Tednik Ptuj, 26. januarja 1968 Št 4 Leto XXI. fzvDd 0,50 N din, 50 S'fin TE DNI PO SVETU Po prijateljskem obisku predsednika Tita v Kambodži v ponedeljek zvečer so v glav- nem mestu prijateljske azijske države Kamtbodže v Phnom Pen- hu podpisali skupno jugoslovan- sko-kainboško izjavo o razgovo- rih predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita -s šefom Icamboške države princem Norodomom Si- hanukom. Predsednik Tito je bil na uradnem obisku v Kambodži od 17. do 22. januarja, na kate- rem je bilo znova potrjeno za- upanje in trdno prijateljstvo, ki povezujeta jugoslovansko in kmersko ljudstvo. Poleg urad- nih razgovorov so se lahko vi- soki jugoslovanski gostje pobli- že seznanili s kmersko zgodovi- no in kulturo, pa tudi s prizade- vanji in uspehi, ki jih je kmer- sko ljudstvo doseglo na vseh področjih pod vodstvom svoje- ga voditelja princa Norodoma Sihanuka. Na tem obisku so ugotovili, da si kmersko ljud- stvo in njegov veliki voditelj odločno prizadevajo ohraniti in utrditi neodvisnost Kambodže in njen gospodarski, kulturni in družbeni razvoj. Pogovori, v ka- terih sta šefa dveh držav izme- njala mnenja o aktualnih med- narodnih problemih kakor tudi o razvoju odnosov med SFRJ in kraljevino Kambodžo, so pote- kali v ozračju velike prisrčno- sti in medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Potrdili so ena- kost ali podobnost pogledov na najvažnejša mednarodna vpra- šanja. Predsednik Tito je znova potrdil spoštovanje in prizade- vanje teritorialne integritete Kambodže v okvira njenih se- danjih meja. Predsednik Tito je obsodil oboroženo agresijo proti Kambodži in namere prilastiti si kmersko ozemlje. Prav tako je obsodil načrte, da bi razširili vojno na kamboško ozemlje. Oba šefa držav sta v pogovorih izrazila veliko zaskrbljenost, ker se je resno poslabšal sedanji mednarodni položaj. To se je zgodilo zaradi vse pogrostejšega zatekanja k politiki sile, ki se kaže v oboroženih agresijah in vmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Ta imperiali- stična isa reakcionarna politika, ki najbolj grobo krši osnovne pravice narodov do samoodloč- be, se v svetu vse bolj širi. Se zlasti je naperjena proti nemT- ščenim državam v Aziji in Afri- ki. Obe strani sta odločno obso- dili tako politiko in izrazili od- ločenost, da 25družita vsa priza- devanja in se upreta poskusom vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. V zvezi s položa- jem na Srednjem vzhodu sta predsednik SFRJ in šef kambo- ške države potrdila svojo trdno podporo arabskim narodom v njihovem boju za ohranitev ne- odvisnosti in s tem obsodila iz- raelsko agresijo. Jugoslavija in Kambodža v polni meri podpi- rata vietnamsko ljudstvo, ki ga predstavljata Demokratska re- publika Vietnam in fronta na- rodne osvoboditve Južnega Vi- etnama v junaškem boju za ob- rambo svetih in neodtujljivih pravic do neodvisnosti, teritori- alne integritete, kot tudi pravico ljudstva, da samo brez tujega vmešavanja odloča o svoji pri- hodnosti. V razgovoriii so bili osvetljeni še druigi pereči mednarodni pro- blemi, ki danes tarejo ves svo- bodoljuben svet. Na koncu po- govorov je predsednik SFRJ po- vabil šefa kamboške države, naj obišče Jugoslavijo, ki je povabi- lo z veseljem sprejel. Prisrčno, toplo slovo ob koncu obiska, v katerem je ponovno prišlo do izraza medsebojno spo- štovanje, prijateljstvo in polno razumevanje tako dveh šefov držav kot tudi jugoslovanskih narodov in kmerskega ljudstva. Kambodža je daljna azijska de- žela, vendar nam je v svojih prizadevanjih za samostojen razvoj kmerskega ljudstva kakor^ tudi v podobnih pogledih na mednarodne probleme, zelo bli- zu. Vse nam je posebno potrdil zadnji obisk tovariša Tita v tej deželi. Enak sprejem je doživel naš predsednik v Indiji, nasled- nji postaji njegove misije miru v Aziji. Tito na obisku v Indiji NOVA DELOVNA MESTA V OBRTI v sredo, 24. februarja t. L, so na seji sveta za gospodarstvo občine Ptuj med drugim razpravljali o obrtni dejavnosti v občini glede na njen j>omen v gospodarst^ii ob- čine ter možnosti za hitrejši raz- voj obeh sektorjev obrti, s poseb- nim ozirom na odpiranje novih delovnih mest. Analiza, ki so jo pripravili na oddelku za analitične in organi- zacijske zadeve pri SO Ptuj je po- kazala dosedanji razvoj in stanje obrti, kapacitete, s katerimi razpo- laga ter razporeditev obrtnih de- lavnic, zlasti pa dejavnike, ki so vplivali na dosedanji razvoj in ti- ste, s katerimi bo moč razvoj obr- ti pospešiti. Analiza služi kot osnova za razpravo in podlaga za bodočo gospodarsko politiko, ki se mora glede na osnovni pomen te dejavnosti, to je zadovoljevanje potreb občanov in dopolnilo indu- strijske proizvodnje, oblikovati v občini. Iz prikazanega stanja in razvo- ja tendenc v obrtni dejavnosti ugotavljajo, da so obrtne organi- zacije usmerjajo vse bolj v sprem- ljajoče in dopolnilne dejavnosti industrije. Servisi v okviru druž- benih organizacij imajo dnjgoten pomen, zato se kvaliteta obrti: strokovnost, ustvarjalnost, solid- nost izdelave in elastičnost ne raz- vijajo v zadostni meri. Zadovoljevanje potreb občanov po raznih storitvah je skoraj po- vsem prepuščeno zasebnim obrtni- kom. Struktura obrtnih poklicev ne ustreza spremenjeni strukturi potrošnje, zlasti ne potrebi po osebnih storitvah, ker se tudi v zasebni obrli razvija predvsem proizvodna obrt. Ker do zasebnega dela obrti ni- smo imeli razčiščenih stališč, so se proizvodnja in storitve z zaseb- nimi sredstvi za delo razvijale po- časi in celo nazadovale. Z leti se je poslabšal položaj glede lokalov za obrtne delavnico. Tudi starost- na struktura nosilcev obrti je ne- ugodna. Povprečna starost nosil- cev obrtnih dovoljenj za vse de- javnosti je skoraj 50 let. Od 250 zasebnih obrtnikov jih je do 30 let starosti le 15. Najmočnejša je sta- rostna skupina obrtnikov od 50 do 60 let starosti. V tej skupini je 30 odstotkov zasebnih obrtnikov. Sta- vilo obrtniških delavcev in učen- cev v obrti pada. Sprememba davčne politike in predpisov glede opravljanja obrti v zadnjih treh letih je ncl^oliko poživila zasebno iniciativo, vendar ne vedno v že- ljen! smeri. Ker je izvajanje gospodarske re- forme postavilo v ospredje poleg intenzivnega gospodarjenja v druž- benih obratih tudi vprašanje raz- vijanja osebnega dela na zaseb- nih sredstvih za proizvodnjo, je treba to delo s sredstvi ekonomslce politike spodbujati in ga z ustrez- nimi oblikami vključevati v ures- ničevanje programa razvoja go- spodarstva v občini. Seveda je treba razvijati socialistične proiz- vajalne odnose, kjer je zaposlena tuja delovna sila. Z administrativ- nimi ukrepi (davčno politiko, in- špekcijskimi službami in predpisi) jo treba preprečiti izltoriščanje in neupravičeno bogatenje posamez- nikov. Da bi to uresničili, bi morale krajevne skupnosti preučiti potre- be po določenih vrstah obrti na svojih območjih in možnosti, da se te obrti razvijejo. Pristojni organ naj zagotovi namembno uporabo (Nadaljevanje na 4. strani) Celoten razvoj gospodarstva v občini Slovenska Bistrica je v pre- cejšnji meri odvisen od razvoja industrije in kmetijstva, ki sta vo- dilni panogi. Ti dve panogi sta udeleženi v celotnem gospodarstvu (Nadaljevanje na 4. strani) od srednjeročnega načrta razvoja občine Slovenska Bistrica Razvoj gospodarstva v zadnjih dveh letih, predvsem pa minulo leto, ni opravičil pričakovanj, kot jih je nakazal srednjeročni druž- beni plan razvoja občine. OSNOVNA PREDVIDEVANJA RAZVOJA Pri temeljnih družbeno ekonom- skih ciljih razvoja občine Sloven- slva Bistrica so upoštevani vsi do- seženi rezultati v dosedanjem ob- dobju, strulitura in pogoji za raz- voj gospodarstva, povečanje števi- la prebivalcev in njegove potrebe. Upoštevano ie dosedanje izvaja- nje gospodarske in družbene re- forme, osnovni cilji in naloge fe- deracije in republike za to obdob- je. Dt-užbeni plan jo predvideval precejšnje povečanje osebnega in družbenega standarda občanov, ar predstavlja v delitvi dohodka ;repitev deleža osebne potrošnje na račun ostalih oblik potrošnje. Osnovni momenti za doseganje predvidenega družbenega plana pa so stabilizacija gospodarskega si- stema, razširitev materialne osno- ve tistih negospodarskih dejavno- sti, ki se neposredno odražajo v nivoju življenjslcega standarda ob- čanov. Za stabilizacijo gospodar- stva pa je potrebno še racionalno investiranje, dajanje možnosti strokovnim kadrom, predvsem mladim, voljnim dela in afirma- cije, uskladitev zaposlovanja itd. Občinska skupščina naj bi pri predpisovanju prispevkov in dav- kov izvajala takšno politiko, ki bo spodbujala davčne zavezance pri doseganju višjih proizvodnih re- zultatov. Povečanje proizvodnje v kmetijskem zasebnem sektorju pa naj še nadalje podpira uveljavlja- nje davčnih olajšav, zlasti za ob- novo sadovnjakov in vzrejo živi- ne. Zaradi slabe razvitosti obrti v občini naj bi s stimulativnimi stopnjami prispevkov in promet- nega davka omogočili pospeševa- nje tistih panog, ki so v interesu neposrednih potrošnikov in gospo- darstva v občini. Rešitev stanovanjskega vpraša- nja in gradnje stanovanj pa je velik kamen spotike v izvajanju srednjeročnega načrta razvoja ob- čine. Realizacija postavljenih ciljev razvoja v tem obdobju je v znatni meri odvisna od predvidenega r voja v republiki in državi. Gospu darski razvoj vsekalcor vpUva na povečanje osebne, investicijske in splošne potrošnje, na zaposlovanje ter na razvoj vseh ostalih dejav- nosti. Oanes VELIKO POTREB, MALO DENARJA str. 2 SLOVENSKA BISTRICA VSO SKRB VZGOJI MLA- DINE str. 3 IZ LJUTOMERA 100 LET MARIJE BELA str. 4 75-LETNICA, KS, DRUŠTVA, GRAD IN ... str. 5 ZGODOVINSKI SESTAVKI str. 6 ZA VSAKOGAR NEKAJ str. 7 Danes seja SO Ljutomer }'redsednik občin^ske skupšči- ne Ljutomer Ivo Šumak je za danes, petek, 26. januarja, skli- cal sejo obeh zborov občinske skupščine z naslednjim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov zad- nje seje. 2. Predlogi svetov in komisij. 3. Poročilo o delu upra- vnih organov občinske skupšči- ne in medobčinskih inšpekcij- skih služb za leto 1967. 4. Poro- čilo o delu občinskega sodišča in o družbenih pojavih. 5. Po- ročilo občins^kega javnega to- žilstva. 6. Sprejemanje spre- memb in dopolnitev odloka o občinskem prometnem davku. 7, Sklepanje o razpisu referen- duma za uvedbo krajevnega sa- moprispe^/ka v občini, 8. Odbor- niška vprašainja in odgovori. „.................^.................. V torek, 30. t. m., sej« SO Ormož V torek se bo v letošnjem le- tu prvič sestala ormoška občin- ska skupščina, ki bo obravna-^^ vala: 1. Pregled in odobritev za- pisnika 8. skupne seje, ki je bila 13. decembra 1967. 2. Pregled s:kJepov in odobritev zapisnika 9. skupne seje, ki je bila 27. decembra lani. 3. Poročilo ko- munalno-stanovanjskega podje- tja o dejavnosti v letu 1967, 4. Sprejemanje odloka o komunal- ni dejavnosti, ki je posebnega družbenega ix)mcna občine Or- mož. 5. Sprejetje odloka o od- stotku sredstev, ki se v letu 1968 izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje sta- narin v ormoški občini. 6. Sklep o potrdit\'i tržnega reda za ži- vinske sejme v občini. 7. Pro- gram dela skupščine za leto 1968. 8. Vprašanja in odeovori. -o Pred sejo skupščine občine Ormož Stanovanjska in komunalna dejavnost stanovanjsko komunalno pod- jetje Ormož se ukvarja s stano- vanjsko dejavnostjo, ki jo je prevzelo od zavoda za stano- vanjsko gospodarstvo in poslov- ne prostore Ormož in stanovanj- skega sklada Ormož ter s komu- nalno dejavnostjo, ki jo je prej opravljalo ko.Tiunalno podjetje Ormož, je poudarjeno v uvodu poročila stanovanjsko komunal- nega podjetja Ormož, priprav- ljenega za prihodnjo sejo ob- činske slcupščine Ormož. Stanovanjska dejavnost doživ- lja od uveljavitve stanovanjske reforme nenehne spremembe in dopolnitve. To pomeni, da se na področju stanovanjskega gospo- darstva uveljavljajo ekonomski odnosi, ki so v skladu z dvigom družbenega in osebnega stan- darda ter s tem narodnega do- hodka. Poglavitni smoter stano- vanjske reforme je, da se tudi na tem področju uveljavljajo ekonomski odnosi, to je, da se uveljavijo takšne stanarine, ki bodo omogočale materialne po- goje za smoterno gospodarjenje in reprodukcijo obstoječega sta- novanjskega sklada. Še odprto vprašanje: samoupravljanje V letu 1967 je podjetje uspelo organizirati organizacijo in de- litev dela ter občutno zmanjšati stroške upravljanja. Še vedno odprto in neurejeno vprašanje pa predstavlja samoupravljanje stanovalcev, saj je delo hišnih svetov po uveljavitvi stanovanj- ske reforme skoraj povsem za- mrlo — deloma zaradi nerazči- ščenih pojmov samoupravljanja na tem področju, deloma pa za- radi lastne nezainteresiranosti stanovalcev. Zbori stanovalcev so sicer bili, vendar niso izpol- nili svoje samoupravne naloge. Enaki problemi so se pojavljali tudi v drugih samoupravnih ob- likah stanovalcev, kot so razšir- jeni delavski sveti in skupščine stanovalcev. Prav zaradi tega bo moralo v prihodnje stanovanj- sko komunalno podjetje posve- titi temu vprašanju precej po- zornosti. Komunalna dejavnost v luči novega zakona Komunalna dejavnost se na- naša predvsem na vzdrževanje cest IV. reda, vzdrževanje in či- ščenje mesta, vzdrževanje jav- nih zelenic in parkov ter izvr- ševanje posameznih komunalnih uslug. Poleg navedenih pa pred- stavlja komunalno dejavnost tudi upravljanje vodovoda, ka- nalizacije in elektrifikacije. Celotna komunalna dejavnost predstavlja skupaj s stanovanj- sko, dejavnost posebnega druž- benega pomena. Tudi to področ- je postaja predmet širših raz- prav, predvsem po sprejetju no- vega zakona o komunalnih de- lovnih organizacijah, saj je tudi osnova za večji osebni in druž- beni standard. Osnovni problem, s katerim se srečuje ormoško stanovanjsko komunalno podjetje na tem pod- ročju, je pomanjkanje finančnih sredstev, da bi se lahko zagoto- vile vse potrebe kolektivnih in individualnih komunalnih na- prav občanov. Zato po potrebno po mnenju podjetja urediti vprašanje oddajanja gradbenih (Nadaljevanje na 4. strani) 8. februarja otvoritev prenovlienega Narodnega doma Delno v pritličju in stopnišču, predvsem pa v celotnem nad- stropju Narodnega doma konču- jejo obnavljalna dela. Iz prejš- njih, ene večje in ene manjše dvorane, so naredili samo eno, Za vsako potrebo primemo dvo- r^no, dolgo 25 in široko 9 me- trov. Naprej sta prostora s točil- ■^0 mizo. v drugem pa bo bar, ^ tretjem prostoru bo kuhinja. ^3 zahodni strani doma ureju- jejo še manjšo dvorano (za vajo orkastrov in podobno) ter še dve Učilnici. Tudi problem Narodne- 8^ doma — sanitarije, je zado- '^oljivo rešen z novo urejenimi prostori. Vse prostore že ogreva cen- tralna kurjava. V njih končuje- jo z drlom pleskarji, za njimi pa 'X)lagajo parket. Po.sebej bo tirejen prostor za garderobo. Vsa dosedanja preureditvena dela bodo stala po načrtu okoli 26 milijonov starih dinarjev. Spomladi bodo obnovili fasado in streho. Tokrat bodo obnovili še tri prostore v pritličju, ki bo- do namenjeni mladinskemu klu- bu. Spomladi bodo v pritličju u- redili še sanitarne prostore. Ta- ko računajo, da bodo stala ob- novitvena dela okoli 50 milijo- nov starih dinarjev. Dvorano, predsobo s točilno mizo, bar in kuhinjo bo opremi- lo gostinsko podjetje »Haloški biser«. Oprema bo stala 13 mili- jonov starih dinarjev. Na domu bodo odkrili tudi spominsko ploščo 100 letnice pr- ve čitalnice v Ptuju, ki je bila v tem domu. Bo tudi v spomin na napade ptujskih nemčurjev na zavedne Slovence. Z, R. Ljutomerska gospodarska gibanja Kako iz začaranega kroga? Predvideni razvoj gospodar- stva v ljutomerski občini v tem letu bo odvisen predvsem od investicijske politike, je bilo pred kratkim poudarjeno na pc-svetovanju predstavnikov go- spodarskih organizacij, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v Ljutomeru. Posa- mezne gospodarske organizacije so v tem letu namenile za inve- .<;ticijo precej lastnih sredstev. Tako je opekarna Križevci na- menila za investicije 135 mili- jonov starih dinarjev lastnih sredstev, Imgrad Ljutomer 34 milijonov 600 tisoč starih dinar- jev, Tehnostroj Ljutomer 30 mi- lijonov starih dinarjev, KZ Kmetovalec Ljutomer 37 milijo- nov, KZ Mursko polje Križevci 40 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev itd. Kljub te- mu pa ta lastna sredstva še zda- leč ne zadoščajo za investicij- ske potrebe ljutomerskega go- spodarstva. Le 18 odstotkov bančnih sredstev za kredit N- rio?vetovanju so pred- stavnirLi posameznih gospodar- skih organizacij navedli, koliko sredstev bi potrebovali za banč- ne kredite. Vendar ta sredstva v Pomurski banki znašajo le okoli 600 milijonov starih di- narjev, od tega bi naj 18 "/o pri- padalo ljutomerskemu gospodar- stvu. Vsekakor je to precej pre- majhna številka, da bi se lah- ko delno zadovoljile potrebe, ki jih imajo gospodarske organi- zacije v ljutomerski občini. Za- radi tega so sklenili, da bi bilo potrebno vztrajati pri kreditnih zahtevah v Pomurski banki, da bi ta vsaj 300 milijonov starih dinarjev sredstev namenila za kredite. Koliko sredstev bi potrebovali? Po sporočilu banke bodo kre- dite dajali le tistim koristnikom, ki bodo investirali v delovne pripomočke, ne pa v gradbene objekte (za modernizacijo in ne za gradnjo podjetja). Posamezne gospodarske organizacije bi ra- bile naslednja sredstva: VŽK Liutomer .iO -r.i;^ionov ^t;<'-!h di- (Nadaljevanje na 4. slrani) Stran 2 TEDNIK — petek, 26. januarja 1968 Stran 2 Krajevna skupnost Pto| Veliko potreb, premalo denarfa Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vsebuje program dela krajevne skupnosti Ptuj le del želja in potreb občanov. Na prvo mesto v planu dela so postavili gradnjo avtobusne postaje, asfaltiranje Vlčavske in Rogozniške ceste, ter aktivno sodelova- nje v pripravah na 1900 letnico Ptuja. Krajevna skupnost Ptuj je se- stavila program dela za prihodnja leta. Pri sestavljanju programa so ugotovili, da je na območju kra- jevne skupnosti veliko potreb, ki jih bo treba čim prej rešiti. Uvr- stili so jih v program dela. Za mnoge izmed njih so ugotovili, da jih ne bo mogoče rešiti v enem letu, zato so sestavili program dela za nekaj let naprej. Potrebe bi reševali po etapah, kakor bi pač dopu.ščala finančna sredstva. Ozirati se bo treba tudi na preč- loge občanov, ki jih naj bo čim več. Na krajevni skupnosti so nam povedali, da se pri programira- nju potreb in želja največkrat ?&- takne, ko se prično potrebe pri- merjati s finančnimi možnostmi. Potreb je znatno več kot sredstev. Mnenja so, da je dotacija, ki jo dobiva KS od občinske skupščine, preživela oblika in da je pvotreb- no ta vir dohodkov spremeniti ta- ko, da bo krajevna skupnost dobi- la določena sredstva, ki ji pripa- dajo v zvezi s postavljenim oro- gramom dela. Ta stalna sredstva bi lahko po njihovem mnenju pri- hajala iz raznih virov; na pri- m.er: iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, delovnih or- ganizacij in od prispevkov ob- čanov. Na krajevni skupnosti ne vidijo večje možnosti za razvoj v samostojni samoupravni meha- nizem, dokler bo veljaven doseda- nji sistem financiranja. Program dela krajevne skup- nosti v Ptuju je zelo obširen. Po- trebe in želje občanov so v njam dobro zajete. 7,al pa je potreb znatno več kot finančnih sredstev. Na krajevni skupnosti se dobro 7avedajo proFlave 190n-letnice Ptuja in da mimo tega pomemb- nega jubileja ne morejo. Čeprav nas od njega loči le kratek čas, žal še ni bilo storjenega skoraj nič. KS si je postavila nalogo v letošnjem letu voditi široko akci- jo, zainteresirati vse družbene či- nitelje in v to akcijo vključiti tu- di mladino. Računajo, da bi prav mladina lahko prispevala velik delež z olepševalnimi akcijami, z nadzorom nad redom okolja, kjer živi in dela; prav z mladino so možne večje delovne akcije. Čim- prej bi bilo potrebno pristopiti k ureditvenemu načrtu mesta Ptu- ja in pri tem upoštevati v glav- nem povečanje zelenih površin in grajskega hriba. Tega se na kra- jevni skupnosti zavedajo, zato so ta dela na prvem mestu v planu, po katerem bo treba čim prej na- ročiti ureditveni načrt za grajski hrib in ga začeti urejevati v okvi- ru priprav na 1900-letnico Ptuja. Na gradu bo treba urediti tudi javno električno razsvetljavo. V programu dela je tudi uredi- tev otroškega Igrišča v naselju »Bratov Reš« in ob »Kramberger- jevem« naselju, za katerega se tamkajšnji prebivalci že več let borijo. Postopoma bo treba ure- diti kanalizacijo v naseljih Vi- čava, »Bratov Re£« m ob Mari- borski cesti. Sodelovati bo treba pri gradnji nove avtobusne po- staje ob Osojnikovi cesti m pri pripravah za asfaltiranje cest in sicer: Rogozniške. del Rogaike, Mlinske, Ceste Olge Meglic in ce- ste Ptuj-Grajena. Urediti bo tre- ba razne nove ceste v novih gradbenih okoliših: Mejno, vičav- sko in ceste v naselju bratov Reh. Na krajevni skupnosti se Se za- vedajo težav z otroškim varstvom po prehodu na nov delovni čas, sato so že planirali varstvo otrok v šolah in predšolskih otrok ter ureditev družbene prehrane v me- stu. Pomagali bodo organizirati tudi otroške jasli v novem prede- lu mesta in urejevati mlaclnski klub v mestu ter mladinske knji- žnice in čitalnice. V programu so tudi mladin.skc delovne akcije Za lepSl izgled mesta imajo v načrtu enoten program za ureditev zele- nic pred hišami v novem delu mesta, ureditev cvetličnih vrtov, vse v okviru priprav na 1900- letnlco Ptuja. V načrt del so po- stavili tudi popravila pločnikov in ureditev sprehajalne steze ob ViČavski poti ter gramoziranje vseh krajevnih cest. Izvršiti bo treba čiščenje potokov: Studenč- nica, Grajena. Rogoznica, . . . Tes- no bo treba sodelovati s Turistič- nim društvom pri olepšavi -nesta. Seveda v načrtih niso pozabili na socialne probleme. Izboljšati bo treba nego bolnikov na domu, spoznati vse socialne probleme v območju in še tesneje sodelovati s Centrom za socialno delo. Zdravstvenim domom in Rdečim križem. Zelja in potreb je še veliko več. a so vezana žal na prešibka fi- nančna sredstva. ZR Občlnu Slov. Bistrica Ob reelekciji direktorfev Dosiedaiija praik«a ob reelek- ciji diirektorjev delovnih organi- zacij v obdliOd Slovaaska Bistri- ca je pokarala, da so do sedaj premalo preu6ilii delo dlTektor- jev ob iiziteku mandatne dobe. Torej je bdi« reelekcija le for- malno opravilo, ki ga je bilo tre- ba opraviti zairad: zaikonskih predpisov. Tudi druge pomanjkljlvo.sti, kot so premaajhna informiranost dire-ktorjev o načelih reelekcije, možnosti zaposlovanja zamenja- nih direktorjev, kriterijih za ocenjevanje dela direktorjev so bili krivi, da ie potekala reelek- cija precej tormalno. Pa tudi občinska skupščina ni izkoristila vseh možnosti ob po- trjevanju statutov podjetij, da hi lahko vplivala na razpifine po- goje za delovna mesta direktor- jev. Prav tako formalno je bilo delo razpisanih komisij, ki jih je imenovala občinska skupšči- na. Claani teh komisij so bili premalo seznanjeni s svojim de- lom in s kriteriji za razpisna me- sta. Bilo je več slahosti tudi v rokih obveznih razpisov, kar je povzročilo večjo koncentracijo razpisov v kratkem času. To pa je še povečalo vtis, da je reelek- cija bolj formalma zahteva zako- nodajalca, kot pa uaakonjena družbena norma. Zaradi teh pomanjkljivosti so ob ladnji reelekcll v Slovenski Bistrici natančno preučiH doee- danje napake in pripravili nov plaa. ki bi naj upošteval vse činitelje za č:m pravičnejšo in koristnejšo reelekcijo. Izdelani eo ustrezni Itriterijl. občinska s.kupščina bo analitično ocenila delio gospodarske organizacije ter njen ra:zvoi. Volilno-polltič- na komisija pri O K SZDL in pa komisija za volitve in imenova- nja pri skupščini občine pa bo- sta vskladili delo prek komisij za razpjise pri gospodarskih or- gami/acijah in organih upravlja- njaa. Ob zamenjavi direktorjev bo dano priznanje vsem direktor- jem, ki so uspešno vodili pod- jetje, tistiim pa, ki ne bodo več izvoljeni, je treba priskrbeti ustrezno delovno mesto v priza- deti delovni organizaciji ali iz- ven nje. V fiitatutih gospodarskih orga- nizacij je treba uvesti reelekcijo tudi za vsa druga vodilna .me- sta. Pred tem korakom bodo mo- rali v podjetjih preučiti vKe ka- drovske možnosti lo izobrazbo rapo«lenih na vodilnih mestih Delovne organizacije bi mo- rale prirediti razpisne pogoje tako, da bod.- čim bolj ustrezali pogojem današnjega gospodar- jenja. V občini Slovenska Bistrica bo letos izvedena reelekcija v naslednjih delovnih organizaci- jah' v Granitu, v tovarni olja, v komiinTlnem zavodu, v delavs^ki univerzi, v domu dr Jožeta Po- trča oveča, če ji dodaš po- trebna umetna gnojila. Pravil- no bi bilo, če bi vsi kmetovalci dali v analizo zemljišče, na podlagi katere bi lahko ugotovi- li, kakšna gnojila so potrebna, kaj najbolj uspeva, kako je treba orati itd Skupno s podra- žitvijo umetnih gnojil se je ustrezno dvignila tudi cena pše- nire Vendar se kljub navede- nim problemom pg relormi CuU večja stabilnost kmetijstva. Pre- cej pa je zaskrbljujoče, da se je po reformi zmanjšala poraba umetnih gnojil, kar ima tudi lahko daljnosežne posledice na različne panoge kmetijstva in s tem tudi na živinorejsko proiz- vodnjo. J02E BORKO, kmet: Pri vprašanju uporabe krmil se še srečujemo z drugimi problemi. Ne zdi se mi pravilno, da ormo- ški kombinat trži koinzo v Lju- tomer, kjer meljejo čista in ce- nejša krmila (Mešalnica močna- tih krmil VZK Ljutomer), mi pa dobimo za pitanje živine zelo slaba kr.Tiila. Ljutomerski kom- binat na primer plača 580 starih dinarjev za kilogram žive teže bika. naš pa samo 510. Zdi se mi, da je pri nas preveč posred- nikov, saj odkupljeno živino pe- ljejo najprej v Mursko Soboto, od tam pa v Ljubljano ali h kombinatu Sljeme. SLAVKO STRELEC, kmet: Naši živinorejci sc se še pritožili na republiški izvršni svet glede prejšnje živinorejske pogodbe z Italijo, saj je ta država odkupo- vala teleta do 20O kg žive teže. Tu so še različni problemi Vi zvezi z italijanskim trgom, ki bodo po sedanji novi pogodbi nekoliko ublaženi, vendar bodo še v marsičem vplivali na že| nastale živinorejske probleme. -pp (Nadaljevanje prihodnjič] Z nedeljskega zbora kooperantov na Kogu l*rol]iieini bissriškecia gradbeoeffa servisa > Pred leti je imela bistriška stanovanjska skupnost servis za gradbene in inštalaterske storit- ve. Toda z novim zakonom je bilo to onem.ogočeno in gradbe- ni servis se je osamosvojil. Sedaj imajo pri gradbenem servisu v Slovenski Bistrici v delovnem razmerju 26 ljudi, ki nudijo stanovanjskemu zavodu, pa tudi drugim svoje gradbene in inštalaterske storitve. Lote- vajo pa se tudi drugih del, če je potrebno- Njihova dela so predvsem vzdrževalnega in adaptacijskega značaja. Zato je njihovo delo predvsem režijsko. Glede na to se ne bi smeli čuditi njihovem^! delitvenemu razmerju 96:4 ^ korist osebnih dohodkov. Sredi lanskega leta so povišali osebne dohodke za približno 15 odstot- kov. Realizacija je v minulem letu znašala 64 milijonov starih di' narjev. Za letošnje leto pa sO prepričani, da bodo povečal' lansko realizacijo, saj upajo, bodo prevzeli več del večjega obsega, s čimer bodo zmanjšal' predvsem povprečje režijskih uf Z marcem bodo prešli tudi tem podjetju na 42-urni delovni teden. -b Sina 9 TEDNIK — petek, 26. jannarla 1968 Stran f 100 porodov letno v rešltnih avtomobilih »Največ težav pri našem delu nam p>ovzročajo slabo oskrbova- ne ceste In slabe telefonske zave- ze v občini.« S temi besedami je pričel najin razgovor šef de- lovne enote — reševalne posta- je v Ptuju. FRANC MEGLIC. »Samo poglejte,« je nadalje- val, »'V veliki meri je posledica te?a tudi to, da imamo na leto okoli sto porodov kar v rešilnih avtomobilih. 2e dalj čas vpra- šujemo za sredstvi za brezžično telefonsko vezo. Ustrezno apa- raturo bi montirali v avtomobi- le. Tako bi lahko s centrale in iz avtomobila v avtomobil nazhi- treje in takoj sporočali in obve- ščali reševalce, kam naj pohitijo na pomoč. Le tako med seboj povezani reševalci bi lahko hitro ukrepali. Večje reševalne posta- je so s to aparaturo že oprem- ijl.fSne, prav tako vojska in mi- ^'''a, za našo reševalno postajo pa se za to prepotrebno apara- turo ne najde sredstev. Apara- tura za vsak avto stane 1,7 mi- lijona starih dinarjev, centrala pa 5 milijonov. Med tem časom, ko sprašujemo za denar so se aparature že enkrat podražile. Največ težav poleg teh, nam kot že rečeno, povzročajo slabo vzdrževane ceste, ki so vzrok številnih defektov in okvar. Po- dražujejo nam kilometre, saj 80 odstotkov prevozov opravimo po slabo vzdrževanih makadamskih cestah. Iz predelov, kjer ni te- lefona, nas o nesreči ali bolezni pridejo obvestit peš. Kjer je mogoče, uporabijo telefon mili- ce. Vse to pa predolgo traja, preden smo obveščeni. Težave med prevozi nam po- vzročajo tudi neobzirni drugi uporabniki cest, ki našemu vo- zilu na nujni vožnji ne dajo prednosti. Tu je opaziti veliko razliko, in sicer večina šoferjev z avtomobilom tuje registracije ob srečanju z našim reševalcem takoj zavijejo na rob ceste in dajo prednost našemu vozilu, medtem ko to naši vozniki le redko kdaj storijo. Kako težko je prepeljati bol- nike s tež.iimi poškodbami po teh nevzdrževanih cestah, si ni težko predstavljati. Morali bi jih prepeljati povsem mirno, brez pretresov in čim hitreje v bolnišnico.« — Kaj pa bolničarska služba? »V službi imamo le enega bol- ničarja. Ker ni sredstev, smo morali ostale odpustiti. Bolni- čarja uporabljamo za spremstvo le v najnujnejših prevozih. Ta- ko morajo šoferji sami biti še bolničarji, čeprav se med pre- vozom kaj dosti več kot šofirati ne da. Šoferji imajo bolničarske izpite in se v tej stroki izpopol- njujejo. Lani so opravili nove tečaje, letos pa bodo hodili v bolnišnico na prakso.« — Koliko imate avtomobilov in koliko prevozov ste opravili lani? »Trenutno ima naša postaja 14 avtomobilov; tri v Ormožu in 11 v Ptuju. Vsako vozilo ima svojega voznika. V lanskem letu je bilo 9547 prevozov. 142-krat smo posredo- vali pri prometnih nesrečah, 968-krat pri drugih poškodbah. 995-to-at pri porodih, 70-krat pri zastrupitvah, 1219-krat smo pre- peljali bolane otroke... Za vse te prevoze je bilo potrebno opraviti 15.647 efektivnih ur (za volanom). Naši avtomobili so v lanskem letu prevozili 341.083 kilometrov. Število avtomobilov je zaen- krat zadovoljivo, le da so že precej izrabljeni. Menjati bi jih morali vsakih pet let, ne pa da smo prejšnja leta vozili s celo 12 let starimi.« — Šoferji so verjetno zelo preizkušeni? »Naši šoferji so izkušeni in dobri. Najstarejši med njimi, Avgust KLEP, vozi rešilni avto že dvajseto leto, ANDREJ POD- BREZNIK pa že sedemnajsto.« — Se je po združitvi delo zboljšalo? »Po združitvi z zdravstvenim zavodom konec leta se je delo zboljšalo, predvsem kaže bolje s finančnega vidika.« Se in še mi je Franc Meglic govoril o težavah reševalnih šo- ferjev in postaje. Ob praznikih, ko drugi praznujejo, imajo naj- več dela. V teh dneh vedno okrepijo službo. Večkrat se zgo- di, da komaj pride šofer z na- porne službe, že ga kliče telefon nazaj na nujno vožnjo. ZR Franc Meglic Ponesrečenega kolesarja je treba čim hitreje prepeljati v bolniš- nico Krvoclaiail3tvo v občini Ptuj Potreba po krvi stalno narašča. le s težavo pa Jo krijejo vsled premalega odziva v krvodajalskih akcijah. Podjetja pre- malo podpirajo te akcije. Vsa kri, ki jo zberejo v občini, ostane za tukajšnje potrebe. Ali bo kmalu tako kot po nekod, da bo posledice večjih elementarnih in drugih nesreč. Te dni je imela krajevna or- ganizacija Rdečega križa iz Ptu- ja občni zbor. Med prvimi so ponočald o svo- jem delu in načrtih za bodoče podmlarikarji RK i-z osnovnih šol in dijaki ekonomske, admii- nistrativine šole in oddelka za blagovni promeit. O delu krajevne organizacije RK Ptuj v letu 1967 je qovoril njen pred<»edinriJc Jainiko Korpar. V poročilu je opiaaj pomembno vlo<]o organizacije v skrbi za človeka. Ugotovili je porast šte- vila članov. V krajevno oirgani- zacijo RK je včlanjenih 3587 članov, podmladek RK šteje 2111 članov in mla.dina RK 856 članov. Pohvalil je porast števi- la članov, ker to kaže, da prebi- valci razoimejo cilje humane organizacije. Z oetankom člana- riine se finamcira dejavnoet v organizaciji Nadalje je pouda- ril, da v občini ni.so pripravljeni za primer večjih naravnih ne- sreč. Skoda je liahko občutna, ker je občina na poplavnem področju, skozi njo je večji promet, je precej industrije in podobno in lahko pride do več- jih nesreč. Ne bi se smeli uspa- vati ob misH, da nesreče ne bo. Meniil je, da bi morali skupaj z družbeno političnimi organi- zacijami, zdravstveno službo, s štabi za varstvo pred elemen- tarnimi in drugimi nesrečama, bi*! temeljito pripravljeni! na takšne primere. Načrt, "kako ukrepati v taki akcijii, so že iz- delali in ga poslali; občini, ki pa o njem še ni izrekla odločiine be;sede Pohvaliil je uspešno delo Ele Seroriiove pri pridobivanju krvodajalcev. Potrebe po kr\'l stalno naraščajo, tako da jih le s težavo sproiti pokrivajo. Go- voril je tudi o socialni dejavno- sti RK, o dajanju materialnih pomoči socialno prizadetim, ka- terim so v preteklem letu razde- lili okrog 2250 kg moke, 678 kg olja Im 169 kosov razndh obla- čil. Podpore je bilo deležno 220 socialno ogroženih oseb. Za ob- da.ritev socialno ogroženih otroik ob novem letu je orga- nizacija prispevala 50.000 S din. Naštel je še drugo delo aktivov iin članov komisij organizacije, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli k boljšemu delu organizacije. Eliica Serona, predsednica ko- misije za krvodajalstvo, je go- vorila predvsem o premajhnem odzivu krvodajalcev. Med nji- mi so vedno isti. Pri mladih je premalo odTiiva, prav taiko pri uslužbancih Pohvahla je diijake gimjiaaije, ekooioanske in admi- nieitrativine šole, ki v zadnjem čaisu kažejo več razumevanja za to humano akcijo. Premalo kr- vodajalcev je med vozimki, ki kri največkrat rabijo. Podjetja premalo podpirajo te akcije. V razpravi so člani poudar- jali potrebo po večji pomoči šolskim kuhinjam, še posebno v času, ko je prenehala medna- rodna pom'0'č. Veliko otrok v ob- čini je brez topHh ali celo mrz- lih malic. Potrebne so večje ak- cije za zbiranje materialnih m denairnih sredstev. V razpravi so se vedno znova vračali na krvodajalske akcije, za katere ni pravega odziva. Mnogi so pripoiminjali, da šele bolniki, ki so v bolnišnici že prejeli kri io k: jim je rešila življenje, vedo ceniiiti te 6fe;cije in plememite ljudi, ki dajo kri za drugega. Jožica dr. Vrečko je med drugim dejala, da je treba kri tudi dati, ne pa samo zahtevati. Nekatera podjetja dajo iz leta v leto krvodaialce, druga pa niko- li, ali pa le po nekaj krvoda- jalcev. Prav tako se v nekaterih mestnih predelih ne odzove niti eden krvodajalec, največkrat z izgovori, da gre kri v Vietnam, da jo nekaiteri dobijo plačano, drugi pa ne, kar je vse izmiš- ljeno. Za Vietnam so zbirali kri v posebnih akcijah, ki so imele zelo malo uspeha. Vsa kri, ki jo zberejo v občini, ostane za tu- bolj primainjkuje, krvodajalcev bolj primamikuien, krvodajalcev pa ni, bo kmalu prišlo do tega, da bo kri dobil le tiisti, ki jo je dal. Za dolgoletno požrtvovalno delo so se s podelitvijo di-piom zahvalili Martinu Kokohi. Anici Kukovec, Elici Serona, Fra.ncu Gabrielu. Marici Vogrinec, Aloj- zu Kostanjevcu 5in Lenartu Me- sarica. Z R Najzaslužnejši aktivisti RK so prejeli diplome S seje 10 OK SZDL Slovenska Bistrica V politični ^kcifi - čimveč ol3č«Bnov Da bi poživili delo krajevnih or- ganizacij, so pri izvršnem odboru OK SZDL Slov. Bistrica imenovali komisijo za pomoč krajevnim or- ganizacijam SZDL. Socialistična zveza je v svojih pravilih jasno nakazala, kako naj deluje organizacija, ppstrost oblik dela, v katerih naj deluje Socia- listična zveza, so raznovrstna in omogočajo vsakemu našemu obča- nu, da na najdemokratičnejši na- čin obravnava in sodeluje pri re- ševanju vseh problemov. V krajevnih organizacijah SZDL moramo najti še druge oblike de- lovanja, ki so nujno potrebne. Predvsem pa se mora delo SZDL razširiti, tako da bo vsak občan zainteresiran za delo in razvoj or- ganizacije same in za probleme, ki jih bo organizacija reševala. Zato je nujno, da Socialistična zveza ustanovi svoje podružnice tam, kjer so nujno potrebne. Organizirati se mora tesnejše sodelovanje med ostalimi forumi občinskih političnih organizacij in skupščino občine, ter da se najde- jo rešitve na odprta vprašanja in probleme v občini. Poleg že ob- ravnavane problematike šolstva in prosvete, na katero je opozorila zadnja problemska konferenca SZDL, je vendarle še nekaj neso- glasij, ki opozarjajo, da jih je po- trebno čim hitreje rešiti. TA NESOGLASJA OBSTAJAJO NA PODROČJU KULTURE IN PROSVETE TER V KMETIJSTVU, S TEM V ZVEZI SO ODNOS! NA VASEH, ODNOSI MED DRUŽBE- NOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJA- MI, DELITEV DELA ipd. Samo jasni koncepti v akciji in enotnost gledišč bodo omogočili, da bo Socialistična zveza laže rešila ter odstranila vse negativne po- jave. Pri tem sodelovanju in re- ševanju pa bo morala posebno vlogo odigrati povezava z volivci. Da bi prišlo do boljšega sodelo- vanja z volivci, je treba opustiti sedanjo prakso. Določene proble- me, naj bodo gospodarskega, šol- skega ali drugega značaja, bo tre- ba reševati v daljšem obdobju. Seveda ne bo smela dovoliti So- cialistična zveza, da bo prišlo sa- mo do obravnav, am.pak bo mora- la vse akcije tudi ustvariti in spraviti v življenje. Pre(^vsem mora to upoštevati program dela pomoči krajevnim organizacijam SZDL tako, da bodo odstranjene napake s pomočjo čim širše javnosti. Zato se morajo člani krajevnih organizacij seznaniti z nalogami, sprejetimi na zadnji občinski kon- ferenci. V ta namen bodo morala biti že do sredine februarja sek- torska posvetovanja, na katerih bodo obravnavali konkretne za- ključke in naloge. Krajevne orga- nizacije morajo biti nosilec poli- tične akcije in organizator na svojem področju pri izvajanju ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi s šolstvom. Člani komisij za pomoč krajev- nim organizacijam SZDL bodo mo- rali skrbeti za izvedbo teh akcij. Skupno z odbori krajevnih orga- nizacij bodo pripravili tudi pro- grame dela teh organizacij. Pred obravnavanjem določenega problema morajo izreči svoje mne- nje krajevne organizacije SZDL. Tako bo občinska konferenca mnogo lažje rešila marsikateri problem. -b Združevanje kmetijskih organizacij v Ljutomeru so bistvene prednosti ? Intei^racfja ni zapiranje v občinske mefe Initegriranje ali združevanje kmetij^ikih organizacij v ljuto- merski občini ne pomeni zapira- nja v občiniske meje, temveč poseg v aktivno borbo za trži- šče izven občimskih meja. Cene bodo imeli v občin; močne kme- tijske organizacije, ki bo imela interes, da čimveč blaga proda izven občine, ne bo ljutomersko kmetijstvo korakalo z drugimi področji, ki tako nadstavbo že imajo (neposreden izvoz, nepo- sredna prodaia na mestnih trži- ščih itd.). Odcfovor ni v čakanju, kar lahko samo po sebi že iz navedendh deistev sklepamo. Prav tako v r^rocesu združeva- nja ne gre za reševanje prede- lovaiine industrije v občini, kot si nekateri branile- sedanjega stanja razlagajo. Lahko pa trdi- m<>, da bi brez predelovalne in- du^frlje bile kmečke dajatve znatno višje, sa) samo kombinat daje letno 80 milijonov prora- čunskega prispevka. Aniutete za posojila večjih investicij plačuje obstoječa industrija na območju občine iz akumulacije svoje proizvodnje, ki jo ustva- ri pretežno ''von občine, to se prari pri tistih, kjer prodaja svoje proizvode. Tako mora de- lati Visa industrija in zaradS te- ga ni v tem problem ljutomer- skega kmeti'^itva, temveč je problem borbe za tržišče in je vsako drugačno tolmačenje teh problemov gola nerecnica. Očitki iz oblakov Razni očitki, ki ee pojavljajo od stran' tistih, k; zasled-ujejo pri tem le svoje osebne koristi* da bi še obstajalo več goispodar- skih organizacij, češ da nimajo prav strokovnjaki, ki zagovarja- jo integracijo, ne povedo pa te- ga, da je dejansko kombinat v Ljutomeru ena 'zmed najrenta- bilnejših organizacij v sloven- skem merilu, škodujejo napred- ku v tehniki in v družbenih od- nosih in ne prikazujejo dejan- ske resnice. Glavni ugovor, da bi kmetje z integracijo izgubili svol vpliv, nikakor ne drži. To je dejansk: odbijanje možnosti, da bi z bolj organiziranim de- lom, s prihranki na vseh pod- ročjih dosegli v merilu Sloveni- je še višjo stopnjo in s tem tudi večje upoštevanje naprednih interesov. Banke, zbornice, raz- ne skupščine, morajo gledati predvsem koristi večjih organi- zacij kar je razumljivo, ker se tako stvari uspešno rešujejo. Ve.ndar je treba imeti stalno pred očmi, da nihče ne bo ča- kal, ali si bodo v ljutomenski občini tisti, ki zavirajo zdiruže- valne procese v kmetijstvii. pre- mislili in hoteli slediti razvoju, temveč bo Sel čas m-mo njih im prek njih. O tem šele nekaj ča- sa premišljujejo. po starem tiru? Lamskolettnl zadnji zbori voliv- cev v llutomerski občini so se v glavnem izjasnila proti inte- graciji kmetijskih organizacij. Na njih so med drugim prišli do izraza kompleksni problemi v kmetijstvu ljutomerske občine, osvetljeni Iz različnih zornih kotov. Predvsem »o bili glasni (Nadaljevanje na 4. strani) Skupščina TIS Slovenska Bistrica Vso sicrij vzgoji predsoislce in šolske mladine v sredo, 24. januarja, je bila skupščina temeljne izobraževal- ne skupnosti Slovenska Bistrica, na kateri so obravnavali prete- klo delo in sprejeli program de- la v prihodnje. V svojem poročilu je tajnik TIS Norbert Jedlovčnik pouda- ril, da je v zadnjih letih viden napredek glede kadra v šoli. Toda pojavljajo se čudne stvari, saj uspeh ni nič boljši, kljub temu da pride sedaj na enega učitelja 27 učencev, pred tremi leti pa 32. Razen tega je spre- jela po.sebna osnovna šola v Slovenski Bistrici večje število ponavljavcev, ki so tako raz- bremenili ostale šole. Toda to se ne pozna na uspehu v osnov- nih šolah. Zato bodo morali uči- telji ter vsi drugi družbeno- politični dejavniki posvetiti šoli več pozornosti. Prav tako bi se morali šolski kolektivi močneje povezovati z delovnimi kolektivi in s svojimi patroni. Zaprtost šole prod druž- bo povzroča največ težav prav šoli samL Ko je tovariš Jedlovčnik go- voril o nadaljnjem delu TIS, je poudaril, da tesno sodelujejo s svojimi štipendisti, ki jih že se- daj pripravljajo na šolsko de- javnost, posebe] pa jih priprav- ljajo na izvenšolsko dejavnost. Tako posamezni štipendisti obi- skujejo posamezne seminarje, na katerih se bodo izpopolnili v dramski, folklorni, filmski in drugih dejavnostih. Ko je govoril o izdaji Obve- stil, lista TIS, je poudaril, da niso vsi zainteresirani zanj, saj recimo osnovna šola v Slovenski Bistrici sploh ni naročena nanje. PROGRAM DELA Ko so govorili o programu de- la TIS, je bilo najtežje, da še sedaj ne vedo, s kakšnimi sred- stvi bodo razpolagali v letoš- njem letu. Ustanovljene so bile sekcije za predšolsko vzgojo, sekcija za osnovno šolstvo in sekcija za izobraževanje odraslih. Vodja sekcije za predšolsko vzgojo je Malka Veler. Ko se govori o predšolski vzgoji, ne moremo mimo dejstva, da nam primanjkuje v občini precej pro- storov. Adaptirati bi morali pre- cej prostorov, v posameznih krajih v občini pa bi morali tudi odpreti nove oddeUke, ie poudarila Malka Velerjeva. Pla- čevanje v teh oddelkih ni dra- go in dosega vsoto od štirih do sedmih starih tisočakov, kar predvsem zavisi od časa bivanja in števila dnevnih obrokov. Po- sebno vprašanje pa so dojenč- ki, saj zanje ni urejenega var- stva in morajo plačevati starši precejšnje zneske za njihovo privatno oskrbo. Sekcija za otroško varstvo bo v letošnjem letu priredila vrsto prireditev in proslav sekcij, od lutkovne, filmske itd. Povezali se bodo s TVD Partizan, usta- novili bodo otroški pevski zbor, sodelovali na proslavah ob dne- vu žena, tednu otroka, ob pu- stu — skratka otrokom hočejo narediti bivanje v otroškem vrt- cu čim prijetnejše. Poseben problem predstavlja v otroškem varstvu otroško igri- šče, na katerem bi se dopoldne igrali otroci iz otroškega vrtca, popoldne pa bi ga lahko obiskali vsi otroci. Z delom je že začela tudi sekcija za osnovno šolstvo, ven- dar bomo glede na tehnične te- žave poročali o njenem delu v prihodnji številki našega lista. -b LANI PRODANIH 350 lOh OUA ZA PEČI Iz skladišča »Petrol« v Ptuju so v lanskem letu prodali 35C ' ton olja za peči. To število nam da misliti, da ptujska gospodinj- stva vedno bolj uporabljajo plin- ske peči. Bolj oddaljeni kupci si ga odpeljejo s sodi, pa tudi bhž- nji, ali pa hodijo ponj z manjši- mi posodami. Ptujčanii večkrat vprašujejo ko mo^rajo po olje na oddaljeno skladišče, zakaj ga ne prodajajo na bencinski črpal- ki. Pri »Petrolu« so dejali, da na mestni črpalki ni več prostora. Zaradii požarne varnosti pristoj- ni OTgaini ne dovolijo vgraditi še enega rezervoarja za plinsko olje. Prisiljeni so bili urediti za- časno črpalko v skladišču. Pri podjetju »Petrol« smo zve- deli, da bodo zadevo uredili že letos v poletnih mesecih. Za no- vo bencinsiko črpalko na Ormo- ški cesti že končujejo načrte. Do julija leitos bo zgrajena, to je do poletne sezone. V zimskih mesecih Ptujčanom ne bo več treba po plinsko olje na skladi- šče, ampak ga bodo lahko kupili na bencinski črpalki. Plinsko olje Za miotorna vozila bodo proda- jal' na novi črpalki, plinsko olje za peči pa na stari. Ta zamenja- va bo Ptujčanom skrajšala pot po plinsko olje. 2a gradnjo nove črpalke ima Podjetje »Petrol« že tri ponudmi- ^e. Izbrali bodo najboljšega, 'kajti rok gradnje je kratek. Nova bencinska črpalka na Ormoški ces'ti bo razbremenila sedanjo črpalko, na kateri dela- jo črpalke noč in dan. Kljub te- niu ne zadO'Stijo potrebam. Na niesec prečrpajo, se pravi pro- dajo 400 ton raznega goriva. Čr- palke so preobremenjene im se pO'Crosto kvarijo. Te in podobne nevšečnosti bo- ^■'^ z no^o čmalko na Ormoški- odoravljene. ZR stran 4 TEDVTK ~- petek. 26. jnunarja 1%« Stran 4 Iz l>eležiTice občinskega sodnika za prekrške v Lenartu Izrečene in plačane kazni v lelu 1967 v Lenartu je občinski sodnik za prekrške v letu 1967 pravno- močno denarno kaznoval 544 fi- zičnih oseb. Izmed pravnih oseb je bil gostinskemu podjetju Le- nart izrečen le ukor. Denarno ni bila kaznovana nobena prav- na oseba. Omenjenih 544 kazno- vanih fizičnih oseb je bilo ka- znovano z denarno kaznijo v skupnem znesku 4,884.500 starih dinarjev (v 1966. letu 3,495.000) ali povprečno vsaka kaznovana oseba z denarno kaznijo v zpe- sku 8978 starih dinarjev. V letu 1967 je bilo plačano na zbirni račun lenarškega sodnika za prekrške denarnih kazni v skupnem znesku 2,951.600 starih dinarjev (v letu 1966 pa je pla- čano le 1,969.030 starih dinarjev) kar pomeni za 1,000.000 starih dinarjev kazini več kot v letu 1966. Na koncu leta 1967 jc ostalo po izrečenih pravnomočnih in nfepravnomočnih odločbah iz leta 1967 in 1966 skupaj — še nepla- čanih denarnih kazni za število kaznovanih oseb nahaja na delu v tujini in na odsluženju obveznega vojaškega roka. Mno- go zadev je tudi takšnih, kjer so že kaznovane osebe odpotovale neznano kam in je treba čakati, da bodo postali kaznovani do- segljivi za izvršitev kazni ali da 2,493.500 starih dinarjev. Tu je treba pripomniti to, da se večje postopek za izvršitev kazni za- stara. Pri izvrševanjoi kazni, zlasti denarnih, je bil občinski sodnik prisiljen izdati 187 posebnih od- ločb o spremembi denarne kami v zaporno kazen. To pa pred- vsem zaradi tega, ker kaznova- ni niso hoteli plačati denarne kazni niti po preteku določene- ga roka po pravnomočnosti od- ločbe. Na koncu je večina ka- znovanih — tik pred privedbo v zapor — plačala denarno ka- zen, razen 11 kaznovanih oseb, ki so namesto denarne kazni prestale zapor. J. S. Ormoški vodovod in kanoHzacijo Včeraj, danes, futrf, Vodovod predstavlja pri sta- novanjsko-komunalnem podje- tju Ormož po fizičnem obsegru poslovanja in vrednosti delovnih sredstev najširšo panogo komu- nalne dejavnosti. Po izvršeni re- valorizaciji komunalnih sred- stev v letu 1966 se je vrednost tega objekta znatno povečala oziroma približala dejanski vrednosti. Zaradi tega so se tudi v precejšnji meri povečali stro- ški. Pri ocenjevanju vrednosti vo- dovoda je potrebno upoštevati, da je bilo pri izgradnji vklju- čeno tudi prostovolj-no delo, ki pa sedaj ni izkazano v poslov- nih knjigah podjetja. Zaradi te- ga lahko sklepamo, da je seda- nja knjižna vrednost premajhna v odnosu na dejansko vrednost. Do leta 1966 je podjetje smatra- lo vodovod v izgradnji in ne kot aktivno osnovno sredstvo. Za- radi tega ni obračunavalo amor- tizacije in investicijskega vzdr- ževanja, s čimer je pričelo v le- tu 1967. Prava podoba poslovanja v letu 1967 v lanskem letu so se razmere v poslovanju iz že navedenih vzrokov bistveno spremenile. Pomanjkljivosti, ki so se pojav- ljale pri vodovodu, bodo s časom odpravili. V vodohramu, kjer so montirane črpalne naprave, ni bil doslej vgrajen tlačni kotel. Zaradi tega je onemogočeno avtomatsko zapiranje oziroma izklapljanje črpalk, ker bi le-te ob trenutnem sunku odpovedale. Tlačni kotel ima poleg ostale- ga nalogo Se razbremeniti ne- posredni pritisk od črpalk do bazena na Hajndlu na črpalke. Ker so v njem spojeni ventili, ki avtomatsko zapirajo povrat- ni tok na črpalke, bi se ob na- polnitvi bazenov na Hajndlu lahko črpanje avtomatsko usta- vilo. S tem bi se odpravilo ne- potrebno črpanje vode in seda- nji odtok iz bazena. Na osnovi tega bi se zmanjšali stroški za električno energijo. Montaža te- ga kotla je predvidena v letu 1968, zahtevala pa bo precej sredstev, in sicer v višini 50.000 novih dinarjev. v materialih za torkovo raz- pravo občinske skupščine je na- vedenih še precej problemov v zvezi z vodovodom, ki pa bodo vsekakor dobili širši obseg na seji občinske skupščine. Neurejena mestna kanalizacija v prejšnji številki Tednika smo med drugim poročali o ne- urejenosti mestne kanalizacije v Ormožu, ki že dalj časa v tem kraju predstavlja osrednji pro- blem. Doslej zanjo tudi ni bil določen gospodar, kljub temu da je prevladovalo splošno mnenje, da je ta problem bolj ali manj vprašanje stanovanj- skega komunalnega podjetja. Potrebno je omeniti, da za ob- stoječo kanalizacijo v podjetju ni nobenih načrtov. Okrog 30®/e obstoječe kanalizacije je zidane konstrukcije, ki se pogosto za- radi tega na določenih področ- jih poruši. Popravila pa terjajo precej napora. Naplavine vod nanašajo v obcestne jaške ogromne količine raznega mate- riala. Ker je vsa kanalizacija odprtega tipa, mora podjetje redno skrbeti za čiščenje jaškov in za menjavo mrež, da bi pre- prečili zamašitve kanalov. Ekien od najbolj perečih pro- blemov, s katerim smo se srečali že pri obravnavi vodovoda, na- stopa ob vse večji poživitvi in- dividualnih gradenj, saj si po- samezniki grade hiše brez potre- bnega vodovoda in kanalizacije. Vse to pa bo podrobneje pre- učila in analizirala, kot smo že prej omenili, naslednja seja ob- činske skupščine. -pp Fant ki popravlja jeklene konje Nekaj sto metrov od Lenarta ob bencinski črpalki na levi stra- ni ceste, ki pelje proti Gornji Rad- goni, — preseneti novo zgrajena avto-moto delavnica mladega in podjetnega avtomehanika IVANA PERKA. Ker me je zadeva nekoliko bolj zanimala, sem se napotil narav- nost v delavnico. Vajenec mi je povedal, da je mojster pravkar odšel in se bo po vsej verjet- novsti hitro vrnil. Res, nisem dolgo čakal, ko je stopil v de- lavnico mlajši moški, — skoraj fantovskega videza, ki mu ne bi prisodil, da je mojster v lastni mehanični delavnici. Hitro sva se spoznala in pričela razgovor, iz katerega sem že v začetku spoznal, da je Ivan mnogo žrtvo- val, da se lahko danes ponaša s svojim lastnim »podjetjem«. Delavnico je odprl 1. avgusta lansko leto. Že ko je bil zaposlen kot delovodja v tomosovem ser- visu v Mariboru si je vedno na tihem želel in varčeval za svojo lastno delavnico. Ivan mi je po- vedal, da je skupščina občine Le- nart z razumevanjem sprejela njegovo odločitev za gradnjo de- lavnice. Trenutno se v glavnem ukvar- ja s popravilom mopedov. Seveda pa popravlja tudi okvare na av- tomobilih, ki se zgodijo voznikom na poti skozi Lenart. Pri njem si lahko operejo tudi svoja vozila. Za pranje vozil ima uvedeno »sa- mopostrežbo«. Za pomoč pri delu ima vajen- ce in pomočnike. Z njihovim de- lom je zadovoljen, saj si jih je v večini izpopolnil v svoji de- lavnici. Gostobesedni Ivan, mi je z ve- seljem povedal, da bo tokrat, ko n bo nekoliko finančno opomogel, — svojo delavnico še povečal. V tovarni TOMOS Koper namerava vložiti prošnjo, da bo lahko imel pogodbeni servis za tovarno. Ivan ima še veliko drugih načrtov. Iz tega, kar je v zelo kratkem času že dosegel, lahko sklepamo, da bo svoje načrte tudi uresničil. Ko sva se poslavljala, sem ga vpriašal, če lahko vse. kar mi je povedal, objavimo v našem Ted- niku? »Aha, Tednik, ali bi si ga lahko naročil?« Ko mi je pod- pisal naročilnico, mi je rekel: »Pa glejte, da ga bom redno do- bival! iz najinega razgovora pa napišite tudi to, da se priporočam strankam za naročila. Zagotav- ljam idobro opravljanje uslug«, — je šc v slovo zaklical pod- jetni mehanik IVAN PERKO in se izgubil med svojimi jeklenimi konji. J. S. Morija Bela iz žič je praznovalo svoj 100. rojstni dan Najstarejša občanka lenarške ob- čine MARIJA BELA iz Zič št. 57, p. Zg. Ščavnica. je praznovala 17. januarja svoj 100. roj.stni dan. Ker je to jubilej. Ki ga dočaka malo- kateri človek, je prav, da o njej napišemo nekaj besed. Rodila se je 17. januarja 1868 v Apačah pri Radgoni. Imela je trda mlada leta, ki jih je v glavnem preživela kot dninarka na kmečidh poljih. Dolga leta je bila tudi vi- ničarka. Poročila se je 14. maja 1883 in živela v zakonu do leta 1938, ko ji je umrl mož. Imela je 12 otrok, od katerih ži\i še edino 65-letni sin Herman. Večina otrok je umrla v avstrijski \'Ojski in pri nesreči, ki jo je zadela leta 1895. Takrat sta se ji v dimu zadušila dveletni fantek in devetmesečna deklica, ki je bila še v zibelki. Ko je na dvorišču opravljala neko de- lo, so se v hiši pri peči vnele tre- ske in so začele rahlo tleti. Vsak poskus, da bi rešili nezavestna otroka je bil zaman. Tega nesreč- nega dogodka se Marija še zelo dobro sponrunja. Marija ima še vedno zelo dober spomin in pomni najrazUčnejše letnice iz svojega dolgega življe- nja. S trdim delom si je toliko zaslužila, da je lahko 1903. leta ku- pila hišo. ki ji še danes na stara leta nudi prijetno zavetišče. Za svojo častitljivo starost je še ved- no sorazmerno čila in zdrava. La- ni sta jo začela zapuščati vid in sluh. Tudi revmatizem ji dela pre- cej preglavic. Hrani se predvsem z mlečnimi izdelki. Zelo rada ima tudi različ- ne kompote. Meso ji še vedno do- bro tekne, še posebej takrat, če ga zalije s kozarčkom domačega vina. Jubilantka je še posebej ponos- na na svoje medicinske uspehe, ki jih je dosegla kot domači zdrav- nik. Ima svojo knjigo z zdravilni- mi zelišči, ki jih je še pred štiri- mi leti sama nabirala in svetovala sosedom, katero rožo naj uporabi- jo za zdravljenje posameznih bo- lezni. Veliko veselja ima tudi s svoji- mi vnuki in pravnulci, ki jih ima kar 17. Ko jo obiščejo, postane do- bre volje In otroško razigrana. 17, januarja popoldne so jo ob njenem visokem jubileju obiskali predsednik SO Lenart EDI ZOR- KO in predstavniki SZDL Lenart, ki so jubilantki poklonili praktič- na darila. Ta dan je bila Marija izredno živahna in je zbranim go- stom tudi zapela. Ko so se poslavljali, so si drug drugemu zaželeli: »Na svidenje na proslavi 101. rojstnega dne. K številnim čestitkam, ki jih je za svoj praznik sprejela 100-letna MARIJA BELA, se pridružuje tu- di naš Tednik. j. S. Predstavljamo vam GOSTILNO »LOVSKI ROG« V LENARTU v Lenartu me je prazen želo- dec prisilil, da sem stopil v lokal v lični hišici z napisom: IVANKA SERNC, gostilna »LOVSKI ROG«. V gostilniški sobi je že sedelo nekaj gostov. Prijazna natakari- ca me je takoj z nasmehom vpra- šala, kaj želim. Ko sem pospravil željeno okrepčilo, je prišla v sobo starejša gospa, za katero sem od drugih gostov zvedel, da je lastni- ca gostilne. Ker me je preseneti- la solidna postrežba, mi novinar- ska žilica ni dala miru in sem hotel zvedeti o tej gostilni še ka.1 več. Predstavil sem se »šefici« — kot takšne gospe v gostilnah po navadi imenujemo. Najprej me je nekoliko nezaupljivo pogledala. — po vsej verjetnosti misleč, da sem od sanitarne inšpekcije ali pa od uprave za dohodke. (Četu- di bi bil. se mi zdi, da ne bi mo- gel najti nobene nepravilnosti). Iz razgovora z IVANKO, sf-m zvedel, da ima gostilno že od le- ta 1933. Z resnim in zaskrblju- jočim izrazom na obrazu mi je po- vedala, da je v poletnih mesooih promet zaradi prehodnih turistov — neprimerno večji od prometa v zimskih mesecih, »Po novem le- tu, t. j. v mesecu januarju prav- zaprav životarimo iz dneva v dan. Gostinci občutimo, da so naše go- ste precej prizadeli novoletni prazniki, ki so osušili že tako od gospodarske reforme prizadete de- narnice«, — mi je smeje rekla IVANKA. V nadaljevanju pogovora sem zvedel, da bi rada uredila nekaj sob za goste, vendar za to nima sredstev. Prošnjo za kredit so ji zavrnili. Do lanskega leta je ime- la 30 stalnih abonentov, vendar je takrat nenadoma zbolela in ni imela nikogar, ki bi skrbel za ta- ko številno »družino«. Ivankin edini sin jc trgovski potnik, mož pa jo upokojenec. Zaposleni ima dve natakarici, ki se menjujeta tako, da dela ena dopoldne, druga pa popoldne. Ce hočejo kaj zaslužiti, morajo vsi trdo delati. Gostilna jc njihov edini vir do- hodkov, ki j C včasih zelo nesta- bilen, tudi družba zahteva svoj delež, ki ga plačujejo od ustvar- jenega prometa. Ko sem se poslavljal od Ivan- kine gostoljubne gostilne, sem še enkrat bežno pogleda lepo ure- jene prostore. Obe sobi sta urejeni v lovskem stilu. Ni čudno, sa je mož lovec in se tu zbirajo lenar- ški lovci na svojih »zadnjih pogo- nih«. Na vse zadnje pa nam to pove že napis na pročelju stav- be: IVANKA SERNC, gostilna »LOVSKI ROG«. Skrb za nego bolnikov na domu v sredo, 24. januarja 1968, se je sestala komisija za socialna vprašanja pri svetu krajevne skupnosti Ptuj. Največ so raz- pravljali o programu dela komi- sije za tekoč« leto. Ugotavljali so tudi aktivao de- lo servisa za nego bolnikov na domu. Servis dela že od leta 1963. Skrbi za bolne in za njih oski^bo na domu med boleha- njem, ko jim uihče drug ne mo- re pomagati. Na območju ptuj- ske krajevne 6kupn'Osti so mora- li uvesti to službo, ker je večje število starejših občanov, ki ni- majo nikogar več od svojcev, da bi jih v času bolezni negoval. Da bi zagotovili bolnikom na domu čim boljšo oskrbo, so v servisu zaposlene štiri negoval- ke, ki obiskujejo bolnike. S tem so le deloo zadovoljili potrebe, kajti prav v starem de- lu mesta živi v zakotnih prosto- rih veliko starejših ljudi brez ožjih sorodnikov. Služba nege bolnifccr,- n« do- mu posluje tako, da so bolaiki deležni bolniške nege na čx)mn le po predhodni zdravniški dia- gnozi m predlogu zdravnika. Na osnovi predloga določi krajevna skupnost kvalificirano moč in Jo pošlje pacientu. V lelu 196? je opravil servis nad 7.000 delovnih ur, Kcm^-sija bo v prihodnje pre- gledalo socialne probleme na njenem območju kakor tudi po- trebe za družbeno pomoč, ki jo že prejemajo podpirane- in nove predloge, ki so jih vložili občani- ZR « nadaljevanje • nadaljevanje • nadaljevanje • naduSjevanje • nadaljevanje ® nadaljevanje • nadaljevanje • nadaljevanje • nadaljevanje • nad , NCVA DELOVNA MESTA (Nadaljevajnje s 1. strani) lokalov in postavi rok gospodar- skim organizacijam, ki te prostore uporabljajo za skladišča, do kdaj jih morajo izprazniti. Po večini so to trgovske organizacije, Id. jim že vrsto let zaman govorijo, da bi morala zgraditi lastna skladišča, a za priporočila niso imela posluha. S tem, da bi bilo vsaj nekaj lo- kalov prostih, bi mogli spremeniti strukturo obrti v prid tistih strok, ki so najbolj iskane in kjer so možnosti novih zaposlitev. Teženj za odpiranje obrtnih delavnic raz- ličnih vrst je dovolj, spričo abso- lutnega pomanjkanja lokalov pa ostanejo neuresničene. Terciarna dejavnost v občini, zlasti obrt, bi naj ublažila brezpo- selnost. To bo mogla le, če jo bo- mo uspeli hitreje razvijati. Pri tem ne smemo zanemariti nobene možnosti. Seveda je razvoj terci- amih dejavnosti v veliki meri od- visen od zaslužkov zaposlenih v drugih deiavaostih, . Z. ik. ODSTOPANJA (Nadaljevanje s 1. strani) občine s 77,7 odstotka, do leta 1970 pa naj bi se ta odstotek povečal še za dva odstotka. Posamezna področja pa bi se razvijala po naslednji predvideni .stonnii! Ob upoštevanju nalcazanih osnov- nih pogojev razvoja pa se pred- postavlja, da bi se naj gospodar- stvo občine v teh letih razvijalo po povprečni stopnji povečanja 10 do 11 odstotkov. Prikazane stopnje v srednjeroč- nem načrtu razvoja občine Sloven- ska Bistrica so nekohko večje kot republiške. Ta višja stopnja ima vzrolc v tem, da bo tovarna Impol z novim obratom valjarne podvo- jila svojo proizvodnjo. Glede na različne stopnje pove- čanja v posameznih gospodarskih panogah pa lahko pričakujemo, da se bo do leta 1970 struktura gospo- darstva v občini precej spremeni- la. (Nadaljevanje prihodnjič) STANOVANJSKA DEJAVNOST (Nadaljevanje s 1. strani) parcel ter komunalno urejevanje že obstoječih naselij z vodo in kanalizacijo. Dosedanja neure- jena individualna gradnja je bila sicer cenena, ker niso bile v njo vračunane komunalne sto- ritve, vendar predstavlja širši družbeni problem takoj po grad- nji. Izvenkomunalno dejavnost predstavlja največji del proiz- vodnje podjetja. V to dejavnost spadajo razne obrtne storitve, kot so: čevljarske in tapetniške, mizarska dejavnost, izgradnja vodovoda ter razna gradbena dela. Opravljanje isvenkomu- nalne dejavnosti ni samo pojav pri ormoškem podjetju, ampak je to postala praksa pri vseh so- rodnih podjetjih S to dejav- nostjo prenašajo stroške uprav- ljanja predvsem na to dejav- nost in tako omogočajo cenejše storitve posebnega družbenega pomena, to je komunalne in sta- novanjske dejavnosti. Vsekakor bo torkova razprava dala izčrpnejšo analizo, kako rešiti te komunalne in stano- vanjske probleme v ormoški ob- čini v prihodnje, kakšni proble- mi se pojavljajo na posameznih stanovanjskih in komunalnih področjih — skratka, kako vse navedeno čim uspešneje reševa- ti, -pp KAKO IZ ZAČARANEGA KROGA (Nadaljevanje s 1. strani) narjev (za opremo), Tehnostroj 40 milijonov (za opremo remont- ne hale), Indopol šest milijonov (za nabavo parnih likalnikov), Imgrad 20 milijonov (za stroje), opekarna Križevci 190 milijonov (za kompletno mehanizacijo — od tega imajo že 110 milijonov odobrenih sredstev kredita), Mi- zarstvo 90 milijonov (za gradnjo nove hale), TP Vesna Ljutomer 100 milijonov (za nujno izgrad- njo nove trgovine v Križevcih). Sredstva skupnih rezerv in gospodarskih organizacij ter družbeno-investicijskih sredstev pa bodo letos znašala 35 milijo- nov starih dinarjev, vendar so ta v primerjavi z ostalimi pičla sredstva že poimensko razde- ljena. Investicijski plan bo mo- goče realizirati, če si bo ljuto- mersko gospodarstvo lahko v banki zagotovilo vsaj 300 mili- jonov starih dinarjev sredstev za že omenjeni investicijski kredit. Pogled skozi materialne probleme šolstva Poleg navedenih realnih go- spodarskih potreb je tu še vpra- šanje nadaljnjega razvoja ne- gospodarskih področij kakor tu- di gostinstva in obrti. V gostin- stvu bi morali nujno začeti z gradnjo hotela v Ljutomeru, saj Ljutomer poleg devetih gostin- skih lokalov nima primernega lokala, ki bi lahko za turistični razvoj kraja kaj pomenil. V tem letu bodo pričeli gra- diti novo osnovno šolo v Ver- žeju, ki bo stala 164 milijonov starih dinarjev. 82 milijonov bo prispevala republika, drugih 82 milijonov pa občina. Poleg tega pa je še od teh 82 milijonov, ki bi jih morala zagotoviti lju- tomerska občina, 41 milijonov dala občini kot posojilo repub- lika, tako da bi v tem letu bilo potrebno za gradnjo šole zago- toviti 41 milijonov starih dinar- jev sredstev. Skupna sredstva za družbene potrebe (skupaj z občinskimi sredstvi za verženske šole), ki bi v letu 1968 znašala 140 milijonov starih dinarjev, pa bi zagotovila izobraževalna skupnost, razen kredita v višini 41 milijonov starih dinarjev, ki je potreben za gradnjo osnovne šole v Veržeju. Cestna problematika Po srednjeročnem programu razvoja občine je bila gradnja asfaltiranih cest že realizirana v lanskem letu. Vendar je še potrebno v skladu z naraščajo- čimi potrebami na področju ure- jevanja cest marsikaj storiti. V letošnjem letu bodo asfaltirali ulice v Ljutomeru, odcep ceste Veržej—most na Muri. Vedno pa je še odprto vprašanje, kako nadaljevati z asfaltiranjem ceste Ljutomer—hrvaška meja, ki je že asfaltirana od Ljutomera sko- zi Stročjo vas. Na posvetovanju je bil podan predlog, da bi z referendumom na območju ce- lotne občine sprejeli krajevni samoprispevek v višini 2 "/o. Od tega bi bil 1 "/o za potrebe kra- jevnih skupnosti, 1 */o pa za gradnjo cest. Takšen predlog je umesten, še posebno, ker na drugačen način ni mogoče zbra- ti sredstev za rekonstrukcijo te ceste. In še (ne)zaposlenost... Navedeni programi gospodar- skih organizacij pa vsekakor ne bodo imeli večjega vpliva na realizacijo še enega od zelo po- membnih faktorjev in proble- mov sedanjega časa — to je povečanja števila zaposlenih. Vse nav€Klene investicije so na- menjene predvsem za moderni- zacijo proizvodnje in bodo le v manjšem obsegu reševale pro- blem nezaposlenosti. Iz tega lah- ko sklepam.o, da se bo število nezaposlenih vsaj obdržalo na sedanji višini ali pa se bo še povečalo, saj ljutomerska indu- strija ni spo.sobna sprejemati odvečne delovne sile. Reformni tokovi pa jo iz dneva v dan pri- siljujejo v večjo modernizacijo. -pp KJE SO PREDNOSTI? (Nadaljevanje s 3. strani) branilci sedanjega stamja, ki so v stališčih kmetovalcev skrivali svoje interese, interese kmetij- skih zadrug. Ze nekajkrat smo poudarili, da bo potrebno mar- siikaj spremeniti pri vseh treh kmetijskih organizacijah. Lju- tomensika občinsika skimščina in občmska konferenca SZDL sta ob analizi zborov volivcev, zla- sti slednja, sklenili, da je po- trebno s procesom zdiruževanja kmetijstva nadabevati, čeprav je ta proces v orvih fazah nio lansko leto končal! — to je nadaljnje urejevanje po- kopaUšča, gramoziranje krajev- nih cest, polaganje kanalizacije, širjenje vaških cest, nadaljeva- nje 7 javno cestno razsvetljavo, ureditev brvi čez vaške potoke in brvi čez Pesnico v Trgovišču. Realizacija tega programa pa je vsekakor odvisma od finančnih sredstev, s katerinii bomo raz- polagali. V mesecu februarju ali marcu bo krajevna skupnost raapieala referendum za določi- tev krajevnega samoprisipevka za leto 1968. Zato je pred izved- bo referenduma prerano delati kaikrsnekold načrte. Kako sodeluje KS z organiza- cijami in društvi na vašem po- dročju? — Na našem območju deluje 12 družbenopolitičnih orgainiza- cij io društev, ki so tesno po- vezane s krajevno skupnostjo. Po potrebi ob večjih akcijah sklicujejo koordinacijske sesitan- ke s predstavnilki organizacij in društev, na katerih se dogovo- rimo za skupno organizacijo in enotno nastopanje. Nekatera društva pa so brez finančnih sredstev, saj jim krajevna skup- nost ne more nuditi te podpore. Nujno bo potrebno, da bo ob- stoj takih organizacij in društev reševala Občinska konferenca SZDL aM občBJDfika stuipščiioa, fci b: naj zagotovila finainčna sred- «tv« v oblmki dotacij, če še ho- čemo, da bodo obstajala io de- lovala, V Veliki Nedelji stoji znamenl' ti grad. Kdo je po vašem mnenju kriv za propadanje tega gradu? — Res je, da smo lahko po- nosni na znameniti grad pri Ve- lika Nedelji. Prav tako pa je res, da ta grad iz leta v leto bolj propada. Z njim Je upravljalo od leta 1945 pa do danes kar 7 gospodarjev, ki so se le potru- dili, da so pobirali najemnino od poslovnih prostorov ion 14 družin, kolikor Jih stanuje v gradu. Za popravila pa niikoli nobeden ni imel denarja ter je tako danes ta znameniti grad pred katastrofo, saj je ostrešje, streha in ostalo v celotd potreb- no nujne obnove, kar pa zahte- va izdatna fimančma sredstva, ki jih 7sa| po moji oceni nikdo ni voljan prispevati. Grad je danes v upravljanju Gozdnega gospodarstva Mari- bor, je končal razgovor Ivan Venrelberger. -pp Ivan Vencelberger Med vajo pevskega zbora osnovne šole Velika Nedelja SLOVENSKA BISTRICA: Rester program dela mladine Začetek novega leta je poka- zal, da želi občinski komite ZMS Slovenska Bistrica poživiti delo mladine v občini. To je po- kazal tudi zadnji plenum. Predvsem so poudarili, da mo- ra delo mladine temeljiti na večjem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizaci- jami v občini, predvsem pa z Zvezo komunistov, sindikati in Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Odgovornost za sode- lovanje je prevzela komisija za idejnopolitično delo, ki je za svoje delo že pripravila program dela. Razen te sta začeli z delom komisija za mlade samouprav- Ijavce, ki bo našla podporo predvsem med sindikalnimi or- ganizacijami in občinskim sin- dikalnim svetom, ter komisija mladih mentorjev, to je tistih, ki vodijo delo mladine na osnovnih .šolah. Posamezne komisije bodo ta- ko v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizaci- jami izdelale programe dela, ki jih bodo nato razposlali vsem aktivom v občini, ki bi nato uesničili zamišljeno delo ob- '•'"nskega komiteja. Za posebno nalogo si je ko- mite postavil ustanovitev Počit- niške zveze. S to organizacijo bi naj pritegnili precej mladih v svoje vrste, saj imajo člani Počitniške zveze razne ugodno- sti, predvsem v svojih domovih no vsej domovini, razen tega pa imajo pri skupinskih izletih tu- di popust na železnici, avtobusih in v pomorskem prometu. To pa je lepa priložnost za mladin- sko organizacijo, da organizira za svoje člane izlete in ob tem spoznava našo domovin^. Občinski komite je razprav- ljal tudi o polemikah, ki se r^iz- vijajo v časopisju proti dejav- nosti občinskega komiteja in predsednika mladine, ter spre- jel sklep, da tričlanska komisija pripravi material o neodgovor- nem pisanju v časopisju. Obravnavali so tudi. kako je mladina izkoristila sredstva, ki jih je razdelil občins.ki kon'iitc. Ko je predsednik Pavel Blažič govoril o teh sredstvih, je po- udaril, da bi jih naj uporabili namensko in res za nainuj'ne,i>e poti-ebe mladinske organizacije. -b KNJIŽNICA PROSVETNEGA DRUŠTVA V SREDIŠČU V NOVIH PROSTORIH Pred vojno so bile v Središču tri javne knjižnice ter dve šol- ski, strokovna in mladinska. Po vojni so uporabne knjige, koli- kor jih je uspelo raznim rodo- ljubom skriti pred okupator- jem, združili v knjižnico pro- svetnega društva, ki je bila sprva v prostorih društva Parti- zan, pozneje — vse do pred kratkim — pa v prostorih stare šole. V nedeljo 21. januarja je do- bila knjižnica v zgradbi nove šole v Središču svoj novi, lepi in svetli prostor. Na prigodni .sve- čanosti prenosa knjižnice v zgradbo nove šole je. spregovo- ril direktor DU Ormož Edvard Pajek, nakar je po priložnostnih recitacijah učenk središke osemletke knjižnico predal svo- jemu namenu predsednik dru- štva Anton Marčec. BO BISTRIŠKA TABOR- NIŠKA ORGANIZACIJA KONOVNO ZAŽIVELA? Na zadnjem sestanku mari- borske področne taborniške zve- se so razpravljali o tabornikih bistriške občine. Pcstavili so vprašanje, ali je čas, da organi- zacijo razformirajo, ker v zad- njem času m glasu od nje. Toda nekaj dni pred tem je občinski komite ZMS Sloven- ska Bistrica že sklenil ponovno oživiti taborniško organizacijo. To nalogo je prevzel Miha JUR- ŠIC. Na" tem zadnjem posveto- vanju so odprli tudi vprašanje okoli 200 tisoč starih dinarjev, ki bi jih naj bil dolžan tabor- niški odred Črno jezero repu- bliški taborniški zvezi. Toda to niso glavne skrbi, ker ima ob- činska taborniška zveza bloki- ran svoj žiro račun z več kot pol milijona starih dinarjev. Odpira pa se tudi vprašanje ta- borniške koče pri Treh kraljih na Pohorju. Letos poteče nam- reč pogodbena obveznost in če hočejo taborniki še zadržati to kočo, bodo morali obnoviti po- godbo. Posebno aktivnost pa so po- kazali v Studenicah in Mako- lah, kjer pripravljajo že občni zbor taborniške organizacije. Tudi tukaj imajo več proble- mov. Predvsem glede opreme, saj vedo, da precej te robe TO Zeleni Boč prhiii na raznih pod- strešjih. Začeli pa so že z nabiralno akcijo odpadnega materiala, da bi .pridobili potrebna sredstva za uniforme svojih članov -b Mladinski klub v SLOVENSKI BISTRICI Zadnji plenum občinskega ko- miteja ZMS Slovenska Bistrica je sklenil v februarju ponovno oživiti delo mladine v Sloven- ski Bistrici. Toda doslej kljub štirikratnim poskusom komite- ju to ni uspelo. Sedaj pa so si postavili nalo- go ustanoviti mladinsko orga- nizacijo, nato pa še mladinski klub, ki ima v Slovenski Bistri- ci še največ pogojev za svoje delo. Zaradi tega bodo skupno z drugimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami pripravili program dela. Na razpolago bodo po pr- vih zagotovilih tudi prostori, del opreme kluba za razne de- javnosti pa že obstaja, saj je deloval pred časom že foto kro- žek in filmski klub. Ko bodo tako dobili nazaj ves inventar, bo imela mladina v Slovenski Bistrici vse pogoje za delo, seveda če bo imela za to interes. Ce pa ne bo volje do dela, ne bodo pomagali tudi članki v časopisju in polemike. V tem primeru bodo pokazali, ali so zainteresirani za delo v mladinskem klubu ali jim je ljubše pohajkovanje in sestaja- nje v hotelu. -b Na Keblju so se izkazali Kulturno mrtvilo, ki vlada v bistriški občini je razjezilo Ke- beljčane v takšni meri, da so zopet oživili delo tamburaške in dramske sekcije. Seveda pa imajo na Keblju zelo težke razreme za delo. Saj nimajo nikjer nobenih priprav- nih prostorov, kjer bi lahko va- dili, riizen tega pa ne najdejo niti sredstev za gradnjo svoje- ga kulturnega doma. Edini prostor, ki jim je na razpolago je šola, pa še ta je vsak dan zasedena do osemnaj- ste ure zaradi dvoizmenskega pouka. Da bi razdrli mit mlahavosti in nedelavnosti, so sklenili or- ganizirati 28. januarja oddajo Pokaži, kaj znaš. Seveda pa še tare Kebeljčane marsikateri drug problem. To pa bodo rešili, kot pravijo, sa- mi, skupaj z občinskimi druž- benopolitičnimi organizacijami. -b ZAMENJATI SEME ČEBULE Čebula se je na območju ptujske občine izrodila. Pridel- ki so iz leta v leto slabši, odkup pa vedno manjši. Kmetovalci tožijo, da napadajo čebulo bo- lezni in da čebula rada gnije. Kmetijski strokovnjaki pri obratu za družbeno kooperacijo »Jože Lacko« so ta pojav zasle- dovali in ugotovili, da bo treba priskrbeti novo seme in čebulč- ke, ki ga bodo morali pridelo- valci čebule v bodoče saditL Se- me in čebulček sta že v prodaji v vseh poslovalnicah obrata. Kmetovalci ga že množično ku- pujejo, saj se zavedajo, da bo- io le z novim semenom lahko pridelovali zadovoljive pridelke zdrave čebule, predvsem na tra- dicionalnem čebulnem območju. ZR KOTIČEK ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE Kaj vpliva na način redčenja v gozdu Na sploh velja, da sta način In oblika redčenja odvisna od vrste •drevja (iglavci, listavci, mešani se- ''toj, svetlobno, senčno drevje), od ".iegove starosti, od kakovosti tal, 'e&e rastišča in tako dalje. Za to odRovorno delo je potrebno mnogo strokovnega znanja, opazovanja in tudi občutka. Glede na starost oziroma glede na debelino drevesa v sestoju razliku- jemo tri skupine gozdov: letvenjak — z drevesi, ki imajo 8 dO 15 cm prsnega premera, drogovnjak — kjer imajo drevesa 1,5 do 25 cm in tudi do 30 cm prsnega premera in debe- Ijak — Ivjer »majo drevesa od 23 do 30 cm premera navzgor. Ko odbiralec odbtra drevesa za scOiijo, uravnava tudi pravilno raz- niiMje drevesnih vrst (iglavci, li- '»tavci, mešani sestoji) in daje pred- nost tisti drevesni vrsti, ki je go- spodarsko pomembnej.ša. ker hitreje Pfirašča in daje več tehnično upo- fahnes.T lesa ter manj drv. Pomlajevanje gozda se začne s sečnjo Pn odkazovanju dreves, ki .so že "Osegle sečno zrelost, se srečujemo ^ raznimi oblikami gospodarjenja, v' izhajajo iz načela, da se pomla- jevanje gozda začne s sečnjo To je ^adnje in prav tako prvo dejanje J dolgotrajnem posegu gozdne pro- •'vodnje in na fej točki se gospo- "j*i"ski kolobar sklepa v nepretrgan ^"ti.k Za zopetno obnovo, to je za Pf>inladitcv gozda je treba namreč ai-evesa posokati s.-sroj posamič ali J[^'n>7nsko prcredčiti in s tem pod- "Tadku uredit) življenjski prostor. Neravno in umetno pomlajevanje ^ 'mamo dva v bistvu različna na- la^i^" naravno poT.lajevanje z ^ '^tom semena s semenjakom ali Poganjki iz panjev a!i korenin, ter ''ie,,,,o pnmia ievanip ^ saditvijo sa- ali setvijo semena. Predvsem sf moramo prizadevati, da gozd naravno pomladimo s seč- njo na tak način, da se pri tem omogoči naravna obnova gozda. Tak način je najcenejši, naravni pod- mladek je zdrav in najbolj odporen proti raznim nevarnostim. Tako se tudi najlažje gojijo mešani gozdovi, ki imajo veliko prednost napram čistim gozdovom. Zdrava molznica - prvi pogoj zdravega mleka Zdrava molznica je prvi pogoj za pridobivanje zdravega, kakovostnega mleka. Številne bolezni z živali lah- ko preidejo na človeka ravno z mlekom. Ce molznica oboli, se mora rejec posvetovati z veterinarjem, ali sme oddajati mleko ali ne. Ce upo- rablja zdravila, ki jili je čutiti poz- neje v mleku, bodisi po barvi, vonju ali okusu, mleko ni primerno za oddajo in tudi ne za prehrano. Ve- likokrat pa zdravil v mleku niti ne zaznavamo s čutili, zlasti nri zdrav- ljenju molznic z antibiotiki. Tudi v tem primeru je odločilna beseda veterinarj.a, kdaj po takem zdrav- ljenju rejec lahko odda mleko. An- tibiotiki prehaja.io v mleko in imajo lahko nevarne posledice za ljudi, ki uzivnjo tako mleko Prav tako po- vzročijo škodo v mlekarnah, ker se kvari.To različni izdelki, kot jogurt, sin. m tako dalje. Zaradi tega je nekontrolirana uporaba antibiotikov prepovedana. Posebno nevSečna so obolenja vi- men. ^Največkrat gre za razna vne- tja, ki so slej ko prej posledica ne- higienskega ravnan.ia pri molži in neustreznih stojišč. Vnetja bomo omejili z naslednjim: s suhim sto- jiščem, z odvzemom prvih curkov pri raol/i (to je najboljša, vsako- dnevna kontrola, da ni nezaželenih sprememb v mleku in vimenu), s pravilno molžo, čistimi rokami in razkuženimi molznimi stroji. Ce je vime vneto, je kakovost mleka tako prizadeta, da ni primerno za pre- hrano. Določeno, manj.še število mikroor- ganizmov pa je skoraj vedno pri- sotno tudi v zdravem vimenu. Ti mikroorganizmi niso odločilnega po- mena za kakovost mleka, paziti pa jp treba, da se ne rajbohotiio in da v vimenu in ml<»'ti muzej 1M7. Temelji slovenskega gledališča. (Lj. Slovenski gledališki muzej 1967 ) ' Jezikoslovje in literarna zgodovin, Bradač F.: Ceško-slovenskl slovar LJ., DZS 1967. Bohanec F.: Slovenska besedria umetnost. (V LJ.) PD 1967. Književni koledar 1968. Beograd Jugoslavija 1967 Slovenska knllževnost 1945—1965 Knj. 2. Lj., SM 1967. Zemljepis (potopis) in zgodovina Cluha J.: Pogovori s tišino. Mari. bor, Obzorja 1967 (Križem sveta 24.) Havvkes J.: Zgodovina človeštva Knj. 1. Zv. 1. Lj., DZS 1967. Husa V.: Zgodovina Cehov in Slo, vakov. Lj., DZS 1967. (Kultura in zgodovina.) Jarc J.: Partizanski Rog. Maribor Obzorja 1967. Naše gore. LJ , DZS 1967. Panikkar K. M.: Azija in zahodno gospostvo. Lj., DZS 1967. (Kultura in zgodovina.) Roš F.: Slovenski Izgnanci v Srbiji 1941—1945. (Maribor. Obzorja 1967.) Življenjepisi B6kay J.; Boheml In metulji. Ro. man o Puccinlju. LJ., DZS 1967. (Biografije.) Cronln A. J.: Ludvik XIV. LJ.. Dzs 1967. (Biografije.) Gllot F. C. Lake: Življenje s Plcas. som. Lj., CZ 1967. (Bios.) Harms R.: Robespierre. Svetloba in senca. Maribor, Obzorja 1967. (Ve. liki možje. 11.) Mann T.: Lotte v Weimarju. Koper, Lipa 1967. Troyat H.: Tolstojevo življenje. LJ,, DZS 1967. Zwelg S.: Graditelji sveta. Koper, Lipa 1967. ZA DOBRO VOLJO »Kakšne koristi imamo od son- ca,« vpraša učitelj. »Sploh nobene,* trdi mali Sre- čko. »Ponoči ne sije, podnevi pa je tako svetlo.t »No Janezek, kako gre tvoje- mu bratcu, ali bo km^lu zdrav?* »Mislim, da gre na bolje. Danes ga je mama že nabila.* m »Jaka, zakaj se pa tebi tako nos sveti?t »Od samega veselja, da ga ne vtikam v vsako stvar.* • »Ali veš najnovejše? Golohčko- va sta se baje ločila.« »Ni mogoče! Kdo je kriv?* »On.* »Ja kaj pa je storil?* »Enkrat je prezgodaj prišel domov.* »Douolite, prišel sem, da hi uglasil vaš klavir.* »Kako? Saj vas vendar nisem naročila!* »Vi res ne, pač pa vaši sosedi.* Modni kotiček SPOMLADANSKE OBLEKE Zadnjič smo si ogledale nekaj spomlad ansikih plaščev, tokrat pa bi si nekaj oblek: a) Gladke obleke it črnega žameta, košati volani iz belega organdija. b) Kostim iz rjavega žameta, bluza iz belega žoržeta z boga- timi! volani, zaponka na krilu velika, obdevama s svetlLkaj^o- čimi kamini. C) Zopet obleka iz gladkega črnega žameta z visokim stoje- čim ovratnikom. Prek bokov pas z okroglo zaponko, tudi obdeva- no s kam:ni. K v^iem trem oble- kam srebrne nogavice im laka- 6ti čevljii. Pričeske zelo nakodrane. Za gospodinje SREDSTVO ZA ČIŠČENJE PEČI NA OLJE Doslej so imele gospodinje pri nas mnogo težav pri čiščenju vedno bolj priljubljenih In razširjenih peči na olje. Ostanki saj in izgorevanja olja so namreč pokrili notranJnista Mauri- ce Jarreja, ki je med drugim na- pisal gla&bo za filma »Dr. 2iva- go€ in »Gorljiv Panzt, bo mlada, že znana filmska igralka DANY S A VAL, nadaljevala filmsko ka- riero »pet v Evropi, kot je sama izjavila pred kratkim. S svojim nekdanjim možem je spravila na sodobni mednarodni »gjaeibeni trg« že nešteto pri"zna- nih šlagerjev. Tik pred ločitvijo je Dainy Saval izjavila, da bo kmahi končala »s svojo čudovi- to filmsko kariero« in se posve- tila svojemu možu in hčerki Stephatniji, sa) se je Danyjera in Mauricova družina naselila v Kalitorniji. Po razočaranju v za- konu pa se je Dany vrnila v Pa- riz. Sedaj noče za nobeno ceno več nazaj v Ameriko, čeprav jo ameriški producenti nenehno nadlegujejo. Takoj po vrnitvi v Pariz, se je odpravila k šivilji, od koder je tudi naš posnetek. Leva Danyjina noga, izq'eda malce debela zaradi optične pre- vare. Zato ljubitelje filma prosi- mo, da nam to napako oprostijo. v dve vrsti, ln sicer: gube, ki nastajajo zaradi mimike, m sta- rostne gube. Prve gube dobijo predvsem ljudje, ki malo počivajo. Ce ne- kdo pogosto mršči čelo, bo kaj kmalu dobil globoke črte na koži čela. Ljudje, ki so veliko na pro- stem, ob močnem soncu, imajo precej poudarjene gube na kt>- renu nosu, kjer stiskajo veke in pripirajo oči, da jih varujejo premočne svetlobe. Ljudje, ki mnogo govorijo, se smejijo ali grimasirajo, imajo poglobljene gube ob ustih in na licih. Druga vrsta gub pa nastane zaradi sprememb v zgradbi k(^ že, ki se pojavijo z leti. Koža izgubi svojo elastičnost. Zakaj? Z leti vlakna degenerirajo. Vrh- ni sloj kože postane tanjši, koža postane ohlapna. Ohlapna koža je za svojo podlago prevelika in se zguba. Ce gube že nastanejo in so globoke, jih ne moremo odpra- viti. Tu lahko pomaga včasih le kozmetična operacija. Najbolje storimo, da skrbimo, da bomo čimbol.i zavlekli nasta- nek ffub. Živeti moramo zdra- vo, prehrana mora biti dobra, gojiti moramo zmerno šport, imeti moramo dovolj spanja in počitka. Vse telo moramo ne- govati. R«^dno umivan,je in suho krtačenje je potrebno. Za nekaj ur omilimo gube in napnemo kožo s krčilnimi kremami in maskami. Jajčni beljak stepemo in nanesemo na kožo. Učinkuje naj 10 mjnut. Nato ga splakne- mo s toplo vodo. Učinek je vi- den, vendar le za nekaj ur. DANY SAVAL GUBE NA OBRAZU Gube dobivamo z leti in pred- vsem ženske si želimo, da bi imele vsaj na obrazu in vratu gladko kožo. Res je, da lahko s pravilno nego marsikaj doseže- mo, vendar v sami zgradbi kože nastajajo z leti spremembe, ki jih ne moremo zavreti. Gube na obrazu bi lahko delili stran 8 TEDNIK — petek, 26. jantiarja 1968 Stran 8 ŠPORT HDK Celje:HK Ragoznica 16:0 (4:0; 5:0; 7:0) HK Rogojuilca je gostoval v torek, dne 23. januarja 1968, v Celju. HDK Celje ga je povabil na trening tekmo in s tem nudil mlademu hokejskemu klubu iz Rogoznice priložnost, da pokaže, česa so se njegovi člani na- učili v štirih letih, odkar klub ob- staja. To je bila zares velika preiz- kušnja za tako mladi klub. Prvič so drsali na pravem in urejenem ho- kejskem Igrišču. Mladi igralci niso bili enakovreden nasprotnik hitrim in tehnično Izpopolnjenim Celjanom, zato pa so z borbenostjo in požrtvo- valnostjo dosegli častni rezultat. Po- hvaliti moramo prav vse igralce, po- sebno še, ker so si upali na taktoo tekmo še brez pravega tehničnega znanja in s tako pomanjkljivo opre- mo. HK Rogoznica se lepo zahvaljuje za prijateljsko vabJo HDK Celje in upa, da prijateljstvo še naprej osta- ne. HK RogoRnica ima precej na- darjenih igralcev, vendar se pozna, da nI trenerja, ki bi jih znal voditi. Potrebno bi bilo, da jim nekdo pri- skoči na pomoč. HK Rogoznica si želi vključiti v svoje vrste še več mladine, ki ima veselje do hokeja na ledu. Mišo Delavska univerza Ptuj DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Delavska univerza Ptuj priredi od 26. januarja do 1. februana 1968 v svojih izobraževalnih centrih nasled- nja predavanja: PETEK, 26. JANUARJA MARKOVCl. - Zdravstveno var- stvo pri pitanju svinj, predava dr. Stelan Bauman ob 18.30 v šoli. NEDELJA, 28. JANUARJA 2ETALE. — Tehnologija pitanja mesnatih svinj — zdravstveno var- stvo pri pitanju, predava dr. Šte- fan Bauman ob 8. uri zjutraj v šoli. PONEDELJEK, 29. JANUARJA TRNOVSKA VAS. — Vzreja ple- menskih svinj In odojkov — umet- no osemenjevanje, predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18. url v šoli. TOREK, 30. JANUARJA MARKOVCl - Vzreja plemenskih svinj In odojkov — umetno oseme- njevanje, predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18.30 v šoli. LOVRENC. — Proizvodnja krom- pirja, koruze in pšenice — celotna tehnologija, predava inž. Matko Zemljlč ob 18. url v zadružnem do- mu. SREDA, 31. JANUARJA GRAJENA. — Vzreja plemenskih svinj in odojkov — umetno oseme- njevanje, predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18.30 v Soli. ČETRTEK, 1 FEBRUARJA DORNAVA. — Cilji kooperacije in prodaja živ. proizvodov, predava Inž. MIlan Koren ob 18 30 v gasil- skem domu. ROGOZNICA. — Zdravstvena za- ščita pri pitanju govedi — prva po- moč, predava dipl. vet. Bogdan Lah ob 18.30 v zadružnem domu. Prometne nesreče 15. januarja 1968 se je ob 8.25 pri- petila prometna nesreča na cesti Kidričevo—Sikole med voznikom osebnega avtomobila reg. št. MB 270-25, ki ga je vozil lastnik Anton Arbeiter, stanujoč v Cirkulanah št. 8, in osebnim avtomobilom, last Stanislava Novaka. Pri trčenju te- lesnih poškodb nI bilo. Nastala je materialna škoda na obeh vozilih, in to za približno 2000 novih dinar- jev. Ur 15. januarja 1968 se je ob 9.15 pri- petila prometna nesreča na Ormo- ški cesti v Ptuju pri odcepu v R^j- špovo ulico med osebnim avtomobi- lom kombi reg. št. MB 199-04, ki ga je vozil lastnik Janko Cafuta s Po- brežja pri Vidmu, in konjsko vpre- go, ki jo je vodil Štefan Bauman iz Prepolja št. 57. Telesnih poškodb ni bilo. Materialna škoda na oseb- nem avtomobilu znaša približno 800 novih dinarjev. 21. januarja 1988 se je ob 2.45 pri- petila hujša prometna nesreča na cesti I. reda št. 3 v vasi Budina pri hiši št. 54, kjer je voznik tovornega avtomobila MB 268-64, last Franca Radoha iz Velike Nedelje 16, Edvard Skok, doma iz Orešja št. 23, zdrsnil ob varnostni ograji, podrl betonske stebre ter obstal v sobi stanovanj- ske hiše, last Strucla v Budini 54. Materialna škoda na tovornjaku in stavbi znaša okoli 16.000 novih dinarjev telesnih poškodb pa ni bilo. Vozniku Edvardu Skoku je bila odvzeta kri. * 21. januarja 1968 se je ob 18. url pripetila prometna nesreča na Lju- tomerslci cesti v križišču Volkmcr- jeve ulice in Ciril-Metodovega dre- voreda med voznikom osebnega av- tomobila MB 246-44, ki ga je vozil Janez Kovačič iz Maribora, Iztokova 22. in osebnim avtomobilom MB 269-26, ki ga je vozil Julij Gjurasek iz Ptuja, Trg svobode št. 2. Na obeh avtomobilih je nastala materialna škoda za okoli 2100 novih dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: FRANC KOZEL (1936), Belavšek 41, si je z motorno žago poškodoval des- no koleno; STANKO KOZODERC (1937), Zupečja vas 6, je padel ter si poškodoval desno roko; ŠTEFAN KOLEDNIK (1905), Vičavska pot 14, ie padel in si poškodoval levo nogo; MARIJO VOGLAR (1924), Mestni vrh 56. je mož z nožem zabodel v levo roko; JANEZ PIHLER (1892), Trnov- ska vas 32, je padel ter si poško- doval levo nogo; MATILDA SUSEC (1913), Vodnikova 3, Ptuj, je padla in si poškodovala levo roko; MAG- DALENA KOROŠEC (1916), Sesterže 26, je padla in si poškodovala levo roko: MARICA GREGOREC (1955), Prvenci 5 a, si je poškodovala ob- raz; ROMAN VUJIC se je polil Z vročo vodo; STANKO ZAJC (1943), Sp. Velovlak 50, je bil pri pretepu poškodovan; JAKOB PIVKO (1912), Dornava 142, se je popekel po obeh rokah in obrazu; TOMA2A ARNU- SA (1900). Kicar 123, je brcnila kra- va ter m« poškodovala iesno nogo; JOŽE VIVOLA (1932), Zetale 41, si je pri delu v službi poškodoval levo nogo. IMovo v TP-Izbira Televizijski sprejemniki, pralni stroji na 12-meseč- no odplačevanje - brez porokov V poslovalnici TP Izbira — ELEK- TIIORADIO — V BEZJAKOVI ULI- CI 6 (pri tržnici) nudijo ves elektro- inštalacijski material po zmernih cenah: vseh vrste kable, žice, pri- klopna stikala, vtičnice ... Na zalogi so akustični aparati vseh vrst: radioaparati, televizorji, gra- mofoni, magnetofoni, transistorji. Televizijske sprejemnike dajejo na 12-mesečno odplačilo brez porokov. Nudijo vse vrste gospodinjskih apa- ratov, pralne stroje, sesalce, elek- trične štedilnike, hladilnike . . . Pral- ne stroje prodajajo na 12-mescčno obročno odplačilo brez porokov. Na zalogi imajo pralne stroje Candy po 295.000 starih dinarjev in vse vrste elektromotorjev (eno- in trifazne). V poslovalnici lahko dobite gramo- fonske plošče s posnetki narodne in zabavne glasbe. Poslovalnica je odprta nonstop od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. Kolektiv poslovalnice se pri- poroča, hitro boste postreženi ZNIŽANE CENE V POSLOVALNI- CI »MAVRICA« v Lackovi ulici. Poslovalnica »Mavrica« nudi vse vrste konfekcijskega blaga, trikota- že, zimske odeje, čevlje in drugo. V zadnjem času so znižali cene čev- ljem in ženskim ter moškim jopicam in puloverjem. Te dni so dobili več- je število ženskih jopic iz Italije po zelo ugodnih cenah. TEONSK glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptul, Heroja Lacka 2. Urejuie urednišKl odbor: Anton Bauman (glavni In odgovorni urednik). Bogo Hme- Una, Peter Potočnik in Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek TekočI račun pri SDK Ptuj št 524-3-75. Tiska časopisno podjetie ^'r3^'horslc1 tisk Maribor Svetozarevsk.-J 14 Rokooisov ne vračamo