pan II227 1 |«18 Mije - sKiaaisce D-Per Liboje, januar — marec 1978 /FTn 249/1978 ^05 Leto 21 — Številka 1 COBISS GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE O zaključnem računu za leto 1977 Rezultati poslovanja po dokončnem obračunu nam kažejo, da smo poslovno leto uspešno zaključili. Planske naloge smo presegli, uspeh poslovanja pa je bistveno boljši od rezultatov prejšnjega leta. V primerjavi z letom 1976 smo dosegli boljšo produktivnost (količina proizvodnje na zaposlenega) za 19,84% in drugi kazalec (družbeni proizvod na zaposlenega) za 24,26%, ekonomičnost (vrednost proizvodnje/skupni stroški) za 17,72%; rentabilnost (del dohodka za sklade/povprečno porabljena sredstva) za 66,67% in akumulativnost (pospešena amortizacija + ostanek dohodka za sklade/poprečno porabljena sredstva) za 23,08%. Realizacija finančnega načrta. Plan celotnega prihodka je presežen za 2.719 tisoč ali za 2,5%, porabljena sredstva za 458 tisoč ali za 1%, dohodek za 2.261 tisoč ali za 4%, obveznosti iz dohodka za 2.388 tisoč ali za 33%, obvezno združevanje sredstev in posojila manj razvitim republikam za 660 tisoč ali za 25,2%, posojilo skladom skupnih rezerv za 382 tisoč ali za 75%, osebni dohodki so pod planiranimi za 2.270 tisoč ali za 6%. DOSEŽENI FINANČNI REZULTATI V PRIMERJAVI Z LETOM 1976 Podatki letnega obračuna poslovanja kažejo, da se je celotni prihodek povečal od 97.723.658,— v prejšnjem letu na 110,881.779,— din ali za 13,5Vo- Doseženi dohodek znaša 58,276.886,— din in je kar za 36,3% večji kot je bil v prejšnjem letu. Zvišanje dohodka je odraz znižanih porabljenih sredstev za 2,354 tisoč in sicer na manj obračunano pospešeno amortizacijo 1.400 tisoč, ostalo pa je prihranek drugih materialnih stroškov. Obveznosti iz dohodka, obvezna združevanja sredstev, posojilo manj razvitim republikam in skladi skupnih rezerv znašajo 13,760.171 din in so višja za 5,428.185,— din ali za 65,15%. Masa bruto osebnih dohodkov, skupaj z osebnimi prejemki se je povečala za 27,7%. Del povečanja bruto osebnih dohodkov izhaja zaradi večjega števila zaposlenih in zvišanih prispevkov iz osebnih dohodkov. Poprečni bruto osebni dohodek na delavca seje povečal za 23 % in poprečni neto osebni dohodek na delavca za 21%. Del čistega dohodka za druge namene sklada skupne porabe smo razporedili 3,573.673,— din. Ta denar smo porabili za kritje porabljenih sredstev za tople obroke v letu 1977 din 1,514.759,— za izplačani regres za letne dopuste din 807.661,—, ka jubilejne nagrade din 524.114,—, za plačano kolektivno zavarovanje din 39.456.—, za obračune bone za keramiko din 17.686,—, za krajevne skupnosti v občini Žalec din 208.000,—, za dotacijo sindikatu KIL din 3000.000,— in za dotacijo DPD Svoboda Liboje din 35.000,—. Za potrebe delovne organizacije v letu 1978 je ostalo samo 126.997,— din. Ta minimalni znesek ne zadostuje niti za tekoče potrebe kot so odpravnine, kolektivno zavarovanje delavcev, za vence in podobno. Tako bomo tudi v tekočem letu morali koristiti tekoča sredstva za plačilo toplih obrokov, za izplačilo regresa za letne dopuste, jubilejne nagrade in podobno. Za lastni rezervni sklad smo izločili obvezna 2% od doseženega dohodka to je 1,165.538,— din in tako razporedili ves čisti dohodek. Iz delitve dohodka in čistega dohodka je razvidno, daje naši delovni organizaciji kljub uspešnem poslovanju, ostalo zelo malo sredstev za prosto razpolago. Zaradi tega tudi po tem zaključnem računu nismo mogli rezervirati sredstva za obveznosti po sprejetih družbenih dogovorih za SO Žalec, razen za financiranje splošnega ljudskega odpora in za krajevne skupnosti. Po izračunu za leto 1977 je ostalo nepokritih teh obveznosti za 1,582.205,— din. Po stanju na dan 31/12-1977 izkazujemo 7,765.661,55 din neplačane realizacije. Od tega je bilo plačano do 15/1-1978 na žiro računu 4,348.861,45 din. Za del stroškov, vsebovanih v neplačani realizaciji smo povečali vrednost zalog za 3,653.053.043.— din, kar pomeni, da ni šlo v celotni prihodek 4,112.618,55 din fakturirane realizaci- je. Fakturirana realizacija, ki je plačana po 15/1-1978 za preteklo leto se nikjer ne upošteva in pomeni celotni izpad prihodka v letu 1977. Na splošno ugotavljamo, da je naša delovna organizacija v letu 1977 dobro poslovala in gospodarila z razpoložljivimi sredstvi. Vendar kljub večjemu dohodku in čistemu dohodku je delovni organizaciji ostalo zelo malo za razširjeno reprodukcijo. Pretežni del čistega dohodka, po izplačilu osebnih dohodkov in stanovanjskega uprispevka, pokrivajo povečane obveznosti, obvezna združevanja sredstev, obvezna posojila in samoupravno dogovorjena poraba. Struktura delitve družbenega proizvoda se je v primerjavi s prejšnjim letom menjala in sicer v smeri večje obremenitve gospodarstva. Pomembna ugotovitev je tudi, da v letu 1977 nismo kršili samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Prav tako n i odstopanja od resolucijskih načel o uresničevanju družbenega plana SRS za leto 1977. primeru odstopanj proučiti vzroke in To je posebno važno, ko vemo, da mojo delavci v organizacijah združenega dela pri ocenjevanju rezultatov svojega dela in poslovanja v letu 1977 preverjati ali se doseženi dohodek razporeja v skladu samoupravnim sporazumom in v skladu z razmerji, dogovorjenimi v družbenem planu in v primeru odstopanj proučiti vzroke in ukrepati, da se zagotovijo dogovorjena razmerja. To pomeni, da se sredstva za osebne dohodke ne smejo povečati, dokler se razmerja v razporejanju dohodka ne uskladijo z doseženimi poslovnimi uspehi, z merili veljavnega samoupravnega sporazuma dejavnosti in z resolucij-skimi načeli. Z reorganizacijo delovne organizacije s 1.1. tekočega leta pričakujemo, da bodo delavci v novo ustanovljenih TOZD "Keramika”, TOZD "Ploščice”, TOZD "Grafit” in delovni skupnosti še bolje delali in da bomo dosegli boljše poslovne rezultate kot v preteklem letu. f r C r » v _ \ Predkongresne priprave V obdobju po VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ z zadovoljstvom ugotavljamo, da je naša osnovna organizacija dosledno sledila politiki naše samoupravne socialistične Jugoslavije in izpolnjevala sklepe obeh kongresov. Kot nosilci naprednega gibanja in idejno političnega boja, moramo vsi državljani, zlasti pa člani partije čuvati pridobitve NOB, kajti le tako bomo ohranili in razvijali takšne družbene odnose, ki bodo našemu delovnemu človeku omogočile, da bo v praksi res nosilec vsega naprednega; to se pravi, da bo v praksi dosledno uresničeval neposredno oblast na podlagi samoupravnih odnosov. Tudi na področju samoupravljanja v naši delovni organizaciji smo storili pomemben korak. Sledeč ustavi in zakonu o združenem delu, smo se trdo zagrizli v izdelavo samoupravnih splošnih aktov. Poglavitna naša naloga je, da vse, kar smo zapisali in sprejeli na najbolj demokratičen način dosledno uresničujemo v praksi. Naloga komunistov pa je, da skrbimo za dosledno uresničevanje sklepov samoupravnih organov. Prav tako pa moramo člani ZK aktivno sodelovati na vseh področjih družbenopolitičnega dogajanja v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti, kjer prebivamo. V sklopu predkongresnih priprav na oba kongresa, to je na VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ smo komunisti na tretjem skupnem sestanku vseh osnovnih organizacij temeljito proučili medsebojne odnose, disciplino članov ZK in splošno disciplino v delovni organizaciji ter zavzeli naslednja stališča: Ker nam ustava in statut ZK nalagata veliko dolžnosti, moramo mobilizirati ZK kot avantgardo delavskega razreda, da bo skrbela za popolno osvobajanje delovnega človeka. Nam članstvo v partiji ne daje nikakršnih privilegijev, temveč nam nalaga dolžnost in odgovornost na vseh področjih družbenega delovanja, kajti s svojim delom smo odgovorni celotnemu kolektivu. Kako bomo to uresničili pa je dolžnost vsakega posameznega člana, kot celotne naše partijske organizacije. S svojim vestnim delom na delovnem področju in pri opravljanju nalog oziroma opravil, moramo biti člani ZK vzor vsem zaposlenim, ker le tako bomo izvršili naloge, ki jih terja naš samoupravni socialistični sistem. Za take, ki se ne držijo tega načela pa ni mesta v članstvu ZK. V bodoče bomo morali skrbeti, da bo prihajanje na delo pravočasno, da bomo svoje delovno področje po konča- nem delu pospravili in očistili, da ne bomo zapuščali po nepotrebnem svojega delovnega mesta med delom in predčasno zapuščali dela na koncu izmene. Več pažnje bomo morali posvečati odnosom do vseh materialnih dobrin, kot dela človeških rok. Paziti moramo zlasti na racionalno porabo surovin , da jih po nepotrebnem ne razsipavamo, temveč, da ravnamo z njimi kot dobri gospodarji. Prav tako bo potrebna večja pazljivost pri transportu surovih izdelkov iz Volitve delegacij Dne 9. 3. 1978 smo delovni dan v delovni organizaciji pričeli tako, da smo najprej izpolnili svojo pravico in dolžnost s tem, da smo odšli na volišče ter glasovali. V naši delovni organizaciji smo imeli kar tri volišča. Delavci TOZD "Keramika” so izvolili posebne delegacije za vsako samoupravno interesno skupnost, ki jih je 10, posebno 7-člansko delegacijo in delegacijo za zbor združenega dela SO, ki ravno tako šteje 7 delegatov. Dne 17. 3. 1978 pa je bilo konstituiranje delegacij. Kandidirani in izvoljeni so bili: V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Ljudmila Muzlovič, vodja delegacije 2. Marija Maček, namestnik vodje 4. Martina Maček, član 4. Pejo Martinovič, član 5. Berta Simone, član 6. Stanislav Škrlin, član 7. Ivan Toplak, član SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1. Za izobraževanje L Marija Pere, vodja delegacije 2. Sonja Terglav, namestnik vodje 3. Ivanka Feldin, član 4. Ana Grm, član 5. Alojzija Kuzman, član 6. Marija Videc, član 7. Anica Zemljak, član 2. Za raziskovalno dejavnost 1. Albin Sanca, vodja delegacije 2. Blaž Džudarič, namestnik vodje livarne in strugarne, pri nakladanju in razkladanju vozičkov in pri transportu gotovih izdelkov v pakirnici, kajti iz podatkov tehnične kontrole je razvidno, da tehnološki lom v procesu proizvodnje upada, veča pa se lom, ki nastane po krivdi delavcev zaradi malomarnosti. Potrebno je poostriti red in čistočo po vseh oddelkih, kakor tudi na dvorišču in okolici tovarne. Za vse navedeno pa nosimo odgovornost vsi zaposleni, zlasti pa člani ZK, če bomo hoteli uresničiti plan, ki smo ga sprejeli za leto 1978, kajti le tako bo naš jutrišnji dan boljši. Majda KOTNIK 3. Konrad Križnik, član 4. Čedomir Lukež, član 5. Marija Narberger, član 6. Drago Perger, član 7. Silvestra Sanda, član 3. Za otroško varstvo L Hilda Deršek, vodja delegacije 2. Ladislav Škrlin, namestnik vodje 3. Ana Baloh, član 4. Silva Kolar, član 5. Gabrijela Kotnik, član 6. Mihael Kroflič ml., član 7. Cvetka Travnšek, član 4. Za kulturo 1. Rudi Golavšek, vodja delegacije 2. Štefanija Mahne, namestnik vodje 3. Janez Feldin, član 4. Andrej Jelen, član 5. Franc Kovač, član 6. Valentina Kroflič, član 7. Anica Vrabec, član 5. Za telesno kulturo 1. Irena Hrvatin, vodja delegacije 2. Celestina Guček, namestnik vodje 3. Valentin Ašenberger, član 4. Milica Egerlič, član 5. Dušica Neuhold, član 6. Anton Obreza, član 7. Marjan Videc, član 6. Za zdravstveno zavarovanje 1. Marija Jančič, vodja delegacije 2. Albin Podlesnik, namestnik vodje 3. Zofija Kokol, član 4. Metka Križnik, član 5. Ljubica Murkovič, član 6. Silva Šuster, član 7. Marija Vodovnik, član 7. Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1. Rajko Jagič, vodja delegacije 2. Terezija Pečnik, namestnik vodje 3. Albin Cokan, član 4. Terezija Goričanec, član 5. Fani Jurak, član 6. Terezija Korelc, član 7. Ida Železnik, član 8. Za socilano varstvo 1. Brigita Muhedinovič, vodja delegacije, 2. Franc Breč, namestnik vodje 3. Olga Planinšek, član 4. Marta Škrlin, član 5. Marija Uplaznik, član 6. Miroslava Verk, član 7. Vera Vindiš, član 9. Za zaposlovanje 1. Danica Žerjav, vodja delegacije 2. Frančiška Burjan, namestnik vodje 3. Pavlina Brumen, član 4. Ana Ferenec, član 5. Marija Grm, član 6. Franjo Kranjec, član 7. Viktorija Pečnik, član 10. Za stanovanjsko izgradnjo 1. Anton Jurak st., vodja delegacije 2. Marjan Štorman, namestnik vodje 3. Olga Komerički, član 4. Ivan Kveder, član 5. Cecilija Pernoušek, član 6. Antonija Punčec, član 7. Betka Škrlin, član Skupaj je bilo izvoljenih v TOZD Keramika — 77 delegatov. Delavci TOZD Ploščice pa so za samoupravne interesne skupnosti izvolili splošno delegacijo, ki šteje 13 delegatov in 7 delegatov za Zbor združenega dela SO Žalec. V splošno delegacijo za SIS so bili izvoljeni: 1. Gabrijela Krk, vodja delegacije 2. Jožefa Zeme, namestnik vodje 3. Kristina Berič, član 4. Ljubica Bohte, član 5. Ciril Brezlan, član 6. Vera Brezlan, član 7. Ivan Goričanec, član 8. Silva Jakop, član 9. Ivanka Kroflič, član 10. Zdenko Lukež, član 11. Stanko Petek, član 12. Ivan Rojc, član 13. Heda Škrlin, član V zbor združenega dela pa: 1. Martin Zemljak, vodja delegacije 2. Janez Vrabec, namestnik vodje 3. Marija Blatnik, član 4. Marija Marko, član 5. Franc Planinšek, član 6. Boško Veselinovič, član 7. Jože Fijavž, član Delavci TOZDJ "Grafit” vsled premajhnega števila zaposlenih, niso volili delegacije, niti za zbor združenega dela SO in tudi ne za SIS. V tej TOZD opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. Delavci delovne skupnosti skupnih služb pa so ravno tako izvolili delegacijo za zbor združenega dela ter splošno delegacijo za SIS. Izvoljeni so bili: V delegacijo za zbor združenega dela SO: 1. Janez Ancelj, vodja delegacije 2. Ivana Kač, namestnik vodje 3. Bojana Grum, član 4. Terezija Kranjc, član 5. Zlatko Špacapan, član 6. Metka Tominšek, član 7. Stefan Toplak, član V delegacijo za SIS so bili izvoljeni: 1. Magdalena Kotnik, vodja delegacije 2. Bruno Pižmoht, namestnik vodje 3. Sonja Germadnik, član 4. Elizabeta Goršek, član 5. Marjan Haladea ml, član 6. Ladislav Koštomaj, član 7. Helena-Jelka Kovač, član 8. Marija Oblak, član 9. Franc Matek, član 10. Marjan Omahna, član 11. Jerica Part, član 12. Frančiška Pukmajster, član 13. Sonja Tkavc, član Tako smo v okviru celotne delovne organizacije izvolili kar 117 delegatov iz česar sledi, da se je na novo vključilo v samoupravljanje kar 21.59% delavcev. Če upoštevamo, da bomo 6. 4. 1978 volili tudi organe upravljanja v TOZD in DO, kjer bo vključenih nadaljnih 85 delavcev ali 17,89% ugotovimo, da bo opravljalo razne funkcije kar 39,48% delavcev. Pri tem pa nismo upoštevali še raznih komisij, ki jih bodo imenovali delavski svet in delovna organizacija in so predvidene po statutu, kakor tudi ne organov sindikalne organizacije. Prav gotovo so s tem vsi izvoljeni delegati sprejeli odgovorne naloge in dolžni smo jim pomagati pri njihovem delu, ker bodo le tako lahko izpolnjevali svojo dolžnost. Nova organizacija sindikata S 1. L 1978 imamo novo organizacijo delovne organizacije. Ustanovili smo pri TOZD in Delovno skupnost skupnih služb. Razumljivo je, da se je temu morala prilagoditi tudi sindikalna organizacija. V koordinacijskem postopku za izvolitev novih organov sindikata je bilo sklenjeno, da se ustanovijo: 1. Osnovna organizacija sindikata TOZD "Keramika” 2. Osnovna organizacija sindikata TOZD "Ploščice” 3. Osnovna organizacija sindikata TOZD "Grafit” 4. Osnovna organizacija sindikata delovne skupnosti skupnih služb Nekatere osnovne organizacije pa bi imele tudi po več delovnih skupin. Osnovna organizacija sindikata Keramike bi imela naslednje delovne skupine: 1. strugama 2. gmota in modelarna 3. livarna I. in II. 4. peči in obratovodstvo 5. slikama, pakirnica in razvrščevalni-ca 6. loščilnica Osnovna organizacija delovne skupnosti: 1. kadrovsko-splošna služba in tajni-. štvo 2. komercialna služba 3. računovodska služba in analitika 4. tehnična služba 5. razvoj in tehnična kontrola. Osnovne organizacije ploščic in grafita pa zaradi majhnega števila zaposlenih delovnih skupin naj ne bi imele. Vse organizacije pa bi se povezale v konferenci OOS. Na občnem zboru je bila taka oblika organizacije tudi osvojena in izvoljeni so bili člani za posamezne organe ter vodstva teh organov in sicer: Konferenca OOS Rudi Grum, predsednik Stanislav Škrlin, namestnik predsednika Judita Tominšek, sekretar Cirila Gothe, blagajnik Jerica Čretnik, član Marija Blatnik, član Neuhold Štefan, član Marjan Haladea, član Marjan Videc, član Ida Pinter, član Fani Jurak, član Fani Lukež, član Jožica Zupan, član Ivan Toplak, član Anton Sevnik, član Valentina Kroflič, član Anica Zore, član Vera Vindiš, član Elica Gluhak, član IO DOS "Keramika” Liboje Jerica Čretnik, predsednik Anica Zemljak, namestnik predsednika Milica Muzlovič, sekretar Martina Maček, član Čedomir Lukež, član Ivica Feldin, član Franc Breč, član Albin Podlesnik, član Albina Golavšek, član Vodje delovnih skupin za: strugama — Martina Maček gmota in modelarna — Čedomir Lukež livarna I in II — Ivanka Feldin peči in obratovodstvo — Franc Breč slikama, pakirnica, razvrščevalnica — Albin Podlesnik loščilnica — Albina Golavšek OOS "Ploščice” Liboje Marija Blatnik, predsednik Janko Vrabec, namestnik predsednika Gabrijela Krk, sekretar vsi ostali delavci pa so člani. OOS "Grafit” Liboje Štefan Neuhold, predsednik Franc Pernoušek, namestnik Ignac Nedelko, sekretar vsi ostali delavci pa so člani. IO OOS delovne skupnosti skupnih služb: Marjan Haladea st., predsednik Pankrac Jevševar, namestnik Alojzija Brekalo, sekretar Zvezdana Blatnik, član Jože Kroflič, član Angelca Novak, član Ana Veselinovič, član Jože Hrvatin, član Bruno Pižmoht, član Vodje delovnih skupin za: — kadrovsko splošna služba in tajništvo — Jože Kroflič — komercialna služba — Angela Novak — računovodska služba in analitika — Ana Veselinovič — tehnična služba — Jože Hrvatin — razvojna služba in tehn. kontrola — Bruno Pižmoht Vsem želimo obilo uspeha pri njihovem delu. Prispevki k stroškom zdravstvenega varstva Občinska zdravstvena skupnost je na svoji redni seji dne 7. 3. 1978 sprejela samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Sporazum je bil v sedanji vsebini večkrat spremenjen. Vsi se spominjamo žolčnih razprav na zborih delovnih ljudi, kakor tudi razprav v sredstvih javnega obveščanja. Glavno sporno določilo je bila višina prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva to je participacija. Za vsa sporna določila je bilo najti ustrezne rešitve v regiji in republiki. Kako pomembno in občutljivo je to področje za vsakega posameznika nam dokazuje dejstvo, da so javne razprave potekale od avgusta 1977. Za vse uporabnike zdravstvenih storitev so važni zneski prispevkov, ki gredo iz našega žepa neposredno, kakor tudi seznam uporabnikov, ki so oproščeni plačevanja prispevkov delno ali v celoti. Lista prispevkov k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov: din 1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 20 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 60 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi, ponovni in konzi-lirni pregled pri stomato- logu-specialistu 10 — za polno kovinsko prevleko 150 — za ostale prevleke 180 — za inlay nadzidek 100 — za vsako krono 220 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 100 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 35 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45 — za gred, opornico ali jahač 120 — za vsako totalno protezo 320 — za vsako parcialno protezo 400 — za vsako začasno protezo 300 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 300 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 350 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 50 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 500 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 50 5. za vsak rentgenski posne- tek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih 5 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter na raznih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni, v koledarskem letu- dnevno 30 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60 8. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 15 9. za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva) 15 — za druga kontracepcijska sredstva 100 10. za proteze, ortotične pri- pomočke, aparat za eksten-zije in prosto stoječi posteljni trapez 150 11. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke za krn po amputaciji 150 12. za ortopedske čevlje 300 13. za kilni pas 150 14. za bergle 30 15. za očala 40 16. za kontaktna stekla, ka- dar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica 90 17. za očesno protezo 100 18. za lasulje trajno izražene 90 plešavosti traumatskega izvora 90 19. za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potrebno uporabniku za opravljanje poklica 150 20. za aparat za omogočanje glasnega govora 200 21. za umetno prekinitev no- sečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 250 V smislu te liste se razume pod pojmom: 1. ”dom” bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod; 2. "bolnišnica" splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice; 3. specialni zavod: zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete osebe ipd; 4. prvi pregled je vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oz. recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno; 5. dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi, tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge, seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom. Ce je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom-specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravni-ku-specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku-specialistu rentgenologu. Po 105. členu samoupravnega sporazuma se lista prispevkov uporablja od 1. maja 1978 dalje. Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: 1. predšolski ter šoloobvezni otroci; 2. šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje do 26. leta starosti; 3. borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki partizanske spomenice 1941, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadordeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borci za Severno mejo v letu 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918; 4. uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo; 5. upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo; 6. uporabniki, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70% telesna okvara; 7. kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo; 8. začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri Skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo; 9. uporabniki, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva. Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva in enotnega programa ne prispevajo uporabniki k stroškom za: 1. medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih; 2. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana. Ob uveljavljanju posemeznih oblik zdravstvenega varstva ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve: 1. ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončnega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravice iz 6. člena sporazuma o enotnem programu za: — kurativne preglede v dispanzerjih za žene; 2. borci NOB, ki imajo v času udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela za NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 za: — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept — kurativne zdravniške preglede v dispenzerjih za borce ali splošnih ambulantah — zdraviliško zdravljenje; 3. uporabniki, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu 3. člena sporazuma o enotnem programu za: — posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni; 4. uporabniki, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišični in živčno mišičnih obolenj ter duševnih bolezni v smislu 7. in 8. člena o enotnem programu za: — prevoze z rešilnimi vozili, ki jih odobri zdravnik; 5. uporabniki, ki so stari nad 70 let za: — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept — prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih. Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki k stroškom za zdravstvene storitve zdravila in pripomočke za tiste oblike zdravstvenega varstva in v zneskih, ki so predpisani v listi prispevkov uporabnikov, ki je sestavni del sporazuma in če ni predvidena oprostitev v členih sporazuma. Ce je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom specialistom hkrati zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku-specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku specialistu rentgenologu. Uporabnik plača prispevek k stroškom za zdravstveno varstvo, zdravila ali pripomočke v višini in zneskih, ki veljajo v kraju, kjer zdravstveno varstvo uveljavlja. Odsotnost z dela v letu 1977 Ob sprejemanju zaključnih računov in obravnavanju poslovnih poročil za preteklo obdobje, nas večkrat presenečajo višine stroškov proizvodnje in seveda nič manj stroški izven proizvodnje. Vprašanj glede višine stroškov verjetno ne bi nihče postavljal, če nas v to ne bi prisilila razmišljanja o ostanku dohodka in zdaj že neuresničljivi želji po trinajsti plači ali vsaj večji vrednosti točke. Ker je namen sestavka obravnavati odsotnost z dela (obolenja, porodnice, nega družinskih članov) si poglejmo kakšno je bilo stanje naše OZD v letu 1977 v primerjavi z leti 1975 in 1976. Obolenja: Odsotnost z dela: Srečno Viktor! do 30 dni nad 30 dni skupaj Izplačana nadomestila 1975 6.512 3.139 9.651 551.238,95 din 1976 5.764 1.917 7.681 548.815,60 din 1977 4.670 2.313 6.983 502.865,40 din odsotnost z dela 6.983 delovnih dni je 5,01%, kar je nad regijskim (4,63%) in republiškem poprečju (4,64%). Kaj pomeni praktično 6.983 delovnih dni. Veliko. Pomeni, da je bilo dnevno poprečno odsotnih okrog 23 zaposlenih. Iz seštevka odsotnosti lahko ugotovimo, da se odsotnost z dela zmanjšuje, čeprav je še vedno nad poprečje,: Zneski za izplačana nadomestila se ne zmanjšujejo v sorazmerju z odsotnostjo z dela. To je tudi razumljivo, saj so stroški zdravljenja vedno večji. Stroški obolenj do 30 dni bremenijo delovne organizacije, nad 30 dni pa občinsko zdravstveno skupnost. V letu 1977 je več obolenj nad 30 dni kot v letu 1976. Delegati SIS za zdravstvo so na svojih sejah zelo kritično obravnavali primere, ko so bolniki dani iz staleža pred iztekom ali ob izteku 30 dni bolo-vanja, čeprav se še niso počutili sposobne za opravljanje dela. Po nekajdnevnem delu so šli ponovno v bolniški sta-lež in to zopet na stoške OZD. Po podatkih nekaterih OZD je ugotovljeno, da ima samo 1/3 zaposlenih 4/5 vseh odsotnosti zaradi obolenj. Teh podatkov za našo OZD nimamo. V pravilniku o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS je določeno, da mora OZD Odsotnost 1977 - skupaj — obolenja do 30 dni — obolenja nad 30 dni — porodnice — nega družinskih članov poslali na zdravstveni pregled vsakega delavca, ki je v obdobju enega leta bo-loval petkrat ali več, odnosno se je v istem obdobju poškodoval trikrat ali več. Tistim, ki so večkrat bolni, odnosno se večkrat poškodujejo je treba najti ustrezno delo. Porodnice Število dni porodniških dopustov se spreminja. 1975 —2.979 dni ali 2,00*% 1976 —3.574 dni ali 2,48^0 1977 —4.806 dni ali 3,45^0 Slovenci smo majhen narod, ki ne sme izumreti. Zato to vrsto odsotnosti z dela ni treba komentirati. Nega družinskih članov Ta kategorija odsotnosti z dela zelo narašča ne samo v naši OZD, ampak tudi v regiji in republiki. Vzroke za povečano odsotnost z dela je treba iskati v zelo veliki zaposlenosti žensk. Vedno več je tudi mladih družin, ki imajo svoje stanovanje. V stanovanjski stiski je bila teta ali stara mama vedno ”pri roki”. V letu 1977 je bilo 849 dni odsotnosti, medtem ko je bilo v letu 1976 to število 594 din. 4.670 dni 3,35% 2.313 dni 1,66% 4.806 dni 3,45% 849 dni 0,61% Rodil se je v letu 1921 v Zagorju ob Savi, v zasavskih revirjih, kjer že od nekdaj življenje knapov ni bilo z rožicami postlano. V času naj hujšega preganjanja naprednih rudarjev, si je moral njegov oče s celo družino iskati delo drugod in končno so 1928. leta pristali v Belgiji. Ni bilo lahko hoditi v tuje šole in se učiti jezika, ki ga do tedaj sploh ni poznal, še težje pa je bilo, ko je njegov oče odšel v Španijo braniti zakonito špansko republiko, on pa je moral kot 16-letni fant v jami nadaljevati očetovo delo. "Hudiča, kje vse sem kopal!” pravi naš pesnik. In Viktor je kopal, kopal je črno zlato v Belgiji in kopati je tudi moral, ko je nacistična drhal zasedla njegovo drugo domovino. Sodeloval je v društvu "NOVA JUGOSLAVIJA” in bil leta 1944 sprejet v komunistično partijo Belgije. Ko se je polegla vojna vihra, so se 8. marca 1946 vrnili v domovino. Služil je vojaški rok in namesto, da bi šel na dopust, se je kot vojak udeležil delovne akcije MDB na Avtocesti bratstva in enotnosti in še vedno nosi značko udarnika. 12.638 dni 9,07% Čeprav ugotavljamo pri obolenjih vedno manjšo odsotnost pa se zaradi ostalih odsotnosti število efektivnih delovnih dni na zaposlenega zmanjšuje. Efektivni del. dnevi Poprečno zaposl. Efektivni delovni dnevi-1 zaposl. 1975 148.425 546 271 1976 144.161 540 266 1977 139.136 534 260 Odsotnost z delaje že od nekdaj važen faktor ekonomičnosti poslovanja. Naša naloga je storiti vse, da se število obolenj ne povečuje in tako zmanjšuje odsotnost z dela. Matek F. Po končanem vojaškem roku se je zaposlil kot vodovodni inštalater in ključavničar v Hmezadu, 25. 9. 1958 pa je prišel v naše podjetje, letos pa gre v zasluženi pokoj. Če kdo ne ve, kje potekajo vodovodne instalacije in kje so montirane pipe v tovarni, naj vpraša njega in če koga muči popoldne žeja, naj se kar oglasi pri njemu doma v Pirešici in postrežen bo s čudovitim domačim vinom, ki je pridelek iz vinograda našega Viktorja Ledineka — Brata. Izgradnja višinskih cest v letu 1977 Srečanje v Libojah Sprejeli smo poročilo samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec o realizaciji programa cestnih povezav višinskih domačij z dolino za leto 1977 s katerim želimo seznaniti vse delovne ljudi. Program ni bil v celoti realiziran, ker tudi dotok planiranih sredstev ni bil realiziran. Dohodki so bili doseženi le v višini 65,3%. Plan in realizacija za leto 1977. Sredstva Dohodki Viri Plan Realizacija % 1. Enodnevni zaslužek v občini zaposlenih delavcev 1.730.000 981.210 56,7 2. SKIŠ - namenska sredstva 3. Krajevne skupnosti - namenska 500.000 500.000 100 sredstva 380.000 100.000 26,3 4. Prispevki ostalih delovnih ljudi in občanov — — — 5. GG Celje - namenska sredstva 6. Lastna in kooperac. proizv. 950.000 950.000 100 v kmetijstvu 200.000 — — 7. Prizadete višinske domačije 190.000 50.000 26,3 8. Ostali — — — SKUPAJ 3.950.000 2.581.210 65,3 Izdatki Odseki KS Plan Realizacija % L Ropasija - Čreta Vransko 1.000.000 999.773,35 100 2. Otavnik - Huš Prebold 600.000 299.903,80 50 3. Konjšča - Zabrložnik Tabor 1.000.000 549.972,65 55 4. Bračič - Janškovo selo Vinska gora 300.000 — — 5. Likovič - Ramšak 6. Trnava - pri Jejškem Šešče 750.000 — — mlinu Šempeter 50.000 — — 7. Bošnjak, Podvrh Braslovče 70.000 — — 8. Šuperger, Zavrh Galicija 70.000 69.968,60 100 9. Verdel, Zavrh Galicija 50.000 50.000 100 10. Verdel, Galicija Galicija 30.000 30.000 100 11. Čremošnik, Dobrič Andraž 30.000 — — SKUPAJ 3.950.000 1.999.618,40 51 Sprejet je tudi že plan za naslednja leta. Za leto 1978 je planirana izgradnja naslednjih cestnih objektov. Cestni odsek Krajevna Povezava Dolžina Ocena skupnost domačij odseka km stroškov din Odcep od KC Kale Šempeter 2 1,200 200.000 Zabukovica - Križ Griže 5 1,500 350.000 Podkoritnik - Liboje Liboje 1 0,150 30.000 Pere - Liboje Liboje 1 0,300 60.000 Šibila Ivan, Matke Šešče 1 0,250 20.000 Miklavc, Dobrovlje Braslovče 1 0,500 50.000 Izlakar, Podvrh Braslovče 1 0,500 30.000 Brinovec, Podvrh Braslovče 1 1,000 100.000 Bil je 11. februar, nič kaj prijazni sobotni večer. V temno noč plešejo bele snežinke. Snežna odeja rase, mi pa zaskrbljujoče čakamo obisk mladink, katere so vključene v 80-članski mladinski zbor iz Bačke Palanke. Res lepo dekorirana dvorana daje videz svečanosti. Vse je pripravljeno. Le rahel nemir tu in tam poudarja skrb za naše drage goste. Tu so, neznan vzra-doščen klic. Njim v pozdrav veselo pojo zvoki koračnice naših godbenikov. Z bratsko toplino si segamo v roke, srečni smo, da smo zopet skupaj. Kot uvod lepo zapoj o tri pesmi pevci našega pevskega zbora. Z burnim aplavzom se mlade pevke zahvalijo za res lepo zapete pesmi. Godbeniki udarijo poskočne viže, za zaključek pa koračnico; "Ostanimo prijatelji”. Nagrada za igranje je zopet mogočen aplavz. Predsednik Svobode tov. Darko Šuler v lepi čuteči besedi pozdravi vse goste, v spomin pa jim pokloni krasno vazo; dar kolektiva Keramične. Sekretar ZISA, obenem pa tudi zborovodja, tov. Branko Nešič iz Bačke uvodoma omeni naš obisk pri njih, nakar čuteče izrazi svoja čustva, v katerih je prepolno lepih besed zahvale za ta prisrčen sprejem. S pesmijo pevk, katere so v tem sestavu že vrsto let najboljše v Srbiji, imajo več zlatih in srebrnih odlikovanj, nam pričara vse lepote petja. Iz njih vre svežina mladih grl, ki se pod izkušenim vodstvom dirigenta nežno utapljajo v milini ter mogočno vzplam-te v višino, ko se ta mlada srca sproste v vedrino. Bilo je lepo, prelepo, da kdaj pozabljeno bi bilo! V spomin na to srečanje dobi vsaka pevka malo vazico, dar keramične industrije. Rad bi človek prikazal tem srečnim rokam, ki so izdelale te vaze, vso tisto milino mladih pevk, kako so božajoče stiskale k sebi ta dragoceni dar, ki jih bo še dolgo spominjal na nepozabni dan ter na nas in naše Liboje. Večerja je servirana kot blisk, postala resnica, kar gre zahvala vsemu strežnemu osebju. Po večerji se odvija prisrčen družabni večer. Veseli Libojčani igrajo pridno jim pomaga vsa ta mladost in željna plesa in v medsebojnem razpoloženju se še poglablja naše po-bratinstvo. V petju in plesu tone ta čudoviti večer v svoj nepozabni zaton. "Živeli” - ostanimo prijatelji zvenijo še zadnji akordi, bilo je res enkratno! Nov dan nam da vedeti, da smo tokrat opravili veliko delo. Delo, ki je v čast in ponos Libojam, delo ki je temeljilo na obljubi nas vseh godbenikov, ki smo bili lansko leto že gostje v Bački Palanki in od tam odnesli Vršča - Ložnica Gotovlje 3 0,500 100.000 najlepše vtise. Zato smo ponosni, da so Urankarjev hrib, odcep Tabor 4 3,000 800.000 med nami še ljudje, ki nas razumejo in Zajosovnik - odcep Vransko 2 0,200 30.000 radi pomagajo. Dežnikar - odcep Vransko 3 3,000 900.000 Vam keramikom s tovarišem direktor- Prebold - Lobnikar Prebold 8 6,000 1.200.000 jem in sekretarko na čelu, Kulturni Pugl - odcep Ponikva 1 0,150 25.000 skupnosti Žalec, in vsemu strežnemu Super - odcep Ponikva 1 0,200 15.000 osebju, najlepša hvala. Melanšek - Andraž Andraž 1 0,300 80.000 Franc KOVAČ SKUPAJ 36 18.750 4.010.000 V poročilu je še posebej poudarjeno, da bo plan za leto 1978 mogoče realizirati le, če bodo vse organizacije svojo obvezo opravile in nakazale sredstva že v prvih mesecih tega leta. V planu sta za to leto predvidena tudi dva cestna odseka v naši KS. Osvojen je bil dodatni predlog KS Liboje za ureditev cestnega odcepa do Krašovec Leopolda v Brnici in povezava ceste Slovenski dol - Podvin za kar je predvidenih še 400.000 din, vendar pa ni določeno kdaj se bo plan realiziral. Plan izgradnje po KS je sledeč: Obvestilo! Skupščina občine Žalec je s sklepom, Krajevna skupnost 1977 1978 1979 1980 Dodatni predlog Skupaj dne 9. 12. 1977 imenovala za družbene- Andraž 30.000 80.000 80.000 220.000 — 410.000 ga pravobranilca samoupravljanja za Braslovče 70.000 200.000 1.000.000 1.000.000 2.270.000 območje občine Žalec tov. Venceslava Galicija 150.000 — 150.000 450.000 — 725.000 Satlerja, dipl. upravnega pravnika iz Gotovlje — 100.000 — — — 100.000 Žalca. Griže — 350.000 500.000 — 250.000 1.100.000 Imenovanje je pričelo veljati s 1. 1. Liboje — 90.000 — — 400.000 490.000 1978. Sešče 750.000 20.000 — — 250.000 1.020.000 Družbeni pravobranilec samoupravlja- Ponikva 40.000 250.000 200.000 60.000 550.000 Šempeter 50.000 200.000 100.000 350.000 nja Žalec deluje v upravnih prostorih Vinska g. 300.000 100.000 600.000 1.000.000 delovne organizacije "Montane” Ža- Prebold 600.000 1.200.000 1.200.000 600.000 — 3.600.000 lec, cesta na Lavo 1. Tabor 1.000.000 800.000 300.000 300.000 — 2.400.000 Vransko 1.000.000 930.000 480.000 615.000 — 3.05.000 Za delo s strankami so določeni nasled- Gomilsko 300.000 300.000 nji dnevi: — ponedeljek od 6 — 14. ure — sreda od 6 — 16. ure — petek od 6 — 14. ure SKUPAJ 3.950.000 4.010.000 4.160.000 3.960.000 1.260.000 17.340.000 PROGRAM dela krajevne skupnosti za leto 1978 Izžrebane so bile nagrade za novoletno križanko Prejeli smo kar 36 rešitev novoletne križanke. Izžrebane pa so bile 3 nagrade. I. nagrado: jedilni servis je prejel Turk Porto, vodja TOZD Ploščice II. nagrado: servis za belo kavo je prejela naša upokojenka Polak Rozalija III. nagrado: garnituro za črno kavo je prejela Kotnik Majda, analitik dela. Vsem izžrebancem čestitamo. DOHODKI: Po samoupravnem dogovoru za zaposlenega delavca Iz proračuna SO Žalec Po regijskem samoupravnem dogovoru Sredstva iz samoprispevka (referendum) Prenešena sredstva iz leta 1977 Skupaj dohodki: IZDATKI: Funkcionalni izdatki Honorar tajnika (bruto) Tokovina za javno razsvetljavo Tokovina za prostore KS Potni stroški in kilometrina Din 146.040 26.000 10.000 100.000 109.000 391.268 din 42.240 30.000 3.000 4.000 Pisarniški material Čiščenje prostorov KS Družbena samozaščita in civilna zaščita Telefonska napeljava v prostore KS Nabava javne telefonske govorilnice Kurjava za prostore KS Zavarovalnina Obdaritev socialno ogroženih Stroški pogrebnih obredov Plačilo zunanjim sodelavcem Zimsko vzdrževanje krajevnih cest Izobraževanje delegatov KS 5.000 6.000 20.000 20.000 24.000 5.000 2.800 4.000 5.000 7.000 5.000 20.000 DOTACIJE DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM TVD Partizan ZB NOV ZSMS Liboje Strelski družini DPD "Svoboda” Praznovanje dneva žena 8. marec Rdeči križ Liboje ZRVS Liboje KOMUNALNA DEJAVNOST Rekapitulacija: Skupaj prejemki: Skupaj odhodki: Razlika: K programu želim dodati še to, da sem prepričan, da so potrebe še veliko večje, posebno za komunalno dejavnost, saj so ceste, ki so bile pred leti šele narejene še neutrjene in tisti gramoz, ki ga vsako leto damo na te ceste izgine v blatu. Mostovi preko potoka Bistrica so trije popolnoma dotrajani in če jih v tem letu ne bomo obnovili bomo morali cesto v Zagreben in od Holobarja proti Ožirju za tovorni promet zapreti. Za finančno pomoč pri obnovi teh mostov se bomo morali obrniti na samoupravno komunalno skupnost v Žalcu. Opazili ste tudi, da nameravamo letos urediti javno tele- Din 2.000 3.000 3.000 3.000 18.000 4.000 2.000 2.000 Din 80.000 3.000 6.000 2.000 5.000 2.000 2.000 3.000 8.000 8.000 5.000 8.000 10.000 5.000 3.000 390.040 Din 391.268 390.040 1.228 fonsko govorilnico, zato smo v programu določili 24.000 din in že danes vemo, da bo to premalo, ker je podjetje za PTT promet naknadno poslalo ponudbo, da bo govorilnica stala preko 100.000 din in da moramo mi sofinansi-rati v višini 30%, kar bo zneslo 34.000 din. Iz tega je razvidno, da bo potreben rebalans že tako revnega programa. Javno medkrajevno govorilnico pa moramo nabaviti že zaradi tega, ker bodo privatni telefoni zelo redko posejani na območju naše KS, saj po predhodnem obvestilu dobimo le 10 priključkov za privatne potrebe, prvotno pa smo jih predvidevali 17, kar so Za obnovo ceste mimo Mirosana Popravilo ceste na Brnico Popravilo ceste smer Kodela - Mazzoni Popravilo ceste na Grič Popravilo ceste na Porance Popravilo ceste na Podvin (Obreza - Pečovnik) Popravilo ceste do Govediča Popravilo ceste Zabukovica mimo Krka Popravilo ceste Slovenski dol do Pečovnik Popravilo mostu preko Bistrice na cesti Ožir Sofinansiranje vodovoda v Porancah Sofinansiranje za podvojitev elektr. omrežja v Zagrebenu Sofinansiranje javne razsvetljave Sončni hrib Javna razsvetljava na savinjskem mostu v Kasazah Sofin^isiranje pri kanalizaciji za odtok meteorne vode po zemljišču Povalej Skupaj izdatki: nam predstavniki PTT-ja v letu 1976 tudi ponudili. Ker pa so v Žalcu preveč radodarno delili, so morali obrobne krajane oz. občane prikrajšati, nova telefonska centrala se pa raztegniti ne da, pač pa zmore le toliko številk, kot jih je v njej na razpolago oz. vgrajenih. Ob koncu še to. Upam, da se bo med letom našlo nekaj sredstev in se bo program obogatil, nekaj pa bo treba napraviti tudi s samoprispevki krajanov, predvsem za obnovo in asfaltiranje ceste čez Mirosan. Ob koncu mandatne dobe bi izkoristil priliko, da bi se zahvalil za pomoč, ki so jo nudili KS pri opravljanju nalog, vsem družbenopolitičnim organizacijam, vsem trem kolektivom: Keramični tovarni, Sadjarstvu Mirosan in Montani, ker nam je večkrat priskočila na pomoč s svojim materialom za ceste, pa čeprav so se naši odnosi večkrat krhali zaradi onesnaževanja okolja. Posebna zahvala še članom delegacij, ki so tudi s svojimi močmi pripomogle, da smo dosegli to, kar smo. Tistim pa, ki bodo zasedli naša mesta želim, veliko uspeha pri delu za razvoj naše samoupravne družbe. AŠ Nove cene električne energije Zavod SRS za cene je dal soglasje za nove tarifne postavke električne energije. Naj si gre za nove cene ali nove tarifne postavke, potrošniki smo si takoj na jasnem, da gre v bistvu za višje cene ali vsaj višje stroške. Naj vas spomnimo samo na odgovor, katerega je dobil bralec našega humorističnega časopisa na vprašanje; Kam skačejo cene? V višino ali daljino? Odgovor je dobil: Direktno na potrošnika. To velja tudi tokrat. Nove cene veljajo od 1. 2. 1978. Prvi vtis, ki ga dobimo s primerjanjem tarif niti ni tako slab. Saj se je cena za kilovatno uro celo znižala. S kratkim izračunom pa smo si takoj na jasnem. Skupen strošek za električno energijo je večji in s tem je osnovni namen novih tarif dosežen. Višja sezona Nižja sezona ZAHVALA — obračunska moč (konica) (din/kW) — električna energija višja tarifa (par/kW) — električna energija nižja tarifa (par/kW) V oklepajih so stare tarife. Višja sezona traja sedaj 6 mesecev (januar, februar, marec, oktober, november, december. Po starem samo 4 mesece januar, februar, september, oktober). Iz tarif je razvidno znižanje cene za kilovatno uro, vendar se je občutno zvišala cena konice (cca 240%). Stroški za električno energijo znašajo za februar 1978 din — po novih tarifah 124.795,20 — po starih tarifah 88.048,00 razlika 36.747,20 Pri tem moram opozoriti, da znaša strošek konice pri doseženih 336 kW obračunske moči ,. din - po novi tar. 336x246,20 = 88.723,20 - po stari tar. 336x101,00 = 33.936,00 razlika 48.787,20 Pred vključevanjem električnih porabnikov, ki so v uporabi samo občasno in malo časa med največjo obremenitvijo, bo treba v bodoče malo razmisliti. Poglejmo samo dva primera: 246,20(101,00) 123,10(65,50) 48 (56) 24 (38) 24 (38) 12 (23) 1. Primer: Električna peč SITI s priključno močjo 38 kW v slikami se priključi za žganje zelo majhnega števila izdelkov. Strošek samo za konico znaša: din - v višji sezoni 38x246,20 = 9.355,60 - v nižji sezoni 38x123,10 = 4.677,80 2. Primer: Termoakumulacijska peč moči 5 kW je v času višje sezone in največje obremenitve priključena vsaj 15 minut. Strošek samo za konico znaša na mesec: din 5x 246,20= 1.231,00 za 6 mesecev 6x1.231,00 = 7.381,00 brez upoštevanja stroška porabljene eergije. Primerov bi lahko navedel še več. Pri zviševanju električne energije gospodinjstva niso nobena izjema. Niso zapostavljene? Pri prihodu inkasanta bo kupček ali vsota za plačilo že večja. Zadnje spremembe tarif najbolj zadevajo lastnike dvotarifnih števcev. Poglejmo zakaj. Dvotarifna merjenja Dvotarifna merjenja — višja tarifa — nižja tarifa Enotarifno merjenje — enotna tarifa 65 par/kWh V oklepajih so stare cene.__________ Po starem je bila cena za enotarifno merjenje enaka ceni višje tarife pri dvotarifnem merjenju (63 par/kWh). Sedaj je cena pri enotarifnem merjenju 65 par za kilovatno uro 7 par nižja od višje tarife pri dvotarifnem merjenju, ki znaša 72 par za kilovatno uro. Smatra se namreč, da uporabniki brez števč-nih ur porabijo najmanj .20% od celotne energije v času ko veljajo nižje tarife in sicer od 13. do 16. ure in od 21. do 6. ure. Težave z energijo bodo stalno prisotne, tako danes kot v bodoče. Ne gre tu samo za cene ampak za energijo na sploh. Težave bomo lahko zmanjšali z doslednim varčevanjem pri vsakodnevni rabi energije. Tega se največkrat žal premalo zavedamo. Matek F. 72 par/kWh (63 par/kWh) 36 par/kWh (34 par/kWh) (63 par/kWh) Izdaja Keramična industrija Liboje. Ureja odbor za informacije. Odgovorni urednik Darko Šuler. Izhaja štirikrat letno. Telefon 710-600. Tisk: REK TISKARNA VELENJE. Naklada 750 izvodov. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE KERAMIKOV JUGOSLAVIJE SE BODO VRŠILE V KIKINDI IN SICER 2., 3. IN 4. JUNIJA 1978. LETA. Ob težki izgubi dragega očeta Antona Kelharja, se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem v oddelku strugama za sočustvovanje in podarjeni mi denar namesto venca. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoča hči Anica Drakšič. Slovo od Erne Globoko nas je presunila vest o prometni nesreči Erne in njenega moža. Posebno hud udarec je to za družino, prav tako za naš kolektiv, posebno za strugamo, kjer je bila Erna zaposlena celih 15 let. Bila je vedno nasmejana in pripravljena za šalo, tudi ena izmed najboljših delavk, zato bo v srcih sodelavcev in sodelavk ostala praznina, posebno pa jo bosta pogrešala sin in hčerka, kakor tudi mož. Ko smo izvedeli to žalostno novico ni bilo očesa v strugami, da ne bi bilo solzno, saj kdo jo je poznal, je vedel, da je vestna delavka, zvesta žena in vzorna mati. To dokazuje tudi njeno slovo od mrliške veže do njenega preranega groba na pokopališče v Grižah, kjer seje kljub dežju zbralo veliko ljudi in so s tem dokazali, da smo izgubili človeka, ki je bil priljubljen na delovnem mestu, kakor tudi med ljudmi izven tovarne. Predkandidacijski in kandidacijski postopek ter volitve v naši krajevni skupnosti Pokopali smo Kelner Elizabeto Po dolgi in zahrbtni bolezni je v 76. letu starosti umrla naša upokojenka Elizabeta Kelner. V naši delovni organizaciji je bila zaposlena polnih 21 let in bila upokojena 21. 5. 1962. Lizika je bila nadvse delavna in se aktivno udejstvovala v družbenem življenju kraja. Sodelovala je v upokojenski organizaciji in bila aktivna članica mešanega pevskega zbora,dokler je obstajal. Vsi smo jo poznali kot zelo družabno tovarišico, ki je s svojim delom bila vzgled vsem ostalim. Zadnja leta pa je bila priklenjena na bolniško posteljo. Dolgo je kljubovala zahrbtni bolezni, toda vsa njena volja do življenja ni premagala bolezni. Njena poslednja življenjska pot se je končala. Tako smo jo 13. decembra 1977 pospremili na njeno zadnjo pot na pokopališče v Griže. Ob grobu so se od nje poslovili predstavniki kolektiva in družbenih organizacij. Godba na pihala in moški pevski zbor pa so v slovo zaigrali in zapeli žalostinke. Kako priljubljena družbena delavka je Elizabeta bila, je pričala udeležba na pogrebu. Tudi doma je ostala vrzel, ki se ne da nadoknaditi. Pustila je moža in k sreči že preskrbljene otroke. Vsi, ki smo jo poznali, kot tudi njeni sodelavci jo bomo ohranili v lepem spominu. Vsem domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Delovni človek si obveznosti in svoje pravice uresničuje pri oblikovanju in uresničevanju samoupravne politike. Organiziran v množični organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva si zagotavlja in ustvarja pogoje samoupravljanja in postaja dejanski nosilec vseh političnih in kadrovskih opravil v pripravah in izvedbi volitev. Krajevna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Liboje, kot nosilec priprav za predkandidacijske in kandidacijske postopke ter potek volilnih opravil, se po tej poti zahvaljuje za pomoč vodstvu krajevne skupnosti, vsem družbenopolitičnim organizacijam ter vsem krajanom naše male libojske kot- Zabukovica, Kasaze, Kasaze zg. Grič, Brnica, Liboje, Zagreben, Porance, Vsi zbori so bili številno obiskani, razen naselje zgornje Kasaze vključno Grič, kjer so se trije opravičili, en krajan pa je prišel na zbor od približno 200 volilcev. Ne poznajo perečih problemov, tako kot drugi, ki se otepamo z njimi; niti jih ne zanima delo sveta KS, kaj šele obravnavanje imen možnih kandidatov. line. Male po obsežnosti in prebivalstvu, a velike po dejanjih in aktivnosti, saj pokaže naš delovni človek vse znanje in aktivnost v vseh akcijah na kulturnem ekonomskem in družbenopolitičnem področju. Predkandidacijski postopek in evidentiranje možnih kandidatov za zbor krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti se je pričel že v lanskem letu. Za čim večjo obveščenost in sodelovanje vseh krajanov pri obravnavanju možnih kandidatov za vseh pet delegacij sta se, KKSZDL in svet KS odločila za zbore po zaselkih s pestrim dnevnim redom po naslednjem vrstnem redu: Povsod je bila podana podrobna ob-" razložitev dela združenih delegacij samoupravne interesne skupnosti, kjer bi naj vsaka štela po 9 delegatov in zbor KS, ki bi naj štel 11 delegatov. Prva temeljna kandidacijska konferenca je bila po zaselkih dne 8. 2. 1978. Sodelovali so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, svet KS ter konferenca SZDL Liboje. Obravnavani in potrjeni so bili vsi možni kandidati delegacij SIS-ov, zbora KS, občinske skupščine in za družbenopolitični zbor občinske skupščine Žalec. Delo po tej konferenci pa se je za vodstvo KK SZDL in sveta KS še pomnožilo. Vsi kandidati so morali podpisati izjavo, da se strinjajo s kandidaturo, sestaviti je bilo potrebno volilne odbore, volilno komisijo in določiti kurirje. Tako je bilo za izvedbo volitev zadolženih 53 krajanov. Za vse stransko pomoč pri pripravah in za okrasitev volišč se moram zahvaliti OO ZSMS, saj so dokazali, da so pomemben in nepogrešljiv faktor za napredek in razvoj naše libojske kotline. Prišla je prijetna sončna nedelja, dan, ki je bil pomemben za delovne ljudi, za še boljše demokratsko upravljanje in odločanje o vseh pomembnih stvareh, dan, ko so se volili naši delegati, to je bilo 12. marca 1978. dne 29. L 1978 ob 9. uri — nosilca Koštomaj — Šanca dne 31.1. 1978 ob 17. uri — nosilca Napotnik — Lavrinc dne L 2. 1978 ob 17. uri — nosilca Koštomaj — Šanca dne L 2. 1978 ob 17. uri — nosilca Napotnik — Lavrinc dne 2. 2. 1978 ob 17. uri — nosilca Napotnik — Lavrinc dne 3. 2. 1978 ob 17. uri — nosilca Koštomaj — Šanca dne 6. 2. 1978 ob 17. uri — nosilca Koštomaj — Šanca Imeli smo dve volišči. Eno v osnovni šoli "Bratov Hrvatin”, drugo pa v stranskih prostorih DPD Svobode "Ludvika Oblaka”. Tu so imeli svoje volišče tudi kooperantje. Bili so slabo povezani z volilno komisijo, saj smo jih v soboto, dan pred volitvami iskali po domovih, da bi ugotovili sestav njihovega volilnega odbora. Niti niso bili v skrbeh za volilne skrinjice. Kljub takšnim spodrsljajem je delo volilnih odborov potekalo brezhibno in vestno. Tudi zavest krajanov in čut dolžnosti tokrat ni zatajil, saj je bil procent udeležbe ob 9. uri že 48%. Končni izid volitev pa je bil 95,56%. Volišča so bila odprta od 6. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Ko je bilo volišče uradno še zaprto t. j. ob 5,45 uri nas je presenetil naj starejši član libojske kotline. Podpečanova mama iz Zabukovice, ki je letošnje leto obhajala 90. letnico življenja. Upam, da mi kot ženska ne bo zamerila, če izdam skrivnost, da je rojena 24. 2. 1888 leta in še ponosno zapleše valček. Ob vstopu na volišče je potegnila iz žepa 2 del stekleničko vinjaka in dejala: "Fantje, kdo ga bo?" Volila je prva v vsej krajevni skupnosti in s tem uradno odprla volišče. Ob tej priložnosti so ji čestitali ter ji zaželeli še dolgo vrsto let zdravja in sreče, predsednik KS Albin Šanca, sekretar KK SZDL Jernej Koštomaj in predsednik volilne komisije Stane Lavrinc. Kurirska služba pa je s tem pokazala svojo sposobnost in agilnost že v jutranih urah. Ta ta del Zabukovice je bil zadolžen tov. Ivan Vidmajer, ki je Pod-pečanovo mamo pripeljal. Od 1200 volilnih upravičencev jih je 50 v inozemstvu, 10 v domu oskrbovancev ali v bolnici in 15 v JLA. Volilne liste pa so poslali samo štirje iz JLA. Nekaj se jih je preselilo, ne da bi prijavili spremembo prebivališča. Končni izid pa je bil vseeno dober. Na drugi temeljni- kandidacijski konferenci so bili potrjeni delegati za družbeno politični zbor skupščine SRS in zvezni zbor skupščine SFRJ, izvoljeni vodje in namestniki vodij vseh izvoljenih delegacij. Delegacija za zbor KS v skupščino družbeno političnih skupnosti: Ivan Čoki — Kasaze 56, vodja delegacije Tatjana Topolovšek — Zabukovica 158, nam. vodje del. Združene delegacije v SIS s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva in raziskovalne dejavnosti. Štefka Kveder — Liboje 121, vodja delegacije Zvezdana Blatnik — Kasaze 69c, nam. vodje del. s področja kulture in telesne kulture Jože Hrvatin — Kasaze 105, vodja delegacije Darko Šuler — Kasdže 90, nam. vodje del. s področja zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov in invalidskega zavarovanja. Anton Mlinarič — Kasaze 104, vodja delegacije Franc Breči — Liboje 97, nam. vodje del. s področja socialnega skrbstva, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva. Rudi Krk — Zabukovica 163, vodja delegacije Leonida Rihter — Liboje 15, nam. vodje delegacije. Vsem novo izvoljenim delegatom, njihovim vodjem in namestnikom vodij iskreno čestitamo v imenu vseh krajanov ter jim želimo mnogo uspehov pri njihovem štiriletnem delu. Želimo si iskrenega sodelovanja z odbori SZDL in KS po zaselkih, s svetom KS, KK SZDL in z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Jernej Koštomaj ob vretenu