LETO xun. ŠT. 25 PTUJ, 24. JUNIJA 1993 CENA 50 TOLARJEV Po Sledeh zapisnika SDK Javna skrivnost je, da je 10. julija lani ptujska podružnica Službe dru/benej^a knjij^ovodst^ a spisala zapisnik o kontroli fi- nančno-niaterialnejia poslovanja IVrutnine Ptuj /a leti 1991 in 1992. Zapisnik je narejen v 12 i/vodih in / njim so seznanjeni Perutnina Ptuj, Uprava za notranje zadeve Maribor, Občinska inšpekcijska služba. Zveza perutninarjev. Komisija za preuči- tev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbene lastni- ne pri republiški skupščini in družbeni pravobranilec samou- pravljanja Republike Slovenije. Iz neuradnih virov pa smo iz- vedeli, da sta z ujiotovitvami seznanjena tudi predsednik ptuj- ske vlade Hranko Hrumen in župan Voiteh Rajher. Med najbolj /animivinii /.u- kljiički zapisnika o kontroli so: "Velik primanjkljaj piščanccv (8383 kosov), ki Jc bil ugotovljen pri kooperantki hli Slrmčnik, in ni bil evidentiran v skladu s sklenje- no pouotibo. kaže na sum storjene- ga kaznivega dejanja po 171. čle- nu Kazenskega zakona republike Slovenije /.../ Kljub slabim po- slovnim rezultatom, ki Ji Je dose- gla Je bila deležna velike naklon- jenosti Perutnine, kar kaže na sum storjenega kaznivega tlejanja po 175. členu Kazenskega zakona Republike Slovenije. /.../ (ilede na to. da Perutnina v času kontrole ni predložila gradbene knjige za iz- vedena dodatna dela (SCT je izva- jala vzdrževalna in druga gradbe- na dela na Peruinininih objektih, op. p.), ker po izjavi odgovorne ni bila vodena, ni bilo mogoče ugo- tovili. ali so bila dodatna dela de- jansko opravljena. Zaradi možno- sti odtujitve gradbenega materiala bo o ugotovitvah obvei^čena ob- činska inšpekcijska služba."" Poleg citiranega Je SDK ugotovi- la nepravilnosti pri prodaji stano- vanj zaradi nepravočasno vplačane 20-odstolne kupnine od proilanih stanovanj na račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Zapi- sala pa Je tudi pj,)datke. ki kažejo na sprejemanje slabih iX)slovnih odlo- čitev in se nanašajo na odnose s skladiščem i5eograd in srbske kup- ce v letu 1991. na predujeme doba- viteljem za kuruzo v letu 1991. na poslovanje Perutnine s pcxijetjem Perutnina Marr. d. o. o.. Yutaly in prodajo izdelkov podjetju Predan Trade. d.o.o.. Domžale. Sklepni del SDK končuje: "Zaradi suma kazni- vih dejanj in nekaterih slabih po- ■slovnih odločitev, ki imajo za po- sledico visok znesek neporavnanih terjatev, bo zapisnik predan Upravi za notranje /iideve Maribor." Kak^.ni so 00 skoraj letu dni re- zultati dela vseh. ki so z zapisni- kom seznanjeni? O tem bomo v več nadaljevanjih pisali v prihod- njih številkah lednika. Darja Lukman-Žunec Ptujski maratonci ponovno oli mejah Slovenije Po lanskoletni uspešni poča.stitvi državnosti s 12()()-kilome- trskim tekom ob mejah Slovenije so se člani Tekaškega kluba Maraton tudi letos odločili za štiridnevni maratonski tek. Pri tem so bili deležni vse občinske podpore, prireditev, ki je tako postala tradicionalna, pa ime veliko možnosti, da bo v prihod- nje vključena \ republiški koledar prireditev. V ponocicljck so natančno ob 20. uri i/pred ptujske Mostne hiše stekli na pot slovenskih mejah Mirko Vincliš. han Rogelj. Jože S\r/niak. Miha S\ržnjak, Rado Ačimovič. l\an (ii.>lob. Primož Meško. ScrgeJ Pa\'liče\'. l'ranc /upanič in Marjan Rogina, na začetnem delu poti pa so so jim pridružili tutli člani Zveze s^lovenskih paraplegiko\' in ptujski športniki. Pred Mestno hišo se Je ob loj prik)/nosli zbralo \eliko obča- nov. s toplimi nasveti in malce hu- iloniušnimi razgovori, ki jih Je vodi- ki Xe\enka Dobljekar, pa so jih po- '»prcmili na pot župan Vojteh Ra- jbcr, predsednik IS IJranko Brumen. članiea IS. odgovorna tudi /a šport. Kristina Šam|XM l Purg in drugi. Karavana štirih vozil, v katerih bodo tekači preživeli vse tiste ure. ko ne bodo tekli, bo v nenehnem gibanju. Kot lani bo namreč vsak eno uro tekel in devet ur počival. Na poti Jim pomaga še sedem re- zervnih tekačev, med njimi tudi zdravnik, snemalec in kuhar. Na Ptuj se vrnejo maratonci Ju- tri ob 26. uri. Njihov prihod na ptujsko tržnico bo hkrati pričetek akcije republiškega Ministrstva za šolstvo in špoil Razgibajmo življenje, ki Jo vodi Tone Fornezzi Tof. Tiste, ki se bodo tekačem pri- družili v zadnjem delu poti, od Po- dlehnika do Ptuja, čaka prese- nečenje. McZ ^fičetek teka v počastitev dneva državnosti. Maratonci se vrnejo jutri 'n pričakali jih bomo na ptujski tržnici. Foto Langerholc. VESELE POČITNICE, DRAGI ŠOLARJI! FOTO: M. OZMEC Ne stavka, neorganizirana prekinitev dela Okoli 750 delavcev mesne industrije v Perutnini Ptuj prejšnji četrtek ni /ačelo delati. Prišli so pred upravno zgrad- bo na potrčevi in glasno, pa tudi po svojem predstavniku zahtevali 50-odstotno zvišanje plač in izplačilo regresa v de- narju (ne v bonih). Vodstvo podjetja s predsednikom dr. Romanom Glaserjem na čelu seje pogajalo s predstavniki de- lavcev. Po dolgih urah Jim Je sam predsednik, pozneje še s podpisom, potrdil zahteve: julija bodo dobili za 50 odstot- kov višje plače, do srede julija bo izplačan regres. Plača se bo povečala samo nižje in srednje plačanim, drugim se bo ustrezno zmanjšala. Očitno pod pritiskom jezne množice Je dr. Roman (Ilaser najavil svoj odstop. Delavci pa tega dne niso več šli na delo. Ptujski in slovenski gospodar- ski gigant Perutnina Je že nekaj časa v gospodarskih težavah. Protest delavcev, ki ni potekal po pravilih stavke in mu vod- stvo podjetja, sindikat, delavski svet in zadružniki (kooperanti) odrekajo legitimnost. Je težave le razgalil pred javnostjo. Na- slednje dni se Je sestajalo vod- stvo podjetja, v ponedeljek Je o tem na izredni seji govoril iz- vršni svet občine Ptuj. Dejstvo Je, daje Perutnina danes in mo- ra biti v prihodnje eden nosilnih gospodarskih stebrov v občini. Nastale težave Je zato treba pre- mostiti in s temeljito sanacijo doseči nove,, boljše pogoje go- spodarjenja. Dr. Roman Glaser Je na seji izvršnega sveta menil, da Je vzrok za prekinitev dela v me- sni industriji gotovo stiska de- lavcev, da pa Je vzrok tudi v tem, da tamkajšnja vodstvena struktura delavcem ni dovolj dobro predstavila sedanjih raz- mer v podjetju. Res Je najnižja plača v podjetju 24 tisočakov, toda toliko prejema samo štiri odstotke delavcev. Povprečna neto plača v podjet ju Je okoli 39 tisočakov, torej nad ravnijo občinskega povprečja v gospo- darstvu. Del plače (l.^i odstot- kov) prejemajo delavci v bonih, v bonih so izplačali 20 tisoča- kov regresa. Zaradi tega so usposobili tri svoje prodajalne za prodajo mleka in kruha. Tudi počitniške zmogljivosti lahko de- lavci plačujejo v bonih. Poleg te- ga so letos dali vsakemu delavcu 15 kilogramov piščancev brez- plačno. Tako ni mogoče reči, da so delavci Perutnine socialno ogroženi. Izplačilo plač Je bilo doslej redno, sicer pa Perutnina kljub konstantni izgubi 80 milijo- nov tolarjev doslej še ni imela blokiranega žiro računa. Težave Perutnine segajo v leto 1991, v obdobje vojne in delitve nekdanje Jugoslavije. Do takrat Je Peurnina 80 odstotkov proizvod- nje prodala doma. na Jugoslovan- skem trgu. in takrat Je letna proiz- vodnja dosegala 3.'5 tisoč ton. Da- nes Je njena proizvodnja oinejena na 25 tisoč ton: 30 odstotkov Je pr(.)da v Sloveniji, s sedmimi dese- tinami odstotkov seje preusmerila na tuje trge. Tam vlada kruta kon- ktnenea in nizke cene. k temu je potrebno dodati neučinkovito poli- tiko izvoznih stimulacij. Perutnina Je v nekdanji Jugoslaviji izgubila ogromno svojega premoženja, več kol 700 milijonov tolarjev. Dose- danja prizadevanja za prestrukturi- ranje podjetja so šla v smer ukinit- ve reprodukcijskega centra, števi- lo zaposlenih se je od 1.900 zmanjšalo na 1.600. "Obljube, ki .sem jih bil pri- siljen dati in podpisati pred de- lavci, so neracionalne in neizve- dljive, zato sem ponudil delav- skemu svetu svoj odstop," je poudaril dr. Roman Gla.ser. Izpolnitev obljubljenega bi pov- zročilo takojšen propad podjetja. Izplačilo za 50 odstotkov višjih plač nižje plačanim delavcem bi izčrpalo celotno maso za osebne dohodke, drugi del delavcev bi to- rej ostal brez njih. Pred Perutnino Je obdobje trde sanacije. Plače se bodo prej znižale kot zvišale, šte- vilo zaposlenih*- se bo moralo zmanjšati, saj Je potrebno za na- stop na tujih trgih znižati stroške proizvodnje. Dr. Roman Glaser Je izvršnemu svetu občine Ptuj predlagal, da se aktivno vključi v sanacijo podjetja in tako pomaga pri ohranitvi več- jega števila delovnih mest. Izvršni svet naj pomaga doseči odložitev plačila dveh anuitet investicijske- ga kredita za klavnico v višini 1,2 milijona ameriških dolarjev, ki za- padeta avgusta letos in februarja prihodnje leto, poleg tega pa pre- ložitev odplačila drugih investicij- skih kreditov. Pomaga naj rešiti problem zaposlenosti invalidov v podjetju. Poleg tega naj izvršni svet pomaga sestaviti skupino strokovnjakov, ki bo sodelovala z vodstvom podjetja pri izvedbi te- meljite sanacije in privatizacije. Pomembno Je, da ima vodstvo vi- zijo sanacije podjetja, pri tem pa potrebuje podporo občine in ustreznejšo makroekonomsko po- litiko države in ne nazadnje tudi podporo delavcev. J. Bračič Oh zaključku redakcije smo izvedeli, da delavski svet Pe- rutnine na svoji seji 21. ju- nija ni sprejel odstopa pred- sednika dr. Romana Glaser- ja. Nasprotno, predsedniku in vodstvu podjetja je izrekel zaupanje in podporo v sani- ranju sedanjega težkega go- spodarskega položaja. 17. junija pred upravno stavbo Perutnine DOMA IN PO SVETU 24. JUNU 19V3 TEDNIH Ljubljanski posredniki ptujskega denarja K« je pred dobrim letom Danilo Kovačič, direktor Hita, /it čaMiik Delo i/javil, da bi Slovenija lahko postala igral- niški raj, v katerejjja si želijo vstopiti tudi Ptujčani, seve- da le-ti o Cem takem Se niso imeli p(»jma. Tudi /adnja stratej»ija razvoja turi/ma v občini, ki je nastajala prav takrat in je sicer natančno ugotavljala, kaj si Hujčani re- snično želimo in česa ne, se vprašanju igralništva ni prav nič posvetila. Seveda pa je povsem mo/no, da so takrat že tekli dogovori o tem in je direktor Hita pač p<>d Ptujčani mislil, recimo, ptujsko vlado ali pa tistega posameznika, ki se je "v imenu Ptujčanov" o tem z njim dogovarjal. Kakorkoli /e. dcvel mcscccv kasneje so se na Ptuju dobili di- rektor Hita Danilo Kovačič. ta- kratni turistični minister Sloveni- je. sedaj 7,e odstopljeni predstoj- nik Visa Jane/. Širše, pa predstav- niki ptujske občine. Kmetijskega kombinata in Term. Podpisali so pismo o nameri sovlaganja Hita v razvoj Term, če bo koncept vključeval tudi možnost za razvoj igralništva. Kaj utegnemo vse pridobiti z igralnico, je znano, manj znano pa. da ima bojda v nnovogoriški čistilka kar 3000 DKM plače. In že zato bi bilo prav. da si Ptuj- čani igralnico tudi zares želimo. Ptuj pa je postal tako tretjič predmet zanimanja zunajptuj- skega kapitala za investiranje v ptujsko hotelsko ponudbo. Ko je namreč bil na pohodu po Sloveniji gospod Lisjak z lokali Super Li, smo s prodajo takrat edinega ptujskega hotela dobili Super I.i tudi na Ptuju. Vemo. ka- ko so prenovljeni prostori in vrtna postavitev obogatili staro mesto, predvsem pa vedo to sred- nje- in tudi osnovnošolci. Nato se je oglasil v začetku leta 1988 pri nas gospod Miluti- novič. ki je najprej predlagal iz- jemno drzen projekt poslovanja Perutnine s Kitajsko, nato pa se je vse skupaj čez deset mesecev na srečo (Kitajcev najbrž) izšlo v podpis pogodbe o gradnji ho- tela Zlati noj. Ta se je kasneje dokaj neslavno vlekla nekaj let. dokler ga ni v četrti lazi na srečo odkupil domačin. Hotel je preimenoval v Mitro in danes nudi izborno prenočišče vsem počitka željnim, ki potujejo skozi naše mesto. Če bi bilo le- teh več. pa bi bil Ptuj že v za- dregi. kot je tudi vedno, ko je na Ptuju kakršnakoli prireditev. Prav velike prireditve pravza- prav prav zaradi pomanjkanja postelj niti ne more biti. Tako je gradnja zdravilišča, ki ga financirajo Terme in v kate- rem bo tudi 170 postelj, zelo dobrodošla. Financirajo ga tako. da so pridobile stoodstotni kre- dit za gradnjo v višini 10 mili- jonov DKM od ljubljanskega iz- vajalca del. Ta pa tudi ni tako od muh.- vsaj če sodimo po po- godbah. kijih sklepa s podizva- jalci. Tako je na primer z enim izmed ptujskih gradbenih pod- jetij. katerega delavci tudi po- magajo graditi hotel, sklenil po- godbo. v kateri je sam. torej Gradiš, posojilojemalec. Ptujski malček mu je, preden je sploh pričel delali zanj, posodil 50 odstotkov vrednosti svojega po- sla z njim. Ali drugače: da lah- ko delajo, so se delavci odrekli polovici svojega zaslužka v ko- rist delodajalca. Sicer najbrž de- la sploh ne bi dobili. Posojiloje- malec in hkrati delodajalec jim bo odplačeval kredit tri leta, začenši z letošnjo zimo. Res zamotan je svet biznisa. preprosti pameti pa se vseeno porodi preprosto vpračanje: za- kaj si ptujska podjetja rajši ne posojajo denarja med seboj? Zakaj niso ptujski gradbinci di- rektno posodili denarja Ter- mam? Tako pa bo kot kredit tu- di izkupiček prodanih hotelskih kvadratov (bog daj. da bi Ter- mam uspela prodaja tako po evropsko, kot so izračunale) po- toval prek Ljubljane. Sicer pa so gradbinci, tudi ptuj- ski. danes res na trgu delovne si- le. In ta hotel ni prvi objekt, ki se gradi pri nas na vedno bolj upo- gnjenih plečih delavca. Nato pa nas čaka še gradnja nadaljnih objektov. Kot meni poznavalec igralništva Danilo Kovačič, se brez kapacitete 1000 postelj nimamo v resnem biznisu kaj pogovarjati. Potre- bujemo jih še približno 700, Hit pa zaenkrat razen pisma o na- meri nadaljnjih potez se ni po- vlekel. Najbrž zaradi znanih do- godkov. Milena Zupanič TUristi prihajajo V lurističnem informativnem centru si prizadevajo, da bi se čim več gostov, ki obiščejo Ptuj, ustavilo pri njih, da bi jim kot pravi Dragica .Mihalinec "dali informacije iz prve roke" o vsem, kar jih zanima. Center dela predvsem zaradi gostov, /anje se tru- dijo vsak dan, tudi v soboto, od 8. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 13. ure. v riC-u so v okviru javnih del zaposlene Dragica Mihalinec, kije vodnica za nemške goste ir. se poleg tega ukvarja s "papirnatimi" deli. Sandra Pomiii je vodnica za italijanske goste, "njen" je tudi koledar prireditev, ki ga sestavljajo mesečno, Tamara Pe- klar je "angležinja". njena specialnost je kurenlovan- je. Vso tri pa se bolj ali manj ukvarjajo s sprotnimi za- devami. delo je timsko. Če obidemo organizacijska vprašanja (eenter je še vedno "občinski", saj se še ni osamosvojil), lahko rečemo, da se bolj ali manj približujejo ciljem, zaradi katerih je bil ustanovljen. Med različnimi evidenca- mi. ki jih vodijo, je tudi evidenca o tujih gostih. Od prvega aprila do 18. junija jih je bilo blizu štiristo. Prišli so iz trinajstih evropskih držav, Avstralije, Ka- nade in Združenih držav Amerike. Največ jih je bilo iz Avstrije (LSO). Nemčije (50). Italije (42) "in Anglije (20). Drgiea Mihalinec je povedala, da imajo gostje največ vprašanj glede ptujskih zanimivosti, o poti na gradu, prenočitvah ter gostilnah, ki ponujajo domačo hrano. Največ pripomb pa imajo zaradi neurejenega prometa (trn v peti jim je Irentuno razkopana Prešer- nova). pogosto pa se ne znajdejo tudi glede poti na grad. Nekaterim obiskovalcem pomagajo z vodniški- mi storitvami, če to želijo, ter jim pripravijo eno- in dvodnevne izlete po njihovih željah. Nekaj progra- mov izletov imajo vedno na voljo. Turistom, ki se sami sprehodijo po Ptuju, je na- menjena krajša informacija o mestni turistični poli v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem je- ziku. Večina se jih za nakup turističnega vodnika, ki stane 800 tolarjev, namreč ne odloči. V kratkem bodo turistom ponudili tudi turistično-gostinske in nakupo- valne vrečke. Na gostinsko-turističnih vrečkah bo na eni strani veduta IHuja, na drugi pa naslovi vseh po- membnejših gostiln, nakupovalna vrečka bo prav ta- ko imela veduto Ptuja, namesto gostiln pa pomem- bnejše trgovine. Veliko pripomb imajo ol^iskovalci Igluja tudi na skromno ix)nudb*.) turističnih spominkov. Od tistih, kijih imajo, gredo najbolje v prcxlajo kurenti. Že v teh dneh btxlo pričeli prodajati tudi majice s ptnlobo Ptuja in kape. Delo v centru je zelo razgibano, pravi Dragica Miha- linec. Pred tem je delala kot vodnica v Pokrajinskem muzeju. "Vodniškega dela se človek kmalu navečila, čakanje ne skupine ni prijetno. Delo v centru odpira več možnosti, da se Knio ideje, ki jih nekdo ima, ure- sničile. Vse, ki smo sedaj v centru, se zavedamo, da še ni vse tako, kot bi moralo biti. Še marsikaj bo potrebno narediti, da bo center z.aživel v [X)lni meri. Trenutno je veliko težav tudi zaradi tega, ker še nekateri niso spoz- nali prednosti povezovanja. Čakamo pa tudi, da bomo končno dobili vodjo Turi.stiČno-informativnega centra. Vsi dosedanji jx)skusi so bili zaman." Čeprav je takih, ki dvomijo o poslanstvu centra, še veliko, ta mora zaživeti. Takšni centri so v turistično urejenem okolju nekaj čisto normalnega. Nekdo v tem prostoru mora prodajati to, kar imamo, uveljaviti povezovanje vseh turistično-gostinskih dejavnikov, predstaviti ponudbo in uskladiti intere.se na področju turizma. Da bi to delale turistične agencije, ki so si- cer ob ustanavljanju obljubljale veliko tega. kako bo- do prodajale Ptuj, ni realno pričakovati. V okviru de- javnosti centra gre za nekaj značilnih nalog, ki pa se ne morejo drugače financirati in urejati. Promocija je že ena od teh. MG Na sleklenicafi iz ptujske kleti odslq grli Vse vinske polnitve iz ptujske kleti imajo od četrtka novo celostno podobo. V podjetju Sloven- ske j:;orice — Haloze so .se namreč odločili, da bodo steklenice odslej poleg osnovnih etiket opremljali .še z orij^inalnim ptujskim grbom na ti.stem me.stu, ki Je doslej pripadalo zaščitni znamki slovenskih vin. O krizi zaščitne znamke se je govorilo že nekaj zadnjih let, po- leg ptujske kleti pa so jo začeli opuščati tudi pri mariborskem Vi- nagu, ormoškem Jeruzalemu, v ljutomerski ter še nekaterih dru- gih kleteh, najprej na steklenicah osnovnih in najbolj razširjenih blagovnih znamk (haložan, mari- borčan, jeruzalemčan), kasneje pa še na mnogih izbranih polnit- vah vrhunskih vin in vin posebne trgatve. Za popolno prekinitev opremljanja vseh steklenic z zaščitno znamko slovenskih vin seje zaenkrat odločilo samo vod- stvo ptujske kleli. Pravica prvega pri tej pomem- bni odločitvi Ptujčanom pripada tudi zato, ker so prav v tej kleti pred 24 leti napolnili prvo vin- sko steklenico z zaščitno znam- ko slovenskih vin — znameniti sauvignon z imenom rimljan anno 69. Razmere na slovenskem vin- skem trgu so se od takrat bistve- no spremenile: že nekaj let ugo- tavljajo štajerski vinogradniki in vinarji, z osamosvojitvijo Slovenije pa sploh, da je odpa- del še en razlog za zaščito slo- venskih vin pred cenenimi pol- nitvami z juga nekdanje Jugo- slavije. Med osnovnimi razlogi za krizo nekoč sicer sila ugled- ne zaščitne znamke je bilo tucji prilagajanje meril za njeno do- delitev: najprej je samo manjši- na steklenic bila opremljena z zlatimi znamkami, večina s sre- brnimi. pred šestimi, sedmimi leti pa se je to razmerje obrnilo v prid zlatih. Ker bi vinski po- trošnik ob tem lahko dobil občutek, da so vinarji znižali merila za podeljevanje zaščitnih znamk različnih žlahtnosti, so se ptujski kletarji odločili, da bodo odslej rajši poskrbeli za promocijo in ugled svojih vin- skih blagovnih znamk na svoj način in brez zaščitne, znamke slovenskih vin. Za to so imeli tudi povsem finančne razloge, saj je Poslovna skupnost za vi- nogradništvo in vinarstvo, ki podeljuje zaščitne znamke, za vsako zaračunavala po tri tolar- je, tiskanje grba, s katerim od- slej ptujski vinarji opremljajo svoje žiahtne vinske polnitve, pa je kar nekajki'at cenejše. Prvo vino, ki so ga prejšnji četrtek v polnilnici ptujske kleti začeli opremljati s ptujskim grbom, je bilo rumeni muškat zadnjega letnika, že naslednji dan pa so polnili beli pinot, laški rizling in šipon, ki so ga izvozili v Nemčijo. Tako odslej tudi ptujske vinske steklenice razširjajo ugled, tradicijo in kulturno dediščino starodavne- ga Ptuja. V ptidski občini 2792 oseli z dvojnim državlianstvom že od leta 1947 .se Je vsak državljan takratne Jugoslavije odločil tudi za državljanstvo ene izmed republik. Tisti, ki niso imeli sh)venskega, pa so do plebi.scita, torej do 23. decembra 1990, bili stalno prijavljeni v Sloveniji, .so lahko do 25. decem- bra 1991 vložili prošnjo za dodelitev državljanstva po olajšanih nnfoiih v nrimerhivi 7 današnjimi. Tako je Slovenija podelila dr- žavljanstvo 168.784 osebam, kar je 8,6 odstotka prebival- stva Slovenije, v ptujski občini pa je do tega roka pridobilo državljanstvo 2070 oseb, to je malenkost manj kot 3 odstotke ptujskih občanov. Ti imajo to- rej dvojno državljanstvo (slo- vensko in ene izmed bivših ju- goslovanskih republik), in sicer 6 odstotkov hrvaško. 25 odstot- kov BiH. 10 odstotkov srbsko in .5 odstotkov drugo. Poleg te- ga je evidentiranih v ptujski občini tudi 762 oseb. ki imajo poleg slovenskega tudi držav- ljanstvo ene izmed evropskih držav, in sicer kar 75 odstotkov nemško, nato pa še avstrijsko, italijansko ... Danes lahko slo- vensko državljanstvo dobi samo tisti, ki se odpove dosedanjemu državljanstvu, ob tem pa mora izpolnjevati še vrsto drugih po- gojev. Zanimive so ob tem spre- membe priimkov, ki jih opa- žajo v zadnjem času na ptuj- skem oddelku za notranje zade- ve. Ime ali priimek lahko spre- meni vsak. ki ni v kazenskem postopku oziroma če pristojni organ ugotovi, da se želi s spre- membo izogniti kakršnikoli ob- veznosti do države. Tudi mlado- letna oseba lahko spremeni ime ali priimek, vendar morajo zan- jo vložiti prošnjo starši, posvo- jitelji ali skrbnik v soglasju s centrom za socialno delo. V letu 1992 si je spremenilo ime ali priimek 193 občanov. Občani želijo spremeniti ime iz najra- zličnejših razlogov: ker jim do- sedanje ime ali priimek ni všeč, zaradi tega ker jih je okolica pričela klicati s skrajšanim ime- nom. pa želijo le-tega tudi urad- no obdržati, ob izjavi ali vpisu očetovstva, so pa tudi taki, ki spremenijo ime zaradi vere v numerologijo in izračunajo, da bi se njihovo življenje ugodneje razvijalo, če bi imeli v imenu drugo število črk ... Po osamo- svojitvi pa so na ptujskem od- delku za notranje zadeve zazna- li tudi pojav, ki ga prej ni bilo opaziti oziroma so nosilci takšnih priimkov ravnali prav nasprotno: približno trideset oseb si je namreč spremenilo priimek s končnico -ic v -ič. McZ TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan . PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Trideset let Turističnega društva Pniensali Leto.s bodo na Polenšaku praznovali pomembno obletnico — trideset let dela turi- stičnejia društvo, (ire za eno najbolj dejavnih turističnih društev v občini, ki je veliko Drisuevaio tudi za razvoi kraia. Že od ustanovitve pripravlja- jo tradicionalno prireditev Praz- nik žetve, ki so ga pozneje obo- gatili z razstavo kruha in pogač. TD Polenšak je bilo ustanovlje- no na pobudo dolj^oletne pred- sednice Mimice Segula, ki je društvo vodila polnih četrt sto- letja. Prizadevni turistični de- lavci na Polenšaku so v tridese- tih letih veliko naredili, kraj je postal znan daleč naokrog. To dokazuje vsakoletni obisk ob prazniku žetve in drugih pri- ložnostih. Izdali so svojo raz- glednico. značko, zgradili turi- stični dom in so trenutno edino turistično društvo v Sloveniji s svojim domom. Sodelovali pa so tudi na številnih kulinaričnih razstavah v Sloveniji. Sloves prijaznega in gostoljubnega kra- ja pa so s svojimi nastopi poma- gale graditi tudi predice. Polenčani bodo letos osrednjo prireditev pripravili 17. in 18. julija. Kot je povedala sedanja predsednica društva Frida Hrenčič, ki je letos na čelu društva zamenjala Stanko Ko- vačič, se bodo v jubilejnem letu še posebej potrudili. Želijo si, da bi bil njihov kraj čimbolj urejen in privlačen za turiste. Aktivno sodelujejo v slovenski akciji Pomctimo pred svojim pragom. Spomladi so izvedli več akcij čiščenja. Skupaj s krajevno skupnostjo si prizadevajo za ure- ditev asfaltiranega igrišča oziro- ma večnamenskega prostora, ki ga bodo uporabljali ob najra- zličnejših prireditvah. Skladno z možnostmi pa bodo nadaljevali ureditev turističnega doma. Ob prazniku si želijo, da bi jih obi- skalo čimveč gostov od blizu in daleč. Že nekaj let pa si na Po- lenšiiku prizadevajo urediti turi- stične sobe. Morda pa jim bo to uspelo v jubilejnem letu. MG nO.SN.A IN IlIRCK.OVi. N;\; Vse bolj sc uresničujejQ napi)vedi. da sta se srbska i,] hrvaška stran že zdavnaj doo^, vorili. kako bosta razdelili to mednarodno priznano državo Poteze muslimanskega predsed- nika Alije Izetbegovica tako vedno naletijo na zid. srbskim silam pa vedno nekaj ponujajo in jih poskušajo zadovoljit; Slobodan Miloševič in Franjo Tudman sla se^ minuli konec tedna srečala v Ženevi, ta tedor, pa sta se, najbrž po njunem do- govoru, v Podgorici sestala predstavnik bosanskih Srbov Radovan Karadžič in bosanskih Hrvatov Mate Boban. Po neu-' radnih informacijah naj bi Šlo za razdelitev vojnega vpliva v BiH, podrobnje pa za delitev ozemlja med Hrvati in Srbi, in to ne glede na to, kaj o tem mi- slijo Muslimani. V resnici sta se torej pogovarjala o meji med veliko Srbijo in veliko Hrvaško. O njej naj bi se marca leta 1991 že dogovorila Tudman in Mi- loševič. Med drugim se je raz- vedelo tudi, da srbska stran zah- teva od Hrvatov izhod na morje pri Dubrovniku. Mednarodne sile pa še naprej sanjarijo o mirovnih območjih in morebitni delitvi BiH na tri dele. Na politični sceni seje po- javil še legendarni Fikret Abdič, ki je v intervjuju za hrvaško te- levizijo najavil možnost Izetbe- govičeve odstavitve. Srbi so poskušali popraviti vtis tudi v Goraždu. Iz Beogra- da so poslali tja humanitrani konvoj OZN, po srbskih virih pa naj bi Goražde napadali Mu- slimani, ne Srbi. Kljub vsemu je britanski zunanji minister Dou- glas Hurd izjavil, da se bodo morale srbske sile umakniti s precejšnjega dela zasedenega ozemlja, če hočejo, da bo spre- jet mirovni načrt, ki predvideva razdelitve BiH. SRBI.JA: Na najnovejše pote- ze mednarodne skupnosti gleda srbsko vodstvo z odobravanjem. Njihovi mediji poročajo, da se, je svet končno spametoval in spoznal, da je Nemčija kriva za jugoslovansko klavnico. Izvirno napako pri razpadu Jugoslavije naj bi naredila Genscher in Vati- kan, ki sta se odločila o priz- nanju Slovenije in Hrvaške. Nemčija in Dunaj s svojima go- spodarsko podkupljivima sateli- toma naj bi bila glavna krivca za nastalo vojno. Svoje partner- je naj bi namreč Nemci prisilili k prezgodnjemu priznanju sece- sionističnih republik. Te je Nemčija do zob oborožila, da bi se lahko bojevali za njene inte- rese. Pri tem naj bi radodarno pomagala še Avstrija. Zasluge za bistveni korak na- prej pri razdelitvi BiH pa imata predvsem Tudman in Miloševič, ki ju zdaj skupaj že na veliko slavijo. Vprašanje je samo še, ali bodo Srbi za ta korak Tud- mana nagradili z odpovedjo Kninski krajini in s tem žrtvoT vali ta dosežek Srbov na Hrvaškem. ITALIJA: Drugi krog volitev je potrdil zasuk v desno, vse dosedanje tradicionalne italijan- ske stranke pa so izgubile. Za predsednika tržaške pokrajine so izvolili kandidata Liste za Trst Paola Sardosa Albertinija. Italija se ja tako razdelila po zemljepisnih značilnostih, se- verni del pa je napovedal popol- no gospodarsko in zdaj še poli- tično avtonomijo. SFANI,IA: V ponedeljek sta v Madridu eksplodirali dve bom- bi. Življenje je izgubilo sedem ljudi, med njimi pet vojakov, dvanajst civilistov pa je bilo ranjenih. Razstrelivo je najbrž podtaknila HTA. to je baskov- ska separatistična organizacija, ki se že 25 let bori za neodvi- snost. Ministrski predsednik Fe- lipe Gonzalez, ki je bil v tem ča- su na ministrskem vrhu v Koe- benhavnu, je napad obsodil ter ga takoj pripisal HTI. V zadnjem tu je bil to najhujši napad; sicer pa ima HTA na vesti že 750 mrtvih in 3 tisoč ranjenih. Pripravila: DL>^ TEDNIK -- ^^^^^ POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 OŽIVLJEN DUH MATIJE GUBCA Enotnost kmetov omehčala vlado Dva dni zaprt boriski most Ptujski izvršni svet Je v okviru 114. seje največ časa namenil pre- gledu sklepov prejšnje seje. V okviru tega pa Je razpravljal tudi o natečaju za dodelitev sredstev za ohranjanje razvoja kmetijstva v občini Ptuj v tem letu v skupnem znesku nekaj nad 31 milijonov tolarjev. Čeprav Je natečaj izpeljanka pravilnika o finančnih inter- vencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Ptuj, pa o njem v četrtek niso razpravljali. Na prihodnjo sejo so prenesli tudi odločanje o izvedbi natečaja za dodelitev sredstev za razvoj občine Ptuj za zasebne kmetovalce, saj naj bi poskušali pridobiti tudi bančna sredstva, da bi lahko razpisali več kreditov (sedaj Je na vol- jo le 12,5 milijona tolarjev), in o subvencioniranju prevozov vode ter o postavitvi hidrantnih nastavkov na osmih krajih v ptujski občini, iz katerih naj bi zagotovili oskrbo z vodo na teh območjih v sušnem obdobju. ZAČETEK USPS v ponedeljek, 28. junija, se bo v prostorih Srednješolskega cen- tra v Ptuju pričelo prvo večdnevno usposabljanje za projekt Revit na občinski ravni, ki se ga bo udeležilo 27 predstavnikov podjetij in institucij iz ormoške in ptujske občine. Ob tej priložnosti bo prof. dr. Anton Hauc predstavil program in cilje Revita. Predavatel- je bo zagotovila Ekonomsko-poslovna fakulteta — Inštitut za pro- jektni menedžment Maribor, pričakujejo pa tudi nemškega. VELIK ODZIV NA NATEČAJ ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENE Sekretariat za gospodarstvo občien Ptuj Je do roka. to Je do 13. junija, prejel v okviru natečaja za spodbujanje razvoja na demo- grafsko ogroženih območjih Slovenije 21 vlog s področja obrti in podjetništva. Sekretariat za kmetijstvo pa še veliko več. Glede na to daje za te namene za ptujsko občino v republiškem rporačuna iz naslova demografskih sredstev na voljo le 19,3 milijona tolarjev, bo odločitev o dodelitvi zelo težka. Čeprav naj bi prioritete o pri- spelih vlogah sestavili v občini do 28. Junija, bo končno odločitev o delitvi sprejela republika. STARIH MEST _________ v Piranu so se 10. junija sestali predsedniki skupščin občin Pi- ran, Ptuj in Škofja Loka. Pogovarjali so se o aktivnostih v zvezi s svečanim podpisom ustanovitvenega akta Skupnosti starih mest. Ugotovili so. da so skupščine vseh treh mest že sprejele ustanovit- veni akt, s katerim so izrazile voljo in zanimanje širše družbene skupnosti za sodelovanje starih mest. Svečani podpis bo predvido- ma v začetku Julija. JEKLOTEHNAVPTW .................. M ariborska Jeklotehna )e trenutno največja trgovmska firma v Sloveniji. Pred kratkim so se njeni predstavniki sestali s predsedni- kom ptujskega izvršnega sveta Brankom Brumnom. Zanimali so se za možnsoti gradnje prodajnega centra v Ptuju. V okviru borze po- slovnih prostorov, ki dela v Sekretariatu za gospodarstvo, so jim ponudili tri možnosti in te sedaj preučujejo. KLETNA ŠOLA ZA MLADEPOS™ Pod vodstvom Gea Collegea bo na Rogli od 27. Junija do 7. Julija poletna šola za mlade podjetnike. Del stroškov izvedbe šole v zne- sku 50 tisoč tolarjev bo plačal tudi ptujski izvršni svet, če se bosta usposabljanja udeležila vsaj dva dijaka iz ptujske občine. SPOMINSKA MAŠA ZA IVANA KRAMBERGERJA v spomin na lani umrlega dobrotnika Ivana Krambergerja od Ne- gove so mu v kapeli ptujske bolnišnice posvetili nedeljsko mašo. IgLNIŠNIC^^ CENTROM Republiško ministrstvo za zdravstvo naj bi skupaj s studiem Mar- ketingom pripravilo projekt trženja slovenskega zdravstva v tujini. Kot Je povedal direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, naj bi se Ka/e, da slovenska vlada doslej kmečkega stanu ni je- mala dovolj resno. Kes, da se s kmetijstvom v Sloveniji neposredno preživlja ra/meroma majhen odstotek ljudi, je pa povezanost z zemljo in kmetstvom .še skoraj v sle- hernem Slovencu. Stiska kmetov je bila zadnje mesece nevzdržna, poskusi pogovorov z vlado pa zaman. (I ne v in uničujoča kmetijska politika sta prejšnji teden pripeljala na slovenske ceste množico traktorjev, ki so blokirali pro- met na večini slovenskih mejnih prehodov. Vlada je popu- stila šele četrti dan stavke. Nekaj zadnjih napovedi prote- sta in medel poskus pred tedni seveda niso bili voda na mlin kmečkim zahtevam, prej na- sprotno. Nasprotna stran Je do- bila vtis o neenotnosti kmečke- ga prebivalstva in tako ni bilo pravega posluha za pogajanja o novi kmetijski politiki. Uvozna politika zadnjih mesecev in ni- vo zaščitnih cen za kmetijske proizvode sta kmetijstvo dobe- sedno izxrpala. Ob obračunih za storitveno pitanje so morali kmetje doplačevati velike zne- ske in pokrivati izgube. Na dru- gi strani Je prek naših meja te- kel nemoten uvoz poceni mesa s samo osemodstotno carino. Zara- di cenejšega uvoza pa se meso v mesnicah ni pocenilo, razlike so ostajale v žepih prekupčevalcev. To so glavni razlogi za odločen kmečki STOP na vseh večjih mejnih prehodih v Sloveniji. Še v tednu pred protestom so si predstavniki kmetov prizadevali skleniti dogovor z vlado, ta pa Je bila za njihove zahteve gluha. Ko Je v nedeljo. 13. Junija, potekel še zadnji rok, Je padla odločitev in v ponedeljek seje začelo na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Tja je odpo- tovalo tudi kakih 70 kmetov iz ptujske občine, ki so podprli sta- novske kolege iz Pomurja. Ko tudi enodnevna zapora mejnega preho- da z Madžarsko ni zalegla, so traktorje prižgali kmetje v Ptuju in Radgoni. Kot smo že poročali. Je prvo skupino kmetov s ptujskega polja policija ustavila na mostu v Borlu, do mejnega prehoda v Zavrču pa Jim Je uspelo priti v četrtek. V torek je bilo dobrih šti- rideset traktorjev, v četrtek pa že precej nad sto. Odločnost v ljudeh Je naraščala. V sredo so kmetje z Dravskega polja zaprli še mejni prehod Gruškovje. Hnako se je zgodilo v Šentilju, Središču ob Dravi in drugod po Sloveniji. Blo- kada je bila skoraj popolna in vla- da je morala popustiti. Sporazum je bil sklenjen v noči s četrtka na petek in takoj z.atem so kmetje svoje traktorje znova posta- vili na kmečka dvorišča. Dogovorje- na in podpisana je bila ustreznejša politika do kmetijstva in določene zaščitne cene za pšenico, mleko, meso ter uvozna politika prelevma- nov. Meso iz tujine odslej m trgovce in mesarje ne bo več ce- nejše, do višine domačih cen bo zaščiteno s carino, razlika med uvozno in domačo ceno pa bo na- menjena razvojnim ciljem na manj razvitih območjih Slovenije. Po- membno je tudi to, da nove zaščit- ne cene in uvozne dajatve ne bi smele vplivati na končne cene hra- ne v trgovini, saj tudi sedanji uvoz poceni mesa, povrh vsega še dvomljive kakovosti, ni zniževal končnih cen. Franc Obran: "Dosegli smo 90 odstotkov zahtevanega." Franc Obran, predsednik stavkovnega odbora za ptujsko občino, meni, da so kmetje dosegli 90 od- stotkov svojih zahtev. Sicer pa so bili že od vsega začetka za kompromis. Kjer se pogajata dva, je treba popuščati, sicer ne pride do dogovora. Težko je ob tem navidezno lahko doseženem dogovoru razu- meti, zakaj ni bil sklenjen Že prej. Prihranili bi si mnogo živcev, predvsem pa velike stroške, ki so zaradi štiridnevne ohromitve pro- meta nastali tako na strani protestirajočih kmetov kot na strani uporabnikov slo- venskih mejnih prehodov in cest. Pol kilometra pred mejnim prehodom Gruškovje J. Bračič Za mm osnovno plačo Prejšnji teden Je med 46 šoferji in spremljevalci. enote Transport ptujskega Mercatorja Mipa završalo, saj že drugi me- sec niso dobili izplačane stimu- lacije. Zahtevali so izplačilo in to naj bi bilo danes, smo izve- deli v torek ob zaključju redak- cije na upravi podjetja. V torek pa so delo ob 7.uri prekinili zaradi nove zahteve: da se osnovna plača poveča za 30 odstotkov. Izhodiščna plača je trenutno 29.600 tolarjev bru- to. Glede na to da je podjetje končalo lansko leto in tudi le- tošnje prvo četrtletje z izgubo, so lahko njihove plače le 85 od- stotkov (splošna 80 odstotkov) plače po kolektivni pogodbi za trgovino, torej 30.215,00 tolar- jev bruto, kar pomeni, da zao- stajajo za dva odstotka. To pa je tisto, za čemer stoji tudi sindi- kat na ravni podjetja, ne podpi- ra pa zahteve za 30-odstotno povečanje. Delavci enote v to- rek še niso imeli stavkovnega odbora, pa tudi pisne zahteve (tam smo bili ob 11. uri) do ta- krat še niso oddali odgovornim. NaV Govori se... ... DA bo ptujska vlada začela uvajati nov pristop k boju proti kajenju. Za svoje člane bodo namreč dali izdelati krajše ciga- rete — idealna mera bo okoli 2 centimetra. Razlog Je časovne narave. Sedanje cigarete namreč kadijo namesto dogovorjenih pet minut kar dvajset minut. Lo- gika je preprosta: četrtino ciga- rete, četrtino časa. ... DA so člani vlade kljub večkratnemu gostovanju v tej ru- briki skupščinskim poslancem vzoren primerek. Poslanci se nam- reč po čik-, deci- ali sendvičpavzi preprosto izgubijo. ... DA skupščinski press ob- vešča zainteresirane, da bo glede na dinamiko sprejemanja odloči- tev ptujski promet z odlokom ure- jen v obdobju do leta 2 tisoč, zdravstvo naj pripravlja svoje usmeritve do leta 2 tisoč dvajset, tisti, ki čakajo na imenovanje, pa naj se že pred tem skupščinskim aktom pripravijo na upokojitev. ... DA so Zeleni sodelovali pri pripravi predlagane nove ureditve ptujskega prometa. Ker gre v bi- stvu za prometno zaporo dela sta- rega dela mesta. Je najbolj vnetim članom stranke šlo v nos predv- sem dejstvo, da ne morejo uvelja- viti zelenega vala. ... DA je ptujski drž.avnozborni poslanec sam sebi predlagal pisarno kar v prostorih kluba. Iz dveh ra- zlogov: hrana in pijača sta v času uradovanja doma, pri roki. ... DA se je združenje pijančkov odločilo obdariti policaje ob njiho- vem prazniku 26. juniju: namesto njih so pripravljeni skrbeti za Javni red in mir. Hk! ... DA vse več učečih poudarja načelo: ne delajte tako, kot vidite delati mene, delajte tako, kot vas učim. Tudi zdravljeni alkozasvo- jenci naj ne bi slavili abrahama ta- ko, kot njihova vzglednica. tem- več le s .sokovi. ... DA Je uvoznik ptujskim sna- goskrbnikom predstavil vozilo "idealni komunalec". Končno bo tudi na tem področju nekaj ideal- nega. Novo v NSS Na seji Občinskega sveta Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki je bila prejšnji teden na Ptuju, so Občinski svet preimenovali v Ob- močnega. Vzrok preimenovanja je v tem. daje veliko članov tudi iz drugih občin, ne le iz ptujske. Izvolili so tudi tričlansko predsedstvo Območnega sveta, in sicer predsednika Marjana Lenarta, zaposlene- ga v Talumu, ki je bil doslej predsednik Občinskega sveta, pod- predsednika Zvonka Novaka, zajX)slenega v Agisu, in pravnico Da- nico Serdinšek kot članico. McT. 4 ^ PO NAŠIH KRAJIH 24. JUNIJ 1993 -- TEDNIH PTUJ: Ki)i nam jc povedal vt)dia komunalne čistilne na- prave ina^. Jernej Sonien, so lani uspeli odpravili napako i/vajalca pri gradnji gnilišč tako, da soju prevlekli s polieti- lensko Iblijo. Ta tolija je odporna tudi proti delovanju or- ganskih snovi in / njo so zagotovili neprepustnost. Od konca januarja najirei proizvodnja bioplina teče in proizvedejo tudi do 50 kilovatnili ur energije, kar je v maju pomenilo, da so s proizvodnjo bioplina nadomestili 19 odstotkov potreb čistil- ne naprave po električni energiji. Pri optimalnem delovanju bi jih lahko pokrili kar 40 odstotkov. Sicer pa je rezultat čiščenja komunalne čistilne naprave 94-odsloten. Manjšo učinkovitost pov/roča naprava za ozračevanje v aeracijskih bazenih. Do leta 1992 je bila stroj- na oprema še pod garancijo, zdaj pa morajo stroje popravlja- li na svoje stroške. Za to, da se ne kvarijo, obratujejo aera- torji konstantno v ni/jih obratih, to pa pomeni tudi slabšo učinkovitost čiščenja. Letos so se prijavili na republiški raz- pis za pridobitev denarja, s katerim bi lahko zamenjali si- stem vpihovanja, saj je sedanji zastarel in energetsko potra- ten. Za to bi potrebovali milijon in pol nemških nuu^k. Preskusno obratovanje čistilne naprave so bo končalo s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ki ga vsak čas pričaku- jejo. Stroški delovanja bodo visoki in /e v začetku tega leta je naprava "pridelala" 4 milijone tolarjev primanjkljaja. Zanimivo je še to, da so letos kmetovalci v večjem številu prišli po odpadni mulj iz čistilne naprave. Zanj imajo tam zagotovila Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora, da ga lahko uporabljajo za gnojenje njiv. Vodja čistilne naprave mag. Jernej Šomen. (Foto: DLŽ) Gnilišči sta sanirani in proizvodnja bioplina je že stekla. (Foto: OM) TEDNIK ŽETALE: Minuli petek se ja v našem uredništvu oglasil Anton Bulolen iz Žetal, zelo dejaven poslanec tega kraja v ptujski skupščini in borec proti jedrskemu odlagališču v Ha- lozah. Kot kaže, ima mož srečo, saj je v gozdu pod Logom našel gobo velikanko. Težka je bila kilogram in pol, premer njenega klobuka pa je kar 39 centimetrov. Tone pravi, da v gozd najprej pošlje očeta, in če on kaj najde, potem gobe za- gotovo so. Tokrat so bile in med njimi tudi ta velikanka. DLŽ (Foto: McZ) Prijetno muziciranje mladih umetnic KONCERT VIOLINISTKE JALLE EEEST IN PIANI- STKE EDDE (,RAF / DUNAJA 17. JUNIJA 1993 V RE- I EKTORIJU MINORITSKECiA SAMOSTANA l'TUJ Ker sem se koncerta udeležil le kot poslušalec in bil šele nak- nadno naprošen za pisno oceno, bo to moje pisanje bolj poročilo o prijetnem doživetju komorne- ga muziciranja dveh mladih umetnic, violinistke Jalle 1-eest in pianistke Hdde Graf. V prvem delu koncerta sta bi- li na sporedu W. A. Mozarta So- nata za violino in klavir v G-du- ru in L. van Beethovna Sonata za violino in klavir v c-molu. Obe solistki sta v izvajanju, vsaka na svojem instrumentu, pokazali lepo dospelost virtuoz- nosti, leva roka violinistke je varno skrbela za čistost intona- cije, ki je bila vzorna v višjih legah, v srednjih legah pa se je pri hitrih pasažah intonacija včasih malo zameglila. Vihralo je lep, sočen in topel. Desna ro- ka skrbi z mirnim detachejem za umirjen, enakomerno sočen ton bodisi v forte ali piano dina- miki in pri crescendih na en lok ali za enakomerno naraščanje z več zaporednimi potegljaji loka. Mestoma je bil morda staccato prevehimenten, medtem ko so bili vzorno izvedeni z enakoz- venečimi toni saltellato, pic- chettato in picchettato volante. Pri zadnjih treh lokovnih na- činih se mora pianist dinamično izredno podrediti in se po- služevati levega pedala (una corda), sicer se te finese, ki so last le godalcev, izgubijo. Pri pizzicato igri je prišel sicer vsak ton do polne veljave, če- prav nekoliko pretrd — presuh, forte mesta pri pizzicatu zahte- vajo izredno intenziven vibrato leve roke. Pianistka je svojo vlogo opravila briljantno, če- prav bolj pri Beethovnu (ki pre- nese večjo dinamiko) kot pri Mozartu. Mozartov prefinjen rokoko stil, ki prihaja v tej so- nati že skoraj v klasiko. zahteva zelo docentno igro. ki jo je v lem primeru motila preaku- stična dvorana in odprt klavir (pokrov). Imam vtis. da piani- stka najbrž precej nastopa kot samostojna umetnica — solist- ka in da njena mladostna zagna- nost in viharni temperament, ki je redek dar narave, izstopata pri skupni igri tudi tam, kjer to ni najbolj zaželeno. Drugače je pri Beethovnovi sonati. Znano je, da je Beethoven o svojih zgodnjih sonatah večkrat govo- ril kot o "sonatah za klavir s spremljavo violine", šlo mu je predvsem za tonsko barvitost dveh instrumentov, pozneje pa je violini posvečal vedno več individualnosti. V drugem delu koncerta sem sedel na koncu dvorane, pokrili so tudi klavir in zvočno razmer- je med obema instrumentoma je dobilo svojo pravo slušno podo- bo. Na sporedu so bili še Brahms: Madžarski ples št. 5 in 7, Čajkovski: Melodija, M. de Falla — Kreisler: Dance espa- gnole, Debussy in K. Szyma- novski: Vrelec iz Aretuse iz Mi- tov. Brahmsov Madžarski ples jc bil muzikalno in tempera- mentno izveden, le vsakokratni začetni toni ponavljajočega se prvega motiva na K struni so bi- li preostri. Značilnost madžar- skega čardaša je namreč kljub ostremu staccatu pojoča violina, ki prehaja v skoraj jokajočo kan- tileno in običajno konča v bravu- roznem accelerandu. Kakor v enem dihu, mirno kantileno z le- pim in jasnim tonom muzikalno poglobljeno zaigrana Melodija Čajkovskega (violina), ob do potankosti občutljivi in prefmje- ni spremljavi (klavir) je zapusti- la globok vtis. Odlično Kreisler- jevo priredbo Manuela de Falla l)ance espangole iz španske na- cionalne opere "La vida brave", skladbo z razkošno tonsko bar- vitostjo, značilno za Fallove or- kestralne partiture, Kreisler moj- strsko, enakovredno spremeni v igrivo izražanje tipk in loka — klavirja in violine. Vrelec iz Aretuse K. Szymanovskega je bil dober zaključek koncerta. Zadovoljno občinstvo je mla- di umetnici nagradilo z dolgo- trajnim aplavzom in izsililo do- datke. V imenu Ptujčanov je koncertantki in goste pozdravila in se jim zahvalila predstavnica za kulturo mesta^ Ptuj, gospa prof. Kristina Šamperl-Purg. Koncert je omogočilo avstrijsko veleposlaništvo iz Ljubljane — oddelek za kulturo, ki ga vodi kulturni svetnik veleposlaništva gospod Walter Simon, ki je s soprogo prisostvoval koncertu. Starši za otroku prijazno šolo Pred dnevi so se na pobudo Kluba staršev Osnovne šole Mladika srečali predstavniki staršev tudi drugih treh ptujskih osnovnih šol. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in ustanovitvi kluba staršev vseh ptujskih osnovnih šol. Pro- blemi so bolj ali manj podobni na vseh šolah, tudi število star- šev, ki želijo na tak način otro- ku pomagati ne samo pri učen- ju, ampak tudi pri odnosih z učitelji in pri vrsti drugih šol- skih dejavnosti, poleg tega pa bodo, menijo starši, združeni imeli več možnosti, da njihovo mnenje upoštevajo ne samo v šolah, ampak tudi v pristojnih upravnih organih. Za zdaj dela iniciativni odbor, klub staršev vseh ptujskih osnovnih šol pa bodo ustanovili z novim šolskim letom. Pobuda je vredna pozornosti, saj iz- kušnje kažejo, da je s pomočjo klubov staršev mogoče na šolah uresničiti marsikatero pobudo in izkušnjo drugih. Klubi star- šev postajajo most med učenci, učitelji in starši za otrokom pri- jazno šolo. Prijaznost še ni zamrla Učenci tretjih razredov smo v letošnjem letu pripravili nekaj šolskih dni, ki so bili drugačni... Raziskovali smo, se učili ma- lo drugače, pa tudi zabavali smo se. Vse to pa nam ne bi uspe- lo, če nam ob strani ne bi stali starši in pomagala nekatera podjetja in posamezniki. Zadnji projekt, ki smo ga pripravili, je bil o zdravi prehrani. Raziskovalno delo smo predstavili na srečanju, kjer so učenci in starši praktično prikazali svoje kuharske sposobnosti. Za pomoč se zahvaljujemo Mlekarni Ptuj, Kmetijskemu kombi- natu — enoti Slovenske gorice—Haloze, mesnici Žerak ter prijaznemu šefu podlehniškega ribnika, ki nam jc pomagal pri izvedbi športnega srečanja z Žetalami. Vse leto smo pridno delali, zato nam počitnice ne uidejo! Učenci in razredničarki 3. a in b OŠ Podlehnik Mini maturanti Prejšnji četrtek so ptujske uli- ce spet oživele: tokrat so jih z otroškim živžavom napolnili mini maturanti, otroci, ki se jim je iztekel čas obiskovanja vrtca in so, kol rečemo uradno, posta- li šoloobvezni. Še ena generaci- ja. za katero se oilpirajo šolska vrata. Samozavestno so sli. v pisanih majicah, kapah, da o piščalkah sploh ne govoiinio. Doživetje in veselje zanje in za vse mimoidoče, za starše pa še malce otožnega pridiha: otroci rastejo, z njimi pa tudi skrbi. NaV Foto: Langerholc ČETRT STOLETJA SREČANJ DOBRAVČANOIT Oiiranjajmo svoje korenine Vas Dobrava, ki se razprostira na zadnji dravski terasi nad Ormožem, je zgleden primer, kako morajo ljudje so- delovati. Veliko delajo in imajo tudi kaj pokazati: nove asfaltne ceste, vodovod, telefon in vaški dom. Center vasi je Šoštaričeva kovačija, ki tukaj kraljuje že lepo število desetletij. Sobotno srečanje Dobravčanov, l znanstvenih zablod Pod ponižujočim naslovom "Doktor Žižek ali iragikomeclija zablod" jc bil v Tedniku pred šlirinaj.sliiiii dnevi obja- vljen članek doktorja Krajnca iz miiri- borskega društva Avalon, ki polemizira z mojimi nekdanjimi sestavki, zlasti pa z mojim člankom Kristus in čudeži — polemika. Z drugim delom članka, ki je pravza- prav zagovor pogledov gospoda Vo- grinca in zveni miroljubno, se deloma strinjam. Tu imam pripombo, da se ne- kaj, ker je le ugibanje, ne more predsta- vljati kot znanost. Da so to, da je bila Kristusova smrt na križu le velik "blef in da po "smrti" ni odšel v nebesa, pač pa v Indijo, le hipoteze, bi moral go- spod Vogrinec podati bolj eksplicitno in se do tega tudi opredelili. Nikoli nisem trdil, da sem duhovno zrel. In kdo je ta, ki si upa zase trditi, daje? In kdo na tem svetuje tisti, ki si upa soditi o tem? Doktor Krajnc, ki trdi, da so duhovniki samo ljudje, ki se lahko motijo, bi se moral zavedali, da je tudi sam le človek. Gospod Krajnc me meče v predal dog- matikov samo zalo, ker sc v znanosti strinjam le s tem, ker je znanstveno doka- zano, in ne zagovaijam "blcriranja". Tu- kaj bi kol zglede, kako se lahko zadeve, ki niso strogo znanstveno dokazane, sesu- jejo v prah, spomnil na knjigo britanske- ga filozola in matematika Berlranda Ru- ssla; pred desetletji je izdal zajetno knji- go Principa niatheinatica. Ko je v knjigi vpeljal pojem množice vseh množic, ki nimajo sebe za element, se je vsa njegova leorija sesula v prah, kajti la množica je protisloven pojem, kar so mu dokazali drugi matematiki. Russla je to tako priza- delo, da se jc prenehal ukvarjali z male- maiiko in sc je nato poleg niozofije po- svetil le še borbi za mir, za kar je prejel tudi Nobelovo nagrado. In še k prvemu delu članka. Očilno ima društvo Avalon o meni dosje, ker na- tančno pozna, kdaj, kje in kaj sem zapi- sal. To me spominja na UDBO, ki je pred leli vodila podobne dosjeje. Ker govori prvi del polemike gospoda Krajnca o moji prvi polemiki z gospodom Vogrinccm, ki je očitno član društva Ava- loji, naj spomnim na naslov mojega prve- ga članka, ki je bil "Kozmična ekologija ni znanost". V tem članku nisem pisal ne o radiesteziji ne o bioenergiji ali čem po- dobnem, kar mi želi podtakniti gospod Krajnc, pač pa sem pokazal na to, da je gospod Vogrinec skregan z nekaterimi znanostmi, kot so geologija, astronomija in fizika. Naštel sem mu osem najbolj grobih zablod v njegovem pisanju. Ne pogrevam rad starih zadev, vendar bom fizikalno in astronomsko analiziral samo eno od njegovih zablod, ki irdi: Zemlja se vrti okoli svoje osi zato, ker spušča iz zadnjične odprtine na južnem tečaju v prostor pline. Takšna trditev je komična ali celo tragikomična. Privzcmi- mo kol predpostavko, da ima Zemlja re- snično zadnjično odprtino na južnem tečaju (česar pa ni odkril noben od razi- skovalcev Antarktike) in da iz nje pod pritiskom iztekajo izpušni plini. Kakšen učinek bi lo imelo na Zemljo? Na noben način ne vrtilnega. Iztekajoči plini bi predstavljali curek, katerega sila bi bila odvisna od preseka zadnjične odprtine, gostote izpuščenih plinov in kvadrata hi- trosti iztekajočih plinov ter bi Zemljo spremenili v raketo. Na Zemljo bi v skla- du s tretjim Ne\vtonovim zakonom (Akci- ja je enaka reakciji.) delovala linearna si- la (ne pa navor) v smeri jug — sever in Zemlja bi se v skladu z drugim Newtono- vim zakonom (Sila je enaka produktu ma- se in pospeška, F = m . a) začela gibati enakomerno pospešeno v smeri jug — se- ver, dokler ne bi končno odletela kot ra- keta iz sončnega sistema v vesolje. Ker se to ni zgodilo, sklepam, da je bila začetna Vogrinčeva trditev napačna, ne da bi odšel sam opazovat, kaj se dogaja na Zemljinem južnem tečaju. In v katerem primeru bi izpušeni plini imel vpliv na vrtenje Zemlje? Najbolj v primeru, če bi bila zadnjična odprtina na ekvatorju in bi plini iztekali tangentno na ekvator v smeri vzhod — zahod. V tem primeru bi se Zemlja v skladu z drugim Nevvtonovim zakonom za vrtenje (Navor je enak produktu vztrajnostnega momen- ta in kotnega pospeška.) začela vrteti enakomerno pospešeno. Dnevi in noči bi postajali vedno krajši in krajši in končno bi se Zemlja zaradi centrifugalne sile ra- zletela. Na podoben način bi lahko analiziral vse zablode gospoda Vogrinca, ki kažejo na njegovo znanstveno nezrelost, česar pa mu ne zamerim, saj vem, da ni znan- stvenik; ne morem pa dojeti, da ga v takšnih zablodah podpira tudi gospod Krajnc, ki jc zagovarjal doktorat znanosti (katere le?). Če so taki pogledi na svet del duhovne revolucije, o kateri piše med vrsticami doktor Krajnc, potem sem zadovoljen, da bo potekala ta revolucija brez mene. Na- sploh pa imam o revolucijah slabo mnen- je: vse so bolj ali manj telesno ali duhov- no nasilne. S tem, da bom duhovno dozorel, če bom opustil v razmišljanju znanstvene metode in Sveto pismo tiikšno, kot je, se ne strinjam. Nasprotno: menim, da tak nasvet ne kaže na veliko zrelost svetovalca. Ne trdim pa, da si s sveto- vanim ne bi olajšal življenjske poli. Pa bi morali v življenju resnično ubirali vedno najlažjo pot? Dr. Adolf Žižek. dipl. inž. el. Naša jubileja Kazalo je, da vod- stvo CK KPS v Ljubljani s ptuj- skimi funkcio- narji ni bilo za- dovoljno. Hna za drugo so pri- hajale komisije. Člani okrajnega političnega vod- stva so bili le še skupina pre- plašenih in nervoznih ljudi. V začetku septembra je udarilo. Razpuščen je bil celotni okrajni komite KPS Ptuj, njegovi člani pa so bili premeščeni na razne konce Slovenije. Nekateri, kot npr. dotedanji organizacijski se- kretar — domačin Franc Fi- jačko pa je začasno ostal celo brez službe. Že tedaj sem spoz- nal, da so navidezni okrajni mo- gočneži — od sekretarja komi- teja do šefa udbe — le navadne šahovske fugure, ki jih mo- gočneži v imenu cekaja lahko premeščajo po mili volji, lahko p.Tjih tudi z eno potezo pomete- jo na tla in namesto njih posta- vijo druge fugure. Tako je bilo tudi v Ptuju. Posle okrajnega komiteja je prevzela partijska komisija C K KPS za okraj Ptuj. Komisijo^so sestavljali: sekre- tar Zoran Žagar, organizacijski sekretar Lovro Grden in sekre- tar agitpropa Ivan Mavser. Vsi trije so bili iz drugih krajev Slo- venije in so razmere v ptujskem okraju slabo poznali. Skraja so se opirali predvsem na poverje- nike in referente okrajnega ljud- skega odbora in na aktiviste, za- poslene v raznih organizacijah. Od prejšnjih članov komiteja so v komisiji obdržali le Franca Belšaka-Simona, kmeta iz Mu- retincev, ki je bil tudi predsed- nik oki-aja, dejansko pa le po- slušni izvajalec "politike parti- je". Omeniti velja še dva po- membna funkcionarja, ki sta prišla od drugod. To sta bila 21 - letni Lojze Briški, ki je postal šef Udbe, in nekaj let starejši Mane Fuks, ki je prevzel pover- jeništvo za notranje zadeve. Oba sta bila dosledna izvajalca politike, vendar nista izstopala po kakih ekscesnih dejanjih. Novo vodstvo v ptujskem okraju je krepko prijelo za vaje- ti oblasti v noči na 10. septem- ber 1948. Že za naslednji dan so sklicali posvet s sekretarji celic KP, saj so ti bili glavni oporniki oblasti. Tem so na- ročili, da je takoj treba sklicati sestanke članstva in na njih go- voriti o oceni dela okrajnega komiteja, se izreči o odstavitvi komiteja in podpori partijski komisiji, ki naj bi bila le začasni organ. Okrajnemu komiteju KPS Ptuj so očitali slabo delo tako na področju gospodarstva kot politike, slabo politično usmer- jenost in neodločnost ob resolu- ciji informbiroja, predvsem pa napake, ker plani odkupa niso bili doseženi, ker so kmetje špe- kulirali. zadružništvo pa se je prepočasi razvijalo. Za vse je bil politično odgovoren .sekretar Andrej Petelin, ki je prišel na to mesto v Ptuj v začetku leta 1947 z izrecno nalogo, da "iz ptujskih kulakov iztisne čimveč hrane za industrijske centre", kot je sam dejal ob neki pri- ložnosti. To nalogo je poskušal kar najdosledneje izvrševati, ven- dar je bil premalo "trd in neiz- prosen", zalo plani odkupa niso bili doseženi, člani komiteja in drugi vodilni v okraju ga niso dovolj upoštevali. Skratka — /jd tisti čas je bil "premehak", lah- ko bi rekli preveč človeški, zalo so ga odpoklicali s terenskega dela in ga namestili v pisarni re- publiškega odbora OF. Novo vodstvo seje tudi zavedalo pomembnosti okrajnega glasila Naše delo, zato se ix)skušali spravi- ti med ljudi čimveč izvodov tega časnika. Iz pisma, ki so ga poslali 15. sepl. 1948 vsem partijsim celi- cam. izhaja, da se razprodaja časni- ka prenese od KI.C) na vaške odbo- re OF', celice pa so dolžne pri tem pomagali. V vsakem (.xiboru OF' naj se določi po en član. ki bo skrbel zij razprodajo časnika, nenehno pa je treba propagirati za pridobivanje stalnih naročnikov, da bo naklada čim višja. V jesenskih mesecih leta 1948 je Naše delo prinašalo poleg obširnih poročil o političnih mani- festacijah. še enotno narekovana poročila, ki zgovorno povedo, kaj se je v takratnem ptujskem okraju delalo. Naj jih nekaj naštejem: — kampanja proli trelji genera- ciji koloradskega hrošča, saj je od lega odvisno, koliko ličink bo pre- zimilo — sklepanje pogodb za odkup krompirja, koruze, sadja in vin- skega mošta, dosledno izpolnje- vanje odkupa prašičev in govejega mesa — dvig kuliurno-prosvetnega dela, zlasti knjižnic — politična podpora admini- strativnim ukrepom proti kula- kom, špekulantom in proliljudski duhovščini — izvajanje "udarniškega ledna gradnje zadružnih domov", ki je trajal od 26. septembra do 4. okto- bra — leden gasilstva od 19. do 26. septembra: prikazanih je bilo čez 60 gasilskih vaj in v mestnem gle- dališču izpeljana gasilska akade- mija. Izvajali so tudi politične čistke — ne le zamenjave ljudi na vodil- nih položajih, temveč tudi v vaških odborih OF in krajevnih ljudskih odborih je bilo treba "od- straniti potuhnjene razredne so- vražnike". Posebno skrb so začen- jali namenjati zadružništvu, saj so zadruge "šola socializma na vasi in kovačnica novih kadrov". V politično delo so tudi vpregli Teden Rdečega križa, ki so ga iz- vedli pod geslom: "Borba za mir po vsem svetu". Vse to je bilo izpeljano kot se- stavni del priprav na okrajno par- tij,sko konferenco, ki je bila 23. oktobra v ptujski kinodvorani. in na drugi kongres KPS. Celotna dejavnost v okraju je bila usmerjena prav na to konfe- renco in na drugi kongres KPS, ki je bil sklican za 11. november. V I^tuju so izvolili novo vodstvo okrajnega dobora OF in zagotovi- li, da je bil kar najbolj utečena transmisija partije. Enako so na- pravili z mladinsko organizacijo, ki so jo po združitvi s Skojem okrepili z mladimi partijci. V Ptuju in okoliških krajih so organizirali prireditev za prire- ditvijo z namenom, da se ljudi nekako uspava, da se ustvarja lažni občutek, kako se vedno nekaj dogaja, predvsem pa, da ob tem pozabljajo na kruto vsakdanjost — vse večje po- menjkanje, vse hujše pritiske. Pismo vsem partijskim celicam glede razdeljevanja Našega dela in pri- dobivanja stalnih naročnikov. 8 Td IN TAM 24. JUNU m3 TEDNIH Kmalu konec suše pri razglednicah? IMuj kot najstarf jšf slovensko mesto se ponaša s številnimi le- potami. Lepote, za katerimi ni proizvodov, pa so same sebi na- men. I>epoto je potrebno prodajati. Samo od tej^a, da je l'tuj lep, turizma ne l)(). Da \ turizmu prodajamo ponudbo, se vse l)olj zavedamo tudi v Ptuju, l.etos bodo vse akti>n()sti, ki bodo podprte z denarjem ()l)činske blagajne, namenjene izboljšanju p()nudl)e. V la sklop sodi tudi izdaja no- vih I m ističnih ra/.glcdnic. iiralku Tednika Tatjana Tomšič z Viča- ve 35 jc v zvezi s tem zapisala: "Najbolj narobe za turistični Ptuj je, da nima lepih razglednic ob to- likem slovesu lepega mesta." Ob- činski minister za turizem Peter Vesenjak se pridružuje njenim ugotovitvam in pojasnjuje: "Pred sto leti je imel vsak pomembnejši ptujski gostilničar. Iralikant svojo razglednico. Najlepše pa so bile ti- ste, ki jih je izdalo Turistično olepševalno društvo. Reprodukcije teh danes prodajamo v Turistič- nem informativnem centru kot spominek. Zavedamo se. da so razglednice eden največjih proble- mov v naši ponudbi. Cire za vprašanje kakovosti in količine. Da pa na tem področju resno dela- mo. pove podatek, da končujemo priprave na izdajo treh serij raz- glednic, skupaj jih bo osemanjst. Prvi sklop predstavlja Pluj kot srednjeveško mesto z vsem boga- stvom arhitekture in kulture, drugi sklop je vezan na bogastvo areho- logije s poudarkom na antičnem Ptuju (lapidarij. mitreji ...), v tret- jem sklopu pa bomo lahko izbirali med razglednicami z motivi iz na- ravnega okolja in kmetijskega bo- gastva Ptuja. Prizadevamo si, da bi bile nove razglednice resnično kakovostne, da bodo obiskovalci radi segali po njih. Motive bomo izbrali med šti- risto diapozitivi. Nekaj jih bomo uporabili tudi pri izdaji dopolnje- nega turističenga prospekta, nekaj pa v katalogu. Najtrši oreh pa bo poiskati tlrmo, ki bo pripravljena razglednice založili skupaj s Turi- stičnim informativnim centrom in izvršnim svetom. Za tisk bodo razglednice pripravljene že do konca junija." Za razvoj ptujskega turizma je pomembno tudi izobraževanje. Podobno kot drugi turistični de- lavci so imeli tudi Ptujčani možnost, da se izobražujejo v ok- viru programa Phare, ki zajema usposabljanje za marketing, kako- vost in gostoljubnost v turistični dejavnosti. V Sloveniji bo fCga izobraževanja deležnih okrog pet tisoč turističnih delavcev; največ, štiri tisoč, se jih bo izobraževalo v okviru programa Prodaja sloven- ske gostoljubnosti. Gre za veliko skupino ljudi, ki se neposredno ukvarjajo z gosti. Peščica turi- stičnih delavcev — vsega osem — se je zavedala pomena tega izo- braževanja, zato so prisluhnili, druge pa bo potrebno še "osvesti- ti", da bodo spoznali, da je kako- vost v turizmu v veliki meri odvi- sna tudi od usposobljenih ljudi. Teh v Ptuju še vedno močno pri- manjkuje, pa ne samo v turizmu. Če naj turizem v nekem kraju živi in se razvija, morajo za njim stati vsi: javne službe, obrt. promet, kemiijstvo ..., skratka vsi. ki nekaj proizvajajo. Turizem naposled "združuje" kar osemdeset odstot- kov družbenega dela. zato vrzeli ne more biti. MG Zanimivosti iz ormošiie občine sepivii teden upokojencev občine oriviož Od 27. junija do 3. julija se bodo zvrstile prireditve, namenjene sed- memu tednu upokojencev občine Ormož. Pričele se bodo 27. junija z razstavo cvetja in likovnih del v domu upokojencev, ob 16. uri pa bo kulturna prireditev Tudi po domače je lepo. Nastopile bodo pevske sku- pine, glasbeniki in humoristi društev upokojencev občine Ormož. Prire- ditve ob sedmem tednu se bodo nadaljevale v naslednjem tednu. 28. ju- nija bo na Malem Kogu upokojenski piknik, naslednji dan bo v domu upokojencev predavanje Ormož skozi stoletja, ob tej priložnosti bo pred- stavila svoje knjige tudi Erna Meško. V četrtek, 1. julija, bo pričetek meddruštvenih športnih tekmovanj. Prireditve ob sedmem tednu upoko- jencev pa bodo sklenili v soboto, 3. julija. Tokrat bo prireditev na Kogu, popestrena pa bo z bogatim kulturnim programom. Nastopili bodo pev- ski zbori Skupnosti upokojenskih organizacij Štajerske, ženski sekstet Kog ter godba na pihala iz Domžal. sončnice — glasilo učencev osnovne šole ormož_ Učenci ormoške osnovne šole so ob koncu letošnjega šolskega leta iz- dali glasilo, ki so mu dali ime Sončnice. Veliko so pisali učenci osmih razredov, ki so v minulem tednu poslovili od osnovnošolskih klopi. arheološko—etnološki tabor_ Pokrajinski mu/cj iz Ptuja organizira v sodelovanju z ormoško občinsko vlado šestdnevni arheološko—etnolo,Ški raziskovalni tabor za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Dela bodo potekala pod strokovnim mentorstvom diplomirane arhoologinje .Marjane Tomanič-Jevremov in dilomirane etnolo- ginje .\evenke Korpič s tremi sodelavci. Udeleženci bodo delovali v štirih skupinah. Sede? tabora bo v osnovni šoli Središče, tabor pa bo od ponedel- jka do ponedeljka od 8. do 16. ure. Za udeležence bo v središki Šoli kosilo. Etnološka skupina bo raziskovala verovanje, vraže, vedeževanja in zagouore na območju središke krajevne skupnosti. Delo v arheološki skupini pa pote- kalo na dveh ixHlročjih: v Cirabah pri Središču .se bodo udeleženci tabora sezna- nili z načinom arheoloških izkopavanj, vodenjem dnevnika, izrisom in voden- jem terenske dokumentacije in najdb, pri topografiji, ki bo omejena na ix>govo- re i domačini in ogledom ter dokumentiranjem nekaterih najdišč, pa se liodo udeleženci seznanili z razlago ledinskih imen, nenavadnimi najdbami in njiho- vo razlago. Na pKllagi \pra$alnie bodo skušali ugotoviti, koliko so še danes prisotna ustna izročila o poselitvi ix)sanie/nega kraja. I-n dan raziskovalnega tabora bo namenjen tudi strokovni ekskurziji na Ptuj. proslava ob dnevu državnosti_ Drevi ob 20. bo pri lipi, ki sojo zasadili pred dvema letom, proslava ob ''.nevu slovenske držabnosti. Po nagovoru pred.sednika ormoške občinske skupščine bo koncert Pihalnega orkestra Ormož. edvardu kozelu plaketa ormoža_ Izvršni svet Skupščine občine Ormož je dal pobudo za podelitev pla- kete Ormoža Ldvardu Kozelu, bivšemu vodju požarnega inšpektorata v inšpekcijskih službah občin Ormož in Ptuj, ki seje konec letošnjega ma- ja uix)kojil. Z več kot dve desetletji trajajajočim zavzetim in odgovor- nim delom na področju pož-rne inšpekcije sije pridobil ugled priznane- ga in doslednega upravnega delavce. Poleg dela v upravi je bil znan kot zavzet in predan delavec na področju gasilstva in izobraževanja ter usposabljanja za protipožarno zaščito. Vida Topolovec Paž v Cankarjevi v Ptuju foto: OM V zasebni hiši v Cankaijevi 10 v Ptuju sta izJcušepi frizerki Tatja- na Zemljak in Majda Mramor od- prli sodoben in lepo opremljen frizerski salon za ženske Paž. Odprto imata vsak dan od 8. do 11. in od 13. do 18. ure, ob sobo- tah od 7. do 12. ure. Razveseljivo je, da delata ludi ob ponedel- jkih, od 8. do 11. ure. V novem frizerskem salonu se stranke do- bro počutijo, zadovoljne pa so tudi s storitvami. Za obisk no- vega frizerskega salona Paž se lahko naročite na telefonsko številko 772-195. MG Podjetje imim predstavilo prstne barvice v soboto je bilo v Miklošičevi ulici v Ptuju živahno tudi po za- slugi zasebnega podjetja Tandem iz Levstikove ulice, ki je predsta- vilo prstne barvice tovarne Aero Celje. Že kmalu po osmi uri so jih pripravili za uporabo. Otroci in starši so bdi sprva nezaupljivi do "novih barvic", s katerimi jc moč barvati s prsti. Direktorica Ana Žemljic je skupaj s sodelavci hi- tro odpravila nezaupanje. Poveda- la je, da so barvice neškodljive in "prijazne" tudi do oblačil, saj jih je moč brez težav in zelo hitro od- straniti. Otroci so skupčij s starši preživeli lepe trenutke, barvanje s prsti so hitro osvojili. Pred ptujskimi otroki so prstne barvice spoznali mladi v drugih krajih, predstavitev v Ptuju in Or- možu pa je prevzela firma Tan- dem. Ta že nekaj časa uspešno so- deluje s firmo Aero in s ptujskimi šolami ter vrtci, kjer so že spozna- li, da so prstne barvice zalo zani- miv in uporaben izdelek. V soboto se je firma Tandem Ptujčanom po- bliže predstavila. Uspešno dela že četilo leto. Njena osnovna dejav- nost je veleprodaja pisarniške opreme oziroma oskrba ekonoma- tov z vsem, kar potrebujejo. Firma Aero jih je zaradi dobrega dela iz- brala za zastopnika na ptujskem in ormoškem območju. Kupcem se predstavljajo tudi v salonu v Prešernovi ulici 35 a v Ptuju. MG MBPcatoPleva Maloprodaja in Mticna agencija Anla pred Blaiovnleo Na splošno velja, da se turi- stični delavci v Ptuju in okolici premalo povezujejo. So pa ludi izjeme. Zgled za sodelovanje sla lahko profitni center Merca- lor Mip — Maloprodaja in Turi- stična agencija Anka iz Ptuja. Lastnica Anka Kolarič je Ma- loprodaji ponudila sodelovanje s turističnimi programi, ki bi jih v Ptuju predstavljali nosilci in prodajalci. Direktor ,Io7.e Vau- potič je povedal, da .so sodelo- vanje sprejeli, saj gre za ponud- bo, ki je vabljiva tako za njih kol trgovce, ki se vključujejo v občinsko turistično ponudbo, kot za Ptujčane, ki želijo po- bliže spoznali turistične organi- zacije oziroma agencije, ki pro- dajajo posamezne programe. Turistična sezona in sezona do- pustov sta pred vrati, zalo je vsaka takšna predstavitev več kol dobrodošla. Nekaj tedensko predstavljanje v Mipovem paviljonu pred blagov- nico, se je pokazalo kot zelo uspešno. Vsako predstavitev je doslej obiskalo od 50 do 150 Ptujčanov in drugih. Organizirali jih bodo do konca poletja, vstik petek ali soboto. V Maloprodaji pa so šli korak dalje in .so lastnici agencije podarili posebne kartice za uveljavitev pelodslotnega po- pusta pri gotovinskem nakupu v njihovih prodajalnah za turiste, ki jih pripelje v Pluj. V Maloprodaji so povedali, da bodo takšne oblike sodelo- vanja med posameznimi turi- stičnimi dejavniki v občini na- daljevali. Trenutno imajo v na- črtu sodelovanje s Pokrajinskim muzejem in Turističnim infor- macijskim centrom. MG V Zlat! čpti za športnllte Miran Kušar. Foto: Kosi Miran Ku.šar je v Zlati črti odprl butik s športnimi obla- čili in športnimi dodatki. Po njegovi zaslugi je v Ptuj prišel program Champion, ki ga do- slej še nismo imeli. Prodajajo tudi izdelke znanih firm Dun- lop, Lotlo in čevlje Roces ro- ler, ki jih v Ptuju prav tako še ni bilo. V novem butiku špor- tnih oblačil imajo na zalogi tudi ženske kopalke in pro- gram filness zasebne konfek- cije firme Tin iz Kamnika ter originalke kopalke Speedo. Miran Kušar pravi, da so z do- sedanjim delom zadovoljni, kupci se vračajo, če jc le mo- goče, upoštevajo vse njihove želje. Če kakšnega izdelka ni- majo, ga naročijo in v naj- krajšem času dostavijo kupcu. Vodilo pri njihovem delu sla kakovost in zadovoljni kupec. Trenutno imajo odprto vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobo- tah od 9. do 12. ure. Raz- mišljajo tudi o tem, da bi po- leti delovni čas podaljšali do 20. ure. MG Upokojenci vabijo • 3. julija nastopa upokojen- ski pevski zbor na prireditvi ob Tednu upokojencev v Žetalah. Hkrati je srečanje pevskih zbo- rov na Kogu. Zbrali se bodo pevci iz občin Ormož. Ptuj, Lju- tomer, Maribor in še od kod. • Upokojenci pripravljajo izobraževalni izlet po Goren- jski: Brezje, Javorniški Rovi in .lesenice, po dolini Radovne in Vintgar; postanek na Bledu, Kdor bo želel, se bo lahko od- peljal na otok in pozvonil v cer- kvici ter si zaželeli uskladitev ali vsaj izenačitev penzij. • Upokojensko društvo tudi zbira prijave za najcenejše leto- vanje v Rabcu (hotel Mimoza) po 20. avgustu. Prijave do 10. avgusta. ( Prostovoljno krvodajalstvo — najplemenltejše dejanje V ormo.ški občini /. nekaj manj kot IS.()()() prebivalci imajo pri Občinskem odboru Rdečej^a križa registriranih 1.500 krvo- dajalcev; od tej^a pa jih 800 redno sodeluje v eni izmed štirih letnih akcijah dajanja krvi. V dveh — tridnevni julijski in enodnevni januarski — odvzemajo kri strokovnjaki z Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, neposredno za ptujsko bol- nišnico pa dajejo kri še krvodajalci iz koj^ovske in središke kra- je\ ne skupnosti. S proslave ob 40-letnici krvodajalstva. Foto: Štefan Hozyan. Na letošnji občinski proslavi 40-lelnice prostovoljnega krvo- dajalstva v Slovenije minuli pe- tek v hardeški šoli so podelili 11 priznanj za 25, 8 za 30, po eno za 35 in 40 krat darovano kri ter 10 organizatorjem krvo- dajalskih akcij v ormoški ob- čini. Slovesnosti se je udeležil ludi član predsedstva Rdečega križa Slovenije in predstavniki RK sosednjih občin in transfu- zijske postaje Pluj. "Srž krvodajalske dejavnosti so krvodajalci, ljudje, ki del svo- jega življenja podarjajo druge- mu, da bi lahko la drugi, nezna- ni človek živel in delal. Hvala vam v imenu ozdravljenih, v imenu očeta in matere, ki jih osrečuje ozdravljeni otrok. Hva- la v imenu otroka, ki mu je kri rešila očeta in mater. S svojo življenjsko tekočino sle prispe- vali k sreči ljudi in to naj bo naj- večje plačilo za vaše darilo," je med drugim povedala predsedni- ca Občinskega odbora Rdečega križa Ormož Gabrijela Kuhar. Slavnostni gov9rnik, predsed- nik ormoške občinske skup- ščine dr. Jože Bešvir, je prav ta- ko poudaril plemenito poslan- stvo vseh, ki nesebično delujejo v tej humani organizaciji, še po- sebej pa omenil vse, ki dajejo svojo kri, da bi s tem rešili člo- veška življenja. Priznanje za 25 krat darova- no kri so prejeli: Zvonko Be- švir, Slavko Filipič, Milan Fištrovič, Aloj/, Horvat, Bol- fenk Fokrivač, Franc Zabav- nik, Boris Jovanovič, Ivan Zlatnik, Franc Bonibek ter Stanko in Marko Pokrivač, za 30 krat darovano kri: Ivan CJrašič, Viktor Pevec, Miro- slav Vozlič, Zdravko Zadra- vec, Marjan Rubin, Ivan Šavora, Bolfenk Luknian in Franc Mar, za 33 krat darova- no kri Purane Kosič in za 40 krat Franc Pucko. Priznanja ob 40-letnici pro- stovoljnega krvodajalstva na Slovenskem so za dolgoletno delu pri razvijanju le dejavno- sti v ormoških podjetjih in krajevnih skupnostih prejeli Ivanka Puklavec, Tončka Kelemina, Slavica Rozman, Manja Zlatnik, Marija Ime- rovič, Stanko Škrlec, Ciril Vnuk, Marta Hlebec, Štefan Trstenjak in Jože Prapotnik. V kulturnem sporedu so sode- lovali učenci ormoške osnovne šole. Poleg pokrovitelja sveča- nosti, SO Ormož, so sodelovali še opekarna Ograd, Mercator — Zarja, Carrera Optic, Tima Klas, Komunalno podjetje Or- mož, Tovarna sladkorja Ormož in Trgovsko-gostinski center Cvetko iz Ormoža. Vida Topolovec Avdlclie za lelošnjl leslival Za letošnji 24. slovenski festiv bo 3. in 4. septembra v dvorani rekordno število ansamblov. Od opravljati avdicijo. Avdiciji sla bih dve, obe je organizirala agencija Videoton Geržina iz Maribora. V Motelu Čatež so v petek nastopili ansambli Zlate strune iz Rogaške Slatine, Planika iz Kranja, Fantje izpod Vurberka z Vurberka, Hlej;()š iz Škofje Loke, Cik cak iz Škofij, Rubin iz Novega mesta, Skubic s Sla- povi iz Grosupljega. Fantje s klančka iz Kamnice in Savica iz Bohinja. V soboto je bila avdicija v Mali Nedelji. Nastopili so an- sambli Slovenskogoriški kvin- tet iz Vidma ob Ščavnici. (Jaj al domače zabavne j^Iasbe, ki Center v Ptuju, se je prijavilo teh jih je sedemnajst moralo iz Mozirja. Rokondo iz Dravo- grada. Fantje izpod Uršlje z Raven na Koroškem, Domžal- ski odmev iz Domžal. Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice. Vij^red iz Laškega in .\jda iz Medvod. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Ivo Ciani, .Anton Horvat. Franc Lačen in Tomaž Tozon, se bo danes ponovno se- stala zaradi uskladitve kriterijev dveh avdicijskih dnevov in v naslednjem lednu obvestila an- samble o uspešnosti nastopov. f EDNIK - ^^^^^ ^^^^ OD TU IN TAM PRAVILA OBČINSKEGA PROTOKOLA Kaj bi jedel na Ptuju Milan Kučan Kaj se d()jj;aja /a občinskimi /idovi v trenutkih, ko ostane visoki gost s spremljevalci sam z gostiteljem in njegovimi poniočniki? Skoraj praviloma so zraven tudi novinarji, tega pa ne moremo trditi za obiske drugih občinskih protoko- larnih objektov, ludi če je včasih videti tako, se v času obiska najvišjih domačih državnikov ali tujih delegacij ne zgo- di prav nič naključno — vse Je predvideno s scenarijem, imenovanim tudi občinski protokol. ŽanJ skrbi na Ptuju 1 rane \ reže, ki je Aod ja službe za krajevne skupnosti, oskrbo premoženja in protokol na občini. franc Mreže, vodja protokola občine Ptuj Če ne bi rojenega Kidričanea Franca V reže t a po/nala že od zdavnaj, bi ga kot novinarka spoznala prav gotovo hitro v začetku svoje službe. Njega in Branka Novaka. Hden od njiju jc namreč prisoten prav pri vsa- kem sprejemu, ki ga doživi kdorkoli pri ptujskem županu ali predsedniku izvršnega sveta. Naš sogovornik je Franc Vreze, ki je dal "skozi" že kar nekaj občinskih predsednikov. Na občini je zaposlen namreč od leta 1978, ko je prišel kot svež kader s pravkar končano poli- tično šolo za občinskega kadro- vika. Čeprav je služboval ka- sneje kot sekretar Družbenopo- litičnega zbora občine Ptuj in sekretar Občinskega sindikalne- ga sveta, nato pa še kot pomoč- nik načelnice Oddelka za občo upravo in proračun, so mu neka- ko vedno dodajali tudi protoko- larne postopke. Pri njem je ostala sicer zabeležena za da- našnji čas marsikatera zanimi- vost tudi z drugih področij dela, vendar nas je tokrat zanimal predvsem protokol. "V vseh teh letih se protokol občine Ptuj ni veliko »spremenil. Najpomembnejše je, kakšen bo prvi vtis, ki ga bo dobil gost o gostitelju. Res pa je, da smo v času Brumnovega in Rajherje- vega vodstva sprejeli, da pred- sednik občinske vlade in župan sprejemata goste samo v Mestni hiši, kar je bilo pogojeno tudi z njuno preselitvijo v to stavbo," pripoveduje Franc Vreže. Kaj je va.še delo? "Protokol je scenarij neke pri- reditve in sprejema. Ko dobi župan ali predsednik IS obvestilo o obisku ali prireditvi, ki bo na občinski ravni, obvesti o tem vodjo protokola. Če gre za prire- ditve, Jih spelje občinska komisi- ja za proslave in prireditve." Si- cer pa napiše scenarij vodja pro- tokola, torej Franc Vreže. ali Branko Novak, sekretm- komisije za proslave in prireditve. "Najpomembnejša je 'teža' obiska, torej kdo bo občino obi- skal. Ko prihajajo na obisk mi- nistri po strankar,ski liniji, ko Jih vabijo stranke, ponudita krajši sprejem tudi župan in predsednik IS. Ko gre za obisk predsednika republiške vladni ali predsednika države, se o vseh podrobnostih dogovarjam z republiško protokolarno službo. Podobno v primeru, če bi obiskal Ptuj kakšen tuji am- basador ali državnik. Z visoki- mi gosti usklajujemo datume prihoda tudi za deset dni v na- Picj." kje kdo sedi Namen protokola Je pravza- prav ta, da nekdo natančno vna- prej predvidi vse, kar se bo na obisku dogajalo. In vse dogo- vorjeno oziroma zapisano v sce- nariju se spoštuje. Prav vse obi- ske sprejmeta župan ali pred- sednik IŠ ali oba skupaj s sode- lavci. Če gre za manjši sprejem, lahko le-ta poteka kar v pisarni gostitelja, sicer pa so delovni sestanki v sejni sobi, kakšno srečanje s številnimi udeleženci pa se dogaja tudi v poročni dvo- rani. Zelo pomebno Je, kje kdo sedi. Na prijateljskem obisku ali ob podpisu kakšne pogodbe sedijo gostje in gostitelji drug zraven drugega, na delovnem eni nasproti drugim, prav tako tudi na meddržavnem obisku. Pri tem sedi gostitelj v občinski sejni sobi zmeraj pod veduto Ptuja. darilo gostu je simbolično in za vsakega enako Če je državni minister ali predsednik države oziroma vla- de na Ptuju prvič, mu gostitelj izkaŽč del pozornosti z darilom, to Je pleteno košaro, v kateri so majhen kurent, buteljka vina in ptujski propagandni material z monografijo in vodnikom po Ptuju z okolico. Sicer pa Je gost v Me.stni hiši deležen tudi kavi- ce, vina ali obloženih kruhkov, pač glede na čas obiska in na načrte, ki Jih za tisti dan še ima. Če se bo mudil na Ptuju ves dan, mu s protokolom pripravi- jo ogled znamenitosti, pa seve- da kosilo. kaj bi na ptuju jedel milan kučan Izjemno pomemben je izbor hrane. Jedilnik, ki ga Franc Vreže sestavi in ga v primeru najvišjega državnega obiska in tujih delegacijah nekaj dni prej sporoči republiškemu protoko- lu, mora biti ravno pravšnji: hrana ne sme biti mastna ali težko prebavljiva, ne sme vse- bovati majonez, prežganj, pre- več omak, biti mora razno- vrstna, izkazovati pa inora tudi pokrajinsko pripadnost, ali dru- gače, biti mora domača. Tako za predjed ponudimo na Ptuju najvišjim gostom, na primer Milanu Kučanu, tunko, domači kruh. zaseko. čebulo .... med Juha- mi se najbolj ogrevamo za kislo in gobovo z ajdovimi žganci, za glavno Jed več vrst mesa, solate, priloge, tudi morske sadeže, v iz- bor sladic pa se uvrščajo predv- sem raznovrstne gibanice. Seveda sodi k temu paleta vin iz ptujske kleti. Mnogo pomembnejša kot količina Je kakovost hrane. poklicni preizkuševalec jedi To pa kontrolira za varovane ose- bi" diplomirani živilski inženir iz ustrezne službe. Že kakšen dan pred obiskom pride na kraj srečanja oziroma v gostilno, ki K) pripra- vljala hrano za gosta. Pregleda čistočo v kuhinji in nadzira nabavo živil in pripravo hrane. On ludi preizicusi Jedila, ki bodo postrežena na obisku. Sicer pa se varnosti va- rovanih oseb ali visokih tujih go- stov p<.)sveča cel tim strokovnjakov. kaj obleče branko brumen_ l'rotokol predpisuje tudi oblačilo gostitelju. Kaj naj na primer oblečeta predsednik iS Branko Bru- men ali župan, ni potrebno posebej zapisati, saj znata tudi s svojim vi- dezom izraziti spoštovanje do go- stitelja. Za delovni sprejem Je oble- ka drugačna kol Zxi konzularni spre- jem ali koncert. Tu mora nositi temno obleko, po možno.sli smo- king, in belo srajco. Pomembna ra- zlika je ludi v kravati in metuljčku. Prva Je bolj delovna, metuljček bolj slovesen, je i-)ovedal Franc Vreže. Poseben program pa Je |X)lrebno sestaviti tudi za žene gostov, če so le-te zj-aven. Za soproge se pripi-avi damski program, ki vključuje tudi znamenitosti mesta, obisk trgovin ... protokolarni objekti ptuja_ Ko Je gost na Ptuju ves dan. mu razkažemo ludi znamenitosti me- sta in okolice. To so seveda ptuj- ski grad. staro mestno Jedro. Mi- heličeva galerija. Ptujska (iora in seveda ptujska klet, če le čas do- pušča. Sicer pa predvideva občin- ski protokol prigrizek oziroma ko- silo pri Zlati goski. v goslilnici Pav. pri Ribiču, na Gorci. Švabo- vem, nočitve v hotelu Mitra. Go- ste peljemo tudi na letališče in Jim razkažemo občino iz zraka. Cilj pogostitve Je samo eden — da do- bi gost o Ptuju in Ptujčanih čim boljši vtis. kar se seveda pozna pri delovnih razgovorih in splošnem zavzemanju za probleme nekega kraja in tamkajšnjih ljudi. Milena Zupanič Prvi sprejme visokega gosta na Ptuju vodja protokola Milan Kučan ob zadnjem obisku na Ptuju z Brankom Brumnom in Voj- tehom Rajherjem 10 — ZA MLADE 24. JONU 1993 TEDNIK Mladi dopisniki ^^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki V Tednikth ki Jif izšef juniju., smo pri sesUivku Dan (H/prtih vrat naplnali^ da ga ju napisat Uroš Sa^ gadin k Ofgf MefiUč, v resnici pa hodi na H0t0 liregi Pri nekuterih drugih sestavkih ni bila za- pisana sMa — vseh pri- merih OŠ iireg. Ohi' napa- ki sta se k^f ntlej»a dela lila- ^ovcst človeštvu za vodnarjevo dobo sem pripra>il še zadnjih ne- liiij odlomko> in misli tejja i/Jemnej^a mojstra modrosti. o r^igijah _ "V prvih obdobjih svela so ljudje na Daljnem v/hodu Uni- vei/.alnemu Dihu dali ime TAC) in lako beremo v starodavnih kitajskih knjigah: Veliki Tao se ne javlja, je brezobličen. Vendar pa je ustvaril nebesa in zemljo. Veliki Tao nima imena, in ven- dar stori, da se vse razvija in uspeva. Veliki Tao je bil Hden. Hden je potem bil Dva. Dva je postal Trije (o tej simlmiiki obširneje v prejšnjem Članku). In Trije nazadnje vSedem. izpo- polnjujoč vesolje z javljajočim se stvarstvom. In veliki Tao da- je vsemu dobro in zlo, dež, ro- so, sončni svit in cvetlice; iz svojega brezmejnega obilja hra- ni vse." (Levi 9, 21—26) ' "V starodavnih časih je neko ljudstvo na Vzhodu častilo Bo- ga, Knega, ki so ga imenovali BRAHM. Imelo jc pravične za- kone in so živeli v miru. Gledali so notranjo luč in hodili pota modrosti. Toda javili so se du- hovniki z mesenimi težnjami in so spremenili postave po svoji miselnosti. Ubogim so nalagali težavna bremena, prezirajoč načela pravičnosti. Tako so se brahmani pokvarili. Toda v teminah časa jc nekaj velikih duhovnih mojstrov osta- lo trdnih. Obvarovali so mo- drost svetega Brahma nedotak- njeno in lahko jo berete v njiho- vih svetih knjigah. V deželah Kaldeja so poznali Brahma. Po- božni brahman z imenom Terah je živel v pokrajnini Ur. Njegov sin je bil tako predan brahman- ski veri, da se je imenoval A. Brahm (ABRAHAM). In on je bil izbran, da bo oče hebrejske rase." {Levi 10, 1—6) Ko jc Terah umrl v Haranu. je Abraham s sorodstvom in čre- dami ovac odpotoval v Kanaan. kjer se je naselil pri Morahovih hrastih. Ko je v deželi izbruhni- la lakota, je Abraham s sorod- stvom prišel v Kgipt. kjer se jc nahajala zibelka iniciacije. Zato so v tistih časih duhovni mojstri potovali v Kgipt. Abraham seje tam učil znanja modrih in zna- nosti o zvezdah. Ko si je prisvo- jil potrebno znanje, se je vrnil v Kanaan, kjer je v dolini Mamre tudi umrl. Spomin na njegovo življenje in delo ter zgodovina izraelskih rodov je vse ohranje- no v judovskih svetih knjigah. "V Perziji so poznali Brahma in se ga bali. Ljudje so v njem častili Hnega, Izvor vsega. Bil jim je svet, enako kot Tao prebi- valcem Daljnega vzhoda. Ljud- stvo je živelo v miru in pravica je vladala. Toda kakor v drugih deželah so se v Perziji pojavili duhovniki, sebični in poželjivi, ki so prezirali pravično Moč, Modrost in Ljubezen. Religija seje izpridila. V teku ča.sa pa .se je utelesila ve- lika duša, ki so jo imenovali ZA- RAIUSTRA. On je videl brez- zvočnega Duha, vzvišenega nad vsem. videl je nemoč bogov, ki so jih oblikovale človeške roke. Spre- govoril je — in vsa Perzija je pri- sluhnila. In ko je rekel: Tin Bog, eno ljudstvo in en sveti oltar.' .so jX)padali oltarji malikov in Perzija je bila rešena. Toda ljudje morajo s •človeškimi očmi videti svojega IJo- ga. Pa je Z^ratustra govoril: 'Naj- večji od duhov, ki stoje ob oltarju, je AHURA MAZDA, ki se javlja v Sončnem žarku." In vse ljudstvo je v soncu gledalo Ahtua Mazdo, pa- dali so pred njim na tla in ga častili v tempi jih sonca. In Perzija je dežela MACiOV, kjer so živeli oni duhovniki, ki so Ziigle- dali vzhajati zvezdo in soji sledili na ''iihod. do mesta, kjer je bil rojen Marijin sin; in oni so bili prvi, ki so P^)/.tlravili Knezii Miru (Jezusa Kri- ^usa)." (Levi 10. 16—26) o mojstrskih dušah "Kadar koli je človeštvo po- hebovalo dodatne luči, vselej je Ptišla na zemljo velika, MOJ- STRSKA DUŠA, da je podarila 'uč. Že pred dnevi Ved je svet imel mnogo svetih knjig, da so mu razsvetljevale pot. In ko je človek potreboval več luči, so se pojavile Vede. Zend .'\vcsta (nauk o Ahura Mazdi) in knjige o Velikem Tau. da kažejo pot do višjih oblik. In ob svojem času se je človeštvu v razsvetljenje pojavila Biblija, vsebujoča Po- stavo, Preroke in Psalme. Mini- la pa ,so leta in človeštvo je po- trebovalo več svetlobe. Tako zdaj pričanje žareti z višave Zvezda Dneva, Jezus pa je učlo- večcni poslanec, da to luč po- kaže ljudem." (Levi 14, 18—22) popolna doba O obdobju po Jezusu je Levi dejal (14,'26—27): "A"šcle v časih, ki pridejo, bo človek do- segel višje višave in prišle bodo luči, ki bodo še močneje žarele. Potem pa, ob koncu, bo prišla na Zemljo mogočna mojstrska duša, da bo svetila na poti k prestolu popolnega čoveka." "Popolna doba ne bo zahteva- la oblik in obredov in žrtvovan- je mesa. Popolni čas bo nasto- pil, ko bo duhovnik sleherni človek in ljudje ne bodo upora- bljali posebnih oblalil za to, da opozore na svojo bogoljub- nost." (Levi 35, 6 in 15) "Prišel bo čas, ko bo vse živo doseglo razvojno stopnjo popol- nega človeka. Ko pa bo človek postal človek, tedaj se bo razvi- jal dalje v vi.šje oblike življen- ja." (Levi 32, 8—9) Ta nauk je v skladu s pogledi Nove Dobe in nekaterimi vzhodnimi nauki, ki trdijo, da razvoj oz. evolucija duše poteka dalje tudi v ono- stranstvu. Krščansko prepričan- je. da duša po smrti ostane sa- mo v enem od treh oblik bivan- ja (pekel, vice in nebesa), naj bi razveljavil že Jezus v Novi za- vezi z besedami: "V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč." o smrti_ "Človeka zadene klic smrti vselej takrat, ko je zanj naj- boljše. Probleme namreč lahko rešujemo tu in onstran. Ni po- trebno dvomiti, da se bo vsakdo znašel tam, kjer mu bo za reše- vanje problemov najbolj ugod- no. Samo iz sebičnosti se poro- di želja, da bi duše, ki so odšle, klicali nazaj." (Levi 15, 5—6) Na nekem drugem mestu Bla- govesti je Jezus tolažil mater ob izgubi sina: "V telesni lupini mu je bilo treba izpolniti njemu odrejeno nalogo. Prišel je, opra- vil svoje delo, nato je meso odložil vstran. Odslej ga več ne potrebuje. Tam, kjer ga ne dose- ga tvoje človeško oko, mu je dodeljena nova naloga, ki jo bo dobro izpolnil, nato bo stopil dalje, pa spet in spet, dokler ne doseže krono popolnega živ- ljenja. Kar je storil tvoj sin in še dela, to moramo delati vsi." (Levi 54, 7—9) O naravi človeka "Dvoje jazov imamo; VIŠJI IN NIŽJI JAZ. Višji jaz je človeški duh. odet v dušo. oblikovan po Bogu. Nižji jaz. jaz mesa, telo s poželenji, je zrcaljenje višjega, to- da popačeno po zatemnjenem etru mesa. Nižji jaz je prevara in bo prešel, višji jaz je Bog v človeku in no bo prešel. Višji jaz je ute- lešenje resnice, nižji jaz je narobe resnica, in torej ne-resnica v svo- jem javljanju. Nizki jaz je bogat z obljubami, toda reven na blažen- stvu in miru; ponuja prijetnost, veselje in zadovoljujoče pridobit- ve, daje pa nemir, bednost in hi- ranje. smil. Če bi me vprašal, česa se je treba učiti, bi vam rekel: SPOZNAVATI SI:BI:! Kdor do- bro ptizna svoj nizki jaz. ta pozna prevare sveta, ve za to, kar premi- ne; kdor pa pozna svoj višji jaz, pozna Boga; pozna to, kar ne mo- re prenehati." (Levi S, 5—15) Kako pospraviti pridelek Pri podjetu Vinogradništvo, vinarstvu in sadjarstvo .Jeruza- lem Ormož seje pričela sezona spra^ila pridelkom. Pr\i letošnji (dokaj občutljiv) pridelek, jaj^ode, ki jih imajo v Savcih pri To- mažu nasajene na okoli 15 hektarjih, od tej^a je 12 hektarjev v polni rodnosti, so /,e pobrali. Če se bo vroče in suho vreme na- daljevalo, pridejo kmalu na vrsto ^išnje in potem še vse druj^o sadje vse do pozne jeseni, ko obirajo razne sorte jabolk. .Sezonska proizvodnja je v pre- težni meri odvisna tudi od pridnih rok pobiralcev in skrbi jih. kako bodo pospravili letošnji od sušne- ga vremena nekoliko okleščeni pridelek. Prejšnja leta so delav- cem iz obrata Sadjarstvo priskočili na pomoč sezonski delavci iz so- sednje Hrvaške, letos pa ni tako. Na ormoški izpostavi mariborske- ga Zavoda za zaposlovanje je tre- nutno prijavljenih 1161 iskalcev zaposlitve. Na tem seznamu so poiskali 100 takšnih, ki bi delo lahko opravljali. Na pogovore jih je prišlo okoli 80. potem pa je bil usip iz dneva v dan večji. Vsak dan bi jih moral avtobus v Or- možu pobrati 60, kot je bilo dogo- vorjeno, a .se je že po dveh dneh število obiralcev jagod kljub inter- vencijam zavoda zmanjšalo na po- lovico. Ob manjšem številu je bil še drug problem — storilnost ali po domače povedano lenoba, saj so zmogli komaj četrtino ali polo- vico delovne norme. Norma 5 do 10 kg jagod na uro ni prevelika obremenitev. Ob majhni storilno- sti so tuintam namerno poškodo- vali že sicer občutljive sadeže. Ta- ko so jih morali kasneje iz višjega kakovostnega razreda (samo naj- kakovostnejši pridelek pošiljajo na trg) nameniti za industrijsko predelavo. Direktorja podjetja Jeruzalem Ormož Toneta l.uskoviča skrbi, kako bo z obiranjem drugih sadežev. Sedaj so na vrsti višnje, kjer pa bodo morali imeti še večje število obiralcev, saj je na- sadov več kol jagodnih. Za okoli 400 ton visenj bodo morali zbra- li 400 obiralcev, saj morajo bili višnje prav tako pravočasno in kavlitetno obrane. Kdo ve, kaj se bo zgodilo, če bodo v nasade višcnj spustili sicer nezaposlene, vendar za delo povsem nezainle- resirane delavce. S lem pa pri enoti Sadjarstvo še ni konec sezonskega obiranja sadja. Jeseni pridejo na vrsto še jabolka. Pa da ne bo kdo mjslil, da je delo slabo plačano! Če denimo obiralec pri obranju jagod do- seže srednjo normo, potem v dveh tednih, brez sobot in ne- delj, zasluži okoli 15 tisočakov. To pa je kar lep dodatek k pod- pori ali nadomestilu za nezapo- slene, ki ga mnogi dobijo na Zavodu za zaposlovanje. Vida Topolovec Vspel Koncert Moškeoa pevskega zliora Koianale Ptuj zborovodja gospod jože dernikovič V palaciju na ptujskem j^radu je Moški pevski zbor Komu- nalnej^a podjetja Ptuj pod umetniškim vodstvom ,Jožeta Drni- koviča i/vedel 18. junija letni koncert. Uvodoma je direktor podjetja dipl. inj^. Cvetko pozdravil občinstvo in čestital pev- cem ob 18-letnici obstoja zbora. Sočen zborovski zvok je prišel v akustičnih prostorih do polnega izraza v vseh glasovih, dominirali pa so nižji glasovi, posebno drugi basi in baritoni, ki so bili odlična baza sicer enotnim tenorjem, ki so se tu in tam razživeli celo nad svojo običajno zadržanostjo in s tem obogatili posamezne dele skladb z muzikalnimi dina- mičnimi vzponi. Zbor ima lep, kulturen zborovski zvok; pevci ga dosegajo predvsem z enot- nim dihanjem, ki jim omogoča enovito izpeljavo ludi daljših fraz v enem samem dihu. O pro- gramu koncerta ne bom posebej pisal, saj pri eni vaji na teden ne moremo pričakovali vedno novega programa, zalo se bom dotaknil le onih izvedb, ki so dosegle, čeprav že večkrat zape- te, la večer svojo najboljšo iz- vedbo: Alja/.ev Trijilav — lepa, enotna izvedba, s primerno di- namično gradacijo, tempom in enotnimi baritoni. Mirkova Na trj^u — čisla, nežno romantično zapeta podoknica. Verbič: Va- sovalec — lepo naraščanje do polne jakosti v vseh glasovih, posebno pri besedilu "in obja- me zemljo noč," z enotno bar- vanimi baritoni. P. L. Galli: Le montanara — je bila dina- mično nekoliko monotono izve- dena. Devovi ,|e vpihnila luč — je manjkalo nekaj več šalji- vosti. Pregelj: O košnji in Mi- helič: Zdravica — sla bili pri- merno podani. V drugem delu koncerta mi je bila posebno všeč Tomčeva: Teče mi vodica — bila je zape- ta s toplino, panonsko širino, na koncu druge kitice pa so nizki basi pokazali svoje nižine — oktavo od drugega basa (kontra- bas). Ker je v takšnih nizkih to- nih težko izgovarjali vokale, ne da bi s tem prišli v grobost, pri- poročam, da vsi glasovi izgo- varjajo besedilo normalno, le pri zadnji ponovitvi fraze v ppp naj pojo kontrabasi le na vokal "6" prek cele fraze, torej brez besedila; tako dosežejo lep, ni- zek orgelski pedalni ton, zvok pa pridobi na širini. Dobro sla bili izvedeni tudi Buble: Neču da te kunem, 1). Fio: Pod tvo- jim prozorom, posebno lepo pa je bila zapeta Devova: Cej so tiste stezice. Pri Tomčevi: Do- lenjski furmani bi zaradi ki- tičnega dolgočasja bilo želeli več zborovodjeve domiselnosti, predvsem v dinamiki in z vsaj nekoliko variiranim tempom. O drugih skladbah sem že po- ročal in tokrat ni bilo bistvenih sprememb; morda le lo, da je pri solističnih vložkih drugi te- nor ostal glasovno suh, brezbar- ven in brez resonance. Kakor sem že v naslovu napi- sal, je koncert lepo uspel, poseb- no pri omenjenih skladbah, ki so mnogo prispevale k odobravanju občinstva, saj je na koncertu zah- tevalo še nove dodatke. Gospod VI. Pulko je v imenu službeno odsotnega predsednika ZKO podelil pevcem za dolgolet- no udejstvovanje bronaste, sre- brne in zlate Gallusove značke. Na koncu moram omeniti še dva organizacijska spodrsljaja. Prvi: ogledoval sem si krasno vabilo na koncert in tiskani pro- gram. Na nobenem od njiju pa ni bilo zapisano ime zborovod- je, ki je odgovoren za dober ali slab uspeh koncerta;in ne le to, pevce mora najprej z mnogimi utrudljivimi vajami posamezno, po glasovih vse te pesmi naučiti. Posluašlec si le težko predstavlja, koliko posameznih tonov (not) zapoje zbor pri eni sami pesmi! Glede zborovodje v tem primeru sicer nisem imel težav, saj poznam gospoda Der- nikoviča že lepo vrsto let. Dru- gi: na programu piše: "Hvala za sodelovanje!" Komu gre ta zah- vala? Če zborovodja in pevci iz- vajajo svoj spored dobro, prite- gnejo občinstvo k sodelovanju — čim lepša je izvedba, toliko tesnejše je sodelovanje med iz- vajalci in poslušalci. Svoje so- delovanje (uživanje) izražajo poslušalci s ploskanjem. Zahva- la gre torej zborovodji in pev- cem! Občinstvu pa se zahvali- mo za obisk. Zapisana namesto živa beseda DRAGI IVAN! Moja beseda slovesa priha- ja iz srca, toda telko, ker je občutena. Ptujčani, ki te ima- mo zavoljo tvojega uglednega Življenjskega dela radi in smo te izbrali za svojega častnega občana, smo si za trenutek priklicali v spomin tvojo Življenjsko pot na žalni seji. Tvoji vrstniki in jaz z njimi gledamo daleč nazaj v dvajse- ta in trideseta lela, ko se je določila tvoja pot v svet, ki je bila nekaj posebnega. Vidini te v gimnazijski klopi nedaleč od sebe, vidim tvojo nakodrano glavo in vprašu- joče, raziskujoče oči. Imela sva srečo, posebej ti, da nama je naš jezik in stvaritve v njem vsaj kratek čas posredovala med drugimi predavateji tudi draga nam Marja Boršnikova. Zdaj, ko raziskujemo korenine tvojega pisateljevanja, poza- bljamo, da segajo le-te daleč nazaj, prav v šolske klopi. Med tvoje pr\'e literaturne iz- delke lahko štejemo, in to tudi moramo, tvoje domače in šol- ske naloge, ki so vzbujale po- zornost nas sošolcev, najprej zavoljo svoje obsežnosti, dol- žine. Pa je bilo v njih še pre- cej več. Lepega dne se je vsu- la na t\'oje kodre graja in pred nami vsemi si hočeš-nočeš raztrgal svoj pisni izdelek. Tu se je začelo tisto, o čemer bo- do še dolgo in mnogo razpra- vljali ocenjevalci tvojega opu- sa, ki si mu dal prvi večji pou- darek s prispevki v dijaškem glasilu Rast. Trenutek slovesa pa naj bo intimen! Včasih se vprašujem, kaj te je navajalo na to, da si prihajal k meni v budinsko go- stilno mojih staršev iz svojih Štukov na nasprotnem koncu naše mestne okolice, da sva igrala šah in se menila o rečeh, ki so se nama zdele po- membne in za življenje usod- ne. Potem si se vračal v svoj zame takrat mogočni mlin ob Grajeni pod obronki Mestnega Vrha, ki mi je vselej pred očmi, ko mi misli blodijo po najinih mladostnih stikih in stiskah. No, in potem nas je zapusti- la Boršnikova; še malo, pa si nas zapustil tudi ti pod prisi- lo. Le redko sva se videvala. Prišli so listi težki, viharni časi, ki o njih tudi Ptujčani govorimo s trpkostjo v srcu. Pa sva se vendarle srečala in našla. Nekega lepega dne v avstrijskem Gradcu, ko si ves skrušen in zaskrbljen prihajal iz Dachaua. Kovala sva na- črte, ki jih ni bilo lahko izpel- jati, pa si jih vsemu navkljub zmogel. Po končani moriji se je začela nova pot. Prihajal si na Ptuj in v rodni kraj, jaz pa sem te obiskoval pri tvoji za- ložbi, res je bila v veliki meri tvoja, in nadaljeval iz skupnih korenin izvirajoče stike. Mar- sikatera pobuda je bila tvoja. Ptujski sošalci nismo nikoli pozabili povabiti te na naša srečanja, ker si bil naš, če- prav si moral prezgodaj zapu- stiti šolske klopi. Ptuj te je znal ceniti in ti iz- kazati čast in spoštovanje: iz- bral te je za .svojega častnega občana. Svojemu mestu si po- svetil največji del ustvarjalno- sti, zato ostajaš naŠ za vselej. Rudolf Čeh Prebujanje Brez namena, da bi polemi- ziral A z g. Vogrincem ali še manj z g. Žižkom, želim pri- spevati svoj skromni delež živahni razpravi, ki se je raz- vila na straneh Tednika. Na vsak način so priznanja vredni talenl, pogum in izbira gradiva, ki ga podaja g. Silvo Vogrinec. Snov, v kateri je skri- ta uganka življenja, je podana razumljivo, lahkotno — pa vseeno z vso možno resnostjo in spoštovanjem do narave. Me- nim, da je namen prebudili ti- ste, ki spijo! Prikazali vrednote skozi čas in opozorili na sedan- je zelo pomembno obdobje. Naključje ne obstaja, lako po- tem tudi ni naključje, da se v Ptuju dogaja nekaj lako lepega, samo VIDETI je treba! Lahko trdim, da nekaj poli iskanja lastnega JAZ-a ali poenotenja z naravo precej dobro poznam, ta vrata so od- prta. Vsem tistim, ki še niso našli volje ali poguma ustavili se pri sebi, začeti razmišljati, svetujem: počasi začnite odpi- rali vrata v te čudovite prosto- re ... Proslore duha, ki jc ne- skončen. Bolj boste spoznali sebe, bolj boste razkrivali skrivnosti življenja in koz- mične neskončnosti. In znali se boste ustavili pri majhnem cvetu (verjemite, to je celi svet v malem, to je utrip koz- mosa), drugačna se vam bo zdela voda, zelenice, nebo, prijatelji. Ljubezen bo hrana vašemu telesu in ona bo niha- lo na višjih frekvencah. Kljub temu da smo si zelo različni in da niti dva človeka nista ena- ka, je možno ljubiti in spošto- vati te različnosti, spreminjati pa edino in samo sebe. Ne smemo pozabili, da smo odgovorni najprej za sebe in da imamo v lem življenju do- ločene naloge. Katere so? Po- iščite odgovor pri sebi ali poiščite nasvet in pomoč uči- teljev, ki se bodo ob pravem času pojavili na pravem, seve- da če boste lo iskreno želeli. Poli do iskanja lastnega JAZ-a so različne: molitev, meditacija, radieslezija, bioe- nergija, pravilna prehrana ipd. V naravi je vse povezano in lahko gremo po različnih po- teh do istega cilja: odgovora, zakaj živimo: Gotovo lahko trdimo, da materialna blaginja ne prinaša svetlobe in sreče v človeka, da je še nekaj dosti močnejšega in važnejšega. Nekje sem prebrala, da je materialna vrednost človeka 5 DEM (minerali, kalcij, voda ...)! To pomeni, da samo zara- di tega ne moremo in ne sme- mo živeli. Zapisi g. Vogrinca so obe- nem tudi izzivi za vse nas, da malo drugače razmislimo o sebi in kozmosu, da se zave- mo sedanjega časa in mu pri- spevamo svoje najboljše re- zultate. Seveda vsakdo od nas na svoj način in v obliki pozi- tivnih misli in dejanj. Hvala, g. Vogrinec. In g. Žižku ludi, saj je kljub gle- danju, ki je obstalo na subjek- tivni točki, tudi prispeval k te- mu, da pride do prebujanja in razmišljanja o človeku kot de- lu celote kozmosa. Če se g. Žižek ne bi pojavil s svojimi prispevki, bi si ga bilo treba izmisliti. Antonija Krajnc !2 — ŠPORT IN društva 24. JUNCJ 1993 - TEnMH( Ptuj — središče slovenskega boksa Profesor Sla\ko Doki jc po 23 letih \odenja Hoksarskej^a klu- ba Ptuj predal mesto predsednika Janku čabrovcu — o tem smo > iVdniku /e pisali. Zakaj se je odločil /a ta korak, boste i/.vedeli i/ poj^ovora /. njim. Slavko Doki: Slovenski klubi so me 1990. i/.brali za predsed- nika Boksarske zveze Slovenije, od leta 1991 sem član Olimpij- skega komiteja Slovenije ter član Hvropske in Svetovne ama- terske boksarske asociacije, kar pomeni veliko dela. Star prego- vor pravi, da je na dveh stolih težko sedeti, kar se je v zad- njem letu poznalo v Boksar- skem klubu Ptuj, saj se ni mo- goče enakovredno posvečati hkrati klubu in zvezi. Odločil sem se za slovensko zvezo, klub pa osvežiti z novimi ljudmi, ki so pripravljeni odgovorno dela- ti. Kaj pričakujete od novejša vodstva? Slavko Doki: Predvsem pro- fesionalen pristop k delu. da bo ptujski boks obdržal ugled, ki smo si ga s težavo pridobili v vseh teh letih, dvig kvalitete tekmovalcev in boljše razmere za dela. Vsekakor bo sedaj mnogo lažje, ker obstaja v našem mestu že tradicija tega športa, kot takrat pred 23 leti, ko sem začel iz nič. Vendar sem z entuziasti. ki so se mi pozneje priključili, napravil pravo "re- volucijo" v slovenskem in bivšem jugoslovanskem boksu, saj so ptujski boksarji posegali po najvišjih mestih in vsakdo jc poznal Ptuj kot mesto odličnih športnikov, dobrih vin in drugih znamenitosti, o katerih smo jim pripovedovali. Kak.šno vlogo boste v prihod- nje imeli v ptujskem športu? Slavko Doki: Vsekakor osta- jam v klubu, ki je moje življen- jsko delo, vendar le kot član iz- vršnega odbora in strokovni svetovalec. Želim, da bi bilo no- vo vodstvo, predvsem pa pred- sednik Janko Gabrovec, ki je znan po organizacijskih in dru- gih sposobnostih, bolj odločno kot pogajalec z ljudmi, ki odlo- čajo o razvoju in uspehu športa v naši občini. Moram pripomni- ti. da imam zelo slabe izkušnje ravno na nivojih, ki bi morali vzpodbujati vsak uspeh, so pa delali zaviralno in z ignoran- tskim odnosom poskušali one- mogočiti ves trud. Slovenska boksarska zveza ima sedež v Ptuju. Kaj to po- meni za na.še mesto? Slavko Doki: Sem odločen nasprotnik centralizacije vsega v LJubljani. To pomeni veliko težav, manj denarja in cel kup drugih stvari, ki sem Jih sprejel kot izziv, ko sem zvezo preselil na Ptuj. Vesel sem. da se mi Je posrečilo, saj Je lo ena od treh zvez, ki ni v Ljubljani. Glede na lo da smo olimpijski šport, sem prav ponosen, da seje ime Ptuja sedaj pojavilo v vseh imenikih zvez po kontinentih, skratka po vseh državah sveta, ki so člani- ce Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pošla in vabila na tek- movanja skoraj vsak dan priha- jajo v Ptuj. in lo iz držav, ki do sedaj niso vedele, da obstaja Slovenija, kaj šele Ptuj. Menim, da sem ludi s svojo trmo in vztrajnostjo pokazal, kako se da promovirali naše meslo po sve- tu ludi s pomočjo športa. Spomini s tekmovanj? Slavko Doki: Če si tako dolgo prisoten v boksarskem športu. Je spominov res veliko. Ker tako re- koč živiš z boksarji, doživljaš z njimi vzpone in padce, veselje, radosti, razočaranje, drčime v rin- gu in ob nJem.. Največje trener- ske uspehe sem dosegel z boksai"- Jema Novakom in Mercem. Spomnimo se samo, daje bil No- vak balkanski prvak v supertežki kategoriji, da Je Mere kol repre- zenlanl dolga leta nastopal v nek- danji zvezni ligi in Je z stopil v ring kar 363 ki-at. Krepak je na mladinskem državnem prvenslvu osvojil bronasto kolajno, kar Je bil v nekdanji Jugoslaviji ned- vomno velik uspeh. Kot poznavalec boksarskega športa sem prepričan, da bodo ptujski boksarji ludi v bodoče dosegali vrhunske rezultate. Kot predsednik Boksarske zveze Slovenije bom storil vse, da se njihove želje uresničijo. S. Vičar Slavko Doki Praznik mednarodnega ribolova v Ptuju Ob praznovarju praznika naše države bodo številne proslave in prireditve. Člani Ribiške družine Ptuj organizirajo prvo mednarodno tekmovanje rib s plovcem Ptuj '93. To bo prva mednarodna tekma v samostojni Sloveniji. Število tekmovalcev bo veliko, saj bodo nastopale ekipe i/, desetih držav P>vrope. 25. Junija lx) v dopoldanskem in poix)ldanskem času uradni trening ob ribniku v Pernici in na trasi v Hajdošah. Istega dne bo svečana ot- voritev na ptujskem gradu. V sobo- to, 26.. se prične ob 10. uri tekmo- vanje v Pernici, popoldan pa bo razglasitev rezultatov. V nedeljo. 27. junija, bo potekalo tekmovanje od 10. do 13. ure v Hajodšah in v Pernici. Konec tekmovanja z raz- glasitvijo rezultatov bo ob 16. uri v Ljudskem vrtu. S. Vičar PLANINSKI KOTIČEK S planinci na Stol Planinsko društvo 1'tuJ organizira v soboto. 3.. in nedeljo. 4. julija, izlet na Slol. Odhod: v soboto. 3. julija, ob 4.51 s ptujske železniške postaje Prihod: v nedeljo, 4. julija, v ve- černih urah s posebnim a\ tobusom Potek i/Icta: odhoti / vlakom v Ljubljano, nato z avtobusom tlo Iržiča. prek Dobroče do Roblokovc- ja doma pod BegunjŠčieo. kjer bo- rni' prenočili. Drugi dan bomo Šli prek jilanin- .kega doma na Zelenici Stol, račali pa se bomo prek Prešernove koče in Vahasorjevcga doma v Ži- rovnico, kamor naj bi prisix"li okrog 18. ure. Na železniški postaji nas bo čakal posebni avtobus, ki se vrača iz (io/d Martuljka, kamor jc za|x:ljal udeležence poletnega tabora. Oprema: visokogorska, primerna obutev ter zaščita proti soncu in dežju. Prehrana: iz nahrbtnika — v pla- ninskih domovih možni topli obroki. Prijave: v pisarni Planinskega diTJŠlva Ptuj do torka. 29. 6.. /aradi rezervacije prenočišč na Robleko- vem domu. \ <»dja izleta: Jože Dajnko Vabljeni! Odbor za informiranje in propagando S kolesom 11.000 kilometrov Plujčan SergeJ Kaučevič in Igor Weingerl iz Korene sta se odločila za nenavadno in napor- no preživetje počitnic. Ravno le dni Sla se podala z gorskima ko- lesoma na približno 11.000 ki- lometrov dolgo pol. Pričela sla v Oslu, glavnem mestu Nor- veške. Do tja sla se namreč od- peljala z vlakom. S hitrostjo približno 130 kilometrov na dan nameravala obiskati najsever- nejšo točko v Hvropi, Norih Ca- pe, nato prevozili Linsko, skozi dežele bivše Sovjetske zveze do Črnega morja, nato skozi Gruzi- jo do Turčije, na poti domov pa bosta prekolesarila še Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. S se- boj bosta nesla vsak po približ- no 30 kilogramov opreme, od šotora'do igle, skratka vse. kar bi utegnila na poli daleč od do- ma potrebovati. Na pot sicer študenta 1. letni- ka hakullete za elektrotehniko v Mariboru ne odhajata neiz- kušena. saj sla lani prekolesari- la severno Italijo, Švico in Av- strijo. In vendar je trimesečna pot po daljnih deželah nekaj povsem drugega. Pred odhodom sta zbirala informacije o razme- rah na predvideni poti. zbirala sta pa tudi denar. Le-tega in po- trebne artikle sta dobila pri Lipi Ptuj, Cesli Ptuj. Nizkih grad- njah Ptuj. Caissi. Rimljanu in SKB Ljubljana. Sicer pa sta izračunala, da jima bo zadosto- valo 2000 nemških mark. Bolj kot denar bosta očitno potrebovala jekleno voljo, da bosta vzdržala vsak dan na ko- lesu polne tri mesece. "Če se na nekaj pripraviš, vzdržiš," se na- smejela mlada popotnika. "In ko se oktobra vrneva, se ponov- no oglasiva na Tedniku." McZ Sergej Kaučevič in Igor Weingerl pred odhodom na trimesečno kole- sarsko pot lUdI Slovenci na dirko 24 ur Le Mansa Obiskal nas je Peter Adam, cestnohitrostni in gorskohi- trostni prvak nakdanje .lugoslavije in Slovenije. Mari- borčan, ki se je lotil zahtevne naloge: zbrati potrebna sredstva, da se bo lahko s sotekniovalcema udeležil zna- menite dirke "24 ur Le Mansa" prihodnje leto in tako predstavil Slovenijo tudi med cvetom svetovnih dosežkov v avtomobilizmu. Seveda le v vožnji, kjer bi nastopili naj- verjetneje z Bugattijevim avtomobilom, ki so ga pred kratkim preizkusili na tovarniški dirkalni stezi v Modeni v Italiji. Kako se počutiš v tako hitrem avtomobilu? Peter Adam: "Grozno. To Je avtomobil, ki doseže do 350 km/h. Da si boste lažje predsta- vljali. vam povem, da doseže obremenitev na voznika pri za- viranju do 3 G. pri pospešku več kot 3 G. Sicer pa smo ga ocenili pozitivno, navezali prve slike z vodstvom tovarne, ki je pokazalo ludi zanimanje za nas. Druga možnost so avtomobili C 1, C 2, C 3, ki dosegajo hitrost 400 km/h in imajo več konjev." Kaj je tiajpomembneje za av- tomobil, ki se udeleži te 24-urne dirke? Peter Adam: "Pomemben Je avtomobil, ki mora seveda vzdržali tako dolgo, in pomem- bni so ljudje. Dirka je za vozni- ke zelo naporna. Menjavajo se trije. V naši ekipi bosta poleg me- ne še Zvonimir Blažun in Mile Pavlin. Vsak vozi 2 uri in nato 4 ure počiva. Pripravljali se bomo na Rogli in v Rogaški Slatini pod vodstvom najboljših trenerjev vrhunskih športnikov." Adam Peler Racing Team, ta- ko se namreč ta slovenska avto- mobilistična ekipa imenuje, načrtuje torej prav vse za ude- ležbo na svetovno znani dirki leta 1994. Vendar morajo do ta- krat zbrati tudi veliko denarja. Vabijo k sponzorstvu, in sicer na ta način, da kupite srečko, ki potem lahko zadene eno od šte- vilnih nagrad. Te pa so 100 av- tomobilov Mazda. 220 motoci- klov Jamaha. 15.350 nagrad Sonny in 30 mobitelov. McZ Nalbopa ekipa Iz Kopra Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj Je odlično pripravilo izbirno tekmovanje v vrtnem kegljanju za ekipe in posameznike. Nastopilo Je de- vet ekip iz vse Slovenije in nekaj posameznikov. Feturno tekmovanje v vro- čem in sončnem vremetiu Je bilo utrudljivo, zato bi bilo potrebno v bodoče razmisliti o načinu tekmovanja. Športna komisija vsiljuje neki način tekmovanja, s katerim se tek- movalci ne strinjajo, zato bo potrebno pri Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije o načinu tekmovanja v tej in drugih panogah slej ko prej napisati pravila, ki bodo nekaj časa v veljavi in v zadovol- jstvu vseh. Doseženi so bili tile rezulta- ti: kateg. A: Franc Petrovič, Koper, 68, Janez Kernc, NM, 65, Umbert Pahor, NO, 61, Bruno Živec, NO, 59, Janez Potočnik, Kranj, 59, Stane Serdinšek, MB, 59 ...; kateg. B: Željko Stare, Koper, 75, Drago Jug, Kranj, 72, Alojz Kocjančič, Koper, 67, Anton Rebernin.šek, Ptuj, 66, Peter Derstvenšek, Kranj, 63, Milan Veselko, Kranj, 63 ... Ekipno: Koper 253 podrtih kegljev, Kranj 239, Nova Go- rica 238, Novo mesto 232, Maribor 228, Murska Sobota 218, Celje 216, Ptuj 211 in Ljubljana 207 kegljev. M. Zupane Igor Rakuša Odličen V tekmi za svetovni pokal Igor Rakuša v pričakovanju glinastega goloba Tudi v manj /nanih športih dosegajo Ptujčani odlične do- sežke ter tako dostojno zastopajo naše mesto. V trap skip nasto- pajo doma in zunaj meja, ekipno in kot posamezniki Hlupič, Cvetko, Kakuša, Rožmarin, Turnšek, Skledar in Verdenik ter Maruša Strelec iz Markovcev. Za svetovni pokal je Igor nasto- pil v Suhlu v Nemčiji, kjer Je do- segel odlično 13. mesto (s 116 od- streljenimi glinastimi golobi) med 48 tekmovalci, kar je do sedaj za mlado slovensko državo najboljša uvrstitev, ter z M. Vilfanom in A. Hlupičem odlično 9. mesto med 22 ekipami. Žal Je Igor imel smolo v Mila- nu v Italija, kjer .se mu je pokvari- la puška in Je moral odstopiti. Z dosedanjimi rezultati Je že do- segel normo za olimpijske icre 1996 v Atlanti. V razgovoru smo izvedeli, da se je za to športno panogo navdušil kot 14-letni mladenič, da dostojno sledi svojemu očetu Rudiju, državnemu prvaku in članu držav- ne reprezentance Jugoslavije, ter dedku Francu, večkratnemu repu- bliškemu prvaku in viceprvaku Ju- goslavije, kije po II. svetovni voj- ni opravljal pionirsko delo v tej zvrsti športa. Za državno prven- stvo Je sedem ligaških tekmovanj, v Sloveniji pa je nad 600 tekmo- valcev. Tekmovanje je drago; del- no krije nastope v tujini zveza, pretežno pa sami, zato bi bil še ka- ko dobrodošel sponzor in bi ga dostojno zastopal. V svojem najboljšem dosežku v tujini je zgrešil le za 2 goloba, pa bi nastopil v super finalu. Ptujski tekmovalci kljub vsem dosežkom nimajo strelišča v Hajdošah, pač pa to propada zaradi nerazume- vanja okolice, pa tudi za zami,sel, da bi bilo na haldah v Kidričevem, žal ni posluha. Želja Igorja Ra- kuša Je, da odgovorni v občini čimprej z razumevanjem rešijo lo- kacijo novega strelišča, kjer bodo kot tekmovalci dobrodošli. anc Prva generacija polagala za nazive 16. junija je v telovadnici OŠ dr. LJ ude vila Pivka izpite za nazi- ve v aikidu polagala prva genera- cija članov. Pri mojstru Silvu Vo- grincu Je 5. kyu — rumeni pas po- ložilo 11 članov: Andrej Cafuia, Aljoša Horvan, Liljana Vogrinec, Andrej Pulko, Roberl Korošec, Davorin Zoreč. Aleš Korošec, Da- nilo Rajh, Dušan Jaušovec, Janko Moravec in Damjan Kolmanič. Aikidoke delujejo kot sekcija karale kluba Poelovio, vendar za konec leta načrtujejo ustanovitev samostojnega kluba. V Sloveniji obstajala samo dve tovrstni društvi: AK Branik Maribor in Ki- aikido klub Ljubljana. l^ujski člani aikida se bodo ude- ležili tudi seminarja Japonskega inštruktorja Kenjija Shimitsuja (8. dan), ki bo avgusta v Mariboru. S. V. Silvo Skerget z Maco državni prvak v soboto Je bila v Ptuju tekma za državno prvenstvo v agilityju v or- ganizaciji Kinološkega društva Ptuj. Organizacija Je bila odlična, uspešni pa so bili domači tekmovalci. Tekomovanje se Je pred okrog petsto gledalci pričelo z mini agili- tyjem za manjše pasme — nastopilo Je pet tekmovalcev. Zmagala Je Ne- da Perko s psico Mico iz Kinološke- ga društva LJubljana, druga Je bila Tina Ciglar s Hanakom iz Maribora in tretji njen klubski kolega Roman Bedrač z Dinom. V standardnem agilityju pa Je tek- ma v Ptuju že odločila tudi o držav- nem prvaku za letošnje leto. Med Štirinajstimi tekmovalci Je zmagal Ptujčan Silvo .Skerget s psičko Ma- co, ki sicer tekmuje za Kinološko društvo Maribor. Celita zmaga od petih tekem do zdaj (vseh za držav- no prvenstvo je sedem) Jima Je za- gotovila letošnje prvenstvo. Drugo meslo Je zasedla Cvetka Gorjan z Migom iz Kinološkega društva Aj- dovščina. tretje pa Avgust Dobo- višek z Galom iz Kinološkega društva Ptuj. Drugi dve tekmovalki iz domačega društva Leonida Ozi- mek z Molly in Stanka .Šalamun z Ikso sta zasedli dvanajsto oz. štiri- najsto ninesto. V jumpingu za pokal Piuja je zmagala Cvetka Gorjan z Migom h Kinološkega društva Ajdovščina. NaV Foto: Langerholc fEDNlK 24. JI NU I9V3 ŠPORT 13 pično na Spedozemskili igrah Oba ptujska udek-ženca Sredozemskih iger sta se odlično y>rstiia, Judoist iz (Jorisnice Damjan Petek je le za las ;eracije obdelave podatkov v osebnem raču- nalniku, sešteva, množi, deli itd. ■^BUS — vodilo si predstavljamo kot avtocesto: čim širše je, veČ po- datkov lahko naenkrat potuje po njem. Prek vodila so povezani posa- mezni deli računalniškega sistema : disk. pomnilnik, procesor, ekran ... •♦MHz—milijon Hertzov, IHz = en utrip/sek ^CCiA — color graphic adapter, omogoča prikaz največ 4 barv in re- solucije 540x200. ®EGA — enhanced graphic adapter, omogoča prikaz 16 barv pri resolu- ciji 640x450 ^VCiA — video graphic adapter, re- solucije 720x350, 720x400, 640x 480, originalno 320x200, 256 barv ^SVGA — su[XT VCiA, resolucija 800x600. do 32K barv ^8514/A — IBM standard, resoluci- ja 1024x768, do 32K barv "^VHSA — video equipmcnt stand- ard architecture "NI — non interlaced, brez preple- tanja '2LOCAL BUS — lokalno vodilo, je 32-bitno in deluje pri taktu proce- sorja (npr. 50 MHz pri 486Dx. 50 Mhz) Računalniški sistem PC Krvodajalci 8. ,IUNI,I: Bernarda Oblak. Koračice 14; Vlasta Pjsanec, Polenci 21; Veronika I.eben, Slomi 9; Matilda Segula, Moškanjci 111; Marija Šoba, Cirkulane 53; Milica Ljubeč, Mezgovci 2/a; Kristina Vidovič, Mezgovci 5 l/a; Slavica Brumen, Zamušani 28; Jožica Petek. Zagorci 74; Danica Vi- her, Mezgovci 54/b; Drago Kokot, Mihalovci 58; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Alojz Pihler, l3ornava 66/a; Ludvik Vidovič, Videm 58; Vla- do krajec, Sp. Velovlek 24/a; Anton Toš, Podvinci 58; Mili- ca Petek-Filipovič. Ul. 25. maja 9, Ptuj; Vilko Kramberger. Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj; Darinka Tili, Podvinci 39/b; Ve- sna Koser, Janežovci 8; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Van- da Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj; Janez Vidovič, Mezgovci 2/b; Franc Vidovič, Mezgovci 5 l/a; Marija Vidovič. Mez- govci 2/b. 10. ,RJNI,I: Branimir VVeinmuller, Lačaves 4; Branko Šulek, Hermanci 7; Albin Fras, Hum 60; Elizabeta Roškar, Strmec 13; Venčeslav Trafela. Videm 5/a; Anton Ambrož. Gajevci 17/c; Lizika Šegula. Polenšak 16; Jožica Starčič. Markovci 26/a; Marija Veingerl, Dornava 27; Stanislav Emeršič, Mezgovci 3; Sonja Predikaka. Šturmovci 11; Marta Lesjak, Mariborska 18, Ptuj; Silva Kokot, Pohorje 17; Mile- na "Marinič, CMD 15, Ptuj; Boža Rmeršič, Ormoška 108, Ptuj; Jože Vaupotič, Jablovec 21; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Rudi Topolovec. Vareja 9; Marija Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj; Vili Strmšek, Pobrežje 41/a; Verica Emeršič. Mez- govci .3; Janez Horvat, Dornava 38; Marija Perčič, Raičeva 13, Maribor; Janko Kirbiš, Slovenja vas 5l/a; Marjan Cizerl, Zagorje 10/a; Janez Beranič, Trniče 24/a; Roman Kociper. Mihovce 57/b; Marija Auguštin, Ul. Ivana Šalamona 5; Mi- lan Brglez, Sp. Brežnica 32; Dušan Bedejanič. Ptujska c. 68, Rače; Dejan Breznik, Ul. B. Turjakov L Rače; Darjan Predi- kaka. Lovrenc 32/b; Janko Mesaric. Krčevina pri Vurberku; Robert Lovec. Pa''l^anska 21. Poljčane; Stanislav Kitak, Prvenci 19. Komisiji za mam $anK»i|iravno OZ RS Kcmiisili za reglonalifl razvoj DS RS Prosimo, da v postopku spre- jemanja Zakona o lokalni sa- moupravi zagotovite, da bo med pristojnostmi lokalnih skupnosti tudi odločilna beseda teh pri posegih v prostor, zlasti z vidika varstva okolja in čuvatija zemlje, primerne za kmetijsko rabo. Noben poseg naj ne bo mogoč brez soglasja prizadele lokalne skupnosti, ki svoj itileres oziroma stališče po potrebi izrazi na referendumu. (Za referendum potrebujemo prav tako nov zakon!) Ne glede na lo, da od 29. decembra lani, od rednega občnega zbora SEG, ne delu, jemo več kot stranka, si voljujemo ,še predlagati, Zakon o lokalni samoupravi jasno zagotovi, da ne bo pij, nesel novih obremenitev podjetja in davkoplačevalce V bislvu je treba le prerazdeli, ti denar, ki se sedaj zbira v i^, tegralnem proračunu. (Ker je stalno govor o švicarske^ vzoru, lo ne bi smel biti niij n a j ma n j š i p r o b 1 e m.) Ekološki pozdrav! Za lO Slovenskega ekološkega gibanja: Karel l.ipič "Sveti Vid — češenj sit." To je bilo 15. junija. Pomlad se bo prevesila v poletje, s tem pa prihaja obdobje, ko bo na našem vrtu iz dneva v dan več raznoterih plodov. Čeprav je obiranje in pobiranje plodov najprijetnejše opravilo v vrtu in hkrati pomeni nagrado pri- delovalcu za vloženi trud in siro.ške, pa še ne pomeni, da lahko prekinemo potrebna opravila in nego rastlin, ki jih v vrtu gojimo. V SADNEM vrtu je med drugimi opravili junija potreb- no skrbeti za zdravo pridelavo sadja. V času bujne vegetacije se naglo širijo razne glivične rastlinske bolezni in škodljiv- ci, med katerimi tokrat opo- zarjamo na ukrepe zavarovan- ja sadja pred črvivostjo. Črvivost sadja povzroča ra- stlinski škodljivec jabolčni zavijač. Na sadju naredi ja- bolčni zavijač nepopravljivo škodo, saj Črvivo sadje ne vzdrži skladiščenja in hrambe, hitro po vbodu ga okužita mo- nilija in sadna gniloba. Črvivo sadje nima tržne vrednosti, je neužitno in le delno sposobno za industrijsko predelavo. Črvivost zaradi jabolčnega zavijača je najčešča pri jabol- kih in hruškah. Povzroča jo majhen, komaj 1 cm dolg me- tuljček, ki ima dva para kril: na sprednjem delu telesa so sivkaste barve, na zadnjem pa svellorjave in razpeta merijo 2 cm. Prvi rod metuljev izletava v juniju pa do srede julija. Sa- mica odloži v dveh tednih na plodove, najraje pa na zgornjo stran listov, približno 80 jajčec, iz katerih se čez 8 do 14 dni izležejo goseničice. Te se zavrtajo v plodove in izje- dajo peščišče. Po mesecu dni se iz gosenic že razvijejo me- tuljčki in se tako do jeseni razvije še drugi rod. Ko opazimo množični let opi- sanih metuljčkov, je najprimer- nejši čas za njihovo uničevanje. Škropimo z enim od inseklici- dov: z ullracidom, gusalhio- nom. zolonom, lebaycidom ali najmanj strupenim basudinpm v predpisani koncentraciji. Škro- pivu dodamo ustrezen fungicid zoper škrlup, če pa so jabolčne sorte podvržene plesni, pa še žvepleni pripravek. Usklajeno nasajen in skrbno negovan OKRASNI VRT vr- tičkarja osrečuje, za širše okolje pa pomeni, da tod bivajo ljudje, ki sta jim narava in cvetenje bližja, ki jim pomenila nekaj več od vsakdanjika in da se jc zanjo vredno razdajali. Najpogumnejši in željni zah- tevnejšega cvetja segajo ludi po zahtevnejših vrstah okrasnih ra- stlin, med katerimi nekatere pri- dobivajo iz leta v leto pomem- bnejše meslo. Med takšne uvrščamo posebno priljubljene trajne cvelnice botaničnega ro- du vrcsovke. Med vresovkami so najbolj priljubljeni zimzeleni sleči ali rhododendroni in li- stopadni sleči ali azalcjc. Kje in kako jih sadimo, se gojilelji že nekako seznanijo, kaj hitro pa se zatakne pri njihovi negi in poletni obdelavi, zalo nekaj na- potil za njihovo nego v leni času ne bo odveč. Vresovke zahtevajo obilno gnojenje z organskimi gnojili, pri čemer jim najbolj ustreza kompostirani hlevski gnoj, s ka- terim gnojimo ludi poleti, v je- seni pa okoli grmov natrosimo še listja, zdrobljenega lubja, bo- rovih iglic ali žagovine. Organ- sko snov vedno nanašamo nad korenine oziroma z njo tla zasti- ramo, nikoli pa ne smemo ra- stlin okopavati, kot to delamo pri drugih rastlinah. Z okopa- vanjem med vresovkami bi poškodovali korenine, ki so ta- ko razvite, da lahko črpajo hra- no le iz vrhnjih slojev tal. Od obdelave tal je dopustna le ročna pletev, pa nobeno drugo globinsko rahljanje tal. Najka- sneje do srede julija še pognoji- mo z enim od dušičnih gnojil s kislo reakcijo, kot je urea. in to eno pest na kvadratni meter površine. Gnojil, ki vsebujejo apno, ne uporabljamo, ker so vresovke rastline kislih tal. V ZELENJAVNEM VRTI je na prehodu pomladi v poletje čas za setev radiča za zimsko in pomladansko rabo. Radiči so pestra skupina ra- stlin solatnic, pridobljenih z od- biro in žlahtnjenjem izvirne div- je cikorije, ki raste po nasipih, obrežjih in cestah. Radiču so že v nekdanjih časih pripisovali veliko prehrambeno, krmilno in zdravilno vrednost. Imajo vrsto dobrih lastnosti, ker razvijajo globoko koreniko, ki tla v glo- bino enakomernejše izrabljajo in ne izčrpavajo, jih globinsko rahljajo in so zato izvrstna ra- stlina za kolobarjenje. Radiči so odporni proti rastlinskim bolez- nim in škodljivcem, vrtne gredi- ce pa koristno izrabijo, ko dru- ge za mraz občutljive vrtnine ne uspevajo in bi čez zimo ostale prazne. Znanih je mnogo vrst radičev. delimo pa jih v glavnem na vrste, ki jih gojimo zaradi li- stov, in vrste, ki jih gojimo za- radi korenike. Med prvimi so sorte, ki jeseni ali spomladi raz- vijejo temnordeče, pisane ali zelene liste. Med najboj znani- mi iz te zvrsti je sladkorni ra- dič, ki ga uporabljamo za rezan- je listov ali pa počakamo, da razvije krhke glave, podobne štrucam, in razne rozete. Neka; tere sorte radiča gojijo zaradi užitnih korenik in se uporablja- jo kot zimska redkev, sicer pa najpogosteje korenike uporabi- mo za vlaganje, kjer po različ- nih načinih pridelovanja in teh- nologijah siljenja odženejo ter oblikujeo listne rozete v času, ko ni na voljo druge zelenje ve. * * * Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastlin^' ki jih pridelujemo zaradi lista, 30. junija, 1. in 2. ter od 9. de J], jtuiija, korenike 28. jiinijo ter od 5. do 7. julija, rastline, jih pridelujemo zaradi nadzeni' nih plodov, od 23. do 27. jioiij^ ter 3. do 5. julija in cveta tei' zdravilna zelišča 20., 21., 29 30. junija ter od 7. do 10. juliji- Miran Glušič, ing. agi'- fEDNIK 24. JlJNTjf 1993 ZA RAZVEDRILO 17 18 — POSLOVNA SPOROČILA 24. JUNIJ 1993 TEDNIH Predstavitev univerzalnega liomunainega vozila Komunalno podjetje Ptuj je v sre- do. 16. junija, v Ptuju pripravilo predstavitev delovanja univerzalne- ga vozila z.a čiščenje cest. komunal- nih vcxlov, zelenic in drugega, ki bi ga še kako potrebovali. Podjetje Av- ttKommerce iz Ljubljane, ki je uvoznik širokega programa to- vrstnih strojev in naprav, je pty skim komunalcem in drugim pr^J stavilo vse, kar zmore takšno Uf,| verzalno vozilo, ki ga popularna imenujejo KOMUNAl.liC. Ker jj zelo drago, pričakujejo, da bo p^j nakupu priskočil na pomoč še kdo, —OM Na 12. kongresu slovenskih gasilcev sedem ptiuskih delegatov Na letnem zasedanju skupščine 'Avc/ti gasilskih društev občine Ptuj so v ix'tek. 4. junija, predstavniki 63 gasilskih društev z območja ptujske občine prisluhnili poročilu predsed- nika zve7£ Franca Simeonova o šte- vilnih aktivnostih v minulem obdob- ju. Zanimiva je bila razprava o spre- membah in dopolnitvah dosedanjega statuta zve7^^ pa tudi ob obravnavi zaključnega računa za leto 1992. Med drugim so razrešili dosedan- je vodstvo in izvolili novo. Za pred- sednika zveze so ponovno izvolili Franca Simeonova. poveljniško me- sto pa je prevzel Janez Irgl z De- strnika. Dogovorili so se tudi o pro- gramu letošnjih aktivnosti, pri čemer so sklenili, da bo letošnji 19. dan gasilcev občine Ptuj v nedeljo, 18. julija, v .^ikolah, združen s praz- novanjem lOO-letnice tamkajšnji); gasilcev. Določili so tudi sedem de, legatov za 12. kongres Gasilske zve- ze Slovenije, ki bo ta konec tedna 26. in 27. junija, v Slovenj Gradcu Ptujsko Z(iD bodo na kongresu za stopali mag. Janez Mere. Antoi Petršič, Anica Vidovič, Borut Pre dan, Anton Valentin, Stanko Glažai in Franc Kolmančič. Ob zaključki kongresa bodo v nedeljo med neka sto udeleženci iz vse Slovenije ni sklepni slavnostni paradi nastopil tudi trije ptujski ešaloni, eden žen ski in dva moška. Skupaj bo tako \ Slovenj Gradcu nastopilo več ko 200 uniformiranih gasilcev z ob močja ptujske občine, kar kaže n; to, da je gasilstvo pri nas zare: množično in usju^šno. —OV Ob dnevu slovenske policUe več prireditev v okviru praznovanja 26. junija, dneva slovenske policije, se je tudi na našem območju zvrstilo (ali pa se še bo) več prireditev. Tako so že v torek, 22. junija, na Upravi za no- tranje zadeve v Mariboru novinar- jem predstavili delovanje ob- veščevalno-komunikacijskega cen- tra. Seznanili so jih tudi z nekateri- mi aktualnimi dogodki. V prostorih kluba Uprave za notranje zadeve so zatem odprli likovno razstavo aka- demske slikarke specialistke Jasne Kozar-Huthesing. V sredo so na UNZ v Mariboru imeli dan odprtih vrat, saj so občanom predstavili aktivnosti po- sameznih operativnih služb policije Med drugim so predstavili organiza cijo. opremo in dosedanje dosežk( posameznih policijskih enot: inter vencijske skupine, prometne patrul je, policistov konjenikov ter neka preventivnih aktivnosti. V tem tednu potekajo v počastite dneva slovenske policije tudi ra zlična Športna tekmovanja, osrednji regijska proslava pa bo danes, ' četrtek, 24. junija, v prostorih klub; UNZ Maribor, ko bodo izročili tud letošnja priznanja najzaslužnejšin delavcem Organov za notranje zade ve z našega območja. —OA: Vrhunec lovne in tekmovalne riUlske sezone Poletje je čas najrazličnejših prostočasnih aktivnosti, ki so pose bej prijetne, če so na prostem. Mednje zagotovo sodi tudi ribolov zato ni naklučjc, da doživljajo ribiči te dni vrhuiicc svoje lovne ii tekmovalne sezone. Drava je od nekdaj veljala za reko, bogato z ribjim zarodom, zato so si ptujski ribiči na desnem bregu od mo- stu do Hajdoš uredili eno najlepših tekmovalnih ribiških tras v Sloveniji. Tam te dni poteka več pomembnih družinskih, državnih, pa tudi medna- rodnih ribiških tekem, s katerimi nas je seznanil predsednik Zveze ribiških družin Zvonko Furman. Minulo nedeljo. 13. junija, so iz- vedli zadnje področno tekmovanje članov Zveze ribiških družin Ptuj, v kateri so združeni ribiči iz Ptuja in Ormoža. Sodelovalo je Šest šti- ričlanskih ekip, ki so po sektorjih in veljavnih predpisih lovile natanko tri ure. V skupni razvrstitvi so imeli največ sreče Člani RD Lešje Majš- perk pred drugouvrščeno ekipo Ptuj I, tretje mesto je dosegla ekipa Ptuj II, četrto Ormož, ixno Majšperk II in šesto Ptuj III. Zmagovalci po sektorjih so bili: 1. Zvonko Furman, 2. Jože I.o- vrenčič, 3. Branko Frlač, 4. Dušan Horvat, 5. Franci Ožeg itd. Po Šestih tekmah v letošnjem le- tu je skupna uvrstitev: 1. Ptuj I, 2. Majšperk I. 3. Ptuj II, 4. Ormož, 5. Majšperk II in 6. Ptuj III. Končna uvrstitev v konkurenci posameznikov pa je: I. Dušan Hor- vat — prvak ZRI) Ptuj za leto 1993, 2. Zvonko 1-urman. 3. Branko Novak, 4. Milan Horvat. 5. Zdenko Molnar, 6. Franc Trbuc, 7. .Milan To- manič, 8. Jože Lovivnčič. 9. Branko Verdenik in 10. Zvone Petek. Vsi dosedanji rezultati so bili osnova za udeležbo na 2. pokalnem prvenstvu športnih ribičev, ki bo v organizaciji RD LeŠje Majšperk 10. in 11. julija na trasi v Haj- došah. Pričakujejo, da bo sodelo- valo več kot 100 tekmovalk in tek- movalcev, in sicer iz vsake ZRI) v Sloveniji po dve ekipi. Ptujsko zvezo bosta z.astopali ekipi Ptuj ' in Majšperk I. Doseženi usix>hi na vseh dose; danjih tekmovanjih so tudi odločali o sestavi ekip za slovensko držav- no prvenstvo v lovu rib s plovcem. ki bo letos 14. in 15. septembra v Kostanjevici na Krki. ZRD Ptuj bo nastopila z dvema ekipama. V prvi bodo Dušan Horvat, Milan Horvat. Zvonko Furman in Branko Novak, v drugi pa Franc Trbuc, Zdenko Molnar, Zvonko Petek in Branko Verdenik. Vodja obeh ekip bo Sta- ne Žitnik, predsednik RD Ptuj. Ribiška družina Ptuj je skupaj ^ delovno organizacijo RIBE Mari- bor organizatorica 1. mednarodne- ga tekmovanja v lovu rib s plov- cem, ki je posvečeno dnevu slo- venske državnosti, bo pa od petka. 25., do nedelje, 27. junija. PriČakii- jejo udeležbo okoli 22 Štiričlanskih ekip iz več kot 10 držav Evrope. —OM TEDNIK - ^^^^^ OGLASI IN OBJAVE — iv Ce boste iskali iepoto... Tudi letos je Župnija sv. ()/.- balla pripravila likovno koloni- jo. ustvarjalci pa .so dela podari- li /a potrebe župnijske Karitas. Prodajno ra/stavo so odprli v ponedeljek /večer. Strokovni mentorje bil Albin l.ugarič. ki je na odprtju razstave predstavil dela. med katerimi, kol je dejal, so nekatera /ares kakovostna. Dela so v ra/.ličnih tehnikah, ra- zličnih motivih, tako da bodo vsi. ki bodo želeli pomagali, lahko izbirali in segli po le|)cm. Sekretarka občinskega Sekre- tariata za družbene zadeve Silva Cerček je pozdravila idejo o tem socialno-kulturnem projek- tu in se še posebej zahvalila pa- tru Karlu Gržanu s sodelavci za pomoč občanom. Razstavo je odprl Maks Me- noni, tudi sam likovnik, z upan- jem, tla bodo nekatera od raz- stavljenih del prodana, s čimer bo organizator bliže cilju, po- magati ljudem v stiski. Na 3. likovni koloniji za Ka- ritas je- sodelovalo 33 likovni- kov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Razstava bo odprla do 4. julija. NaV Razstava likovnih del za Karitas župnije sv Ožbalta Septembra že vselfivi Gradnja mve etape turistične- ga naselja v ptujskih Termah poteka skladno s terminskim planom: vseh enajst objektov je že pod streho, v nekaterih pa že opravljajo zaključna dela, tako da bodo julija pričeli nameščati opremo. Opremili bodo vse ob- jekte razen lokalov, ki jih bodo zgradili do četrte gradbene laze. Vsi objekti bodo vseljivi sep- tembra. MG Foto: OM Opravljena četrtina dela 37. zasedanja zborov SO Ptuj ne moremo šteti med uspešnejša. Predsedstvo je pripra- vilo obsežen dnevni red, za katerega je bilo marsikomu že v naprej jasno, da ga ne bo mogoče predelati. Po dobrih dveh urah razprave so odšli poslanci na polurni odmor, v skupščinsko dvorano pa se jih nato ni vrnilo toliko, da bi lahko zasedanje nadaljevali. Po uvodnih formalnostih so poslanci poslušali daljšo infor- macijo o stanju v Perutnini in nedavni prekinitvi dela v mesni industriji. Slišali smo tudi nekaj poslanskih pobud in vprašanj: turistično mesto, kot jc Ptuj, si ne bi smelo privoščili tako za- nemarjene grajske restavracije, v sramoto so nam tudi umazane zastave ob vhodu v Ptuj, zaradi malomarne graditve kanala D še dve leti po gradnji tečejo far- mske odplake v Dravo, ra- zlaščenci še vedno iščejo pri- merne prostore za delo komisij, slišali pa smo tudi pobudo za subvencioniranje prevoza vode v odročne kraje. Sledila je razprava o predlogu za izdajo odloka o ureditvi ce- stnega prometa v občini Pluj in predlogu sklepa o ureditvi po- sebnih prometnih površin za pešce. Na pripravljeno gradivo odloka in načrt ureditve prome- ta v starem mestnem jedru so imeli poslanci veliko pripomb. O odloku mora steči še temelji- ta razprava, saj ne gre sprejema- li še enega odloka, ki ga ne bo- mo izvajali. Danes poslanci tudi niso odločali o ureditvi poseb- nih prometnih površin za pešce. kar v bistvu pomeni prometno zaporo starega mestnega jedra, temveč so to nalogo preložili na eno pphodnjih zasedanj. Po polurnem odmoru se v dvorani ni več zbralo dovolj po- slancev: lako so lahko o po- ročilih o delu upravnih organov občine Ptuj, njenih delovnih te- les in javnih služb samo razpra- vljali, sprejeti pa jih niso mogli. Na naslednje zasedanje, ki bo predvidoma 13. julija, so lako prestavili kar 10 točk z za danes pripravljenega dnevnega reda. JB Kulturni križemkražem TRŽKC * V soboto, 26. junija, ob 20. uri bo v tamkajšnji dvorani predstavitev filma SVKT NA KAJŽARJU, ki ga je leta 19.52 posnel Triglav film po literarnem delu Iva- na Potrča v režiji Franceta Šliglica. V filmu so nastopili: Vika Podgorska, Miro Kopač, Tatjana Šenk, Beri Sotlar, Vladimir Skr- binšek, Lojze Potokar, Maks Furijan, Pavla Kovič, France Presetnik, Mila Kačič in šte- vilni domačini iz Haloz. Film so snemali v Vidmu, na Dravinjskem Vrhu in v okolici. Film bo predstavil Ivan Nemanič, vodja Odseka /a film Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane. Na ogled vabijo vse, še pose- bej tiste domačine, ki so sodelovali pri sne- manju. PTU.I * V dvorani župnije sv. Ožbalta so razstavljena na prodajni razstavi dela 3. sli- karske kolonije v organizaciji župnijske Karitas. Izkupiček od prodanih slik. ki so jih ustvarjalci podarili, bo namenjen za po- moč ljudem v stiski. Pru.f Na gradu razstavlja Jasmina Kodžaga. slikarka iz Sarajeva. PTU.I * V Ljudski in študijski knjižnici si lahko ogledate spominsko razstavo o pi- satelju in častnem ^^Sčanu ptujske občine Ivanu Potrču. RODILE SO: Cecilija Mar, Formin 23 — Urško; Marjeta Lorber, Sloperce 4 — Dejana; Marjana Brotšnajder, Novinci 46 — Janija; Anica Slodnjak, Dornava 24 — dečka; Suzana Hergula, Vel. Nedelja 10/b — Palrika; Irena Avguštin, Breg 15, Majšperk — dečka; Slavica Gerič, Vuz- metinci 24/a — Nejca in Miha; Romana Šumak, Kolodvorska 2, Ormož — Jana; Irena Bračič, Ža- bo vci 15/a — deklico; Sonja Pauko, Mestni Vrh 114 — Špelo; Stanka Munda, Osluševci 29 — Ano; Marta Kmelec, Vuzmelinci 25 — Patricijo; Irena Frhatič, Juršinci 86 — deklico; Marta Mla- kar, Žabjak 39, Pluj — dečka. POROKK — PTU,I: Sandi Obran. Moškanjci 65. in Darja Perner, Sobelinci 44; Branko Toš. Grlinci 37, in Helena Šalamun, Slavšina 53; Mi- lan Mlakar, Skorba 17, in Ana Meznarič, Kicar 139; Janez Korenjak, Vareja 62, in Kristina Hva- leč, Strmec pri Leskovcu 25. UMRLI SO: Jera Dolinar, Levanjci 18, * 1930 — t 13. junija 1993; Janez Repec, Krčevina pri Ptuju 73,"* 1926 — t 12. junija 1993; Jožef Lc- ber. Zgornja Hajdina 159, ^r^ 1924 — t 12. junija 1993; Feliks Podhostnik, Stritarjeva pot 3, Sp. Hajdina, * 1914 — t 13. junija 1993; Kristina Vrzel, Volkmerjcva cesta 10, Ptuj, * 1914 — t 13. junija 1993; Ivana Habjanič, Runeč 33, * 1931 — t 13. junija 1993; Izidora Gašperin, Uli- ca 25. maja 3, Ptuj, * 1922 — t 16. junija 1993; .Alojzija Marinič. Zgornja Pristava 12, * 1932 — t 17. junija 1993. dekle umrlo na tračnicah_ V torek, 15. junija, ob 23,30 je na železniškem mostu, pri- bližno kilometer izhodno od Ptuja, >lak povozil mlajšo žensko, ki ni imela pri sebi no- benih d()kument()>. Upra\a za notranje zade>e \ Mariboru je objavila osebni opis in začela poizvedl)e. Ugotovili so, da je pokojnica 17-letna Mi- helca P. iz Budi ne pri Ptuju. V petek je bilo na ptujskem po- kopališču poslednje slovo od pokojnice. z avtom pred vlak in v smrt Z osebnim oviomobilom je v četrtek. 17. junija, ob 18.40 v Ivanjkovcih 45-letni Stanislav Krajnc iz Lahoncev. KS Ivan- jkovci. prečkal železniško pro- go. Prav tedaj je po progi pri- peljal tovorni vlak iz smeri Lju- tomera in treščil v Krajnčev mercedes ter ga še okoli 200 metrov potiskal pred seboj. V nesreči je Stanislav Krajnc do- bil tako hude poškodbe, da je umrl v razbitinah avtomobila. s kolesom tovornjaka v žico daljnovoda_ Na dclovišču Cestnega pod- jetja Ljubljana pri obnovitvenih delih na magistralni cesti pri Cirkovcah je v četrtek. 17. juni- ja. ob 13.30 prišlo do nevsak- danje nesreče. Tovornjak, ki ga je vozil Miodrag B. iz Varaždi- na. je pripeljal na delovišče asfalt in začel dvigati keson, da bi stresel asfaltno maso. Pri lem je zadel ob žico visokonapeto- sntega daljnovoda in jo pretrgal. Zaradi lega je izbruhnil požar na tovornjaku, ki so ga delavci in gasilci sicer pogasili, vendar ocenjujejo, da je škode za okoli 700.000 tolarjev. Premalo pre- vidnega voznika so prijavili jav- nemu tožilstvu. zgorel osebni avto Prejšnji ponedeljek je Danici Š. iz Spodnjega Prebukovja va- ril na podvozju osebnega avto- mobila. lasi Franca L. iz Slo- venske Bistrice. Pri varjenju je plamen prežgal cev za dovod goriva, bencin se je vnel. ogenj je zajel rezervoar in ta je ek- splodiral. Plameni so zajeli av- tomobil in ta je zgorel. z avtom v mopedista Po lokalni cesti pri Sveti Tro- jici v Slovenskih goricah je prejšnji ponedeljek vozil osebni avlo Franc Breznik iz Lenarta. V ostrem ovinku je zapeljal pre- več v levo in zadel v voznika kolesa z motorjem Zlatka Ko- vačiča iz Čagone. KS Cerkven- jak. Mopedisl je padel in se pri lem hudo i:anil. z mopedom v avtomobil V torek. 15. junija, ob 17.25 je Skender BajraliU. državljan ZRJ, z osebnim avtomobilom v Slovenski Bistrici zavijal z magistralne cesto na Kolodvorsko. Med zavijanjem v levo se je iz nasprotne smeri pri- peljala na kolesu z motorjem Ma- rija Motaln iz Cigonce in s spred- njim delom mopeda zadela v sprednji del avtomobila. Padla je po cestišču in se hudo ranila. padel s kolesom Po cesti od Klope proti Zgornji 1'olskavi seje v soboto. 19. junija, nekaj po 11. uri peljal s kolesom Igor Vodnik iz Maribora. Pri hiši Mariborska cesta 14 je nenadoma zapeljal na bankino. izgubil oblast na krmilom kolesa in padel na ;isf;iltirrtni dovci/ na maoislralno cesto. Pri padcu se je kolesar hudo ranil. motorist trčil v osebni avto_ Po regionalni cesti t)d Lenarta proti Ik-nediktu se je v petek. 18. junija, okoli 15..30 peljal z motor- nim kolesom Kavvasaki Borut Štu- hec iz Maribora. Pred Zgornjim Porčičem je v desnem ovinku za- peljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Martin Rogan iz Matjaševcev pri Murski Soboti. Po trčenju je motorist padel po ce- stišču in hudo ranjen obležal do prevoza v bolnišnico. umrl mladoletni mopedist Na kolesu z motorjem se je v4i)rek, 15. junija, zgodaj zju- traj peljal po cesti od Zgornje proti Spodnji Polskavi 15-let- ni Robert T. s Spodnje Polska- ve. Iz neugotovljenega vzroka je zapeljal s cestišča po strmi- ni v jarek in trčil v nasip. Obležal je pod mopedom na dnu jarka. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju ne- sreče umrl. v ženico trčila lokomotiva_ Železniško progo na Liban- ji pri Ivanjkovcih je prejšnji torek, 15. junija, ob 10.44 prečkala 82-letna Elizabeta Habjanič z Libanje 11, KS Ivanjkovci. Prav tedaj jc iz smeri Ljutomera privozil pot- niški vlak; strojevodja je peško opozarjal z zvočnimi si- gnali, a jih ženica verjetno ni slišala. Lokomotiva je zadela upokojenko, pri tem je bila ta- ko hudo poškodovana, da je na kraju nesreče umrla. gorel gozd na dravskem polju V nedeljo. 20. junija, okoli 13. ure so zatulile sirene od Ptuja do Maribora. Čez 300 gasilcev je z opremo prihitelo v gozd pri Kun- goti na Dravskem polju (med va- smi Brunšvig, Kungota in Prepol- je) in se spoprijelo z ognjenimi zublji, ki so upepeljali gozdno po- drast in gozd iglavcev. Delo gasil- cev je močno oviral veter; nekate- ri pravijo, da jim je veter delno pomagal, saj je pihal v ugodno smer (proti robu gozda), sicer bi bila omejitev požara težja, škoda pa še večja. Z velikimi napori do poznih popoldanskih ur je gasil- cem uspelo požar lokalizirati in postopno pogasiti. Zgorela sla 2 ha gozda iglavcev in 4 ha podra- sti. last GG Maribor, na njivi ob robu gozda, last Zdenke V. iz Kungote. pa je zgorelo še precej slame. Pristojni so ugotovili, da je požar povzročil močan veter, ki je podrl drevo na žico visokonapeto- stnega daljnovoda. Nastal je kra- tek stik. lokovodnik je padel na suho podrast, ki se je vnela, veter pa je pospeševal širjenje ognja. Zaradi požara je bil med 13.49 in 16.18 izključen visokonapetostni daljnovod Zlatoličje — RTP Cir- kovce. padla kolesarka Po regionalni cesti skozi Glado- mes se je v nedeljo. 20. junija, ob 18.30 peljala s kolesom Jožica Pišotek iz Ugovca pri .Slovenski Bi- strici. Med vožnjo je zapeljala na bankino, izgubUa ravnotežje in pa- dla po cestišču ter se hudo ranila. trije fantje hudo ranjeni — popravek V prejšnji številki Tednika smo pisali o nesreči treh fantov, ki so se vozili z mopedoma, in omenili, daje imel Matevž H. iz Borovcev sopotnika. Pozneje smo izvedeli, da podatek o so- potniku ni ločen. F. F. Zeleni talior na Polenšaku v organizaciji Zelenih Ptuja ho 25 mladih tudi del le- tošnjih počitnic preživelo v raziskovalnem taboru. Ta bo od 25. junija do 5. julija na območju Slovenskih goric, sedež tabora pa bo v osnovni šoli Polenšak. Mladi raziskovalci bo- do zbirali podatke o pticah, predvsem o štorkljah, o malih sesalcih in prehrani sove, del se jih ho ukvarjal z zdravilni- mi rastlinami v dolini Pesnice, naslednji del s kakovostjo vode v Pesnici. Opravili hod o tudi anketo in preverili odnos ljudi tega območja do varstva okolja. ju