu enot TO, JLA in milice, spominskemu teku mladincev za jugoslovanski pokal, rekreativnem tekaškem tekmovanju in patrolnem tekmovanju ćlanov ZRVS in ZSMS ter sankanju nastopalo nad dvstisočpetsto tekmovalcev in tekmovalk. PATRULJA VP 1*98 KRANJ NAJHITREJŠA DRAŽGOBE - Na desetem jubilejnem tekmovanju odprtega smučarskega prvenstva JLA, milice in TO je nastopilo rekordno Morilo patrulj. Na tem tekmovanju jih je nastopilo štiriiasedemdeset. V kategoriji JLA so bili najboljši vojaki VP 1 »M Kranj, ki so bili hitrejši od enote VP mi is Delnic in VP 1990/30 iz Škofje Loke. V patruljnem teku so bili tokrat najboljši teritorialci Radovljice, ki so v borbi sa prvo mesto prehiteli Jeseničane in Bkorjeioeane, v teku milice pa je bila v tej konkurenci najhitrejša zaščitna enota milice RSNZ. V teku lensk je bila najboljša TO is Maribora, ki je bila boljša od TO Kranja, Skorje Loke in Velenja. Na desetem republiškem prvenstvu enot TO, JLA, UJV so bili tokrst zmagovalci pripadniki TO Radovljice, druga je bila VP 1998 Kranj, tretja pa zaščitna enota milice R8NZ. Krmi ta ti - prvenstvo enot JLA - 1. VP 10M Kranj 41,10, 2. VP 2135 Delnice 53,26, S. VP 1096/39 Skofja Loka 54,52, 4. VP 11*1 Postojna 65,10, 5. VP 1032 Ljubljana 1:02,57; prvenstvo enot TO - moški: 1. TO Radovljica 40,17, 2. TO Jesenice 43,12, 3. TO Skofja Loka 44,37, 4. TO Kranj 44,62, 5. TO Trti« 40,20; ženske - TO Maribor 30,67, 2. TO Kranj 37,44, 3. TO Skofja Loka 46,08, 4. TO Velenje 1:10,64; prvenstvo enot UJV - 1. Zaščitna enota milice R8NZ 40,20, 2. UJV Nova Gorica 60,10, 3. UJV Murska Sobota 60,31, 4. UJV Koper 58,20, 5. UJV Kranj 60,05; odprto prvenstvo enot TO, JLA, UJV 8R Slovenija - 1. TO Radovljica 40,17, 2. VP 1008 Kranj 41,10, 3. UJV zaščitna enota milice RSNZ 42,20, 4. TO Jesenice 43,12, 5. TO Skofja Loka 44,37, 0. TO Trtic 40,20, 7. Trti« 40,20. PO POTI NARODNEGA HEROJA KEBETA KROPA - Športno društvo Plamen Kropa je bilo organizator tradicionalnega tekmovanja patrulj ZRVS in Z8M8. V tem tekmovanju, ki ima tudi streljanje, reševanje taktike in topografije in vprašanja iz NOB, je nastopilo oseminstirideset reprezentanc. Med temi so največ uspeha imeli mladi iz občine Tolmin, ki so zbrali največ točk. Bili so prvi pred Vrhniko in Kočevjem. Vrstni red - 1. Občina Tolmin 506, 2. Občina Vrhnika 501,6, 3. Občina Kočevje 492, 4. Občina Brezice II 487,6, 5. Občina Ljubljana-Vič 478, 5. Občina Radovljica. ZMAGA DUŠAN A DJURIČIČA DRA2GOSE - Pod pokroviteljstvom ZZB NOV Jugoslavije se je sedemindvajset mladincev smučarskih tekačev borilo na tekmovanju za mladinski jugoslovanski smučarski pokal. Med vsemi temi mladimi smučarskimi tekači iz Jugoslavije je v deset kilometrov dolgi smučini imel največ moči vojak Dušan DJuričič iz VP 1008 Kranj. Dušan Djuričič, ki je aktivni tekač in reprezen-tant, je premagal med drugimi tudi mladinca moštva Slovenije Žerjava in Gracerja. V moitveni razvrstitvi je bila najhitrejša Slovenije, druga je Hrvatska in tretja BIH. V tekmovanju občinskih reprezentanc ZRVS in ZSMS so ekipe v Kropi pred I™?™ Zr?2b °Pra,viti tudi teoretični del naloge. Odgovarjali so na lz NS>*> molall s°strelJati< odgovarjali pa so tudi iz taktike in topografije. - Foto: J. Košnjek Na množičnem teku je v DražgoSah nastopilo nad sto petdeset smučarskih tekačev. - Foto: D. Humer Na desetem tekmovanju patrulj je bila med moštvi najboljša ekipa JLA VP 1098 Kranj. - Foto: D. Humer Vojak VP 1098 Dušan Djuričič je bil najhitrejši v teku na deset kilometrov za jugoslovanski spominski pokal. — Foto: D. Humer Rezultati - 1. D. Djuričič (VP 1008 Kranj) 34,09, 2. Žerjav 30,40, 3. Gracer (oba Slovenija) 37,34, 4. Jakovac (Hrvatska) 38,15, 5. Matovič (Slovenija) 38,50, 6. Kru-Ijac (VP 1098 Kranj) 39,42. NAD STOPETDESET REKREATIVCEV DRA2GOSE - Smučarski klub Triglav iz Kranja je bil te na tradicionalni tekaški progi organizator četrtega mnotičnega rekreativnega smučarskega teka. Čeprav je bila delovna sobota, je bila udeletba zadovoljiva, saj se je na startu pojavilo nad sto-petdeset smučarskih rekreativcev. Deset kilometrska proga je bila dokaj zahtevna, saj ima dolg in tetak vzpon te takoj po startu. Toda vsi smučarski tekaški rekreativci so s progo dobro opravili in to je te en dokaz več, da radi trenirajo in tečejo. Rezultati - motki do 30 let - 1. Kolan-der 63,50, 2. KordiA 56,21, 3. Nastran 57,00, 4. Katratnik 57,30, 5. Miha Jelene 58,45; do 40 let 1. Lotrič 56,12, 2. Dolenc 57,12, 3. Gregorič 57,19, 4. Atbe 59,32, 5. Flatkar 1:03,45, do 50 let - 1. Hrovat 1:00,51, 2. Kovic 1:03,06, 3. Jamnik 1:03,46, 4. Fornezzi 1:04,24, 5. Kalan 1:00,07; nad 50 let - 1. J. Pavčič 55,15, 2. M. K »rdet 1:09,28, 3. Nevbaver 1:19,05, 4. Netman 1:20,38, 5. Konstantin 1:20,07; tenske do 25 let - 1. Šverc 50,25, 2. Pogačnik 50,53, 3. M. Better 56,25, do 35 let - 1. M. Kordei 43,48, 2. Ahačič 54,28, 3. Vodnik 58,51. SANKAČI V DOLENJI VASI DOLENJA VAS - Na 1078 metrov dolgi progi s 138 višinske razlike so slovenski sankači merili moči na progi v Dolenji vasi. Nastopilo jih je nad šestdeset. Največ uspeha so imeli tekmovalci in tekmovalke iz SI) Iskra Železniki. Rezultati - članice - 1. Tolar (Iskra) 3:30,02, 2. Miklavčič (Idrija) 3:53,59, 3. Pe-telinkar (Sora) 4:17,04; mladinke - 1. Sta-lec 3:20,30, 2. T. Tolar 3:47,08, 3. S. Tolar (vse Iskra) 7:34,01: st. člani - 1. Debeljak (Iskra) 2:44,53, 2. Česen 2:56,14, 3. Meglic (oba Trtic) 2:57,24, člani - 1. Habjan (Iskra) 2:42,44, 2. Kalitnik (Trtic) 2:54,14, 3. Prevc (Iskra) 2:48,41; dvosedi - člani -1. Habič-Lotrič 1:30,04, 2. Prevc-Egart (vsi Iskra) 1:34,40, 3. Lavtitar-Meglič (Jesenice) 1:35,24; mladinci - 1. S. Bernik-R. Bernik 1:30,28, 2. Lotrič-Egart 1:37,64, 3. Luznar-Potočnik (vsi Iskra) 1:57,54. D. Humer Takole »sveži« so 16 kilometrsko progo premagovali mladi, ki so tekli iz Krope v Dražgoše v tekmovanju občinskih reprezentanc ZRVS in ZSMS. -Foto: D. Humer Mlade navdušuje šport Sport in rekreacija je pomemben dejavnik pri aktivnosti mladih. Ne samo, da krepi zdravje in duha. Prispeva tudi k boljšemu povezovanju in spoznavanju med mladimi. To se odraza na mnogih tekmovanjih in športnih manifestacijah. Tega se prav dobro zavedajo mladi v škofjeloški občini in športna komisija, ki deluje v okviru sekretariata OK ZSMS Skofja Loka. Svoj program dela so izdelali septembra in treba je reči, da se drtijo zastavljenih akcij. Akcije so večinoma vse posvečene pomembnim jubilejem in tako je bilo prvo tekmovanje v namiznem tenisu organizirano v počastitev 29. novembra. Na razpis se je odzvalo 10 osnovnih organizacij ZSMS, ki so tekmovale v dvorani v Svetem duhu. Prvo mesto je pripadlo mli.dim iz Zminca. Druga športna akcija je bila posvečena Dnevu JLA. Mladi so se pomerili v štafetnem plavanju 4 x 50 metrov. Tekmovanje je potekalo v bazenu v Železnikih, in se ga je udeležilo 8 ekip. Tu je zmagala ekipa Poklicne šole za avtomehanično in kovinsko stroko Skofja Loka. Ker pri mladih obstaja izredno velik interes za tovrstna tekmovanja, se je športna komisija odločila, da bo v najkrajšem času izdelala propozicije za nekatere športne panoge in bi se v bodoče tekmovalo za prehodni pokal, vsa tekmovanja pa bi bila tradicionalna. V vseh akcijah, ki jih organizira ta komisija, sodelujejo tudi ekipe vojakov iz kasarne Jote Gregorčič, kar tudi prispeva k boljšemu sodelovanju in povezavi mladine in vojakov. M P TO iz Radovljice so v tekmovanju enot JLA, TO in milice zmagali v skupnem seštevku vseh. — Foto: D. Humer Od vseh strani so se v nedeljo zgrinjali v Dražgoše pohodniki, ki so hodili po poteh gorenjskih partizanov in herojev. Za vsakogar od njih je bil to prijetno preživet dan v naravi — Foto: J. Košniek smučarski tek patrulj staneta Žagarja V nedeljo, 25. januarja 1981, ob 9. uri bo na Srednji Dobravi pri Kropi na -15 km dolgi progi prvi smučarski tek patrulj po poteh narodnega heroja Staneta Žagarja. Tekmovanje bo v izvedbi KO ZZB NOV in TVD Partizan Podnart z namenom krepiti mnotični šport in obrambne sposobnosti ter obujati spomine na NOB in prenašati tradicije na mlade. Tekmovanje bo v naslednjih kategorijah: moške patrulje do 90 let, od 90 do 140 let in nad 140 let skupne starosti trojke; tenske patrulje do 75 let in nad 75 let skupne starosti; Tekmovalci v trojkah se lahko prijavijo do 24. januarja 1981 na naslov TVD Partizan Podnart. Organizator bo poskrbel za okrepčila, malico, prvo pomoč — zdravstveno službo. Za primer, če bi skopnel sneg, bo organizator tekmovanja objavil drugi datum v sredstvih javnega obveščanja. C Ko/man 4r^~ Organizacijski odbor smučarskih tokov patrulj . narodnoga heroja Staneta Žagarja VABILO na 1 smučarski tek patrulj ki bo 25 1 1981 ob 9 uri na Dobravi pri Kropi (Dom KS) P,rU J .A V N I C A Ime in priimek članov patrulje leto rojstva organizacija, društvo, klub kategorija patrulje 1 2 3 Kategorije: A moške patrulje do 90 let skupne starosti B moške patrulje od 90 let do 1 40 let skupne starosti C moške patrulje nad 1 40 let skupne starosti D ženske patrulje do 75 let skupne starosti E ženske patrulje nad 75 let skupne starosti F Patrole v unoformah JLA TO. UJV. NZ. LM itd Proga: 1 5 km. lahka brez večjih vzponov in spustov štartnina: 1 00. — din na tekmovalca, plačilo ob prevzemu štartnih številk i: do 24 1 81 na naslov TVD Partizan 64244 Podnart TOREK. 13 JANUARJA 1981 21 STRAN GLAS judo Nov uspeh Križaj a in Kur alta GARMI8CH - PARTENKIRCHEN -Drugi letošnji slalom moških za svetovni pokal ae je končal z zmagoslavjem Američana Steva Mahreja, ki je na kratkem sla-losaišču v Gamischu dosegel najboljši čas. Stevova zmaga je druga v svetovnem poka I u Spet sta se izkazala dva naša smučarja. Bojan Kritaj, ki je dobil dvanajst točk s „mukom Garmischu, je bil tudi v tem slalomu izvrsten, aaj je dosegel četrti najboljši ran. Dobro je vozil tudi Jote Kuralt, ki mu je uspelo, da se je iz sedemnajstega mesta po prvi votnji prebil na trinajst« Zmaga je odšla v Ameriko, Križaj pa je s štiriindvajsetimi točkami, ki jih je dobil za kombinacijo in slalom v generalni uvrstitvi svetovnega pokala po lestvici precej napredoval navzgor. Je sedmi. Slalom v Garmischu se je začel nenavadno. Prvi favorit Ingemar Stenmark je bil na progi namreč le dvanajst sekund. Sved je te pri Šestih vraticih napravil napako in moral je odnehati. Jugoslovan Bojan Kritaj, ki ima precej spoštovanja do garmischegs alalo-mišča, je prvo tekmo začel odlično. Čeprav je imel startno številko dve, se na progi ni stedil in v merjenju vmesnegs časa je bil najhitrejši. Toda v nadaljevanju ni najbolj krmaril smuči, a vseeno mu je uspelo, da je bil na koncu šesti. Vodstvo je prevzel poznejši zmagovalec Steve Mahre pred domačinom Neureutherjem ic Bolgarom Popa ngelovim. Na naslednjih mestih sta bila z istim časom Liechtensteinec Frommelt in Italijan Gros in nato je bil te Bojan Kritaj. Solidno je s prvo progo opravil tudi Jote Kuralt, saj je za petnasterico zaostal le za malenkost. Dober je bil Strel, medtem ko •ta Cerkovnik in Benedik te precej zaosta- la. Od tistih, ki so se poslovili od prve proge, sta bila tudi Zibler in Franko. V drugi votnji je Bojan Kritaj bil še boljši kot v prvem nastopu. Skoraj brez napake je opravil s progo in s četrtim mestom spet dosegel imenitem uspeh. Imeniten je bil tudi Jote Kuralt, ki je bil trinajsti in to je te njegova druga letošnja slalomska uvrstitev med najboljšo petnajsterico. Ste-vu Mahreju je uspelo, ds je premagal vso svetovno elito, medtem ko se je Cristian Neureuther moral zadovoljiti s šestim mestom, Popangelov ps je bil drugi. Ns progi je ostal tudi Jugoslovan Boris Strel, medtem ko so ostali naši popravili svoje uvrstitve. Rezultati - 1. S. Mahre (ZDA) 80,07. 2. Popangelov (Bolgarija) 80,57, 3. P. Frommelt (Liechtenstein) 80,63, 4. Kritaj (Jugoslavija) 80,90, 5. Gros (Italija) 81,41, 6. Neureuther (ZRN) 81,52, 7. Strand (Švedska) 81, 66, 8. Nockler (Italija) 81.82, 9. VVorndl (ZRN) 82,38, 10. Ph. Mahre (ZDA) 82,40, 11. Girardelli (Luksemburg) 82,82, 12. Andrejev (SZ) 82,88, 13. Kuralt (Jugoslavija) 83,00, 14. Canac (Francija) 83,07, 15. Beck 83,12, 23. Cerkovnik 85,19. 27. Benedik 86.14, 32. Oberstar (vsi Jugo-slavija) 80,85. SVETOVNI POKAL - SLALOM -1. Frommelt 35, 2. Kritaj 27. 3. Stenmark in S. Mahre 25, 5. Strand, Gros in Popange-lov 20, 8. Mali v 12, De Chiesa in Neureuther 10, Kuralt 4. SVETOVNI POKAL - SKUPNO -1. Muller 120, 2. Ph. Mahre 93, 3. Podborski 87, 4. Wenzel 82, 5. Stenmark 75, 6. Wairat-her 70, 7. Kritaj 65. 8. Enn 63, 9. Stock 60, 10. Spiesn 56. Sesti množični tek Po poteh Kokrškega odreda Duplje '81 Naj množicnejša zimskošportna prireditev na Gorenjskem DUPLJE - Smučine v Dupljah so pripravljene za nedeljsko preizkušnjo na šestem mnotičnem teku Po poteh Kokrškega osi red a. Čeprav je malo snega, so se organizatorji TVD Partizana Duplje potrudili, da so skrbno pripravili vse smučine, v katerih se bodo tekači borili za najboljša m«»sta. Ce le ne bo odjuge, bo tekma res taka, da bodo vsi udeleženci, računajo, da jih bo v nedeljo v Dupljah nad 3500, tudi v naslednjih letih radi vračali na to tekmovanje. Proge so speljane ob pomnikih naše narodnoosvobodilne borbe. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik SO Kranj Stane Botič, je zavihal roKave in te sedaj bi tekma te lahko bila! V tem organizacijskem odboru delajo družbenopolitični delavci občine, KS Naklo, Podbrezij, Kokrice, Golnika, vojaki iz Kranja in sosednja društva Partizana ter gasilci civilne zaščite okoliških vasi ter radio amaterji iz občine Kranj. Pokrovitelj te najmnotičnejše zimsko-tportne prireditve na Gorenjskem je Slovenijales, finančno pa\ so prireditev podprli tudi TKS Kranj, delovne organizacije občine Kranja in tudi ■ z Slovenije. Tudi častni odbor, ki ga vodi »sekretar za ljudsko obrambo SRS Martin Košir, skrbno bdi nad organizacijo. Priprave na tekaško prireditev so se začele te avgusta in najdaljše smučina bo letos 30 kilometrov. Lanskim 25 so torej letos dodali še novih pet. Delo poteka po komisijah (petnajstih), organizacijski odbor pa le koordinira delo. V Dupljah boste v nedeljo lahko tekli na 30 in 16 kilometrov, vojaki bodo imeli 15 km dolgo smučino, pionirji »<" bodo merili v sedem kilometrov dolgi progi, isto doltino proge pa bo imel tudi d rutinski tek. Organizacijski odbor, vse informacije lahko dobite na telefonu dopoldne (064) 27-461, popoldne 74-039, se je odločil, da bo prijave sprejemal tudi na dan prireditve, 1 K. januarja, do 8. ure zjutraj na startnem mestu v Dupljah. Novost letošnjegs teka je smučanje Smuk karavanških kurirjev JESENICE - V nedeljo, 18. januarja, ob 9). uri bo na Pristavi v Javorniškem rovtu tradicionalni smuk karavanških kurirjev. Na tej mnotični zimskotportni prireditvi, ki jo organizirajo v spomin na 51 padlih kurirjev v Karavankah med narodnoosvobodilno borbo, bodo kot vedno sodelovale ekipe učencev iz gorenjskih osnovnih šol, enot teritorialne obrambe, ljudske armade, milice, rezervnih vojaških starešin in dru gib. udelezncev. Mlajši udeletnci bodo tekmovali na krajši progi Kurir, drugi ps na daljši progi Borec. Ekipe in posamezniki se lahko pismeno prijavijo organizacijskemu komiteju, cesta Borisa Kidriča 37 na Jesenicah, še do srede, 11 januarja. Dopisniki poročajo NAMIZNI TENIS - V Ljubljani so bili turnirji polflnalnega ekipnega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu. V drugi skupini, kjer je zmagala Olimpija, je bila (Gorenjska -H sva, (druga ekipa) četrta, v tretji skupini pa je Gorenjska-Triglav zmagala. Prvi dve ekipi iz vsake skupine tU se uvrstili v finale, ki bo v Novi Gorici. Finale mladink bo v Ljubljani. NAMIZNI TENIS - Predstavniki namiz noteniških klubov Gorenjske so se sestali v Kranju in se dogovorili o tekmovanju v Sorenjski članski ligi. Letos bo v ligi so-elovalo devet moštev. Razen novinca Planike bodo tekmovali NTK Jesenice, 1VTK Murova, NTK Mošnje, NTK Triglav, NTK Sava, NTK Krile. NTK Kondor in lanski prvak Gumar iz Kranja. Na koncu ligaškega tekmovanja bodo pripravili tudi turnir posameznikov. le v tem, da bo drutinski tek letos samo na sedem kilometrov dolgi progi. Ne bo več tako kot lani, da je oče tekel lahko na 25, mati na 16 in sin ali hčer na 7 km. Vsak udeleženec bo dobil bilten, značko, priznanje za udeležbo, topli obrok, prvi trije pa kolajne, prvi pa pokal, delo UKO iz Krope. Na najdaljši progi bodo tekmovali tudi kmetje. Zanje je Kmečki glas pripravil lepe knjižne nagrade, vsi rezultati bodo objavljeni v Nedeljskem dnevniku. Na progi bo pet okrepčevalnic, servisna služba Elana in služba prve pomoči. Ce bo prišlo le do prevelike odjuge, bo prireditev 26. januarja ob isti uri. Start bo tudi ob 9.30 in bo pravočasno objavljen v sredstvih javnega obveščanja. I) Humer Pokal »Sorica 81« Ljubitelji smučanja bodo tudi v letošnjem letu imeli možnost preverjati svojo kondicijo v rekreacijskem smučarskem tekmovanju za pokal Sorice, ki bo v organizaciji športno rekreacijskega društva Sorica že petič. Skozi vso zimsko sezono bosta tako za ženske in moške skupine po dva veleslaloma, slaloma in smuka, na prijetnih smučiščih Sorice in Soriške planine. Za točkovanje se upošteva najboljši rezultat vsake discipline in ena kombinacija. Podrobnejša navodila lahko dobe udeleženci pred vsakim tekmovanjem. Sredi aprila bo razglasitev rezultatov na javni zabavni prireditvi v Sorici. Prvo tekmovanje je slalom, v nedeljo, 11.1.1981 ob 11. uri na Soriški planini. Prijavite se pred tekmovanjem na cilju. Druga tekma za pokal Sorice bo v veleslalomu in sicer 25.1.1981 oh 11. uri na Soriški planini, ki bo istočasno tudi za republiško rekreacijsko tekmovanje veteranov, kar bo naknadno objavljeno z razpisom. Prav tako bodo sproti objavljeni termini ostalih tekem za pokal Sorice. Košarka Za praznik JLA 20. in 21. decembra ho se v Lescah in Lipnici vršila tekmovanja mladincev in vojakov ob dnevu JLA. V košarkarskih tekmovanjih so sodelovale tri ekipe, zmagalo je športno društvo Plamen iz Krope. Ekipa vojakov iz Bohinjske Bele je na tekmovanje prispela prepozno, in se je zato pomerila le prijateljsko z zmagovalno ekipo. Pri namiznem tenisu je sodelovalo šest ekip, zmagala je leska, kot druga pa se je uvrstila ekipa vojakov iz Bohinjske Bele. V odbojki so se pomerili tako moški kot tenske. Moški so tekmovali v sedmih ekipah, zmagala je ekipa OO ZSMS Kropa, druga je bila OO ZSMS Bled, tretje mesto pa si delita vojaški ekipi iz Bohinjske Bele in Radovljice. Ravno tako je tudi med tremi ženskimi ekipami zmagala ekipa OO ZSMS Kropa. Zmagovalne ekipe bodo prejele pokale, prve tri pa diplome, skupni zmagovalec v vseh panogah pa veliki pokal. Podelitev bo predvidoma v tednu radovljiške mladine meseca februarja. Košarkarski novoletni turnir KRANJ - Šolsko športno društvo oanovne šole Simon Jenko iz Kranja je bil organizator novoletnega košarkarskega turnirja, na katerem so nastopile ekipe mlajših pionirk iz SSD S Žagar, Lucijan Seljak ter Simona Jenka ter ekipe mlajših pionirj«v in sicer SSD Lucijana Seljaka, Staneta Žagarja, Planine ter organizatorja SSD Simona Jenka. Mlajše pionirke: SSD o.š. Simon Jenko : SSD o.š. SUne 2agar 26:4, SSD o.š. Lucijan Seljak : SSD o.š. Simon Jenko 6:26, SSD 0. š. Lucijan Seljak : SSI) o. A. Stane Žagar 0:10. Lestvica: 1. SSD Simon Jenko 2 2 0 52:10 4 2. SSD Stane Žagar 2 1 1 14:26 2 3. SSD Lucijan Seljak 2 0 2 6:36 0 Mlajši pionirji: *SD o.š. Simon Jenko : SSD o.š. Planina 45:10, SSI) o.š. Stane Žagar : SSD o.š.Simon Jenko 13:47, SSD o.š. Lucijan Seljak : SSD o.š. Simon Jenko 5:52. V zadnjem srečanju pa sta se pomerili tudi SSD o.š. Planina ter druga ekipa ššl) o.š. Simon Jenko, končni rezultat pa je bil 25:19 za ekipo o.š. Planina. Marljivi delavci Ššl) osnovne šole Simon Jenko iz Kranja so izvrstno pripravili novoletni košarkarski turnir. M f'ade? Uspešni na Nagaoki '80 Vsako leto priredi Tetkoatletski klub Olimpija iz Ljubljane tradicionalno tekmovanje v judu. Dr. Nagaoka je bil doma iz dežele vzhajajočega sonca in je kot prvi ponesel pravo sliko in tehniko juda ter njegovih borilnih veščin v Evropo. Kot prvi postanek in trenersko mesto je imel v Zahodni Nemčiji. Z gostovanjem judaistov Olimpije v Nemčiji pa je klub navezal tesnejše stike z dr. Nagaoko in se dogovoril, da bi slednji tudi prišel v Jugoslsvijo. Tako je čez nekaj let prišel in ponesel novi val tehnik in obrambe v judo klub Olimpija. Kasneje je ob enem takem medsebojnem srečanju, ki je bilo v Ljubljani tudi sam stopil na blazino in se pomeril z našim tekmovalcem. Nesrečnemu sklepu borbe na blazini je botrovala nesreča. Dr. Nagaoki se je težje poškodoval in kasneje čez dva meseca v Nemčiji podlegel poškodbam. In pa je bil velik udarec klubu Olimpije in zato v spomin na učitelja, svetovalca in dobrega prijatelja, vsako leto organizirajo spominski turnir, na katerem se borijo tudi močni predstavniki drugih evropskih držav. Letošnje, ki je bilo 13. in 14. decembra je že 18. po vrsti. Zaradi zelo kvalitetne udeležbe tekmovalcev iz ZR Nemčije, Poljske, Češke, Italije, Avstrije in Jugoslavije je marsikateri tekmovalec prekmalu zapustil blazine. Le najbolj vztrajni in morda ugodnemu žrebu so posegli po prvih mestih. Tudi tekmovalci iz Kranja so se udeležili tega turnirja. Največje presenečenje od teh, pa je pripravila mlada, toda zelo obetavna tekmovalka Beton Nataša. Kljub svoji mladosti, saj jih nima dosti čez 14 let, je pokazala, da tudi na večjih tekmovanjih lahko uspe. Tako je zasedla na koncu 3. mesto v kategoriji deklet do 66 kg. K temu bi samo dodal to, da ta tekmovalka nima dosti izkušenj in da so ji leta morda manjkala za kaj večji uspeh, ter da ima možnost oh redni vadbi za Ae večje uspehe. M Benedik Zadovoljivi dosežki Judo klub I m po I iz Slovenjske Bistrice je tudi letos po novoletnih praznikih pripravil tradicionalno tekmovanje v judu za pokal »Pohorskega bataljona«. Kakor na vsakem takem spominskem tekmovanju je navada, tako je tudi na tem prisostvovalo veliko tekmovalcev; kar 64 jih je bilo v članski konkurenci iz 14 slovenskih klubov. V veliki premoči po kvaliteti in številu je lanski pokal tudi letos po pričakovanju osvojil domači »Impol«. Kot edini Gorenjski predstavnik je nastopil kranjski judo klub Triglav. Tako so odšli v Slovensko Bistrico Omahen, Než-mah, Markič, Kalan, Klemenčič in Benedik. Na tihoma smo največ pričakovali od Markiča in Benedika. Vendar je že v uvodnih borbah pri žrebu dokaj hitro zapustil blazino Markič Robert, saj je imel že prvo borbo s finalistom v kategoriji do 60 kg Čukom iz Celja, ki pa ga je le-ta tesno premagal. Ponovno priložnost je imel v repesažnih bojih, ki pa jo ni znal izkoristiti. Medtem ko Markič Robert ni uspel, pa je po uvodnih borbah dobro kazalo Benedik Martinu. Le-ta je brez težav premagal prve ovire. Nato je v borbi z nekdanjim mladinskim državnim prvakom preveč okleval, saj je te celo borbo vodil in bil v veliki prednosti. Kazalo je, da bo borbo dobil v velikem slogu z domačinom Brumcem. Naredil je veliko napako ki pa jo je nasprotnik izkoristil. 20 sekund pred iztekom boja se je zapletel in tako mu je ušla pot v finalni del tekmovanja. Za dopolnilo naj omenim, da je v lanskem republiškem turnirju tega tekmovalca že premagal, vendar tokrat mu je sreča obrnila hrbet. Tako se je na koncu turnirja moral zadovoljiti s tretjim mestom do 78 kg. Ostalim tekmovalcem pa že v začetnih bojih ni šlo. Omeniti velja še Bojana Kalana, kateremu seje ponudila priložnost v repesažnih bojih, ki pa je bil premalo močan, da bi obrnil rezultat v svojo korist. Vendar je ta še mlad tekmovalec, saj jih nima še 16. let in zaenkrat obetavno napreduje. M R odbojka Prvak še ni znan TRZIC - V občinski rekreativni ligi v odbojki se tekmovanje v kvalitetnejši skupini bliža koncu. Doslej so odigrali te srečanja v šestih kolih, kljub temu ps še vedno ni jasno, kdo bo postal občinski prvak. Kljub temu, da je temu naslovu najbližji Peko, ki vodi, pa imata prav tako motnosti te ekipi Petrola in Blue Racer-sov. O tem bodo odločala srečanja v zadnjem kolu. Lestvica po Aestih kolih: 1. Peko C 6 0 18: 2 12 2. Petrol 6 5 I 15: 6 10 3. Bluer 6 5 1 15: 9 10 4. Prosveta 6 4 2 15: 7 8 5. Partizan 6 2 4 11:16 4 6. Koprive 6 1 5 6:16 2 7. Semaforji 6 1 5 0:17 2 8. ZRVS 6 0 6 4:17 0 V skupini B, v kateri nastopa pet ostalih moštev, ki se niso uvrstila v kvalitetnejšo skupino, pa so prav tako odigrali šest kol, vendar pa imajo do konca se štiri popolna kola. V tej skupini vodi Podljubelj, ki Ae ni izgubil nobenega srečanja pred košarkarji in Muppet showom. Trim liga v odbojki I Kikel KRANJ - Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj razpisuje TRIM občinsko ligo v odbojki za moške in tenske ekipe. Za tekmovanje se lahko prijavijo skupine, ki želijo nastopati in tekmovati. Pristojbina za tekmovanje je 300 din za ekipo ter 200 din kavcije, ki pa jo vsaka ekipa po končanem tekmovanju dobi povrnjeno, če zaključi tekmovanje. Prijave se sprejemajo do 20. 1. 1981 na naslov: ZTKO Kranj, C. Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj, ali po telefonu 21-178. Tekmovanje se bo predvidoms pričelo v sredo 4.2.1081, pred tem pa bo sklican skupni sestanek, na katerem se bodo dogovorili o načinu tekmovanja, poravnala pa se bo pristojbina za nastopanje. V prijavi ne pozabit« navesti točnega naslova, kamor se bodo pošiljala obvestila! o. *»"* '*""'■*M'.f^fMle? ' PRIJETNA TEKAŠKA PROGA NA KOKRICI - Proga za smučarski tek na Kokriei je vedno bolj obiskana. Speljana je po manj zah tevnem terenu, kar ugaja začetnikom in ljubiteljem lažjega rekreativ nega teka. Nekateri kranjski delovni kolektivi nameravajo na njej organizirati tečaje za svoje člane - Božo Malovrh Šah Uspešen nastop gorenjskih šahistov Na pravkar končanem tekmovanju v slovenski šahovaki ligi, ki je potekalo v dveh delih, so med 10 moštvi jeseniški šshisti zavzeli odlično tretje mesto, kranjaki pa sedmo. Zmagovalec tega tekmovanja je Si) MIP Ptuj, ki se je uvrstil v II. zvezno šahovsko ligo, v kateri te več let uspešno igrajo šahisti leske Murke. Po slabi uvrstitvi v prejšnjem letu so jeseniški šahisti naredili kvalitetni skok, predvsem po zaslugi mladih šahiatov. Tako je članaki prvak Gorenjske Zeleznik imel najboljši uspeh na 1. članski deski, mladinec Soklič pa na 6. članski deski in je obenem osvojil naslov mojstrskega kandidata. Marušiče-va je imela najboljši uspeh na tenski deski, mladinca Kosmač in Kokošar pa na mladi nskah deskah, Kokošar je tudi osvojil 1. kategorijo. Pri ostalih članih se je čutilo, da so premalo uigrani, zaradi česar je izostal še večji uapeh. Moštvo SK Kranj se je uvrstilo nekoliko slabše kot v prejšnjem letu, kar je vsekakor posledica, da premalo igrajo, saj so šele sedaj dobili igralne prostore. Poleg tega je moštvo bili hendikepirano: Bavdek ni mogel igrati vseh partij zaradi službene zadržanosti. Mazi je pravkar prišel iz JLA, mladinec Pavlin je pa odšel v JLA. Boljši del moštva so bile članice Peklajeva in Erjavčeva, ostali so se razigrali šele pred koncem tekmovanja. LESCE: ODPRTO PRVENSTVO OBČINE RADOVLJICA V SAHU Na odprtem prvenstvu občine Radovljica v šahu nastopa 36 igralcev, med katerimi 5 mladincev iz Trtica in Jesenic kot gostje in mladinka Kasteličeva. Do sedaj so odigrali 8 kol. Vodi kosmač z 7,5 točkami pred Roblekom 6,5, Harinskim 6, itd. Prvenstvo se igra po švicarskem sistemu, 11 kol. V Perovič Pionirsko šahovsko prvenstvo Na pionirskem šahovskem prvenstvu občine Kranj za posameznike, ki ga je izvedla šahovska temeljna organizacija Grintovec iz Olševka 27. decembra, je tekmovalo skupaj 77 pionirjev in pionirk, od tega 28 mlajših in 35 starejših pionirjev. Rezultati: mlajši pionirji: 1. Spolad Marko (L. Seljak, Kranj) 6 točk, 2. Debeljak Tomaž (PK Izidor Rode-Riko, Golnik) 6 točk, 3. Sladic Jote (D. Jenko, Cerklje) 5,5 točke, 4.-5. Pogačnik (S.Jenko, Kranj) in Jalen Boštjan (O. š. Planina. Kranj) 5 točk itn; mlajše pionirke: 1. — 2. Belehar Erika (J. in S. Mlakar, Šenčur) in Tussk Mojca (D. Jenko, Cerklje) 5,5 točke, tudi dvoboj za prvo mesto se je končal neodločeno; 3. Bajt Alenka (J. in S. Mlakar, Šenčur) 4 točke; starejši pionirji: 1- Zor k o Dušan (J. B. Tito, Predoslje) 6 točk; 2. Vehovec Samo (O. š. Planina, Kranj) 6 točk; 3. Janša Matjaž (L. Seljak, Kranj) 5,6 točke; 4.-6. Bučan Uroš (J. in S. Mlakar, Šenčur), Sušnik (L. Seljak) in Vindisar (S. Jenko, Kranj) 5 točk; starejše pionirke: 1. Sajovic Ana (J. B. Tito, Predoslje) 5 točk; 2. Cenceli Jana (S. Jenko) 5 točk; Kočar Irena (J. B. Tito, Predoslje) 4,5 točke. SK Grintovec je tekmovanje izvedel v okviru motnosti, tehnično brezhibno, opažena pa je bila odsotnost DPM Kranj, kar je škoda, saj je pionirsko šahovsko prvenstvo eno najmnotičnejtih šahovskih tekmovanj v občini. «*•* S. Bavdek Kros srednješolcev KRANJ - Atletski klub Triglav je priredil v soboto, 27. decembra prvi pregledni kros za srednje šole. Na izredno tetki 2250 m dolgi poledeneli progi okoli stadiona Stanka Mlakar se je pomerilo 19 tekmovalcev in tekmovalk iz petih srednjih šol. REZULTATI - mlajši mladinci: 1. Pivk (SC Iskra) 7:24, 2. Ketbič 7:37, 3. Pogačnik (oba Gimnazija) 8:00; ekipno: 1. Gimnazija 14 točk, 2. Mlekarski šolski center 18 točk; mlajše mladinke: 1. Stojčevski (Gimnazija) 9:22. 2. Gros (SCBP) 10:52, 3. Perne (EASC) 10:57: ekipno: 1. SCBP 11 točk; starejši mladinci: 1. Frelih (Gimnazija) 7:48, 2. Mrak (EASC) 8:36; starejše mldinke: 1. Kreni (KAŠC) 9:28, 2. šolar Gomnazija) 10:20. Hkrati s srednješolci so tekmovali tudi pionirji na 1000 m dolgi progi. REZULTATI - mlajši pionirji: 1. Kukovi ca 4:48, 2. Zdravkovič 5:08, 3. Bajrović 5:18; starejši pionirji: 1. Kukovica 3:58, 2. NikolaA4:37. I Kavčič Zbor slovenskih alpinistov V petek, lt. decembra, potem, ko smo se imeli številne zbore po regijah, smo imeli slovenski alpinisti še tvoj osrednji zbor v Ljubljani. Pregledali smo alpinistične dosežke v preteklem letu, in se pomenili tudi o naših problemih, ki so predvsem organizacijske narave. Zlasti pomembno je vprašanje uspešnega vključevanja v temeljne telesnokul-turne organizacije in priznavanje alpinizma kot enakovredne športne panoge. Na zboru so podelili posebna priznanja. Za vrhunske dosežke ca ie od Kranjčanov prejel Andrej Stremfelj, med perspektivnimi Kranjčani pa so Priznanja prejeli ie Rehberger Srečo, ovinar Jota, Gartner Štefan, Jelov-čan Igor, Česen Marko in Kobal Klemen. Zanimiva je bila ideja Uroša Župančiča, enega izmed starostov slovenskega alpinizma, da bi sklicali »zbor generacij«. V prihodnjem letu praznujemo namreč M-letnico Turi-stovskega kluba Skala, knterega člani so pri nas začeli z organiziranim alpinizmom. Srečanje predstavnikov ie iivečih skalaeev in naših, mlajših generacij, bi gotovo prineslo marsikatero zanimivo izmenjavo mnenj in izkušeni. Zbor se je končal z že običajnim prikazovanjem diapozitivov o najuspešnejših vzponih pretekle sezone. Tako smo videli posnetke iz Andov, Eigerja, Matterhorna in še marsikaj, kar priča o nenehnem vzponu alpinizma pri nas. M. Dolenc Nikola Mitelštet Škofjeloške nogometaše in ljubitelje nogometa je utalo-stila vest, da jih je v 83. letu starosti za vedno zapustil eden od pionirjev nogometa Nikola Mitelštet. Njegovo življenje je bilo predano nogometu. 2e leta H14 je igral za moskovski Dinamo, dve leti kasneje pa za dunajski Rapid. Za nogometni klub Ločan je igral od leta 1946 do leta ltM, čeprav je bil star že 56 let. Po prenehanju z aktivnim igranjem je bil nenadomestljiv organizator nogometne igre in funkcionar. Številna priznanja je prejel Nikola za svojo predanost nogometu. Najbolj je bil vesel posebnega priznanja, ki ga je prejel pred tremi meseci, ko so v Skofji Loki praznovali 50. obletnico začetka nogometne igre. G L, A S 22 stran fOjjg, 13 JANUARJA 1981 Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. /o ljubljanska banka IMOS Splošno gradbeno podjetje Tržič objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE V SAMSKEM DOMU Pogoji za sprejem: — nedokončana osnovna šola in ustrezne delovne izkušnje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom s posebnim pogojem poskusnega dela v trajanju 1 meseca. Osebni dohodki in prejemki so določeni s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov delovne organizacije SGP Tržič. Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IMOS SGP Tržič, splošni sektor, Tržič, Blejska cesta številka 8. Društvo MODRINA Kranj objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORKE Pogoji: — končana srednja ekonomska izobrazba, — zaželene delovne izkušnje, — poskusno delo 3 mesece Rok prijave je 15 dni po objavi, pismene ponudbe pošljite na naslov Društvo Modrina, Trg revolucije 3, Kranj, tel. 21-444. Delavski svet Ind. kombinata a planika KRANJ j - TOZD Sestavni deli Kranj razpisuje dela in naloge: VODENJE TOZD SESTAVNI DELI Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati poleg pogoje v,predpisanih v 511. čl. Zakona o združenem delu, še tele posebne pogoje: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo kemijske, ekonomske ali organizacijske smeri, 2. da ima tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih del v kemijski industriji, v komerciali, finančno-računovodski službi ali splošni službi, oziroma pet let delovnih izkušenj, če ima kandidat višjo šolsko izobrazbo, 3. da obvlada nemški ali angleški jezik 4. da je družbenopolitično in moralno-etično neoporečen ter, da ima pravilen odnos do samoupravljanja, 5. da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog. Delavski svet Ind. kombinata »Planika« Kranj razpisuje dela in naloge: VODENJE RAZVOJA IZDELKOV Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati, poleg pogojev predpisanih v 511. čl. Zakona o združenem delu, še tele posebne pogoje: 1. da ima visoko strokovno izobrazbo — čevljarske, organizacijske ali ekonomske smeri, 2. pet let delovnih izkušenj, 3. znanje enega svetovnega jezika 4. da je družbenopolitično in moralno-etično neoporečen ter, da ima pravilen odnos do samoupravljanja, 5. da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog. VODENJE INVESTICIJSKO SERVISNE SLU2BE Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati, poleg pogojev predpisanih v 511. čl. Zakona o združenem delu, še tele posebne pogoje: 1. visoka strokovna izobrazba strojne smeri 2. pet let delovnih izkušenj '■). znanje enega svetovnega jezika 4. da je družbenopolitično in moralno-etično neoporečen ter da ima pravilen odnos do samoupravljanja, 5. da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Rok za vložitev prijave je 15 dni od dneva objave razpisa, prijave pa naj kandidati pošljejo kadrovskemu oddelku Industrijskega kombinata »Planika« Kranj. Za vodjo TOZD Sestavni deli sprejmemo prijave v zaprti ovojnici z oznako »Razpis vodje TOZD Sestavni deli«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30-tih dneh po preteku roka za vložitev prijave. nesreče PEŠEC UMRL Kranj — V soboto, 10. januarja, ob 5.30 se je na Cesti Staneta Žagarja pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Ječnik (roj. 1938) iz Kranja je pripeljal v križišče z Ručigajevo ulico, kjer je prav tedaj po prehodu prečkal cesto Ivo Tutič (roj. 1942) iz Kranja. Voznik pešca ni pravočasno opazil, tako da ga je avtomobil zadel. Poškodbe so bile tako hude, da je Tutič umrl na kraju nezgode. SPREGLEDAL PEŠCA Cerklje — V križišču regionalne in lokalne ceste v Cerkljah se je v soboto, 10. januarja, dopoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Janez Prosenc (roj. 1931) iz Cerkelj je pripeljal po lokalni cesti iz Visokega in v križišču zaradi nepazljivosti, gledal je v levo na cesto iz smeri Krvavca, zadel Ivana Podlipnika (roj. 1910) iz Cerkelj, ki je potiskal pred seboj ročni voziček. Podlipnik je bil v nesreči lažje ranjen. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Kranj — Na magistralni cesti na Jeprci se je v soboto, 10. januarja, nekaj pred 20. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Heler (roj. 1914) iz Ljubljane je v jeprškem gozdu dohitel tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je vozil Cveto Ukčič iz Ilirske Bistrice. Pri prehitevanju je voznik Heler trčil v zadnji levi blatnik prikolice, zaradi tega je njegov avtomobil prevrnilo in je zdrsnil s ceste. V nesreči je bila ranjena sopotnica Spela Heler iz Ljubljane. Škode na avtomobilu je za 105.000din. L. M. Vzrok požara še ni znan Kranj — V soboto, 10. januarja, zvečer je začelo goreti v hiši Franca Novaka v Ješetovi ulici. Ogenj je nastal v radiokasetofonu, ki je bil na tleh na kožnati preprogi, ter priključen na električno omrežje. Vnela se je oprema v sobi, ogenj pa se je razširil tudi na sosednjo sobo. Škode je za okoli 200.000 din. Požar so pogasili poklicni kranjski gasilci in gasilci PGD Stražišče. Vzroke požara še raziskujejo. Zdrsnil po strmini Skofja Loka — V nedeljo, 11. januarja, okoli 6.30 se je Franc Peter- " nel (roj. 1908) iz Gorenje Žetine odpravil od doma. Na strmini pa mu je na zmrznjenem snegu spodrsnilo, zdrsnil je okoli 30 metrov navzdol in padel na glavo z višine 2 metrov na kolovozno pot. Pri tem si je zlomil lobanjsko dno in umrl na kraju samem. Uro kasneje je očeta našel sin Štefan, ki se je od doma odpravil po kolovozu. Smrtna nezgoda na postaji Kranj — V ponedeljek, 12. januarja, okoli 1. ure zjutraj se je na kranjski železniški postaji smrtno ponesrečil premikač Zdravko Vuka-dinovič (roj. 1937) iz Ljubljane. Na postaji so z diesel lokomotivo razvrščali tovorne vagone na prvem in drugem tiru. Pri spenjanju vagonov na drugem tiru je — po dosedanjih ugotovitvah — Vukadinovič dal svetilko na tla in odšel med vagone, da bi jih spel. Ker pa ga nekaj časa ni bilo ven, je premikač dal znak za »stoj« in šel pogledat. Našel ga je pod vagonom, ki mu je zapeljal čez obe nogi. Zdravnik, ki je prišel na kraj nezgode, je lahko ugotovil le še smrt. Vzroke nesreče še raziskujejo. Razpadajoče poslopje nekdanje predUnice v Naklem - Foto: J. Zaplotnik Naklanci sprašujejo Žerjavica je še tlela Skofja Loka - V četrtek, 8. januarja, ob 2. uri zjutraj je začelo goreti v hiši Jakoba Lukančiča v Go-stečah. Ogenj je nastal pod stopnicami, ki vodijo na podstrešje. Tu so namreč domači odlagali v kovinsko posodo pepel, ker pa je bila v njem še žerjavica, so se stopnice vnele, ogenj pa se je razširil tudi na podstrešje. Pogorelo je seno in še nekaj drugih predmetov. Škode je za okoli 50.000 din. Ogenj so pogasili gasilci PGI) iz Gosteč in Škofje Loke. Naklo — Krajani Naklega že štiri leta sprašujejo, kdaj bo porušeno poslopje bivše predilnice nasproti gasilskega doma, ki med drugim kazi videz središča vasi. Na tem mestu je prav tako tudi predvidena nova samopostrežna trgovina. Krajevna skupnost Naklo je že leta 1976 zaradi hitrejše in lažje gradnje sklenila s trgovskim podjetjem Živila samoupravni sporazum, v katerem je bila dogovorjena gradnja v letih 1977 in 1978. Dogovor ni uresničen. Bili so izgovori, da investicije ni mogoče uresničiti, ker v starem poslopju stanuje neka stranka. Krajevna skupnost ji je zagotovila stanovanje v Malem Naklu, da bi bili rešitev in kasnejša gradnja lahko hitrejši. Rok gradnje nove trgovine se je potem premaknil na letošnje oziroma prihodnje leto. Krajevna skupnost Naklo je predložila Živilom tudi samoupravni sporazum o temeljih plana do leta 1985, ki pa ni bil sprejet, ker se strani razhajata pri velikosti nove trgovine. Živila predlagajo 300 kvadratnih metrov, krajani pa več, kar pa bi bilo premalo za krajevno skupnost, ki ima 2480 prebivalcev. Naklanci menijo, da je večja trgovina nujna, ker bi se lanko sedanja zadružna prodajalna potem specializirala. Ko so Naklanci spet vprašali, kdaj bo začeta gradnja, so dobili odgovor, da je za zdaj nemogoče, ker v poslopju spet stanuje nek stanovalec, ki pa se je že odselil. Po sodbi Naklancev ovir za začetek gradnje in uresničitev dogovora ni več. . . D. Papler vaša pisma JE CESTA V GOZD JAVNO SANKALIŠCE? Križe — Z začetkom zime so se za vaščane Gozda spet začele težave. Vas leži visoko nad Krizami (860 n.m.) in je z dolino povezana z ozko vijugasto cesto, na kateri ni izogibališč. Celo poleti se dve vozili težko srečata, kaj šele pozimi, ko je več kot pol metra snega in ga ni mogoče odstraniti, ker je premalo prostora. Vse bi še šlo, če ne bi bilo polno otrok in tudi odraslih, ki se sankajo po že tako težko prevozni cesti. Ne zaleže ne prošnja ne grožnja, češ da cesta ni sankali-šče. V šolah bi lahko opozorili otroke, naj se ne sankajo po njej. Po nesreči je prepozno preprečevati! Upamo, da naše pismo ne bo naletelo na gluha ušesa in da bodo pristojni organi poskrbeli za varnost na cesti v i>as Gozd. Vaščani Gozda ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. stara mama, teta in tašča MARIJA BAJŽELJ Posavčeva mama Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu Central, sodelavcem v Planiki in Iskri za izrečena so-žalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Bajžlju, duhovniku, pevcem in zvonarjem. Vsem. ki sfe se je spomnili, hvala! Vsi njeni! Orehek, Kranj, Jezersko, 13. januarja 1981 TOREK, 13 JANUARJA 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ DOLINAR iz Zg. Bitenj Pogreb pokojnika bo v sredo, 14. januarja 1981 ob 14.45 na pokopališče v Zg. Bitnjah. Žalujoči: žena, sinova in drugo sorodstvo Zg. Bitnje, 12. januarja 1981 mali telefon oglasi 23-341 prodam SVEŽA DOMAČA JAJCA, dobite vsak dan razen v torek in četrtek, in KOKOŠI, hranjene brez dodatkov umetnih hranil. Visoko 41, .Šenčur (Zormanov mlin) 3 Prodam večjo količino TESARSKIH SPON (klanfe). Mravlja, Sv.* Duh 88. Skofja Loka 127 SVEŽA JAJCA, dobite vsak dan pri Oman, Zminec 12, Skofja Loka 197 Po zmerni ceni prodam več PRAŠIČEV, težkih od 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Skofja Loka 198 Prodam 250-litrski AKVARIJ z vso dodatno opremo, lahko z ribami. Šubic Drago, Zlatnarjeva 4/a, Stra-žišče — Kranj, od 18. ure dalje vsak dan 205 ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete MARIJANE BERTINCELJ roj. Rotar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in vence ter izrečena sožalja. Posebna zahvala velja sosedom iz Drulovke in Jame; duhovščini za pogrebni obred, dr. Hriberniku ter zdravstvenemu osebju Dermatološke klinike za dolgoletno zdravljenje in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v času njene bolezni. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sestra Ivana ter drugo sorodstvo! Drulovka, 3. januarja 1981 » OBLETNICA 12. januarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil mož, brat in stric JANEZ DEŽMAN Grilčev z Lancovega Dom je tih in prazen, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov tihi dom. Žalujoči: žena Ivanka, brata Lojze in Tone, stra Francka i družino in drugo sorodstvo! Lancovo, Štuttgart, B odeš če ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete ŠTEFKE GAŠPERLIN roj. Gosar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih lajšali bolečino. Najlepša hvala za številne izraze sožalja, darovano cvetje in številno udeležbo na poslednji poti. Naša zahvala še posebej velja Kajzerjevim in Štupnikarjevim za pomoč, VVZ Kranj, prijateljem in ŽG - TOZD za UVP Ljubljana. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Zamanovi iz Škofje Loke in osebju Bolnišnice Golnik za nesebično pomoč in zdravljenje. Hvala lepa tudi g. župniku za opravljeni obred in pevcem od Sv. Duha Vsi njeni! Sutna, 9. januarja 1981 Sporočamo žalostno vest, da je v 69. letu starosti prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, brata, strica, starega očeta, svaka in tasta RUDOLFA SAJEVICA Od njega se bomo poslovili 14. januarja, 1981 ob 16. uri na pokopališču v Dupljah. Do pogreba do 15.30 leži v mrliški vežici na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Julijana, otroci z družinami in drugo sorodstvo Kranj, 11. januarja 1981 Prodam DRSALKE - HOKEJ-KE, št. 4 1/2 (38). Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dva ZVOCnTKA INFI-NITIY 2 x 200 W. Tel. 064 27-132 Prodam jalovo KRAVO Praprot -na polica 7. Cerklje 206 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Poizve se v trafiki Cerklje 207 Prodam 1 leto starega JUNCA ali zamenjam za brejo KRAVO Gerjol Jože, Alpska 92, Lesce ^ ^ 208 Prodam 6 tednov starega TELETA. Hlebce 8, Lesce '209 Prodam TRAKTOR deutz. 18 KM. Jama 4, Kranj 210 Prodam tri tedne starega TELETA za nadaljno rejo. Voglje 95, Šenčur ' 211 Prodam KM) kg pocinkane PLOČEVINE, 0,50 mm. Kranj, Jezerska c. 91 212 Prodam brejo TELICO ali KRAVO. Voglje 37, Šenčur 213 Ugodno prodam HLADILNIK. Informacije po tel. 27-750 popoldan 214 Prodam KRAVO simentalko, tik pred telitvijo. Grabče 18, Zg. Gorje 215 Prodam JADRNICO zeta S-425. Zasip, Reber 18, Bled 216 Prodam 20 kub. m BUKOVIH DRV (meterskih). Ješe, Zaloše 11, Podnart, tel. 70-416 217 Prodam PRAŠIČE, težke do 100 kg. Ogled vsak dan. Log Ivana Krivca 10, Jesenice — Baza 218 Prodam 7 tednov staro TELIČKO in 50 kg FIŽOLA. Sr. Bitnje 9 220 Prodam TOČILNO MIZO (šank). Justin Anton, Suhi dol 28, Gorenja vas nad Škofjo Loko 226 Prodam 13 gramov ZLATA za zobe. Šifra: Skofja Loka 227 Prodam polovico mlade GOVEDI za v skrinjo. Eržen, Dol 9 pri Sori 228 Prodam več raznih GOBELINOV, različnih velikosti. Britof 297, Kranj 229 Prodam suhe BUTARE. Voglje 49, Šenčur 230 Prodam 9 mesecev brejo TELICO in 5 tednov staro TELIČKO. Breg 5, Komenda 238 Prodam DRSALKE za hokej, št. 42. Grobovšek, Planina 46, Kranj 239 Ljubiteljem živali podarim lepo mlado PSIČKO, staro pol leta. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, telefon 74-013 32 Prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo trika; kupim VRATA za krušno peč. Telefon 064-41-077 240 vozila Prodam FIAT 126, letnik 1978. Matev Jenkole, Bistrica 181, Tržič Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980. Haklir; Erneai, Gotom št. 78 r 58 Ugodno prodam 4 leta star FIAT 132 GLS, lažje karamboliran. Hov- nik Katarina, Nazorjeva 4, Kranj (Kanarček) 59 Prodam LADO 1500 SL, letnik 1975. Stale Jože, Vodnikova 25, Bohinjska Bistrica 62 Ugodno prodam KATRCO, letnik 1968, v dobrem stanju. Kalan, Pod-lubnik 296, tel. 62-927 69 Prodam AUSTINA 1300, registriranega do oktobra 1981. Štirn, Pšata 18, Cerklje 219 Prodam R-4, letnik 1978. Ječnik Srečko, Hrastje 175, Kranj 221 Po ugodni ceni prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Bizjak Andrej, Bistrica 93, Tržič (zg. samopostrežbi) 222 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1974. Krničar Sašo, Kočna 19, Blejska Dobrava, tel. 064-82-861 223 Prodam tri leta staro ZASTAVO 101. Telefon 21-548 224 Prodam tri leta staro DIANO. prevoženih 37.000 km. Tel. 26-312 225 Prodam NSU 1200, letnik 1971 in FIAT 1100-R, celega ali po delih. Kristane, Britof 187. Kranj, telefon 23-816 popoldan 241 .23.stran G LAS stanovanja I Mlada tričlanska družina, išče primerno STANOVANJE v Škofji Loki. Ošaben Suzana. Partizanska 45, Skofja Loka 231 Študentka išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Skromna 232 posesti Iščem starejšo KMEČKO HIŠO ali manjše POSESTVO v okolici Radovljice ali Bleda. Ponudbe pod: Posestvo i()2 V Kranju ali okolici kupim PARCELO, HIŠO v gradnji, starejšo hišo ali dvosobno STANOVANJE. Šifra: Denar takoj 933 zaposlitve Sprejemem KV KOVINOSTRU-GARJA. Naglic Jože, C. na Brdo 26, Kokrica 105 Izučenega ali polkvalificiranega delavca, takoj zaposlim v pekarni. Stanovanje in OD po dogovoru. PEKARNA Umnik, Šenčur, Kranjska c. 6, tel. 41-036 186 Zaposlim več KV ali PKV SLI-KOPLESKARJEV. Šifra: Sliko-pleskar 234 obvestila; ČIŠČENJE talnih oblog. Zupan Erika, Tomšičeva 40, Kranj (telefon 25-242 - Jelovčan) 10916 MONTIRAM centralne kurjave. Telefon 24-728 109 Impisal in brother pletilne stroje ČISTIM in POPRAVLJAM. Telefon 061-41-135 111 SMUČARSKI TEČAJI! ZVUTS Kranj organizira v sezoni 1980/81 enotedenske smučarske tečaje za odrasle. Tečaji bodo od 9. 2. do 13. 2. in od 16. 2. do 21. 2. v Planinskem domu na Krvavcu. Polna cena tečaja je 3.300 din (penzion, karta, tečajnina). Informacije: Koroška 7, tel. 22-823 vsako sredo in petek od 17. do 19. ure 119 ^zahvala; Ob dodelitvi letošnje Severjeve nagrade za delo v amaterskem gledališču sem prejela vrsto čestitk organizacij in posameznikov, prijateljev in znancev. Bolezen mi onemogoča, da bi se zahvalila vsakemu posebej. Zato se na ta način iskreno zahvaljujem za čestitke in dobre želje vsem, ki so se me kakorkoli spomnili. POLDKA ŠTIGLIC 235 IZGUBLJENO Izgubila sem ZLATO ZAPESTNICO na križišču Žetina —Podvrh v Javorjah nad Poljanami. Vrnite proti nagradi. Rihtaršič Cvetka, Golniška 13, Kranj 236 ostalo INSTRUIRAM matematiko v Kranju, za vse šole. Telefon 27-329 121 NARODNO ZABAVNI TRIO, igra na porokah in internih zabavah. Telefon 70-015 237 Izdaja C P GIm, Kranj, Stavek TK Gorenjski tink Kranj, tiak: ZP Ljudaka pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moae Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51SSS-««3-31ttt - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-836, redakcija 21-ftSO, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna narocina 250, — din, za inozemstvo preračunamo v valuto vključno s poštnino Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE MAČEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje ter vsem, ki ste nam pomagali v času bolezni in v teh težkih dneh. Žalujoči vsi njeni! Šenčur Razpoke grozijo Zaradi nestrokovnosti pri odkopu je začelo drseti zemljišče nad cesto in poškodovalo hišo Nika luška v Železnikih tako, da bivanje varno v njej ni Tudi majhne stvari lahko zasenčijo velika dejanja. Tako so vsekakor največje pohvale vredna prizadevanja za odpravo črnih točk in ureditev ceste skozi Železnike. Žal pa je zaradi napake pri zemeljskih delih priAlo do velikih poškodb Tuškove hiše, ki stoji v bregu na cesto. Razpoke so tako velike, da bivanje v hiši ni več varno, saj bi jo lahko že vsak najmanjši potres porušil. Čeprav je od tedaj, ko so zidovi razpokah, minilo že dobre pol leta, ostajajo v krajevni skupnosti gluhi za prošnje in proteste lastnika in do sedaj se ni nič naredilo, da bi hišo popravili. Ko smo se pred novoletnimi prazniki pogovarjali z Nikom Tu-škom, je povedal, da je takoj, ko je krajevna skupnost odkupila Skovin-čevo hišo, ki leži tik pod njegovo, opozoril, da je pri rušenju treba poskrbeti za varnost njegove hiše, ker je teren plazovit. Ko so omenjeno hišo porušili in začeli izkop za nadomestno hišo, tik za prejšnjo, so na njegov protest celo začasno ustavili dela in teren si je ogledalo več komisij, ki so vse pritrdile njegovemu mnenju. Žal pa je to bilo vse. 1. julija, letos so dokončali izkop. Ker so delali v deževju, je zemljišče takoj začelo drseti in hkrati z njim se je premaknila tudi Tuškova hiša. Gradbeniki so se sicer trudili in za silo ustavili premikanje. Strokovnjak zavoda za raziskavo materiala, ki si je hišo ogledal, je zapisal, da so poškodbe tako velike, da ni varno prebivati v njej in je zato priporočil, da se hiša takoj popravi, sicer se lahko samo podre. Vendar je hiša še vedno taka kot je bila. »V strahu, da se hiša sama do konca poruši,« je pripovedoval nesrečni lastnik, »sem iz dneva v dan nadlegoval vodstvo krajevne skup- nosti. Nekaj časa so mi obljubljali pomoč, potem pa še te ne več. Da bi podkrepil svoje trditve, je pokazal obsežno mapo spisov in beležko, kjer ima zapisane vse pogovore z ljudmi, na katere se je obračal po pomoč: socialno skrbstvo, upravo inšpekcijskih služb, štab za civilno zaščito pa Iskro, kjer je zaposlen. Iz zapisov je razvidno, da je škodovanec več kot štiri mesece taval po uradih in prosjačil za potrebne dokumente in popravilo. Ko je že vse kazalo, da se bo zadeva uredila, so mu pri SGP Tehniku povedali, da imajo sicer naročeno, da utrdijo breg pod hišo, vendar plačnik ni znan. Šele na zahtevo Iskre, občinskega štaba za civilno zaščito in inšpekcijskih služb, je krajevna skupnost izdala naročilnico in so delavci Tehnika lahko sanirali pobočje. Se vedno pa ostaja nerešeno vprašanje popravila hiše. Nič še ni jasno kdaj bodo Tuškovi lahko mirno zaspali, čeprav je vsem jasno, da v takšni hiši ne morejo živeti. Ob tem je treba povedati, da so načrti za sanacijo že zdavnaj narejeni. L. Bogataj Omejitve niso zalegle Ali je upravičen velik delež bolnikov v bolnišnicah izven gorenjske regije1? Podatki za enajst mesecev lanskega leta ne kažejo ravno stabilizacijsko obnašanje glede tega v nekaterih občinskih zdravstvenih skupnostih Zaradi težavne finančne situacije, v kateri so te več ali manj znašle vse gorenjske občinske zdravstvene skupnosti rasen kranjske* je regionalna zdravstvena skupnost sprejela več stabilizacijskih ukrepov, med njimi je tudi ta, da morajo uporabniki 5° "SK ~.9b ce8ti Protl bolniku so mladinci iz Tenetiš pripravili drsališče, ki privablja številne mlade in ponuja obilo zimskega veselja m zabave Drsališče zvečer redno polivajo z vodo, pri tem pa uporabljajo črpalko ki sojo kupili na odpadu. Iz bližnjega potoka načrpajo vodo tako da je led zjutraj in ves dan raven kot na umetnem drsališču. Iznajdljivost in delavnost mladine iz Tenetiš se torej bogato obrestuje, saj nudi veliko rekreacije mladim med letošnjimi zimskimi počitnicami. — M. A. p J Nastajala bonova Planina Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči občine Kranj, samoupravna stanovanjska skupnost, Projektivno podjetje Kranj, Gradbincev projektivni biro in Domplan sklenili pogodbo o izdelavi tehnične dokumentacije za Planino III KRANJ — Stanovanjska soseska A9a Planina III bo v prihodnjih letih dajala ton družbeni stanovanjski gradnji v kranjski občini. Načrtovalci stanovanjske gradnje v kranjski občini menijo, da bo mogoče na dobrih 24 hektarih površine zgraditi okrog 1500 stanovanj skupaj z drugimi spremljajočimi objekti za centralne dejavnosti trgovine, gostinstva, javnih služb, šolstva, zdravstva, socialnega varstva itd. Gostota naseljenosti bi dosegla okrog 220 prebivalcev na hektar, kar je nekoliko manj od sedanje gostote naseljenosti na Planini. Dogovor o temeljih družbenega plana kranjske občine do leta 1985 in samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti predvidevata, da bi bilo mogoče v soseski Planina III zgraditi že leta 1983 69 stanovanj, v zadnjih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja pa okrog 700. Tako bi bila lahko stanovanjska gradnja na Planini zaključena leta 1987, spremljajoči objekti pa bi prišli na vrsto nekoliko kasneje. Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči občine Kranj, samoupravna stanovanjska skupnost kranjske občine, Projektivno podjetje Kranj, Gradbincev projektivni biro in Domplan so se dogovorili za izdelavo tehnične dokumentacije za stanovanjsko sosesko Planina III, ki obsega idejne projekte stanovanjskih objektov, idejne projekte javnih in spremljajočih objektov, arhitektonski del zazidalnega načrta in idejni projekti zunanje ureditve, prometa in komunalnih naprav. Osnutek zazidalnega načrta z idejnimi projekti komunalnih naprav mora biti izdelan do srede letošnjega oktobra. Pridobljena morajo biti tudi vsa potrebna soglasja. Zazidalni načrt pa mora občinska skupščina sprejeti do marca prihodnje leto. Letošnje leto bo torej izredno pomembno, da bo izdelana temeljita dokumentacija, o kateri bo potrebna razprava. Zelja je, da se v snovanje nove soseske vključi čim več delovnih ljudi in občanov, predvsem pa bodočih stanovalcev. J. Košnjek _J za bolnišnične usluge izven regije doplačati, če bi lahko enake zdravstvene usluge dobili v domači regiji. To pa seveda ne velja za vse tiste bolnišnično zdravljene, ki ga v domači regiji ne bi mogli dobiti. Bolnišnično zdravljenje izven regije na izraženo ieljo uporabnika, pomeni tudi plačilo 10 odstotkov celotnih stroškov, za specialistično zdravljenje pa 25 odstotkov stro* škov. Za tak dogovor, ki naj bi omejeval zdravljenje izven regije in s tem tudi odtok sredstev, so glasovali vsi delegati regionalne zdravstvene skupščine. Podatki za enajst mesecev lanskega leta pa kažejo, da ti dogovori ne veljajo predvsem za Skorjo Loko in tudi za Kranj, medtem ko je v tem obdobju bil najmanjši odliv sredstev iz občinske zdravstvene skupnosti Jesenice. Medtem ko se odliv sredstev pri ambulantno dispanzerskem zdravljenju le malo razlikuje od ene do druge zdravstvene skupnosti, pa so občutnejše razlike pri specialističnem in bonišničnem zdravljenju. Tako je na primer za bolnišnično zdravljenje izven regije bilo v enajstih mesecih porabljeno kar 157 milijonov din ali 45 odstotkov sredstev porabljenih za vse bolnišnično zdravljenje. V enajstih mesecih lani je bilo v gorenjski regiji potrebnih bolnišničnega zdravljenja nekaj več kot 25.000 uporabnikov, ki so v bolnišnicah prebili več kot 317.000 ležalnih dni. Največ bolnikov so v bolnišnice izven regije poslali v Skofji Loki in sicer 40 odstotkov vseh bolnišnično zdravljenih, v Kranju pa se je izven regije zdravilo v bolnišnicah 30,7 odstotka vseh bolnišnično zdravljenih; v Tržiču dosega delež v bonišnicah izven regije SO odstotkov, v Radovljici 21 odstotkov, medtem ko je bil z Jesenic poslan najnižji delež bolnikov v bolnišnice izven regije in sicer 10 odstotkov. Tudi delež ležalnih dni v bolnišnicah izven regije je v nekaterih zdravstvenih skupnostih izredno visok, s tem pa so seveda tudi višji stroški za te vrste zdravstvenih uslug. V domačih bolnišnicah so bolniki v enajstih mesecih ležali več kot 182.000 dni, v bonišnicah izven regije pa 118.000 dni ali 37 odstotkov vseh ležalnih dni, medtem ko število ležalnih dni v drugih bolnišnicah presega komaj 5 odstotkov. Delež ležalnih dni v bolnišnicah izven gorenjske regije je največji v dkof)i Loki in sicer 60,0 odstotka vseh ležalnih dni, v Kranju pa dosega 42 odstotkov: v ostalih zdravstvenih skupnostih je ta delež nižji, najnižji pa v jeseniški in sicer 27 odstotkov. Seveda se postavlja vprašanje ali je tolikšen delež bolnišničnega zdravljenja izven regije res upravičen, vsekakor pa bo o tem morala nekaj reči na svoji prvi seji skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. Stane Torkar Podaljšane šolske počitnice Trenutna kriza z naftnimi derivati nas sili\ večje varčevanje, eden od načinov pa so to^ podaljšane počitnice in omejena prodaja k rilnega olja na črpalkah — Februarja \ marca bo naftnih derivatov več Zadrege z naftnimi derivati in z energijo sploh niso od včeraj^-tudi nekaj - nikakor pa ne mnogo - varčevalnih ukrepov smo že*^ jeli, več ali manj učinkovitih. Eden od zadnjih ukrepov, ki naj 01 % speval k varčevanju, so podaljšane zimske počitnice osnovnošolcev^ verjetno tudi srednješolcev. V drugih republikah so na to motnost^ čevanja pri ogrevanju mislili že prej in so že lani sprejeli sklep 0^ daljšanju šolskih počitnic za teden, ponekod — na primer v Stnjtv - pa kar za dva tedna: v Sloveniji pa so se te možnosti domalilih pred zdajci. Poyod je pravzaprav trenutna kriza v oskrbi z na™J™A rivati, ki so jo povzročile prepozne dobave nafte iz SZ in Blunj^ vzhoda. Januar pa je tudi mesec, ko je kurilna sezona na višku, saj*, lani v tem mesecu pokurili 39.000 ton olja, po oceni Petrota isl^ Benza pa naj bi ga letos 35.000 ton. Vendar pa so naše rafinenjeap% čile, da ob trenutnih zalogah lahko na slovensko tržišče ponudijo nuarju le 15.000 ton kurilnega olja. Prav zato je pobuda slovenskega izvršnega sveta in sklep škega komiteja za vzgojo in izobraževanje, da to zimo ftwau «ny, ostanejo zaprta nekoliko dlje, le eden od vrste ukrepov, ki °9^^* še potrebni v sedanji situaciji. Točne ocene sicer ni, kolikšen nek na gorivu, treba pa je vedeti, da imajo slovenske osnovne Jktootojv 1 milijon kvadratnih metrov površine. Prav vse šole najbrž ne b***^ gle slediti tem varčevalnim ukreom, vsaj tiste ne, kjer je tudi nrJUJJ no predšolsko varstvo ali varstvo med počitnicami; vse ostale srednje, pa bodo seveda ogrevanje med počitnicami lahko ia\ux »v. potrebnega minimuma. Sicer pa za vse šole velja priporočilo, naj BV najo v skladu s svojimi možnostmi. Učinki verjetno bodo: po«UKn|| bo pri porabi goriva, prihranjenih bo nekaj sto ton kurilnega oljaJ* se bo navsezadnje poznalo tudi v manjših materialnih stroških wa. šole posebej. y. F Starši so verjetno nepredvidene daljše zimske počitnice 8PW>* ^ v nasprotju z vzradoščenimi otroki — z deljenimi občutki, saj toim ne bo šlo brez težav glede varstva otrok v dodatnem tednu. Moflj bodo nekoliko na bojšem mariborski in ljubljanski u^nci^za kinu imajo starši nekaj več časa za organiziranje tretjega tedna počitnic,^ se za te šolarje »veselje« začne v drugem delu, to je od 26-Jan"*J^ 7. februarja. Nikakor pa ta dodatni teden počitnic ne bi smel P"*w( ljati nepremostljivih ovir za starše, čeprav bo ta dokaj pozna odlon*w komu morda spremenila načrte. Verjetno pa je pri vsem ternvttol učinek na našo splošno pripravljenost za varčevanje z goriri, j»aw naftnimi derivati; podaljšane počitnice so prav gotovo le del vaw valne verige, ki jo je treba skovati z varčnim odnosom do vseh «1 energije celotne skupnosti in tudi vsakega posameznika. L. M. Turizem niso saro> turistične postelje Zaradi manjših posteljnih zmogljivosti pomanjkljivosti v blejskem turizmu bodo kmv Bledu dosegli komaj toliko nočitev kot lete - Ponudba bi morala biti celovitejša - Zaw^* bi obnovili blejskega zdravilišča? Bled — Na nedavnem občnem zboru v blejski Kazini, je zbranim Turističnim delavcem in gostom spregovoril sedanji predsednik Turističnega društva Bled, Leopold Pernuš. V svojem govoru je bil . predvsem kritičen, kajti turizem na Bledu ni tak, kot bi moral biti. Prizadevajo si. da bi ga izboljšali, toda še vedno premalo. Veliko je še za -postoriti, da bo Bled privlačen, kot je bil nekdaj: plesna dvorana v Kazini bi morala biti obnovljena, saj je bila svoje čase poznana prav po plesu, blejska kuhinja je »zbalkani-zirana«, čutiti je premočno motori-zacijo, prepogoste so zapore cest. zaprti so sprehodi, čolnarji se ne obnašajo vedno prav. jezero je umazano, ni razlik pri cenah med lokali, izginja gostoljubnost v turistični ponudbi. Ugotavljajo tudi, da se prepočasi razvija turizem na Bledu v primerjavi z jugoslovanskim turizmom, premalo denarja ostaja za razširjeno reprodukcijo. Letos bodo na Bledu dosegli komaj toliko nočitev kot leta 197.'}. Temu so krive manjše posteljne zmogljivosti kajti depandanse hotelov so povečini dotrajane. V naslednjem srednjeročnem obdobju čaka blejske turistične delavce veliko dela: sanacija jezera, kanalizacija, povečanje moči vodovoda, ureditev parkov, bolje bi kazalo izrabiti termalno vodo. obnoviti in na novo urediti sprehajalne steze, dela jih čakajo tudi pri novem umetnem drsališču, pri golf igrišču v kampu Zaka, posodobiti bi morali festivalno dvorano, potrebujejo nov pokrit plavalni bazen, Zatrnik še ni dograjen. Pokljuka bi morala dobiti nove tekaške steze, saj je za ta zimski šport tudi med gosti vse več zanimanja, posebno še ker so zmogljivosti žičnic na obstoječih okoliških smučiščih premajhne. In da bodo pridobili spet primerno število ležišč, bo treba obnoviti vse depandanse blejskih hotelov po vrsti. Obnove so pa potrebni tudi nekateri hoteli sami. Manj je tudi tujih nočitev. Bled ne more biti zadovoljen s petdesetimi odstotki domačih in ravno toliko tujih gostov. Vajen je bil višjega odstotka tujih gostov, celo preko 70 odstotkov so segli. Zato Jezerske race in labodi so Bledu in prava krajevjia zi Toda, vse bolj lahko ugotai se blejski gost na Bledu do ko bo treba storiti za gosta tej plati, se zavedajo blejski delavci. - Foto: D. Dolenc bodo storili vse, da jih bodo pritegnili. Zavedajo pa se, to ne bo posrečilo samo z nimi depandansami in morda številom apartmajev v telih in zasebnih sobah, predvsem s kvalitetnejšo celoti; nudbo. Vsa turistična dej«; Bleda bo morala delati z roko^ in prisluhniti najmanjšim i gostov ter upoštevati njihov^ pombe. Predvsem pa bodo k združiti ponudbo kraja, da tu' prihajajo sem. doživljajo kran celoto. In morda res ne bi napak, kot je predlagal na predsednik Turistične zvez?\ venije Leopold Krese, da bi dobil spet svoje zdravilišče: pml leti je Riklijev »zdraviliški donv nesel slavo Bleda po svetu in J sem goste vse Evrope. Zakaj ga \ obnovili?! Ce se je organiziranj zem na Bledu pričel z iznajdR' jo. zakaj ne bi z njo nadaljeval^ danes? D. Dok