Ne pozabimo brezposelnlh! Nai glas Kako omejiti strahotne in nevzdržne moralne in materialne vplive brezdelja in neusidranosti na brezposelne? Kako jim omogočiti čim koristnejšo izrabo neprostovoljnih počitnic in prisiljenega brezdelja? Kako dočakati konec krize in brezposelnosti, s čim manjšimi žrtvami? To so najaktualnejši problemi, s katerimi bi se — v interesu svoje bodočnosti — morala baviti sodobna družba. Vendar manjka dovolj resne volje za rešitev teh problemov in za energično likvidacijo brezposelnosti doraščajoče generacije. Zato ni čudno, da brezposelnost vedno bolj narašča, in da se brezposehiih polašča obup in razočaranje nad vsem. Mednarodna statistika brezposelnih. V juniju 1935. je Mednarodni urad za delo v Ženevi posvetil svoje mednarodno zasedanje problemu brezposelne mladine vsega sveta. Ugotovitve so bile nad vse porazne. Iz mednarodne statistike je razvidno, da je preko 12,000.000 mladine brezposelnih. Po izjavah uradnikov-statističarjev pa so te številke mnogo premajhne, ker so podatki nekaterih držav o brezposelnosti zelo pomanjknjivi. Razen tega vstopajo vsako leto v vrste brezposelnih novi milijoni doraščajoče mladine. Redke izjeme pa so oni posamezniki, ki dobe po nekajletni brezposelnosti stalno in sigurno eksistenčno zaposlitev. Materialna in moralna škoda brezposelnosti. Ali se zavedate, koliko razočaranega mladostnega idealizma je v teh milijonih? Koliko mladih, idealnih sil je ponižanih, osramočenih in strtih? Koliko trpkih spoznanj in socialnih krivic je ubilo mladostni zalet tem 12 rnilijonom? Ali se zavedate, koliko materialne in koliko več še moralne škode je povzročila brezposelnost nad 12 milijonov mladine. ki živi že leta in leta zapostavljena in izkoriščevana, v bedi, nestalnosti in neusidranosti? Vsi smo zaposleni preveč s svojimi osebnimi problemi. Vsi mislimo preveč samo na se. Zato nimamo časa in ne dovolj resne volje, da bi se bavili s problemi brezposelnosti. To ni samo zločin, to je napaka, dalekosežria napaka, ki se lahko v bodočnosti maščuje. Zato posvetimo več pozornosti 'naši brezposelni mladini! Brezposelnost pri nas. Koliko je v naši državi brez-poselne mladine — ne vemo. V evidenci vodimo samo brezposelne učiteljske abituriente, ki so z ozirom na kvantiteto brezposelnosti med inteligenčnimi stanovi na prvem in vodilnem mestu. V vsej državi je skoraj 2000 brezposelnih učitel.jskih abiturientov in dobra tretjina od teh jih odpade samo na dravsko banovino. Kakor je iz naših statistik razvidno, so to večinoma otroci iz kmečkih, delavskih, obrtniških in nižjih uradniških družin, to je onih, ki jih je današnja gospodarska kriza najbolj zadela in ki komaj in komaj z vso težavo vzdržujejo doštudirane otroke. Zato žive ti naši brezposelni tovariši večinoma v skrajnem poman jkanju vsakdanjega kruha in v vedni negotovosti za jutršnji dan. Še hujše je v družinah, v katerih je več brezposelnih absolventov, ki čakajo že po več let na zaposlitev in zaslužek. Moralna škoda brezposelnosti je obupna! Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da za mlade tovariše pomenja brezposelnost mnogo več ko samo pomanjkanje kruha. Mladina se le ob delu dviga in vzgaja v koristne državljane, zmožne voditelje naroda in pozitivne kulturne delavce. Zato problem brezposelnosti nima le materialne plati, nego tudi moralno, ki je veliko važnejša in odločujoča. Mladi tovariši, ki so prisiljeni k brezdelju in postopanju, so izpostavljeni velikim moralnim nevarnostim. Ginevajo jim sposobnosti in nujno potrebni idealizem za izvrševanje napornih poklicnih dolžnosti. Zavest, da so izrinjeni iz človeške družbe, prazno nekoristno životarjenje, polno razočaranj in neuspehov in s tem v zvezi čut nekoristnosti, nepotrebnosti in manjvrednosti jim bijejo dan za dnevom v obraz ter jih vedno bolj razjedajo in uničujejo. Poleg tega pa brez prestanka stalna negotovost, stalna nesigurnost, nikjer nobenih znakov za zboljšanje položaja v bližnji bodočnosti. In kako naj ti brezposelni tovariši še — upajo? Pomoč je nujna! Dolžnost naših srcskih društev, dolžnost sekcije je, da povečajo skrb za zaposlitev brezposelnih. Zborovanja članstva in seje predsednikov naj posvetijo temu problemu večjo pozornost. Ponovno je treba storiti ener<*ično vse potrebne korake, da se reši ta problem. Korist bo dvojna, zaposleni bodo najmlajši in razbremenjeni z delom že zaposleni, posebno po-podeželskih šolah. Nujno je, da Odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov v Ljubljani in Mariboru še bolj poživita svoje delo. Ljubljansko Ped. društvo in mariborska Ped. centrala naj omogočita tem brezposelnim tovarišem s primernimi ugodnostmi in tečaji možnost nadaljnjega strokovnega spopolnjevanja. Vsa sreska učiteljska društva izven gornjih kulturnih centrov naj zberejo brezposelne tovariše na področju svojih društev v posebne krožke, naj jim stavijo na razpolago nekaj številk »Učiteljskega tovariša«, »Popotnika« ter svojo knjižnico. Vabite brezposelne tovariše na zborovanja, ekskurzije in ostale prireditve. Dajte jim priliko in možnost, da se v naših vrstah uveljavljajo, da stvorijo z nami eno občestvo, da se ne bodo čutili zapostavljene. Korist bo obojestranska. V naše vrste bo prišlo več novega življenja. Brezposelni tovariši se bodo poglobili v stanovSke. probleme. Vzgo.jili si bomo nove stanovske delavCe in borce za zboljšanje našib razmer. V skupnosti, v enotnem nastopu je moč! Ne bodimo preveč presenečeni in razočarani, če se brezposelni ne bodo takoj in polnoštevilno odzvali našemu pozivu. Kdor se bo poglobil v njihov položaj, bo njihovo apatičnost prav dobro razumel. Zato je treba večkratnih stikov, tovariških razgovorov, da vzbudimo interes in dobimo zaupanje. Časovna nujnost zahteva močno, enotno organizacijo, skupen nastop vseh prizadetih. Kmalu bo zmagalo pri vseh spoznanje in zavest, da se posameznik izgubi v borbi za obstanek ter da se prav lahko utone v obupu in malodušju današnjega malomeščanskega ozračja, dočim lahko stoteri in tisoči združeni kljubujejo vsem neprilikam kot trdna skala. Brezposelni tovariši se naj počutijo domače in prijetno v naših vrstah. Sami naj dajo iniciativo za široke akcije radi zaščite njihovih interesov, za takojšnjo namestitev socialno najpotrebnejših. Sami naj vrše tudi stalno kontrolo radi preprečitve socialno krivičnih namestitev zgolj po protekciji. Naše skupno delo bo okrepilo in poglobilo zavest skupnosti pri nas vseh. Kajti le naša skupnost bo lahko koristila zavednejši narodno-kulturni in močnejši državni skupnosti ter gradila nam vsem boljšo bodočnost. X.