Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 10. januarja 1907.
Vsebina: (Št. 5 in 6.) 5. Zakon o uredbi lekarništva. — 6. Ukaz o postavljanju odborov službujočih farmacevtov.
5.
Zakon z dne 18. decembra 1906.1.
o uredbi lekarništva.
S pritrditvijo obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem tako:
Prvi oddelek.
Javne lekarnice.
1* r v i h a s 1 o v.
Obča določila.
§ 1.
Vrste javnih lekarnic.
Za obči promet določene lekarnice (javne lekarnice) so ali dopuščene ali realne lekarnice.
§ 2.
Prepoved kumulacije (združevanja).
Nikdo ne sme imeti več nego eno dopustilo za obratovanje javne lekarnice ali sam voditi obrata več nego ene javne lekarnice.
§ 3.
Osebna sposobnost.
Za dosego upravičenosti za samostojno obrato vanje javne lekarnice je potrebno:
(Slowenisch.)
1.	avstrijsko državljanstvo;
2.	popolni užitek državljanskih pravic;
3.	posest akademijske stopnje magistra farmacije, dosežene po redu za nauk in preskušnje;
4.	po dosegi omenjene akademijske stopnje dovršeno strokovno delovanje v najkrajši dobi, predpisani z določib tega zakona;
5.	zanesljivost z ozirom na obratovanje lekarnice.
Za strokovno delovanje v zmislu v št. 4 obseženega določila je šteti v prvi vrsti uporabo v farma-cevtiški - službi kake tuzemske javne ali zavodne lekarnice. Tej uporabi je enačiti prezentno službo kakor enoletni prostovoljec farmacevt, kolikor se je služba dovršila po dosegi akademijske stopnje magistra farmacije v kaki c. in kr. vojaški ali c. kr. de-želnobrambovski lekarnici, vendar se sme ta pre-zentua služba zaračuniti le v najvišji izmeri enega leta.
Ali in v koliko je druga opravila, ki so v zvezi z farmacevtiškim poklicem ali so mu sorodna, smatrati za strokovno delovanje v zmislu v št. 4 obseženega določila, se določi ukazoma zasliSavši stanovsko zastopstvo lekarničarjev.
Doba v št. 4 omenjenega strokovnega delovanja znašaj praviloma najmanj pet let, ako pa gre za dopustilo za obrat lekarnice, ki se ustanovi na novo, najmanj 15 let. Ti rokovi se lahko, zaslišavši
5

stanovsko zastopstvo lekarničarjev, primerno skrajšajo z ukazom za take prosilce, ki so izkazali višjo strokovno izobrazbo z dosego katerega izmed doktoratov, ki se oznamenijo v ukazu.
Ob preračunu časa uporabe, ki je v zmislu spredaj stoječih določil pogoj za dosego dopustila za obrat lekarnice, ki se ustanovi na novo, je všteti tudi čas, v katerem je prosilec upravičeno vodil obrat kake tuzemske javne ali zavodne lekarnice, ter čas, v katerem je bil v farmacevtiški službi kake inozemske javne lekarnice ali bil voditelj take lekarnice ali v inozemstvu deloval v kakem izmed opravil, oznamenjenih v tretjem odstavku, ta čas pa le v najvišji izmeri dveh let in le tedaj, ako je prosilec zadnje leto svojega strokovnega delovanja prebil v kaki tuzemski javni ali zavodni lekamici.
Izključen od dosege upravičenosti za samostojno obratovanje javne lekarnice je vsak, ki dalje nego tri leta ni deloval v nobeni javni ali zavodni lekamici in ne izvršuje že vsaj eno leto zopet takega posla. Izključen od dosege upravičenosti na novo ustanoviti lekarnico je vsak, ki ima ali je imel že enkrat dopuščeno lekarnico, pred potekom petih let, ko je odložil dopustilo.
§ 4.
Zakupnik, odgovorni voditelj in namestnik.
Kdor hoče vzeti javno lekarnico v zakup ali se naj sicer postavi za odgovornega voditelja javne lekarnice ali podružnice take lekarnice ali komur se naj, če je imetnik ali odgovorni voditelj lekarnice začasno zadržan, kakor njunemu namestniku poveri vodstvo obrata, mora ustrezati istim pogojem, ki so predpisani za dosego upravičenosti za samostojni obrat že obstoječe lekarnice.
Gledé strokovne kvalifikacije tistih oseb, katerim se, če je imetnik ali odgovorni voditelj javne lekarnice ali podružnice take lekarnice začasno zadržan, le za kratek čas kakor namestniku poveri vodstvo obrata, se lahko ukazoma uslanové olajšave poprašavši stanovsko zastopstvo lekarničarjev.
Kdor ima dopuščeno javno lekarnico, sam vodi obrat njemu lastne realne lekarnice, ima v zakupu javno lekarnico ali je sicer postavljen za odgovor-
podružnici, ne more biti hkratu zakupnik ali drugačen odgovorni voditelj ali namestnik v kaki drugi lekamici, oziroma podružnici.
§ 5.
Uporaba pomožnih moči.
Uporabo pomožnih moči v obratu lekarnic je urediti ukazoma poprašavši stanovsko zastopstvo lekarničarjev.
Zlasti je pri tem določili tudi pogoje, s katerimi se sme kdo v javni lekamici ali v podružnici take lekarnice rabiti za samostojno oddajanje zdravil. Ako se rabi pomožna moč brez magistrske diplome za samostojno oddajanje zdravil, mora biti tisti, na čigar račun se vodi obrat lekarnice, odgovoren za škodo, ki jo povzroči pomožna moč po krivdi v izvrševanju svoje službe.
§ 6.
Obratna naprava in uredba.
Za pripravljanje, za prodajanje in hranjenje lekov, ter za nadzorstveno službo določeni prostori javne lekarnice ali podružnice take lekarnice, ter njene uredbe morajo ustrezati zahtevam, ki so potrebne z ozirom na pomen obrata lekarnic brez pritožbe za javno zdravstveno službo.
Preden se začne obrat javne lekarnice, je treba doseči oblastveno odobrilo za njeno obratno napravo.
Ako se pokažejo pozneje neprilike, ki jih je treba odpraviti po predpisih prvega odstavka, je potrebne naredbe ukreniti po oblastvenih zaukazih.
Ako se menja oseba imetnika javne lekarnice, ni treba novega odobrila obratne naprave.
Uredba obrata
§ 7.
farmakopeja
taksa.
zdrav ilska
Kolikor ne obsegajo že določila tega zakona predpisov o obratovanju lekarnic, je ta obrat urediti ukazoma.
,	. .	,	„	K temu spada zlasti ■ izdaja predpisov o tem,
nega voditelja ali namestnika v lekamici ali njeni | kateri predmeti se smejo imeti v lekamici in kateri
predmeti se morajo imeti v zalogi, ter o pripravljanju, kakovosti in hrambi teh lekov (farmakopeja), nadalje določitev najvišjih cen za spredaj oznamenjene predmete in njih omot, ter določitev največjega plačila za dela, storjena v obratu lekarnice (zdravilska taksa).
Ob izdaji zdravilske takse se je ozirati na zaukaz primernih popustkov za potrebo javne preskrbe ubožnih, za potrebo bolnic in ljudomilih zavodov in bolniških blagajnic ter za osebe, kojih ubožnost je potrjena z oblastvenim izpričevalo m.
§ 8.
Nedeljski počitek.
Politična deželna oblastva naj poprašavši pristojno trgovinsko in obrtno zbornico in pristojno stanovsko zastopstvo lekarničarjev izdadd zaukaze o nedeljskem počitku za javne lekarnice oziraje se na potrebe prebivalstva.
Drugi naslov.
Dopuščene lekarnice.
§ 9.
Dopustilo.
Obrat javne lekarnice, ki ne sloni na realni pravici (radicirane, prodajne lekarnice), je dopusten le na podstavi posebnega oblastvenega dovolila (dopustila).
vzgojevališča, večje obrtne in industrijske obrate, nadalje obseg opravilnega obrata javnih lekamic, ki so v kraju ali v okolici.
Ako se naj lekarnica ustanovi na novo, je treba dopustilo vsekakor odreči, če je nova ustanovitev nevarna obstanku javnih lekarnic, ki so v kraju ali v okolici, ali zdravnika, ki ima domačo lekarnico.
§ 11.
Taksa za podelitev dopustila.
Za podelitev dopustila za obrat javne lekarnice mora koncesijonar plačati takso po razredih, razvidnih iz naslednje sestave:	»
I. razred	II. razred	III. razred	IV.razred	V. razred
v občinah, ki imajo prebivalcev več nego				v vseh drugih ul)-cinah
100.000	50.000	20.000	10.000	
kron				
4.000	3.000	2.000	1.000	500
				
Za uvrstitev kake občine v I. do V. razreda je merodajen uspeh vsakočasnega zadnjega občega popisovanja ljudi.
V dopustilnici je določiti za stojališče lekarnice občino, kraj, mestni okraj ali del kakega takega okoliša. Pri lekarnicah, ki so se obratovale že poprej, je vzdržati dosedanje stojališče. Dopustilo ima moč samo za stojališče.
§ 10.
Zdravilišča in drugi kraji z večjim prometom se lahko, poprašavši občino in pristojno stanovsko zastopstvo lekarničarjev, v mejah I. do V. razreda prestavijo ukazoma v kak razred z višjim zneskom takse.
Imetniki javne lekarnice so dolžni poskrbeti za preskrbo službujočih farmacevtov ter njihovih vdov in sirot z zavarovanjem.
Stvarni pogoji podelitve dopustila.
Dopustilo se sme podeliti le, ako ima v občini stojališča lekarnice ali v najbližnji okolici kak zdravnik, ki izvršuje prakso, svoje stalno bivališče.
Odločujč se je ozirati na potrebo prebivalstva; pri tem je zlasti vpoštevati število in življenske razmere prebivalstva ter promet v slojališču inv okolici, bolnice in ljudomile zavode, kar jih je, šole in
Dokler se drugače zakonito ne uredi, veljajo za to naslednja določila:
Imetniki lekarnic imajo pravico eno tretjino prispevkov, ki jih je plačevati za zavarovanje, izterjati od službujočih farmacevtov potom odbitka od delovnega zaslužka. Najmanjšo izmero pričakovanj, ki jih je zagotoviti zavarovancem in njihovim ostalim, ter čas, s katerim se mora začeti v 4. odstavku
oznamenja skrb, je ustanoviti ukazoma poprašavši stanovsko zastopstvo lekarnicarjev.
V prvem odstavku oznamenjene takse je porabiti za namene preskrbe službujočih farmacevtov in njihovih ostalih. Ministrstvo za notranje stvari lahko določi, poprašavši stanovsko zastopstvo le-karničarjev, da je te takse nakloniti kakemu obstoječemu zavodu ali zavodu, ki se ustanovi in čigar namen je pokojninsko zavarovanje pripadnikov le-karničarskega stanu, ako njegova uredba, zlasti zavarovalni načrt ustreza zahtevam, ki se bodo stavile. V tem primeru bodo takse v prid le službujočim farmacevtom, ki pripadajo temu zavodu.
§ 12.
Osebni značaj dopustila.
Dopustilo za obrat javne lekarnice je osebno in se ne sme prenesti na druge.
§ 13.
Obratovalna dolžnost.
Imetnik javne lekarnice ter odgovorni voditelj take lekarnice je dolžen nepretrgoma vzdrževati obrat lekarnice; prav tako se ne sme prenehati obratovanje lekarnice, ako jo prevzame tretja oseba.
Ako namerja imetnik lekarnice ustaviti obrat, mora najmanj dva mesca poprej oblastvu naznaniti odložitev dopustila.
Ako se obrat javne dopuščene lekarnice zoper spredaj stoječe predpise pretrga ah ustavi, lahko oblastvo uradoma izroči obrat, če je njegovo vzdrževanje izvršljivo in če je to želeti z ozirom na potrebo prebivalstva, za račun imetnika lekarnice dotlej, da ga zopet začne upravičenec ali dotlej, da predpisu primerno odloži dopustilo, odgovornemu voditelju ali namestniku, čigar plačilo določi oblastvo poprašavši stanovsko zastopstvo.
§ 14.
Premestitev.
Premestitev lekarnice v mejah ustanovljenega stojališča (§ 9, drugi odstavek) potrebuje oblastvenega odobrila.
Prehod lekarnic.
Ako preide javna lekarnica, ki se obratuje na podstavi dopustila, s pravnimi opravili med živimi ah po podedovanju na koga drugega, mora ta izprositi novo dopustilo, ako hoče obratovati lekarnico.
Ako pa preide taka lekarnica po smrti imetnika dopustila po podedovanju na vdovo ah na njegove zakonske potomce, se sme lekarnica za račun vdove v času njenega vdovstva, za račun potomcev do dosežene polnoletnosti dalje obratovati na podstavi starega dopustila.
Ako je eden izmed potomcev, na katere preide lekarnica po smrti imetnika dopustila po podedovanju, farmacevt, se sme lekarnica na podstavi starega dopustila dalje obratovati dotlej, da doseže ta potomec sposobnost za samostojni obrat javne lekarnice v smislu § 3, toda najdalje tako dolgo, da doseže trideseto leto starosti.
Daljnji obrat lekarnice med konkurznim postopkom za račun konkurzne mase ter v času izvršilne prisilne uprave po kakem tretjem ah v času izvršilnega prisilnega zakupa se vrši na podstavi dolžnikovega dopustila.
Dokler traja zapuščinska razprava, ni treba novega dopustila za nadaljnje vodstvo javne lekarnice za račun mase.
§ 16.
Omejitev prenosa.
Javna lekarnica, ki še ne obstoja pet let, se s pravnimi opravili med živimi ne sme prenesti na druge. Vsi nasprotni dogovori so nični.
Na javne lekarnice, ki se v zmislu predpisov § 15, drugi, tretji in peti odstavek obratujejo dalje po smrti imetnika dopustila, se ne uporablja določilo tega paragrafa.
§■ 17.
Poslovodstvo in dajanje v zakup.
Obratovanje dopuščene javne lekarnice po kakem odgovornem voditelju ali danje lekarnice v zakup potrebuje oblastvenega odobrila. Dajanje v pod-zakup je nedopustno. Oblastveno odobreni zakupnik je odgovorni voditelj lekarnice.
Ako se naj lekarnica dalje obratuje po določilih § 15, drugi do peti odstavek, je postavili
odgovornega voditelja ali dati lekarnico v zakup.
Ne gledé na te primere, se sme stalno obratovanje dopuščene javne lekarnice po odgovornem voditelju ali danje v zakup dovoliti le iz važnih razlogov in vsakčas le za določeno dobo, ki ne sme presegati pet let. Zaporedno podeljevanje tega dovolila glede iste lekarnice za več dob, ki sledé druga drugi, je dopustno.
Ako je imetnik dopustila ali odgovorni voditelj začasno zadržan, da bi sam vodil obrat lekarnice, mora skrbeti za pripravnega namestnika, ki ga je hkratu, ko se postavi, imenovati oblastvu. Ako je imetnik dopustila ali odgovorni voditelj več nego šest tednov nepretrgoma zadržan voditi obrat lekarnice, mora doseči oblastveno odobrilo namestnika.
Ako se odgovorni voditelj ali namestnik ni postavil po predpisih četrtega odstavka, naj oblastvo prenese obrat, če je njegovo vzdrževanje izvršljivo in če je to želeti z ozirom na potrebo prebivalstva, dotlej da se odstrani prej oznamenjena pomanjkljivost, za račun imetnika lekarnice uradoma kakemu odgovornemu voditelju ali namestniku, čigar plačilo določi oblastvo poprašavši stanovsko zastopstvo. Drugače je obrat lekarnice ustavili dotlej, da se odpravi pomanjkljivost.
§. 18.
Časna odstranitev imetnika dopustila od vodstva lekarnice.
Imetnika dopustila za obratovanje javne lekarnice naj oblastvo odstrani od vodstva lekarnice na določen čas, ako je bil zaradi prestopka predpisov, ki se tičejo obratovanja lekarnic, od upravnega oblastva ponovno kaznovan po določilih tega zakona, in ako je v danili okolnostih zakonita zahteva zanesljivosti prikračena. To naredbo je ukreniti najdalje v treh mescih po dnevu, katerega je dobilo zadnje kazensko razsodilo pravno moč.
Ako je bil imetnik dopustila v zmislu spredaj stoječega predpisa na določen čas odstranjen od vodstva lekarnice, naj prenese oblastvo uradoma obrat lekarnice v tem času, če je njegovo vzdrževanje izvršljivo, na zaprosilo imetnika dopustila ali z ozirom na potrebo prebivalstva, na račun imetnika dopustila odgovornemu voditelju ali namestniku, čigar plačo ustanovi oblastvo poprašavši stanovsko
zastopstvo. Drugače je obrat lekarnice v dotičnem času ustaviti.
Določilo sprednjega odstavka se uporablja tudi tedaj, če je bilo s kazenskosodno razsodbo (§ 19, št. 7) imetniku dopustila prepovedano izvrševanje poklica dotlej, da dokaže zopet doseženo usposobljenost.
§ 19.
Preklic dopustila.
Dopustilo za obrat javne lekarnice se lahko prekliče :
1.	ako se lekarnica ne začne obratovati v enem letu po izročitvi dopustilnice;
2.	Ako se obrat lekarnice prekine za več nego šest mescev.
Dopustilo je nadalje odtegniti:
3.	ako se je podelilo proti predpisu § 2 in če traja protizakonito stanje še dalje;
4.	ako se pri imetniku dopustila za njegovega življenja dodatno pokaže prvotni in še dalje trajajoči nedostatek v§ 3, št, 1 do 4 oznamenjene potrebščine za dosego dopustila;
5.	ako izgubi imetnik dopustila austrijsko državljanstvo;
6.	ako se s pravomočno kazenskosodno razsodbo izreče izguba lekarničarske pravice ali je v zvezi izguba akademijske stopnje;
7.	ako se je imetniku dopustila s kazenskosodno razsodbo prepovedalo izvrševanje poklica in lekarnice, ako je bil postavljen proti predpisu, obse-ne dokaže, da je v treh letih zopet dosegel usposobljenost po določilih, ki se izdadö ukazoma.
§ 20.
Odstranitev odgovornega voditelja ali namestnika.
Doloma § 18, prvi odstavek in § 19, št. 4 do 6 se slično uporabljajo na odstranitev zakupnika ali drugačnega odgovornega voditelja ali namestnika od vodstva obrata lekarnice.
Nadalje je zakupnika, odgovornega voditelja ali namestnika tudi tedaj odstraniti od vodstva obrala
ženemu v § 4, tretji odstavek ali če začne pozneje obrat kake druge javne lekarnice za svoj račun, ne da bi odstopil od vodstva prve lekarnice ali če se mu je s kazenskosodno razsodbo prepovedalo izvrševanje poklica.
Tretj i naslov.
Realne lekarnice.
§ 21.
Realne pravice.
Realni značaj veljavnih radiciranih in prodajnih lekarnic (realnih lekarnic) ostane neizprernenjen ; prav tako ostanejo za presojo realnega značaja lekarnice v moči dosedanji predpisi.
Nove realne lekarnice se ne smejo ustanavljati.
§ 22.
Obrat realnih lekarnic.
Posestnik realne lekarnice, ki hoče sam voditi njen obrat, mora na oblastvu izprositi odobrilo tega vodstva obrata.
Ako posestnik realne lekarnice ni upravičen sam voditi lekarnico, more realno lekarnico obratovati le kak zakupnik ali sicer kak odgovoren voditelj, čigar namestitev potrebuje oblastvenega odobrila.
Odobrilo vodstva realne lekarnice po posestniku, zakupovanja take lekarnice ali namestitve odgovornega voditelja zanjo se sme samo odreči, ako za vodstvo lekarnice namerjana oseba nima sposobnosti za obratovanje lekarnice (§ 3 in 4, prvi odstavek) ali ako je po določilih tega zakona izključen prevzeti vodstvo obrata realne lekarnice, ker hkratu vodi kako drugo lekarnico (§ 2 in 4, tretji odstavek).
Posestnika realne lekarnice je od nje vodstva odstraniti časno ali za vedno iz istih razlogov, iz katerih je ukreniti časno odstranitev imetnika dopustila za obrat javne lekarnice od nje vodstva po § 18, prvi in tretji odstavek, oziroma ukreniti preklic dopustila po § 19, št. 4 do 7.
Nadalje je preklicati odobrilo za vodstvo obrata realne lekarnice po nje posestniku, ako se je podelilo to odobrilo proti predpisu § 2 in ako traja dalje protizakonito stanje.
Na realne lekarnice se slično uporabljajo določila § 1 7, četrti odstavek, in § 20.
Ako za vodstvo obrata realne lekarnice ni poskrbljeno po določilih prvega, drugega in predzadnjega odstavka tega paragrafa, je obrat ustaviti dotlej, da se odpravi nedostatek.
§ 23.
T akse.
Ob prehodu realne lekarnice s pravnimi opravili med živimi mora pridobitnik realne lekarnice, na političnem oblastvu plačati takso, ki jo je odmeriti po določilih §11. Predpisi §11, zadnji odstavek veljajo tudi za porabo teh taks.
V
Četrti naslov.
Podružnice.
§ 24.
t
Obča določila.
Imetniku javne lekarnice se lahko izjemoma dovoli obratovanje podružnice na kraju, oddaljenem od javnih lekarnic, na katerem je začasno posebna potreba po oddajališču zdravil (na primer pri velikih naselbinah delavcev za dobo stavbnih podjetij — zavodi za dispenzovanje) ali se pokaže v vsako leto ponavljajočih se dobah (na primer v zdraviliščih — sezonske lekarnice).
Podružnica se more obratovati le v zvezi z javno lekarnico, za katero je bila dovoljena.
Več nego ena podružnica se ne more dovoliti imetniku lekarnice.
Ako se podeli imetniku realne lekarnice dovolilo ustanoviti podružnico, tedaj to dovolilo ni sestavina realne pravice.
Obrat podružnice sme izvrševati le po odgovornem voditelju, čigar namestitev potrebuje oblastvenega odobrila.
Na podružnice se slično uporabljajo določila § 9, drugi odstavek, 10, 14 in 17, četrti odstavek. Ako za podružnico ni postavljcn'odgovoron voditelj ali, če je zadržan, ni postavljen namestnik (§ 17, četrti odstavek), je obrat ustaviti dotlej, da se odpravi ta nedostatek.
Za podelitev dovolila za obratovanje podružnice mora imetnik lekarnice plačati takso v znesku 250 K. Za porabo teli taks veljajo predpisi §11, zadnji odstavek.
Dis penzovalnice (od dajal nice).
Ako se dovoli podružnica za začasno potrebo (dispenzovalnica), je treba dobo dovolila ustanoviti ob njega podelitvi; dovolilo se lahko prekliče že, preden poteče ustanovljeni čas, če se obrat podružnice ni začel ob roku, ki ga je določilo oblastvo, ali če se je pozneje prekinil dalje nego 14 dni.
§ 26.
Sezonske lekarnice.
Ako se dovoli obratovanje podružnice za vsako leto ponavljajočo se dobo (sezonska lekarnica), je treba določiti, kako dolga traja doba, v kateri se mora obratovati podružnica.
V tem primeru se lahko dovolilo prekliče, ako5 se obrat podružnice v kakem letu ni začel ob roku, ki gaje določilo oblastvo, ali ako se je v času obratne dobe prekinil dalje nego 14 dni.
§ 27.
Preklic dovolila.
Dovolilo za obratovanje podružnice je treba preklicati tudi tedaj, ako v doličnem kraju ni več potrebe po oddajališču zdravil, ki je bila merodajna za podelitev dovolila, ali ako se v kraju, v katerem je podružnica, ali v okolici tega kraja, ki pride v poštev, ustanovi samostojna javna lekarnica.
Drugi oddelek.
Domače lekarnice zdravnikov in živinozdravnikov in farmacev-tiški zasilni aparati.
§ 28.
Dispcnzacijska pravica zdravnikov vobče.
Zdravnikom je oddajanje zdravil dovoljeno le po nastopnih določilih
§ 29.
Dovolilo imeti zdravniško domačo lek arnico.
Dovolilo imeti domačo lekarnico je treba podeliti zdravniku, ako v kraju, v katerem ima zdravnik
f
svoje bivališče, ni javne lekarnice in je z ozirom na oddaljenost bližnje take lekarnice v bivališču zdravnikovem potreba po oddajališču zdravil (§ 10, tretji odstavek).
Ako preloži zdravnik svoje bivališče v kak drug kraj, mine za prejšnje bivališče podeljeno dovolilo imeti domačo lekarnico.
Dovolilo je treba preklicati, ako se domača lekarnica lahko pogreša, ker se je ustanovila javna lekarnica v stojališču domače lekarnice ali v okolici. V takem primeru je imetnik ustanovljene javne lekarnice na zahtevanje zdravnika dolžen, odkupiti rabne zaloge domače lekarnice.
Dolžnost odkupa se razteza le na take leke, ki jih mora lekamičar po oblastveni odredbi (g 7) imeti v zalogi, in le na take množine, ki ustrezajo pričakovanemu obratnemu obsegu lekarnice ki se ustanovi.
Ako se med udeleženci ne doseže sporazum-ljenje o prevzemni ceni, je to ceno ovedeti s cenitvijo pod oblastvenim vodstvom.
Ako je spor o dolžnosti odkupa, njega obsegu ali njegovih pogojih, se je treba potegniti za pravico v redni pravdi.
g 30.
Pravica ob obratovanju zdravniških domačih lekarnic.
Dovolilo imeti domačo lekarnico daje zdravniku pravico oddajati zdravila bolnikom, ki jih zdravi, ako jih ne zdravi v kraju, v katerem je javna lekarnica. Z zdravilom je izročiti stranki vedno po predpisu taksovani recept.
Zdravnik ima tudi pravico in dolžnost oddati zdravilo iz svoje domače lekarnice, ako ga zapiše kak drug zdravnik in če bi se ne moglo več pravočasno dobiti iz javne lekarnice.
§ 31.
Predpisi ža obratovanje zdravniških domačih lekarnic.
Domačo lekarnico mora voditi zdravnik sam in je torej ne sme obratovali po kaki tretji osebi ali dati v zakup.
V domači lekarnici se ne smejo uporabljati pomožne moči za samostojno oddajanje zdravil.
Zdravnik šme za uredbo in popolnitev svoje domače lekarnice potrebne lekarije, kemijske in farinacevtiške preparate ter druge zdravilne priprave dobivati le iz kake tuzemske jjj/vne lekarnice.
Določila §§ 6, prvi in tretji odstavek, in 7 se slično uporabljajo na zdravniške domače lekarnice.
§ 34.
Živinozdravniške domače lekarnice.
Diplomirami živinozdravniki in konjski zdravniki, upravičeni za konjsko zdravniško prakso, imajo pravico imeti domače lekarnice za potrebo svoje živinozdravniške prakse.
§ 32.
Domače lekarnice homeopatičnih zdrav-ni kov.
Zdravniki, ki se poslužujejo ob zdravljenju svojih bolnikov homeopatične zdravilne metode, imajo po §§ 29 do 31 pravico imeti zdravniško domačo lekarnico. Tudi homeopat je dolžen stranki izročiti vedno natančen recept.
Osnovne tinkture in preparati se morajo dobivati iz kake tuzemske javne lekarnice.
Določila §§ 6, prvi in tretji odstavek, in 7, prvi odstavek, se slično uporabljajo tudi na homeopatične domače lekarnice.
§ 33.
Farmacevtiški zasilni aparati.
Zdravniki, ki imajo svoje bivališče v kraju, v katerem ni javne lekarnice, so dolžni, če nimajo z oblastvenim dovolilom domače lekarnice, imeti farmacevtiški zasilni aparat, ki obsega za prvo pomoč v nujnih primerih potrebna zdravila.
Za uradne zdravnike, ki jih postavijo država, dežele, okraji ali občine, so glede njhove dolžnosti imeti take zasilne aparate, merodajni dotični službeni predpisi.
V ostalem lahko podeli oblastvo zdravnikom, ki imajo svoje bivališče v kraju, v katerem je javna lekarnica, dovolilo imeti farmacevtiški zasilni aparat, ako izvršuje svoj poklic obiskujejo bolnike v krajih, v katerih ni javnih lekarnic in je pravočasna dobava za prvo pomoč v nujnih primerih potrebnih zdravil iz take lekarnice otežena po prometnih razmerah.
Predpisi o uredbi in uporabljanju farmacev-tiških zasilnih aparatov se izdadö ukazoma.
Določila § 7, prvi in drugi odstavek, se slično uporabljajo na živinozdravniške domače lekarnice.
Tretji oddelek. Lekarnice zavodov.
«	§ 35.
Dovolilo za obratovanje lekarnic zavodov.
Obrat lastnih zavodnih lekarni se more izjemoma dovoliti javnim zdravilnim in ljudomilim zavodom ter po zakonih o bolniškem zavarovanju delavcev urejenim bolniškim blagajnicam ter zvezam takih bolniških blagajnic.
Dovolilo za obratovanje lekarnice kakega zavoda se ne more prenesti na druge.
§ 36.
Pravica.
V lekarnicah zavodov se smejo oddajati zdravila le osebam, ki so v oskrbi zavoda ali ki stanujejo v zavodu, oziroma udom dotične bolniške blagajnice ali blagajnične zveze.
Drugim osebam se smejo oddajati zdravila le tedaj, ako je nujno potrebno dobiti zdravilo in se iz javne lekarnice to ne more pravočasno zgoditi; o tem je predložiti zdravnikovo potrdilo. V takem primeru se oddaja zdravila ne sme odreči.
§ 37.
Odgovoren voditelj.
Zdravniki so dolžni dobivati zdravila zasilnega aparata iz kake tuzemske javne lekarnice.
\
Ukazoma se lahko določi, ali in s katerimi pogoji je potrebno ali dopustno imeti zasilne aparate tudi v drugih nego v prvih treh odstavkih oznamc-njenih primerih.
Obrat lekarnice kakega zavoda se sme izvrševati le po odgovornem voditelju, čigar namestitev potrebuje oblastvenega odobrila.
Nedopustno je dati lekarnico kakega zavoda v zakup.
§ 38.
Drugi predpisi.
Predpisi §§ 4 do 7, 9, drugi odstavek, 10. prvi "in tretji odstavek 11, 14, 17, četrti odstavek in § 20 se zmislu primerno uporabljajo na lekarnice zavodov.
§ 39.
Ustavitev obrata.
Ako za lekdrnico kakega zavoda, ki se obratuje, ni postavljen odgovorni voditelj ali— čejezadržan — namestnik (§ 17, četrti odstavek), je obrat lekarnice ustaviti dotlej, da se odpravi ta nedostatek.
§ 40.
Preklic dovolila.
Ako zavod, bolniška blagajnika ali zveza bolniških blagajuic zlorabi dobljeno dovolilo za obratovanje zavodne lekarnice, naj ga oblaslvo prekliče.
Dovolilo se lahko nadalje prekliče, ako nastopi kateri izmed primerov, omenjenih v § 19, št. 1 in 2.
Četrti oddelek. Kazenska določila.
^	§ 41.
Kazni.
Prestopki tega zakona ali zaukazov, izdanih izvršuje ta zakon, se kaznujejo, ako dotično dejanje ne spada pod kako določilo občega kazenskega zakona, z denarjem od 10 do 2000 K.
V vsakem kazenskem razsodilu, s katerim se nalaga denarna kazen, je hkratu določiti zaporno kazen, ki naj stopi na mesto denarne kazni, če se ne dâ izterjati.
Pri tem je za kazenski znesek 10 do 20 K razsoditi na en dan, pri višjih denarnih kaznih za vsakih 20 K po en dan zapora; zapor pa ne sme trajati dalje nego tri mesce.
§ 42.
Odmera kazni.
Odmerjaje kazen se je ozirali na dane otežilne in olajšilne okolnosti ter na gospodarski' in rodbinske razmere obdolženca.
§ 43.
Odmcmba kazenskih zneskov.
Iz denarnih kazni pritekajoče zneske je odme-niti za namene preskrbe službujočih farmacevtov ter njihovih vdov in sirot.
Natančnejša določila o tem je dotlej, da se to dokončno zakonito uredi, izdati ukazoma, popra-šavši stanovsko zastopstvo lekarni carjev.
Peti oddelek.
Oblastva in postopek.
§ 44.
Pristojnost političnega ob las tv a prve stopnje.
Izvrševanje predpisov tega zakona je naloženo, kolikor zakon ne obsega drugih zaukazov ali ne nastopi pristojnost sodišč, v prvi stopnji političnim okrajnim oblastvom (okrajnim glavarstvom, komunalnim uradom občin s svojim uslavom), v kojih okraju je ali se namerja lekarnica, podružnica ali zasilni aparat.
Kjer se torej v besedilu tega zakona omenja upravno oblastvo»ali oblastvo brez natančnejšega oznamenila, je umevati s tem pristojno politično oblastvo prve stopnje.
§ 45.
Pritožba na višjo stopnjo.
Na prizive zoper odločbe in odredbe političnih oblastev, ki se izdadö na podstavi predpisov tega zakona ali zaukazov, izdanih izvršujč la zakon, se uporabljajo obči predpisi, veljajoči v tem oziru v postopku pred političnimi oblastvi.
§ 46.
Prošnja za dopustilo za obratovanje javne lekarnice.
Prošnjo za dopustilo za obratovanje javne lekarnice je vložiti na političnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okmišu je ali se namerja stojališče lekarnice.
Taki prošnji je priložiti izkaze o tem, da so izpolnjeni v § 3 pod št. 1 do 4 oznamenjeni pogoji za osebno sposobnost; nadalje mora prosilec, če hoče že obstoječo lekarnico dalje obratovati, z notarsko
(Sloveuisch.)
G
ali sodno poverjeno listino dokazati prehod lekarnice nase s pogojem, če se mu podeli dopustilo.
Ako ima prosilec dopustila že kako dopustilo za obratovanje javne lekarnice, mora hkratu to dopustilo odložiti pogojno za primer, da dobi novo dopustilo. Prav tako mora prosilec dopustila, ki obratuje njemu lastno realno lekarnico, dokazati, da je oddal realno lekarnico za primer, če se mu podeli dopustilo.
§ 47.
Zavrnitev brez nadaljnjega postopka.
Politično deželno oblastvo mora najprej preskusiti prošnjo za dopustilo in prošnji pridejane priloge z ozirom na zahtevke, oznamenjene v § 46. Ako se že iz te preskušnje pokaže, da se ni ustreglo v prej omenjenem paragrafu obseženim predpisom, je prošnjo zavrniti brez nadaljnjega postopka.
Prošnjo za dopustilo naj politično deželno oblastvo tudi tedaj zavrne brez nadaljnjega postopka, ako je bila kaka prejšnja prošnja istega ali kakega drugega prosilca za ustanovitev nove lekarnice na istem stojališču zavrnjena, ker ni bilo v § 10 ozna-menjenih stvarnih pogojev, ako računaje od datuma zadnje v stvari izdane odločbe še nista minuli več nego dve leti in ako ni nastala bistvena izprememba v krajevnih razmerah, merodajnih za prejšnjo odločbo.
§ 48.
Razglasitev ob novih ustanovitvah.
Najdalje v 14 dneh po prihodu prošnje za dovolitev za obratovanje lekarnice, ki se ustanovi na novo, naj politično deželno oblastvo, ako prošnja ni bila v zmislu določil prejšnjega paragrafa zavrnjena brez nadaljnjega postopka, zaprosilo razglasi v •časniku, določenem za uradna oznanila, ter navede ime, poklic in bivališče prosilca in stojališče, ki je namenjeno za lekarnico.
V ta razglas je vzprejeti določilo z vsebino, da lahko imetniki javnih lekarnic, ki menijo, da preti obstanku njihovih lekarnic nevarnost z ustanovitvijo nove lekarnice, navedejo svoje eventualne ugovore zoper novo ustanovitev ustno ali pismeno v roku štirih tednov najdalje, računaje od dneva razglasitve v časniku, določenem za uradna oznanila, na političnem oblastvu prve stopnje, v čigar okraju je
namerjano stojališče nove lekarnice, da se pa pozneje dohajajoči ugovori ne bodo vpoštevali.
Hkratu z objavo razglasa v uradnem listu naj pošlje deželno oblastvo en izvod razglasa prej ozna-menjenemu političnemu oblastvu prve stopnje ter pristojnemu stanovskemu zastopstvu lekarničarjev in zdravniški zbornici.
§ 49.
Uvodni postopek.
Politično deželno oblastvo naj vsako prošnjo za dopustilo za obratovanje javne lekarnice, ki ni bila v zmislu določil § 47 zavrnjena brez hadaljnjega postopka, nemudoma pošlje političnemu oblastvu prve stopnje, v čigar okraju je ali je namerjano stojališče lekarnice. To oblastvo mora brez odloga ura-doma-poizvedeti vse za odločbo merodajne razmere.
Ako je namerjana ustanovitev nove javne lekarnice ali ako ob prehodu javne lekarnice na koga drugega po mnenju oblastva niso več dani stvarni pogoji za podelitev dopustila v zmislu § 10, prvi in drugi odstavek, naj dâ oblastvo občinanl stojališča in okolice, ki pride v poštev, ter, kjer so okrajni za-stopi, tudi njim priliko izjaviti se o prošnji za dopustilo, določivši rok najdalje štirih tednov.
Ako pridejo ob ustanovitvi lekarnice z ozirom na stojališče, ki je izbrano zanjo, v poštev tudi v drugih političnih okrajih ležeče občine, je treba prav tako po pristojnem političnem oblastvu prve stopnje ukreniti, da se poprašajo te občine in eventualno okrajni zastopi.
Ko so poizvedbe dovršene, je prošnjo prilo-živši vse razpravne spise, nemudoma s predlogom zopet predložiti političnemu deželnemu oblastvu.
§ 50.
Zaslišanje stanovskega zastopstva.
0 vsaki v zmislu spredaj stoječih določil zopet predloženi prošnji je na političnem deželnem oblastvu napraviti tabelo, iz katere so razvidni osebne sposobnosti prosilca tičoči se podatki z navedbo do-tičnih dokazov, eventualne izjave občin in okrajnih zasipov ter, če se lekarnica na novo ustanovi, tudi ugovoi-i, ki so jih morda imetniki drugih javnih lekarnic pravočasno vložili zoper ustanovitev.
Po en izvod te tabele naj pošlje politično deželno oblastvo pristojnemu stanovskemu zastopstvu lekarničarjev in zdravniški zbornici s pozivom, naj se izjavijo o prošnji v roku najdalje štirih tednov. V istem roku ima stanovsko zastopstvo lekarničarjev ter zdravniška zbornica tudi pravico po svojih zastopnikih na deželnem oblastvu vpogledati v izvirno prošnjo in njene priloge.
§ 51.
Odločba o prošnji za dopustilo.
O prošnjah za podelitev dopustila za obratovanje javne lekarnice odloča politično deželno oblastvo, v čigar upravnem okolišu je ali se namerja stojališče lekarnice.
Ako pridejo v primeru, omenjenem v § 49, drugi odstavek, z ozirom na stojališče, ki je izbrano za lekarnico, v poštev tudi občine upravnega okoliša drugih političnih deželnih oblastev, naj odloči v prvem odstavku oznamenjeno deželno oblastvo o podelitvi dopustila v porazumu s temi drugimi oblastmi. Ako se med deželnimi oblastvi ne dožene spora-zumljenje, odloči ministrstvo za notranje stvari.
Zoper odločbo deželnih oblastev, s katero se odreka dopustilo za samostojno obratovanje lekarnice je prosilcu dopuščeno pritožiti se na ministrstvo za notranje stvari, zoper podelitev dopustila pa tistim imetnikom javnih lekarnic, ki so pravočasno ugovarjali po § 48, drugi odstavek. Odločbe je izdati brez vsakega odloga.
V odločbi, s katero se je podelilo dopustilo za obratovanje lekarnice, je hkratu določiti rok, v katerem je na političnem oblastvu položiti v § 11 oznamenjeno takso za dopustilo.' Ko je dobila ta odločba pravno moč in ko je položena dopustilna taksa, je izdati dopustilnico in jo izročiti imetniku dopustila.
Ako se dopustilna taksa ne položi v določenem roku, velja, kakor da se je prošnja za podelitev dopustila umaknila. V tem primeru naj vpraša deželno oblastvo, ako so bili drugi prosilci z ozirom na podeljeno dopustilo zavrnjeni, te prosilce določivši jim rok, ali vzdržujejo svoje prošnje in naj torej na podstavi izjav, prihajajočih v določenem roku, brez ponovitve postopka (§§ 48 do 50) vnovič odloči.
Prošnja za odobrilo obratovanja realnih lekarnic.
Kdor hoče njemu lastno realno lekarnico sam obratovati, mora na političnem oblastvu prve stopnje, v čigar okraju je lekamica, dokazavši posest realnih pravic in priloživši dokaze, da so dani v § 3, št. 1 do 4 oznamenjeni pogoji za njegovo osebno sposobnost, zaprositi odobrilo za prevzetje obratovanja.
§ 53.
Postopek ob dovolilu za obratovanje podružnic, zdravniških domačih lekarnic in zavodnih lekarnic.
Za postopek o prošnjah za dovolilo obratovati podružnico javne lekarnice ter imeti zdravniško domačo lekarnico v zmislu § 29 in obratovati zavodno lekarnico je zmislu primemo uporabljati določila §§ 47 do 51.
Določila §§ 48, 49, drugi in tretji odstavek, in 50 naj se ob prošnji za dovolitev imeti zdravniško domačo lekarnico v zmislu § 29 le tedaj uporabljajo, ako v kraju, v katerem se naj ustanovi zdravniška domača lekarnica, doslej še ni bilo druge take lekarnice.
§ 54.
Pristojnost oblastev ob preložbah.
Dovoliti preložitev dopuščene javne lekarnice ali podružnice take lekarnice ter zavodne lekarnice v mejah določenega stojališča, ima pravico politično deželno oblastvo poprašavši stanovsko zastopstvo lekarničarjev in zdravniško zbornico.
§55.
Postopek o namestitvi odgovornega voditelja ali namestnika.
Prošnjo za odobrilo odgovornega voditelja ali namestnika za obratovanje javne lekarnice ali podružnice take lekarnice ter zavodne lekarnice je vložili na pristojnem političnem oblastvu prve stopnje priloživši dokaze, da so dani v § 3, št. 1
C*

do 4 oznamenjeni pogoji za osebno sposobnost tistega, ki se namesli.
Odgovornega voditelja ali namestnika za obratovanje javne lekarnice postavi na podstavi zakonitih predpisov oblastvo poprašavši za predlog pristojno stanovsko zastopstvo o osebi, ki se postavi.
§ 56.
Postopek ob odobrili! obratnih naprav.
Odobrilo obratne naprave javne lekarnice ali podružnice take lekarnice ter zavodne lekarnice je zaprositi na pristojnem političnem oblastvu prve stopnje ter predložiti potrebne popise in očrtne narise.
Oblastvo naj, kolikor je potrebno, poizveduje o zaprosilu in odloči po uspehu teh poizvedb.
Odločba naj obsega, če se naprava odobri, glede uredbe in obrata lekarnice morda potrebne pogoje in omejitve.
§ 57.
Cenitev zalog domačih lekarnic.
V	primeru, omenjenem v § 29, predzadnji odstavek, naj zaukaže na zaprosilo enega izmed udeležencev cenitev rabnih zalog domače lekarnice, ki jih mora prevzeti imetnik novo ustanovljene javne lekarnice, politično oblastvo prve stopnje, v čigar okraju je domača lekarnica.
Cenita pod vodstvom zastopnika tega oblastva dva izvedenca, ki jih postavi oblastvo; cenilnemu dejanju je privzeti imetnika javne in domače lekarnice ali njuna zastopnika.
Cenitvi zalog je dati v podstavo tržne cene do-tičnih predmetov.
§ 58.
Kazensko postopanje.
Preiskovanje in kaznovanje prestopkov lega zakona spada v področje političnih oblastev.
Zoper kazensko razsodilo, potrjeno glcdč krivde v drugi stopnji, ni dopuščen nadaljnji vzklic.
V	ostalem veljajo glede postopka obči predpisi za postopanje v prestopkih, spadajočih v politično uradovanje.
Prisilni pomočki.
Izvršuje po določilih tega zakona izdane zaukaže ima oblastvo pravico, poprijeti se za varovanje uspeha potrebnih naredb, na primer zapleniti zaloge, zapreti obratovališča.
Denarne kazni, ki jih naloži oblastvo po predpisih tega zakona, ter zneski, ki se ustanové za plačilo uradoma postavljenemu odgovornemu voditelju ali namestniku, se lahko izterjajo potom političnega ali sodnega izvršila.
§ eo
t
Državno nadzorstvo.
Nadzorovanje vsega lekarništva je naloženo političnim oblastvom in v najvišji stopnji ministrstvu za notranje stvari.
Nadzorstvo lekarnic se izvršuje uradoma.
Natančnejša določila o izvrševanju državne nadzorne pravice se lahko izdado ukazoma.
V
šesti oddelek.
Končna določila.
§ 61.
Vzdrževanje pridobljenih pravic.
Na podstavi prejšnjih predpisov pridobljene pravice za obratovanje lekarnic za lastni ali tuji račun ostanejo v moči.
§ 62.
Obratovanje javnih in zavodnih lekarnic po uradnih organih.
Določila §§ 2, 22 in~37 se ne uporabljajo na javne oziroma zavodne lekarnice, ki ji obratujejo nameščenci dvora, države ali kakega pod državnim nadzorstvom stoječega zaklada. V takem primeru je treba osebo, kateri je poverjeno vodstvo obrata lekarnice, ako je po organizaciji itak ni postavilo politično deželno oblastvo, imenovati temu oblastvu.
§ 63.
Lekarničarske zbornice. ,
Za zastopanje lekarničarskega stanu vštevši službujoče farmacevte se ustanové v vseh kralje-
vinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, lekarničarske zbornice.
Delokrog in organizacija teh zbornic se uravna s posebnim zakonom.
Do ustanovitve lekarničarskih zbornic je v vseh primerih, v katerih je po določilih tega zakona za-slišavati stanovsko zastopstvo lekarničarjev, ako je v dotični deželi gremij lekarničarjev, temu gremiju 1er odboru, ki ga volijo iz svoje srede v gremijevem področju v farmacevtiški službi javne ali zavodne lekarnice delujoči magistri farmacije, dati priliko, da poda svojo izjavo.
Odbor bodi sestavljen iz najmanj treh in k večjemu dvanajst udov. Podrobnejša določila o volilni pravici in volivnosti, o sestavi odbora, izvršitvi volitve in kakih nadomestnih volitev ter o dobi od-borove funkcije se izdadö ukazoma.
§ 64.
V vseh primerih, v katerih so stanovsko zastopstvo, zdravniška zbornica in druge korporacije po določilih tega zakona poklicane podajati svoje izjave, se morajo podati izjave v določenem roku, ako pa zakon ne določa izrečno roka, v 14 dneh, raču-naje od dneva dobljenega poziva, drugače oblastva niso ovirana v svojih nadaljnjih odredbah.
§ 05.
Prehodna določila.
V	prvih treh mescih po času, v katerem dobi moč zakon, na političnem deželnem oblastvu prihajajoče v redu opremljene prošnje za dovolilo za obratovanje javnih lekarnic, ki se ustanové na novo, je razglasiti po § 48 vse hkratu ob začetku četrtega mesca.
V	§§ 49 in 50 obsežene rokove za oddajanje izjav občin in okrajev, oziroma stanovskega zastopstva lekarničarjev lahko oblastva v prvem letu veljavnosti tega zakona, ako treba, primerno podaljšajo.
Tistim farmacevtom, ki so pred začetkom veljavnosti tega zakona po opravljeni tirocinalni pre-skušnji in pred dosego akademijske stopnje magistra farmacije službovali v farmacevtiški službi kake tuzemske javne lekarnice, je dobo tega službovanja všteti v službeni čas, ki se zahteva za dosego dopustila za obratovanje javne lekarnice, ki se ustanovi na novo.
V prehodnem času treh let po času, v katerem dobi zakon moč, se § 3 utesnuje takole:
Pravico prositi za lekarnico, ki se ustanovi na novo, imajo:
a)	v prvem letu veljavnosti zakona samo magistri s 25 službenimi leti in več,
b)	v drugem in tretjem letu veljavnosti pa le magistri z 20 službenimi leti in več.
§ 66.
Razmerje k drugim predpisom.
Za potrebo oborožene moči gledé zdravilstva izdani predpisi ter predpisi o zdravilskih omarah, ki jih je treba imeti na pomorskih trgovinskih ladjah, se ne izpreminjajo s tem zakonom ; prav tako ostanejo v moči določila občega kazenskega zakona, kolikor se ne izpremené z zaukazom § 67, nadalje določila izvršilnega reda ter zakona z dne 30. aprila 1870. 1. (drž. zak. št. 68) o organizaciji javne zdravstvene službe.
Vsi drugi starejši predpisi o predmetih, ki so urejeni s tem zakonom in so v nasprotju z določili tega zakona, se razveljavljajo.
§ 67.
Kazenski zakon z dne 27. maja 1852. 1. (drž. zak. št. 117) se izpreminja in dopolnjuje z naslednjimi določili:
1.	§§ 345 do 353 vštevši se razveljavljajo;
2.	po § 344 je vstaviti:
Krivda v lekarniškem obratu.
§ 345.
Lekarničar, zakupnik ali odgovorni voditelj Te-karnice, namestnik v vodstvu lekarnice, lekarniški pomočnik in zdravnik, upravičen imeti domačo lekarnico, ki zanemarjaj e posebne predpise, obstoječe za hranjenje, pripravljanje in oddajanje zdravil ter sploh za obratovanje lekarnic, stori po § 335 pri-števno dejanje ali opustitev, ki je v stanu povzročiti ali povečati nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi, se kaznuje zaradi prestopka z denarno kaznijo od 5 do 500 goldinarjev ali z zaporom od treh dni do treh mescev in, če je iz dejanja nastala težka telesna poškodba ali nastopila smrt kakega človeka, po § 335.
Tem kaznim zapadejo lekarničar in sicer za obratovanje lekarnice odgovorne osebe tudi v primeru, ako jih zadene zanemarjanje pravilnega nadzorovanja pomožnih moči, ki imajo posla v obratu lekarnice.
Ako se je storilo dejanje, ki ga je kaznovati po kazenskih določilih § 335, iz pomanjkanja vednosti ali spretnosti, ki so potrebne za izvrševanje v prvem odstavku omenjenih poklicev ali oblasti, je poleg drugačne kazni razsoditi na prepoved izvrševati poklic ali oblast dotlej, da se dokaže odprava tega nedostatka.
§ 68.
Veljavnost z akona.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
§ 69.
Izvršitveni predpis.
Izvršiti ta zakon je naročeno ministroma za notranje stvari in pravosodje v porazumu z udeleženimi ministri.
V Budimpešti, 18. dne decembra 1906. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Bienerth s. r.
6.
Ukaz ministra za notranje stvari z dne 2. januarja 1907. 1.
o postavljanju odborov službujočih farmacevtov.
Izvršuje določila § 63 zakona z dne 18. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5) o uredbi lekarništva se ukazuje tako:
§ 1.
Dotlej, da se ustanové lekarničarske zbornice, naj volijo za področje vsakega samostojnega lekarni-čarskega gremija v področju gremija v farmacevtiki službi javne ali zavodne lekarnice delujoči magistri farmacije iz svoje srede odbor.
Odbor je poklican podajati mnenja v vseh tistih primerih, v katerih je po določilih zakona z dne 18. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5) o uredbi lekarništva zaslišati stanovsko zastopstvo lekarničarjev.
§ 2.
Odbori so sestavljeni za področje lekarničarskih glavnih gremijev na Dunaju in v Pragi vsak iz 12 udov in 6 nadomestnikov, za področje lekarni-čarskega glavnega gremija v Gradcu ter za področje gremijev v Levovu in Krakovu vsak iz 6 udov in 3 nadomestnikov, za področje lekarničarskih glavnih gremijev v Brnu, Olomucu, Trstu in Opavi ter za področje gremija v Linču vsak iz 4 udov in 2 nadomestnikov, za področje gremijev „Viertel ober dem Wienerwald“, „Viertel unter dem Wienerwald“, „Viertel ober dem Manhartsberg“ in „Viertel unter dem Manhartsberg“, nadalje za področje gremijev v Černovcih, Salcburgu, Celovcu, Ljubljani, Gorici in Istri vsak iz 3 udov in 2 nadomestnikov.
§ 3.
Pravico voliti odbornike in nadomestnike za določeno gremijalno področje ima po določilih tega ukaza vsak v gremijalnem področju v farmacevtiški službi javne ali zavodne lekarnice delujoči magister farmacije, ki je avstrijski državljan, polno uživa državljanske pravice in ni po določilih gremijalnega reda ud gremija s pravico glasovanja.
Volilna upravičenost se ustanovi z vpisom v imenik volilcev (§ 5, tretji odstavek).
Za odbornika in nadomeslnika more biti voljen vsak volilni upravičenec.
§ 4.
Izvesti volitev je naloženo ' političnemu deželnemu oblaitvu gremijalnega področja ali političnemu oblastvu I. stopnje (volilno oblastvo), kateremu je to oblastvo poverilo izvršitev.
§ 5.
Za izvršitev volitve sestavi volilno oblastvo imenik vseh volilnih upravičencev. Volilno oblastvo naj v ta namen pozove načelnika gremija, za čigar področje je voliti odbor, in čim obstoji odbor službujočih farmacevtov, tudi ta odbor, naj predloži v abecednem redu sestavljen izkaz magistrov farmacije, ki imajo v gremijalnem področju pravico volili odbor,
in naj iz njega razvidne podatke popolni in popravi z uradnimi poizvedbami.
Volitev se razpiše z razglasom volilnega obla-stva, ki ga je objaviti v uradnem deželnem listu. V razglasu je volilne upravičence opozoriti, da je imenik volilnih upravičencev v roku 14 dni po razglasu na volilnem oblastvu v uradnih urah razpoložen vsakomur na vpogled, in da se lahko vsak volilni upravičenec v tem roku ustno ali pismeno oglasi pri volilnem oblastvu, da ga vpiše, predloživši dokaze o svoji volilni upravičnosti. Razen tega je v razglasu določiti rok, do katerega se morajo vpo-slati glasovnice volilnemu oblastvu, in dan skrutinija.
Po preskušnji v določenem roku došlih priglasil naj volilno oblastvo dokončno določi imenik volilcev in vroči volilnim upravičencem glasovnice, ki se dado zapreti, po priloženem obrazcu. Na glasovnice je pritisniti uradni pečat volilnega oblastva.
Namesto glasovnic, ki so se izgubile ali ki so postale nerabne, naj izroči volilno oblastvo volilnim upravičencem na njihovo zahtevanje druge glasovnice, ki jih je oznameniti za duplikate. Izročitev duplikatov glasovnic je v imeniku volilcev poočititi pri dotičnem volilnem upravičencu.
§ 6.
Voli se pismeno tako, da se glasovnice vpo-šljejo ali izročč volilnemu oblastvu. Volilni upravičenec jih mora podpisati na delu, ki ostane odprt, s pristavkom svojega službenega mesta in svojega bivališča.
Druge glasovnice nego tiste, ki jih je izdalo oblastvo, ter glasovnice, ki nimajo v prejšnjem odstavku zaukazanega podpisa, so neveljavne.
Tiste osebe, ki jih voli volilni upravičenec za odbornike in nadomestnike, je oznameniti na glasovnici v razpredelkih, določenih za to.
§ 7-
Uspeli volitve (skrutinij) je za to določenega dne ustanoviti na volilnem oblastvu po komisiji, ki je sestavljena iz enega odposlanca tega oblastva kakor predsednika in dveh volilnih upravičencev kakor zaupnikov.
Zaupnike naj pritegne pri prvi volitvi ter pri volitvah po razpustu odbora volilno oblastvo, pri
vseh drugih volitvah pa jih naj odpošlje odbor. Ako niso prišli posamezni ali vsi udje komisije, ki pripadajo stanu farmacevtov, ali se odstranijo pred do-vršitvijo skrutinija, naj prevzame oblastveni odposlanec posle volilne komisije in naj izvede skrutinij.
§ 8.
Skrutinij je javen. Ob njegovem pričetku je oddajo veljavnih glasovnic v razpredelku imenika volilcev, pripravljenem za to, poočititi poleg imen volilnih upravičencev. Na to je dele, opremljene s podpisom volilnih upravičencev, odločiti in glasovnice pomešati. Uspeh volitve se poizve potem tako, da predsednik volilne komisije odpira zaprte glasovnice in prečita imena tistih, ki so predlagani za odbornike in nadomestnike. Ta imena se vpišejo v glasovnike, ki jih je pisati ločeno za odbornike in nadomestnike, in v katerih je poleg vsakega imena poočititi število veljavnih glasov, ki pride nanj.
§ 9.
Ako je na glasovnici več imen, nego je voliti odbornikov in nadomestnikov, je šteti najprej nastavljena imena. Ako je kako ime ponovno nastav ljeno na glasovnici, ga je v glasovniku odbornikov, oziroma nadomestnikov samo enkrat zaznamovati.
O veljavnosti glasov odloča volilna komisija z večino glasov.
10.
Za izvoljene je smatrati tiste, ki združijo nase največ glasov.
Ako je enako število glasov, odloči žreb.
Ako je dobil kdo, ki je izvoljen za odbornika, tudi glasove za nadomestnika, se ni ozirati na te glasove, kadar se ustanavlja uspeh volitve nadomestnikov.
§ H-
O skrutiniju je pisati zapisnik.
Po sklepu skrutinija je oznaniti uspeh volitve in volilni spis poslati političnemu deželnemu oblastvu,
Pritožbe zoper volitev je vložiti pismeno v treh dneh po oznanilu uspeha volitve neposrednje na političnem deželnem oblastvu. Deželno oblastvo preskusi volivni spis, odloči o pritožbah in razveljavi volitev, ako so se dogodile nerednosti, ki bi mogle odločilno vplivati na uspeh volitve. V tem primeru lahko deželno oblastvo volitev tudi uradoma razveljavi.
§ 12.
Ako deželno oblastvo ni razveljavilo volitve, ukrene volilno oblastvo konstituiranje odbora z vo-litvijo načelnika in načelnikovega namestnika.
Načelnikovi in namestnikovi imeni in bivališči naj naznani politično deželno oblastvo v uradnem deželnem listu.
§ 13.
Udje odbora in nadomestniki se volijo na dobo treh let, pa ostanejo tudi po preteku tega časa na svojem mestu dotlej, da se konstituira novi odbor.
§ U.
Načelnik in namestnik se volita za čas poslovne dobe odborove.
Ako se izprazni mesto načelnika ali njegovega namestnika pred potekom poslovne dobe, je uvesti novo volitev za še ostali čas. Uspeh nove volitve je naznaniti političnemu deželnemu oblastvu in to oblastvo naj ga oznani v uradnem deželnem listu (§ 12, drugi odstavek).
Na mesto odbornikov, ki so izstopili iz odbora, naj pokliče načelnik nadoinestnike tako, da vstopi najprej tisti v odbor, ki je dobil pri volitvi največ glasov. Ako je enako število glasov, odloči žreb.
Ako je kdo začasno zadržan, se ne kličejo nadomestniki v odbor.
Ako znaša skupno število odbornikov in nado-mestnikov, kar jih je, le še polovico skupnega števila odbornikov (§ 2), prestanejo mandati ostalih udov in je uvesti novo volitev.
8 15.
Ud odbora ali nadomestnih izgubi svoje mesto :
a)	ako ne deluje več v gremijalnem področju v farmacevtiški službi javne ali zavodne lekar-nice;
b)	ako je postal ud gremija s pravico glasovanja.
Določilo spredaj stoječega odstavka lit. a) se ne uporablja na načelnika odbora, ako se posveti edino le opravilom odbora.
§ 16.
Načelnik in, ako je zadržan, njegov namestnik predseduje v odboru, sklicuje, otvarja, vodi in sklepa seje, zastopa odbor na zunaj in posreduje njegov opravilni promet.
§ H.
Načelnik, namestnik in odborniki opravljajo svoje posle brezplačno; vendar gre vsem povračilo stroškov v gotovini ki jim nastanejo iz oskrbovanja njihovih dolžnosti v odboru. Za založbo teh stroškov ter sicer s poslovodstvom odbora združenih stroškov se lahko pobirajo prispevki od magistrov farmacije, ki delujejo v gremijalnem področju in niso izključeni od volilne pravice.
§ IB.
Za veljavnost odborovega sklepa je treba privolitve več nego polovice udov.
Sklepe o pobiranju prispevkov (§ 17) je objavljati v uradnem deželnem listu s pristavkom, da je ugovore prispevanju zavezanih oseb pismeno vložiti pri odboru v 14 dneh po objavi. Sklepi potrebujejo odobrila političnega deželnega oblastva gre-mijalnega področja in jih je v ta namen, priloživši vse ugovore, predložiti deželnemu oblastvu, ko je potekel rok za ugovore.
§ 19.
Politično deželno oblastvo ima pravico razpustiti odbor, ako prekorači' svoj zakoniti delokrog ali ako ravna proti zakonom in predpisom.
Odločba o tem je končnoveljavna.
§ 20.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
IticiieiTli s. r.
Je treba klejiti.
•pH
-4->
• rH
’o?
r-H
cž
P
o
?H
O
*“3
Glasovnica za volitev odbora službujočih farmacevtov v gremijalnem področju	
Ime in bivališče predlagancev za	
odbornike	nadomestnike
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	0
	1
	
Uradni pečat volilnega oblas V		Iva.
CH
CD
c-t-
•-j
CD
O'
Ç0
s
«2.
C+
M*
(Luknjanje.)
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Podpis volilnega upravičenca s pristavkom njegovega službenega mesta in njegovega bivališča.
(SlovenUch.)
7
nfoojpod ui0U|Bf!ui0jß a ao}A0qbuijbj ipoofnqznis Bjoqpo abjuoa bz
'BOITIAOS^XÖ